Qlas Notranjska Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO I MAJ 1962 St. 5 PRAZNIK Razvojna pot delavskega giba¬ nja sega že daleč v zgodovino. Ko so se v svetu porajale prve oblike kapitalizma, ki je že v za¬ četku kazal oblike izkoriščanja, se je pojavil tudi proletariat, ki je iskal razne oblike boja za dosego svojih pravic. Med zgodovinsko borbo je de¬ lavstvo uvidelo, da se posamezno ni moč boriti proti organiziranim kapitalistom, zato je sklenilo usta¬ noviti mednarodno delavsko orga¬ nizacijo takozvano Internacionalo. Ta organizacija je povezovala de¬ lavce raznih držav v skupni bor¬ bi za najosnovnejše pravice de¬ lavskega razreda, to je: svobodo organiziranja, osemurni delovni dan, praznovanje 1. maja in še druge socialne pravice. 1. maj, ki ga praznujejo delavci vsega sveta, je simbol borbe de¬ lavskega razreda za njegove člo¬ veške pravice, ki pripadajo vsake¬ mu delovnemu človeku. 1. maj, praznik svetovnega pro¬ letariata praznujejo že od leta 1889, ko ie II. socialistična inter¬ nacionala na svojem ustanovnem kongresu izdala proglas, naj de¬ lavci vseh dežel praznujejo 1. maj kot praznik dela in kot znak soli¬ darnosti delavcev vsega sveta v borbi proti kapitalizmu. Povod, da so določili 1. maj za delavski praznik, so bili zgodovinski do¬ godki v ameršikem mestu Chica¬ gu, kjer so na ta dan krvavo za- V februarju in marcu letošnje¬ ga leta so DS in kolektivi gospo¬ darskih organizacij analizirali re¬ zultate svojega dela, ko so potr¬ jevali zaključne račune za 1. 1961. Večina kolektivov se je zavedala, da potrditev zaključnega računa ni formalna stvar, temveč je to dobra priložnost, da ves kolektiv do podrobnosti pregleda, kako so upravljali s sredstvi, ki so jim bi¬ la zaupana, kako so poslovali in ali so bili med letom njihovi skle¬ pi in sklepi DS, UO v skladu s splošnimi koristmi družbe, po¬ djetja in posameznika. Lansko poslovanje gošpodarskih organiza¬ cij na področju občine Cerknica je bilo kljub različnim težavam uspešno, kar gre predvsem zaslu¬ ga neposrednim proizvajalcem — delavcem, kakor tudi vodilnemu kadru. Pokazalo se je, da so de¬ lovni kolektivi z zavestjo razume¬ li novi gospodarski sistem, ki je začel delovati leta 1961 in ki te¬ melji na rentabilnost poslovanja posameznega podjetja. Lahko mirno trdimo, da so k temu pri¬ pomogli organi delavskega in družbenega samoupravljanja, saj so skozi vse leto budno analizirali in ukrepali, kakor je najbolje ka¬ zalo. Žal, imamo tudi take prime- dušili stavko delavcev, ki so se uprli brezmejnemu izkoriščanju kapitalistov. Policija je streljala na delavce, ki so demonstrirali po ulicah in zahtevali svoje pravice. Ubitih in ranjenih je bilo preko 200 delavcev, deset pa so jih poz¬ neje aretirali in obsodili na smrt. V spomin na te krvave dogodke je postal nekaj let pozneje 1. maj praznik dela za ves svetovni pro¬ letariat. Kapitalisti vsega sveta so čutili v tem prazniku veliko ne¬ varnost, zbali so se enotnosti in združevanja mednarodnega prole¬ tariata v borbi za njihove pravi¬ ce, zato so vsako leto z vsemi sredstvi in tudi s silo hoteli one¬ mogočiti delavcem praznovanje njihovega praznika. Toda delavci so se bojevali dalje. Kljub poko- Ijem, aretacijam, streljanju, zapi¬ ranju in mučenju, si je delavstvo v mnogih deželah priborilo pravi¬ co, da lahko praznuje ta dan. Popolnoma svobodno in nemoteno praznujejo 1. maj le v deželah, ki imajo socialistično družbeno ure¬ ditev, med katerimi je tudi naša nova socialistična Jugoslavija. V stari Jugoslaviji so ovirali delavec pri praznovanju proletarskega praznika. Kapitalisti so ga praz¬ novali le tam, kjer je bilo delav¬ stvo enotno organizirano in kjer so delavstvo vodili komunisti. De¬ lavski razred si je moral to pra¬ vico priboriti s stavko in kolek¬ tivno pogodbo skoraj v vsakem re, ki kažejo na to, da v nekate¬ rih primerih organi delavskega upravljanja, kolektiv ali vodstvo, 'judski odbor, ni dovolj hitro re¬ agiral in ukrepal. Čevljarsko podjetje »Obutev« Rakek je bilo ustanovljeno leta 1947 z namenom, da popravlja in izdeluje nove čevlje državljanom. Poslovalnico ima tudi v Postojni. Ker usluge (to je popravilo čev¬ ljev po naročilu strank in izdela¬ va novih) niso zadostovale, se je podjetje dogovorilo za sodelova¬ nje z raznimi podjetji za izde¬ lavo večjih količin čevljev, tako s tovarno obutve »Peko« Tržič, Toda to je bilo le kratkovidno gospodarjenje. Zakaj? Vsi vemo, da so proizvodi izdelani na indu¬ strijski način mnogo cenejši, ka¬ kor na obrtniški in da podjetje, ki dela obutev serijsko lahko kon¬ kurira, dočim se tako podjetje kot je »Obutev« Rakek ne more po¬ javiti na trgu Kpt samostojen pro¬ dajalec, niti ni več interesanten za sodelovanje z večjim podjet¬ jem, ker proizvaja draže. Tako podjetje se mora potem preusme¬ riti v izdelavo čevljev drugih mo¬ delov, novih, ki so zanimivi in ki jih potrebuje trg, ki pa jih serij- (Nadaljevanje na 2. strani) DELA podjetju posebej. Toda čeprav je bilo praznovanje 1. maja prizna¬ no s kolektivno pogodbo, so razni režimi v bivši Jugoslaviji večkrat prepovedovali praznovanje tega dne z motivacijo »ogrožanje jav¬ nega rega in miru«. Kljub vsem tem prepovedim in aretacijam delavskih voditeljev, se je delav¬ stvo udeleževalo različnih proslav tega praznika. Organizirali so iz¬ lete v naravo, zborovanja na prostem, ali v zaprtih prostorih z igrami in prepevanjem revolucio¬ narnih pesmi. Tudi delavstvo sedanje cerkni¬ ške občine je veliko prispevalo skupni borbi za uveljavljanje praznika 1. maja in drugih de¬ lavskih pravic. Že leta 1918 in 1919 je ustanovilo svoje delavske in kulturne organizacije, ki so bi¬ le med prvimi v Sloveniji. V njih se je delavstvo pripravljalo na boj proti kapitalistom na tem pod¬ ročju. Že leta 1932 so bili skupni sestanki z delavci na Rakeku in leta 1933 sestanki v Cerknici z delavci Loške doline, kjer so raz¬ pravljali o skupni borbi proti ka¬ pitalistom tudi na političnem in gospodarskem področju. Delavstvo tega področja se je dobro zavedalo, da brez enotne organizacije ni mogoče pričako¬ vati kakih posebnih pravic, če se tudi politično in gospodarsko ne postavi na lastne noge. Na sestan¬ ku v Cerknici pri Zabukovcu leta 1933 so sprejeli sklep, da delav¬ stvo tega področja ustanovi svojo politično organizacijo, ki so jo vo¬ dili komunisti. Ker pa je tedanji režim otežkečal ustanavljanje ta¬ kih strank, ni bilo tu posebnih uspehov. Leta 1936, ko so bile ob¬ činske volitve, je delavstvo Loške doline postavilo svojo kandidatno listo »zvezo delovnega ljudstva« in absolutno zmago. S to zmago je bila porušena 40-letna kleri¬ kalna trdnjava in hud udarec vla¬ dajočemu režimu. Delovno ljud¬ stvo tega predela je imelo vso po¬ budo v svojih rokah do razsula stare Jugoslavije in se tako pri¬ pravljalo za poznejšo in odločilno borbo. Tedaj si je delavstvo pri¬ borilo tudi svobodno praznovanje 1. maja na tem področju. V znak proletarske zavesti je delavstvo na ta dan nosilo rdeče kravate in v gumbnicah rdeče nadeljne. Tudi teh simbolov so se ustrašili kapi¬ talisti in so poslali med mirne in dostojne delavce svoje zveste ču¬ varje — žandarje, da so na ta dan delali preiskave po delavskih do¬ movih ter jih tako vznemirjali, da niso mogli v miru praznovati. Med NOB so proslavljali ta dan na razne načine. Prirejali so mi¬ tinge in proslave, napadli sovražne postojanke in bunkerje, osvobaja¬ li okupatorske postojanke, trosili razne letake in razobešali sloven¬ ske in partizanske zastave po okupatorjevih postojankah, tako da je tudi sovražnik občutil strah pred delavskim praznikom. Pri izdelavi pohištva v mizarskem podjetju »GABER« — Stari trg Po zmagi revolucije se našim delavcem ni treba več boriti za svoj obstoj. Revolucionarni polet naših delovnih ljudi se odraža v nagli izgradnji industrije, elek¬ trarn, stanovanjskih blokov in prometa. Novi predpisi in zako¬ nodaja, posebno pa zakon o de¬ lavskem in družbenem upravlja¬ nju, omogočajo našemu delavcu, da nenehno dviga delovno storil¬ nost. S tem povečuje proizvodnjo za domačo potrošnjo in izvoz, kar mu daje jamstvo, da se stalno dviga življenjski standard in tako izboljšujejo njegovi življenjski pogoji. Danes ima pri nas delavec svojo usodo v svojih rokah. Za¬ kon o delavskem In družbenem upravljanju, o delitvi dohodka ter o nagrajevanju po delu v eko¬ nomskih enotah, vse to mu zago¬ tavlja, da bo prejel za svoje delo pošteno plačilo. Skrb vlade za na¬ šega delovnega človeka se odraža na vsakem koraku. V podjetju si svobodno voli svoj delavski svet in upravni odbor. Tako delavec sedi za mizo skupaj z direktor¬ jem in razpravlja o svojem po¬ djetju. Pri tem vidi, kakšne so možnosti za povečanje njegovih prejemkov in vidi tudi vse ob¬ veznosti, ki jih ima do družbe Danse se delavec lahko poglobi in študira, kako bi povečal proizvod¬ njo. Družba mu daje možnost, da se lahko izobražuje v raznih se¬ minarjih, tečajih in predavanjih ter si tako s pomočjo delavskega sveta in sindikata gradi boljše življenje. Sklepi naše vlade na zadnjem zasedanju sc zopet odražajo v skr¬ bi za delovnega človeka. Reforma šolstva in zdravstva, nagrajevanje po učinku za prosvetne in zdrav¬ stvene delavce, obvezno kmečko zavarovanje, izboljšanje zakona o socialnem in pokojninskem zava¬ rovanju, posebno pa skrb za bor¬ ce in invalide iz NOV, vse to so revolucionarne pridobitve za na¬ šega delovnega človeka. Takih za¬ konov nima nobena druga država na svetu. EC Zaostriti odgovornost GLAS NOTRANJSKE ©■ Delavski svet tovarne pohištva Martinjak razpravlja 15. t. m. je imel delavski svet Tovarne pohištva Martinjak pri¬ mopredajo, to se pravi sejo, ki je na osnovi analize poslovanja za preteklo mandatno obdobje dolo¬ čila smernice za delo tega organa v bodoče. Analiza je pokazala, da je pro¬ izvodnja narasla v letu 1961 18 %, pri tem pa se je bruto produkt dvignil za 23 %. Ce upoštevamo povečanje zaposlenih za 23 %, vi¬ dimo, da je blagovna vrednost narasla, vendar pa je ta porast nezadovoljiv, ker je bilo ugotov¬ ljeno, da organizacija dela še ved¬ no ni na taki višini, ki je potreb¬ na za industrijsko serijsko pro¬ izvodnjo. Dalje je analiza tudi ugotovila, da bi bilo posebno v mesecih uvajanja novih proizvo¬ dov, današnje prekoračevanje predvidene lastne cene izdelkov NOVA PRIDOBITEV ZA CERKNICO > Trgovsko podjetje »Škocjan« z Rakeka je odprlo v Cerknici sa¬ mopostrežno trgovino, kj je odpr¬ ta vsak dan razen nedelje od 7. do 12. in od i5. do 20. ure. Zaradi pomanjkanja sredstev niso naba¬ vili hladilnikov za sveže mesne in druge pokvarljive prehranbene proizvode, vendar nameravajo v kratkem času odpraviti tudi to pomanjkljivost. Zaenkrat nudijo gostom vse potrebne mesne izdel¬ ke v delikatesni trgovini, ki je v istih prostorih kot samopostrežna trgovina. Ob otvoritvi samopo¬ strežne trgovine v Cerknici so prve goste tudi obdarili. Dim neugodne pri končnem obračunu in gospodarjenju podjetja. Analiza je pokazala tudi velike težave, pri nabavi raznega mate¬ riala, posebno okovja, ker je to¬ varna vezana na uvoz in to po¬ vzroča, da tovarna ne more izpol¬ njevati svojih pogodbenih obvez¬ nosti, kar meče slabo luč na zu¬ nanjem trgu. Razprava, ki je bila zelo pestra in živahna, pa je osvetlila še dru¬ ge probleme. Analizirali smo vprašanje ob¬ ratnih sredstev in zahtevali, da čimprej likvidiramo nekurantne zadeve surovin in materiala. Da¬ lje smo ugotavljali, da je bila dosedanja politika gospodarjenja popolnoma pravilna, potrebno je sedaj z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo čim več iztis¬ niti iz obstoječih kapacitet na eni strani in na drugi strani čim več pozornosti posvetiti normativom materiala ter vsesplošni štednji. Analizirali smo tudi tržišče, po¬ sebno še odnose, ki nastajajo ob formiranju skupnega trga ter konkurenco na zapadnih tržiščih. Ugotavljali smo, da je potrebno preiti na analizo stroškov pri ce¬ ni izdelka, zmanjasti ceno, ker je zelo potrebno obdržati zapadno tržišče, kar bomo dosegli le z niž¬ jimi cenami, dobro kvaliteto in točnimi dobavami. Delavski svet je kritično anali¬ ziral tudi delo v DS in ugotovil, da posamezni člani niso tako ak- SNEMANJE V RAKOVEM ŠKOCJANU Zaostriti odgovornost (Nadaljevanje s 1. strani) ska proizvodnja ne izdeluje. Le tako lahko sodeluje z večjim po¬ djetjem, ker le-to potem z njiho¬ vimi izdelki dopolnjuje svoj asor- timan. Za tako delo pa so potreb¬ ni stroji, material in strokovni kader. Podjetje »Obutev« Rakek pa je bilo pavšalizirano in je kljub temu skoraj vsako leto ko¬ maj doseglo pozitivno bilanco. Na te stvari je bilo vodstvo podjetja opozorjeno že v letu 1961 in tudi letos. Morali bi temeljito pregle¬ dati svoje delo, toda na žalost opozoril niso jemali resno. Sedaj kaže, da podjetje nima več mož¬ nosti delati v tem obsegu. Pri tem smo ugotovili tudi to, da gospo¬ darski svet in zbor proizvajalcev nista imela pregleda nad perspek¬ tivami v posameznih podjetjih, da bi lahko pravočasno in hitreje ukrepala. To je opomin, da teme¬ ljito analiziramo vsa tista podjetja, ki nimajo jasnih konceptov o go¬ spodarjenju. Take delovne kolek¬ tive je treba opozoriti, da so sa¬ mi odgovorni, kako bo podjetje poslovalo in da je od tega odvisen tudi njihov osebni dohodek. Kolektiv »Kovinoplastike« Lož je v letu 1961 dokaj uspešno po¬ sloval, ker se je jasno zavedal, da je predvsem od njih samih odvi¬ sen finančni uspeh podjetja. Or¬ gani upravljanja so pri tem od¬ igrali pomembno vlogo. Vendar v nekaterih primerih niso skle¬ pov pretehtali, ko so dovolili vo¬ dilnemu strokovnjaku v podjetju, da je po urah s tovarniškimi stro¬ ji, materialom, elektriko itd., iz¬ deloval orodje, s katerim je po¬ tem doma proizvajal artikle za prodajo. Pri tem ne mislimo na to, da je tisti tovariš oškodoval podjetje, ampak mislimo na so¬ cialistične odnose v delovnem ko¬ lektivu in kaj bi bilo, če bi začeli tako delati tudi ostali člani tega kolektiva, saj bi bili upravičeni. Pri tem se lahko vprašamo, kako da je DS in UO izvedel za te stvari šele potem, ko so bile že izvršene. To kaže na to, da ni v podjetju dovolj kontrole ali pa je pomanjkljiva. Vsak član katere¬ gakoli kolektiva lahko s s vojo sposobnostjo veliko koristi kolek¬ tivu in svoji družini na način, ki jih socialistični odnosi dovoljuje¬ jo. Boriti pa se moramo tam, kjer hoče kdo zlorabljati in izigravati predpise. Ce je posameznik kori¬ stil podjetju s svojo pridnostjo, požrtvovalnostjo in s svojim de¬ lom toliko, da poleg osebnih do¬ hodkov zasluži še več, je edino pravilno, da tudi več dobi, toda to samo takrat, kadar bo organ upravljanja ali pa kolektiv ugo¬ tovil in mu sklenil dati v okviru zakonitih predpisov in norm, ki veljajo v naši družbeni ureditvi. Taki in podobni primeri kažejo, da se bomo morali bolj boriti proti raznim nepravilnostim. Osnovre organizacije ZK, orga¬ ni delavskega in družbenega upravljanja naj hitreje reagirajo in ukrepajo proti takim pojavom ter kličejo krivce na odgovornost. TK Pretekli mesec so začeli v Ra¬ kovem Škocjanu snemati film, ki bo prikazal življenje in delo ljudi v kameni dobi. V filmu nastopa¬ jo znani italijanski umetniki, kot statisti pa v filmu sodelujejo do¬ mačini z Rakeka, iz Cerknice in Unca. V bližini slikovnega narav¬ nega mostu je zrastlo celo nase¬ lje. kjer ob lepem vremenu sne¬ majo zunanje scene filma. Kma¬ lu bomo lahko videli tudi na plat¬ nu znameniti Rakov Škocjan ter nekatere ljudi iz našega področja. V tem letu nad Na področju občine Cerknica— Loška dolina v teh dneh potekajo delovne konference osnovnih or¬ ganizacij RK. Na konferencah se razpravlja predvsem o delu Rde¬ čega križa, o zdravstvenih preda¬ vanjih, protituberkuloznih sekci¬ jah, mlečnih kuhinjah, o pod¬ mladku RK itd. Poleg tega se vo¬ lijo delegati za Občinsko konfe¬ renco, ki je bila v mesecu januarju 1962. Veliko razpravljajo tudi o krvodajalski akciji, ki je/bila v dneh 28. februarja in L, 2., 6. in 7. marca 1962. V na¬ črtu je 816 odvzemov krvi. V mesecu januarju, februarju in marcu 1962 so bili organizirani 60-urni tečaji prve pomoči v Cerknici, Starem trgu, Rakeku, Novi vasi in Uncu. Ravno tako bodo v tem letu tečaji prve pomoči za podmladek in tečaji za laično nego bolnika na domu. Osnovne organizacije RK bodo skrbele tudi za starostnike svoje- tivni, kot to zahtevajo sedanji po¬ goji samoupravljanja. Prišel je do zaključka, da so v bodoče člani tega organa dolžni prenašati med člane ekonomskih enot sklepe, ki so plod analiz ter da so dolžni posredovati na sejah sklepe posa¬ meznih ekonomskih enot. V. koli¬ kor člani tega ne bi Izvajali, jih bo treba zamenjati. Ob zaključku je bil izvoljen še nov upravni odbor in komisije. NOV MLADINSKI AKTIV Pred kratkim so pri trgovskem podjetju »Škocjan« Rakek usta¬ novili mladinski aktiv. Kljub te¬ mu da so mladinci »Škocjana« za¬ posleni po celi Cerkniški dolini so se v velikem številu udeležili usta¬ novne konference, kar kaže veliko zanimanje mladine v tem podjetju za mladinsko organizacijo. Na konferenci so si postavili vr¬ sto nalog, ki jih bodo skušali ures¬ ničiti v letošnjem letu. Med dru¬ gim so sprejeli sklep, da si bodo širili svoje znanje s pipmočjo štu¬ dijskih sestankov in ' strokovnih ekskurzij. Med najvažnejšimi na¬ logami, ki jih bodo skušali rešiti v tem letu je ta, da se bodo s svojim intenzivnim delom skušali uveljaviti v organih delavskega samoupravljanja podjetja, kar je zelo potrebno. Mladinci se bodo le na ta način bolj spoznali s pro¬ blemi podjetja, jim pomagali v svojih močeh skupno z ostalimi reševati in dajati svoje predloge. PREMALO KLUBSKEGA ŽIVLJENJA Klubsko in družabno življenje v Cerknici ne more zaživeti. Kra¬ jevne organizacije in društva po¬ svečajo temu problemu premalo pozornosti. Največji vzrok temu so prostori in denarna sredstva. Marsikdo bi rad prečital knjigo, revijo ali časopis pa si tega ne more privoščiti. Nabavljeno je precejšnje število knjig, ni pa pro¬ stora, kjer bi si jih ljudje izposo- ievali. Skrajni čas je, da ta prob¬ lem rešimo, rešili ga bomo pa ta¬ ko, da bomo za to zainteresirali ljudi, ki živijo na tem področju in pa gospodarske organizacije, ki do takih problemov do sedaj niso imele posluha, po drugi strani pa ni bilo ljudi, ki bi bili voljni de¬ lati pri reševanju tega perečega problema. S pametno presojo, z dobro voljo in pa z majhnimi de¬ narnimi sredstvi bi pa vendarle lahko dali ta problem z dnevnega reda različnih sestankov in zbo¬ rov. 810 krvodajalcev ga področja, predvsem pa se bodo v svojem delu posvetile zdrav¬ stvenemu prosvetljevanju prebi¬ valstva. Sl GLAVNA SKRB ZA CESTE IN VODOVOD Odbor krajevne organizacije SZDL v Ravniku je na svoji seji razpravljal o nalogah in delu na tem hribovitem področju. Z usta¬ novitvijo sekcije za komunalna vprašanja naj se končno prične reševati problem popravila gozd¬ nih cest in vodovoda. Tudi neka¬ teri cestarji morajo biti bolj spre¬ jemljivi za upravičeno kritiko nad njihovim delom, saj jim družba omogoča zaposlitev v do¬ mačem kraju. Posamezni člani odbora so se zadolžili, da ponov¬ no organizirajo skupno z RK in gasilskim društvom tečaj za prvo pomoč in s skupnimi močmi po¬ iščejo prostor, kjer bodo organi¬ zacije razvijale svojo dejavnost. GLAS NOTRANJSKE © MESARJI NA TEHTNICI Jutro nam ni obetalo nič lepe¬ ga. Rosne kaplje so se počasi spu¬ ščale na zemljo, ko smo zapuščali Cerknico. ‘Izza ovinka na Marofu nas je naenkrat objela svetloba prvih jutranjih žarkov. »Nič ne bo hudega,« se je oglasil France, ki je sedel spredaj in se pogovar¬ jal s šoferjem. Pogosto se je ozi¬ ral na desno, na jezersko gladi¬ no. »Najbolje bi bilo, da jezero ne bi izginjalo,« se je zopet oglasil. Šofer mu je prikimal. France ni¬ kakor ni mogel skriti svoje ribi¬ ške žilice, ki ga je znova zape¬ ljala na jezero. Ob prvem maju bomo že lahko lovili tudi ščuke. In če jezero ne bi tako pogosto usihalo, bi se že sedaj številen rib¬ ji zarod tako razmnožil, da bi lahko ustanovili podjetje, ki bi prinašalo večje koristi tudi druž¬ bi,« je nadaljeval France in umolknil. »Morda ne bi bilo na¬ pak« sem si mislil. Pred nami pa je bil Lož in tu sta nas čakala še dva sodelavca: Slavko in Jože. Skupaj smo odrinili proti Stare¬ mu trgu. Domenjeni smo bili, da preizkusimo mesarje pri njihovih vsakdanjih poslih, njihovo pošte¬ nost, gostoljubnost in še marsi¬ kaj. Pred prvo mesarijo v Starem trgu smo zaprosili sedemletno Jerenco, ki obiskuje prvi razred osnovne šole, za pomoč. Dekletce prav gotovo ni slutilo, kaj se skriva za našo prošnjo. Pred vra¬ ti se je ustavila. Mesarija je bila zaprta. Cez minuto ali dve se je prikazal mesar. »Četrt kilograma govejega s stegna za zrezke,« je prosila Jerenca. Dobila ga je toč¬ no 25 dkg brez kosti in plačala 125 din. Na zalogi je imel tudi te¬ lečje meso po 440 din za kg. Mo¬ tilo nas je, da na vratih nismo opazili urnika dela in predpasni¬ ka okrog mesarjevega pasu, mor¬ da zato, ker se je šele vrnil n3 delo. Jože ga je za slovo ujel s kamero in zapustili smo Stari trg. Kratek sprehod preko Vrhnike in Iga vasi v Pudob nam je dobro del. Spotoma smo se okrepčali. Pred gostilno v Pudobu smo izsto¬ pili. Mesarja smo zagledali pri gostilniških vratih. Telečjega me¬ sa ni imel. zato smo naročili zo¬ pet četrt kilograma govejega za zrezke. Dobili smo 26 dkg brez kosti in plačali 125 din. Spisek delovnih ur smo zaman iskali na vratih, predpasnik pa tudi ni ka¬ zal, da je na koledarju šele po¬ nedeljek. Kar zadovoljni smo za¬ pustili Pudob. Spotoma smo raz¬ mišljali o postrežljivosti obeh me¬ sarjev. Nad njuno gostoljubnostjo se’ nismo mogli pritoževati. Pot nas je vodila naravnost v Graho¬ vo. Spotoma je šofer France usta¬ vil v Nadlesku, ker je hotel Jože s'ikati fazana, ki nam je prekri¬ žal pot. Ušel mu je izpred objek¬ tiva na njive. Se posnetek ali dva v Žerovici in spet smo bili na ci¬ lju. Slavko se je takoj napotil v mesarijo. Na vratih je bil listek, da je mesnica odprta vsak dan od 7 do 10. ure. Bili smo prepoz¬ ni. Takoj smo se odpeljali v Novo vas. Po kotanjasti cesti vožnja ni užitek, zato smo včasih tudi glas¬ no pomislili na cesto. Ker je bila ura že dvanajst, smo se mimo praznih izložb poslovalnice Škoc¬ jana potegnili do gostilne. Tu smo povprašali za mesarja. Ko smo pogledali na njegovem stano¬ vanju, ga nismo našli. Pomagal je pri metanju sena na dvorišču. France ga je poprosil za pol kilo¬ grama govejega mesa za zrezke. Mislili smo, da se bo hudoval, vendar se je ljubeznivo napotil v mesnico in odtehtal 57,5 dkg mesa brez kosti in zaračunal le 200 din. Cena govedine in teletine (400 din) nas je malce presenetila. Tu¬ di tukaj nismo opazili urnika in co v Begunjah. Prišli smo zopet ob nepravem času. Kazalci na uri so se začeli pomikati šele čez šti¬ rinajsto. Slavko je šel kar na me¬ sarjev dom. Našel je ženo, ki mu je odtehtala četrt kilograma za zrezke. Plačal je 100 din za 27 dekagramov govedine brez kosti. Teletine ni bilo moč dobiti. Zal Slavko tudi tukaj ni opazil raz¬ poreda ur, ki smo ga povsod tako pogrešali. Mimo Cerknice in Ra¬ keka smo prispeli na Unec. Ura je bila 15 in pri Rogeljnu je bila Mesarija v Novi vasi čistega predpasnika, vendar je gostoljubnost mesarja Vilka Žur¬ ga v Novi vasi odtehtala tudi to pomanjkljivost. Od Nove vasi do Begunj se nam ni zgodilo nič za¬ nimivega. France nam je povedal nekaj o tem, kako dobra solata raste na vodi pri Cajnarjih. Osta¬ li smo pričakovali novega sreča¬ nja. Šofer je edini vedel za mesni- V veseli družbi je prijetno... Na cesti Lož—Stari trg so za¬ čele na levi mežikati luči črne limuzine LJ 66-54. Naenkrat smo švignili po stranski cesti skozi Markovec na Vrhniko. Nekaj vi¬ jug in pol kilometra pred izvirom Obrha so zaškripale zavore. Okva¬ ra? »Ne, na cilju smo,« je prvi spregovoril Slavko. Nad seboj sem zagledal napis J. Sterle, gostilna. Vstopili smo. Pred točilnico smo postali. Johana Strle je bila pri neprijetnem opravilu. Ribala in čistila je okusno urejene prosto¬ re. Za prijaznim nasmehom je skrila trenutno presenečenje. Hi¬ tro se je znašla. S pravo notranj¬ sko domačnostjo nas je povabila, naj sedemo. »Le kaj vas je prav danes, v ponedeljek, ko redno či¬ stim, prineslo v naš kraj? Včeraj ali jutri bi se počutili prijetneje,« je še pripomnila, potem pa je že stekel razgovor. Za polno mizo domačih specialitet smo lahko pritrdili tistim, kt pravijo, da je ta gostilna med vsemi najbolj pri¬ vlačna. Je mar vabljiva le zaradi okusne šunke in drugih dobrot, ki vam jih pripravijo po želji? Vedno nasmejana Knavsova ma¬ ma se kot dvajsetletno dekle suka okrog točilne mize. Rodila se je pred 54 leti marca meseca na Vrhniki. Nekaj časa je živela tudi na Poljanah in v Pu¬ dobu ter končno ostala zvesta rojstnemu kraju. Šestim otrokom je rezala kruh. Med vojno je mnogokrat nudila zavetje parti¬ zanom, ki so se često zadrževali na njihovi domačiji na Poljanah. Tudi tam so imeli gostilno. Danes je njeno življenje lepše. Zelo lju¬ bi veselo družbo. Kakšno je pravzaprav vaše pra¬ vo ime? V mladosti so me vsi klicali za Ivano. Leta se mi niso izognila. Danes sem za vse samo Johana. Imate radio in katera oddaja vam je najbolj pri srcu? Seveda ga imam. Najlepše je ob četrtkih, ko nam zapojejo po do¬ mače. Ste naročeni na kak časopis? Prejemam Delo, Komunista in Vprašanja naših dni. Kaj pa Glas Notranjske? O, tudi tega redno prebiram. Ampak tisto o ladji na Cerkni¬ škem jezeru pa nisem verjela. Greste kaj v kino, dramo ali opero? Včasih sem šla v kino, sedaj mi čas tega ne dopušča. Drame, ope¬ re in morja še nisem videla. Bi si radi ogledali dramo ali opero? . Rada, pa saj še sesti ne bi znala. Petje vam ugaja. Kaj pa sami kaj zapojete? Pojem tudi sama, še raje pa pi¬ šem pesmi. Napisala sem jih že okrog 60, Potem imate prav gotovo vzor¬ nika med pesniki? To je Prešeren. Kateri so bili vaši najtežji tre¬ nutki? Ko so Italijani kot obsedeni streljali na bežeče domačine in sovaščane. Med njimi sem zagle¬ dala tudi svojega moža. Z grozo sem sledila njegovim korakom. Pozneje sem ugotovila, da sem zamenjala moža z drugim. In česa se najraje spominjate? Prvega paketa iz Amerika. Kako bi poživili turizem na na¬ šem področju? Z dobro postrežbo in boljšo ce¬ sto. Kaj pa avto, bi ga radi imeli? Bi šli delat tudi izpit? Kolesa ne znam voziti. V avto¬ mobilu mi je včasih slabo. Toda če bi imela avto, zakaj ne bi de¬ lala tudi izpita. Saj veste da žen¬ ske bolje vozijo od moških. V katerem kraju bi najraje ži¬ veli? Sem kot cigan, povsod se pri¬ vadim. Na Vrhniki sem kar za¬ dovoljna. Nič mi ni slabega. Kako bi pisali, če bi bili novi¬ narka? Samo lepo. »Pa nikar tega ne pišite!« nam je še vseskozi prigovarjala. Cas nas je priganjal in posloviti smo se morali od prikupne Knavsove mame. Le še bežen pogled na ve¬ like bele ciklame v kotu gostil¬ niškega pulta in že smo morali zapustiti prijetno gostišče pod go¬ lo Račno goro. Dim mesnica že odprta. Slavko je na¬ ročil četrt kilograma teletine za zrezke. Ker te ni imel, mu je dal 29 dkg govejega brez kosti in pospravil 125 din. Imeli smo ob¬ čutek, da je vse ostalo v redu, zato smo pohiteli na Rakek. Vhod¬ na vrata mesnice so bila zaprta. Nikjer ni pisalo, kdaj je mesnica odprta in kdaj zaprta. Slavko je našel gospodarja Demšarja pod skednjem. Za že običajno naročilo je prejel 26 dkg govejega mesa brez kosti za 130 din. Teletine tu¬ di tukaj ni bilo moč kupiti. Za¬ čudilo nas je to, da je mesar kar dvakrat pljunil v kot. Na steni smo zagledali tudi umazana pred¬ pasnika. Za konec smo te ustavili v Cerknici. Mesnica nasproti posta¬ je LM je bila zaprta, čeprav je še v nedeljo imela na vratih li¬ stek, da prodaja meso tudi ob ponedeljkih od 15. ure naprej. Te¬ ga listka ni bilo več. V drugi mes¬ nici pri Tonetu Bavdku je bilo drugače. Točen razpored delovne¬ ga časa je visel na notranjih vra¬ tih. Mesar je prišel iz klavnice. Poprosil sem ga za četrt kilogra¬ ma govejega za juho, ker teleč¬ jega ni imel. Pol za šalo, pol za res je začel tožiti, da težko daje tako majhne količine mesa. Ko se je kazalec tehtnice ustavil na 30 dekagramov, sem se oglasil, da bi rad le četrt kilograma. »Kaj ima želodec tak predpis?« se je ogla¬ sil in odmeril 25,5 dkg mesa s kostmi za 100 din in 3 dinarje z* košček papirja* To je bil tudi edini primer v občini, da smo plačali papir posebej. Predpasnik tudi tukaj ni opravičil gospodarja. Dan se je nagibal proti večeru in težka, utrudljiva pot je bila za nami. Motilo nas je, da delajo vse mesnice na Uncu, v Cerknici, v Grahovem, v Begunjah, na Ra¬ keku in v Novi vasi, čeprav zdru¬ žene v Kmetijski zadrugi Cerkni¬ ca, z različnim delovnim časom. No, kljub temu smo lahko preso¬ dili, da v naših mesnicah še ved¬ no ni vse tako urejeno, da bi bili potrošniki z njimi povsem zado¬ voljni. Dim o CULA« NOTRANJSKE 17! R&€LEKTI¥A «H4©Wll©IIPII/l§¥li^/l** IILOŽ ... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii ODGOVORNE NALOGE PRED NOVIM DELAVSKIM SVETOM V mesecu marcu so člani ko¬ lektiva »Kovinoplastike« Lož vo¬ lili nov centralni delavski svet podjetja. Izvoljenih je bilo 21 čla¬ nov in sicer: Plos Anton, Martin¬ čič Anton, Kočevar Ivan, Baraga Jože, Cindrič Bogdan, Suhadol¬ nik Bogo, Plos Franc šofer, Plos Franc remont, Mlakar Miro, Berg¬ lez Slavko, Telič Ivan, Zabukovec Anton, Nele Zvone, Nele Adolf, Poje Ivan, Sumrada Ivan, Koče¬ var Stane, Strle Marija, Veber An¬ ton, Zigmund Anton in Razdrih Stane. Na prvem zasedanju delavske¬ ga sveta je bil izvoljen za novega predsednika tov. Mlakar Miro, za namestnika pa Plos Franc šofer. Ob tej priliki smo naprosili sta¬ rega predsednika delavskega sve¬ ta tov. Škrbec Ivana in novega Ce na kratko pregledamo reali¬ zacijo I. tromesečja v letu 1961 in jo primerjamo s I. tromesečjem letošnjega leta, bomo ugotovili sledeče. V I. tromesečju leta 1961 je znašala realizacija 227 milijo¬ nov pri 529 zaposlenih članih ko¬ lektiva, v I. tromesečju leta 1962 pa 263 milijonov pri 504 zaposle¬ nih. Iz gornjih podatkov je raz¬ vidno, da smo v prvem tromeseč¬ ju leta 1962 znižali delovno silo za 4,71 %, medtem ko smo realizacijo povečali za 15,9%. V realizaciji I. tromesečja leta 1961 pa v številu zaposlenih niso zajeti delavci iz južnih republik, ki so se učili orodjarskega poklica. Ravno v tem času, ko so bili za¬ posleni v podjetju »Kovinoplasti¬ ke« Lož, so se razširile med ljud¬ mi v Loški dolini govorice, da v bivšem kovinskem podjetju v Lo¬ žu nekaj »škriplje«. Zato je več članov tedanjega kolektiva zapu¬ stilo podjetje in se zaposlilo v drugih podjetjih. To škripanje pa si je precej članov kolektiva na¬ pačno razlagalo. Organi uprav ljanja od delavskega sveta, uprav¬ nega odbora in raznih organizacij v podjetju so namreč poudarjali varčevanje na vseh delovnih me¬ stih, obenem pa so sprejemali no¬ vo delovno silo. V tem tromesečju predsednika Mlakar Mira ,da nam odgovorita na nekaj vprašanj. — Kako ocenjujete delo delav¬ skega sveta in upravnega odbora v minulem obdobju? — Kakšne pomanjkljivosti in uspehe je dosegel delavski svet v svoji mandatni dobi? 9 Tov. ŠKRBEC: Če pogleda¬ mo izobrazbo delavskega sveta in upravnega odbora, je bilo njihovo delo več kot zadovoljivo. Mislim, da če bi bili člani delovskega sve¬ ta bolj seznanjeni s problemi, ki so jih obravnavali na zasedanjih, ne bi prišlo do manjših nespora¬ zumov. Z boljšim seznanjanjem članov delavskega sveta s proble¬ matiko podjetja, bi povečali ini¬ ciativo planov in dali še več po¬ udarka delavskemu samouprav¬ ljanju. je pravzaprav pričela šele delo¬ vati komisija za sprejem in od¬ poved in ni bilo več mogoče vri- njati delovne sile s strani članov kolektiva, kakor tudi vodilnih ljudi v podjetju, na različna de¬ lovna mesta, ki so bila potrebna ali ne. Komisija za sprejem in odpoved je po potrebi premešča¬ la ljudi na delovna mesta, za ka¬ tera je mislila, da je delavec spo¬ soben. Poleg tega pa je bilo v podjetju ustanovljenih še nekaj novih služb, ki so poleg drugega ugodno vplivale na povečanje re¬ alizacije v prvem tromesečju leta 1962. Najvažnejši vzrok za ugodno re¬ alizacijo prvega tromesečja letos, je uvedba ekonomskih in obra¬ čunskih enot v podjetju in obrat¬ nih delavskih svetov. Člani ko¬ lektiva so začeli razmišljati o šted- nji na vseh področjih. Ekonom¬ ske in obračunske enote vedo, da evidentirajo vse stroške, ki jih napravi posamezna proizvodna skupnost. Še bolj pa bodo eko¬ nomske in obračunske enote vi¬ dele sliko po I. tromesečnem ob¬ računu osebnih dohodkov, ki bo v kratkem. Iz tega bo razvidno, ka¬ ko bi lahko še več ostalo pri oseb¬ nih dohodkih in v skladih podjet¬ ja. Kljub raznim pomanjkljivostim so člani delavskega sveta, kakor tudi upravnega odbora, vlagali vse svoje sposobnosti v pravilno go¬ spodarjenje. Spremljali so gospo¬ darski razvoj podjetja in pravilno usmerjali gospodarsko politiko. Posebno pozornost je delavski svet v preteklem letu posvečal pravilni stimulaciji članov kolektiva, skr¬ bel za razširitev podjetja, nabavo osnovnih sredstev in odigral pozi¬ tivno vlogo. — Kaj mislite o novoizvoljenih članih delavskega sveta? — Katere glavne naloge stojijo po Vašem mnenju pred novoiz¬ voljenim delavskim svetom? & Tov. MLAKAR: Kakor stdže omenili, šteje novi delavski svet 21 članov. Novih članov je kar 16, večinoma so to mladi ljudje iz proizvodnje. Po mojem mnenju so novoizvoljeni člani delav. sveta dobro izbrani in imajo voljo do dela, kar je bilo opaziti že iz pr¬ vega zasedanja. Vendar imam ob¬ čutek, da jim še ni popolnoma jasna vloga delavskega sveta v V JESENI V prejšnji številki se je avtorju vrinila neljuba pomota. Leta 1959 je kolektiv štel cca 400 članov in ne 450, kot je bilo objavljeno v številki 4. Prosimo oprostite! Preteklost je silno zanimiva, da pa jo bomo lahko povezali s se¬ danjostjo poglejmo, kaj je kolek¬ tiv ustvaril v letu 1960. Obrat plastike je bil že toliko urejen, da je kolektiv pričakoval sadove vloženega dela in ni se uštel v tem upanju. Do konca leta je bilo proizvedenih plastičnih ar¬ tiklov v skupni vrednosti 75 mili¬ jonov din, torej kar za 71, mili¬ jonov več kakor leta 1959. Asorti- man je obsegal cca 20 artiklov, predvsem za potrebe farmacevt¬ ske industrije in kozmetike. Omeniti je treba, da sta v tem letu stekla dva stroja za predela¬ vo plastičnih mas »domače kon¬ strukcije« in izdelave (zmoglji¬ vost cca 50 gr), kar je vsekakor lep uspeh. S preureditvijo zgrad¬ be pa smo pridobili nove prostore, kar je omogočilo povečanje ob¬ rata posebno v prihodnjem letu. Orodjarna je v tem letu prejela 7 novih strojev, ki so bili zelo potrebni. S tem se je strojni park v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 100%. Podatek velja samo za težke orodne stroje. Pri tem nismo upoštevali raznih pri¬ prav in vrtalnih strojev, ki so pa vsekakor potrebni za normalno obratovanje. \ V obratu Babno polje so pri¬ pravljali proizvodnjo novih karnis tipa Snežnik. Obrat pa je povsem zaživel v prihodnjem letu. Kljub nekaterim pomanjkljivosti:« je ko¬ lektiv tega obrata jasno dokazal, da je sposoben povsem samostoj¬ no proizvajati. Asortiman izdelkov kovinske stroke se je že tako povečal, da je kolektivu skoraj v celoti uspelo zadovoljiti potrebe kupcev. Mno¬ go artiklov so izdelovali samo na izvršne zahteve kupcev in tako je biio število artiklov mnogo večje, kot jih občega katalog. podjetju in današnji sistem gospo¬ darjenja. Zato je prav, da bodo za člane delavskega sveta organi¬ zirali v najkrajšem času seminar. V svoje delo se bomo morali po¬ globiti, kajti srečavali se bomo z neštetimi problemi. Spričo decentralizacije -delav¬ skega samoupravljanja je nujno, da utrdimo in. poživimo delo ob¬ ratnih delavskih svetov po eko¬ nomskih enotah, da jim damo čim- več samostojnosti v odločanju in gospodarjenju. Tudi razne komisi¬ je bodo morale bolj zaživeti. Ob¬ ratni delavski sveti bodo morali dobiti pravila, v katerih naj bi bilo nakazano, kakšne kompeten¬ ce imajo obratni delavski sveti. Če pogledamo naše podjetje in raztresenost obratov, stoji pred delavskim svetom še ena velika naloga. Pripraviti bo treba idejni projekt za novo tovarno v Ložu, kjer naj bi se skoncentrirali vsi obrati. S tem bo podjetje pridobi¬ lo ogromna sredstva, ki jih sčdaj radi raztresenosti izgubljamo. Že¬ lel pa bi tudi, da člani delavske¬ ga sveta par dni pred zasedanjem dobijo gradivo, da ga bodo do za¬ sedanja preštudirali in se tako bolje pripravili na razpravo. 1954. LETA Zaradi pestre proizvodnje je bi¬ lo potrebno spremeniti ime pod¬ jetja. Sedanje ime podjetja pov¬ sem ustreza vrsti proizvodnje, sprememba pa ni vplivala na kupce, saj so v tem videli razvoj in zaupanje je bilo še večje. Med letom je podjetje sklenilo, da bo vzelo v uk mlade fante iz južnih republik, ki naj bi se izučili orod¬ jarskega poklica. Koncem leta so prispeli ukaželjni mladinci iz Čr¬ ne gore, Makedonije in Kosmeta, nekaj celo iz Slovenije iz Prek¬ murja. Z lastnimi sredstvi je ko¬ lektiv opremil delovna mesta za novodošle člane kolektiva, oskrbel stanovanja, dal na razpolago sob¬ no opremo itd. Učenje je bilo najprej praktič¬ no, kasneje pa tudi teoretično. Za¬ kaj tako, pa bomo videli v pri¬ hodnjem letu. Skrb za vzgojo »no¬ vih« kadrov je prevzel »stari« ko¬ lektiv kljub temu, da so se morali delavci odrekati marsikaterim iz¬ boljšavam svojih delovnih mest. Kolektiv pa se je zavedal, da bo s tem pomagal ljudem, ki si želijo znanja. Hotel jim je dati čimveč, da bi po končani praksi zapustili naš kraj z veliko mero znanja. Na podlagi izkustev iz prejšnjih let si je kolektiv nalagal vedno večje naloge. Vsak letni obračun pa je pokazal, da so bile naloge vedno izpolnjene in celo preseže¬ ne kljub težkim objektivnim in subjektivnim pogojem. Vzemimo številke in si zamisli¬ mo. Primerjajmo proizvodnjo, ki se je v primerjavi z letom 1959 povečala za cca 190 milijonov. Ta¬ ko je bila bruto proizvodnja v letu 1960 skoraj 700 milijonov di¬ narjev. Samo dve številki sta, ki pa dovolj zgovorno kažeta željo kolektiva, ustvariti čimveč, vsako leto več. Kolektiv je štel cca 450 članov. Tu pa niso vračunani to¬ variši, ki so koncem leta prispeli na prakso. V prihodnji številki pa nekaj iz »najnovejše« zgodovine podjet¬ ja. (Dalj« prihodnji«) Kaj je vplivalo na povečanje realizacije v prvem tromesečju GLAS NOTRANJSKE G Tone in Lojze sta zadovoljna s svojimi izdelki Izdelovalci sira na Blokah Obrat podjetja Ljubljanske mle¬ karne iz Ljubljane je edini v ob¬ čini, ki predeluje mleko v mlečne proizvode. Trenutno zaposluje 5 delavcev, ki so vezani še vedno na urni zaslužek 80 do 90 din. Za izdelovanje sira, ki je glavni pro¬ izvod obrata, dobivajo mleko iz Loške doline Bloške planote. Dnevna proizvodnja je okrog 270 kilogramov sira, za katerega je potrebnih ca. 2870 litrov mleka. Vsakih štirinajst dni, ali še prej, odpeljej odvečno zalogo bogato obložen kamion na tržišče. Dim Tudi pri nas šola za življenje in starše Delavska univerza je skupaj z občinskim komitejem LMS Cerk¬ nica organizirala v februarju dva oddelka šole za življenje. Soli de¬ lujeta v Cerknici m v Starem tr¬ gu. V Starem trgu hodijo na pre¬ davanja skoraj vsi mladinci iz Lo¬ ške doline. Mladinci in mladinke se bodo na teh dveh področjih naše obči¬ ne seznanili z osnovami spolne vzgoje, dobili bodo pravilne po¬ glede na zakonsko zvezo in socia¬ listične odnose med fantom in de¬ kletom — bodočim možem in že¬ no. Predavatelji v šoli za življenje so naši znani pedagogi in zdrav¬ niki. Do sedaj je bilo na progra¬ mu že šest predavanj, ki sta jih imela dr. Janez Krašovec in prof. Jože Valentinčič. Dr. Krašovec je s slikami pravilno prikazal spre¬ membe in funkcijo spolnih orga¬ nov v času, ko mladina dorašča. Profesor Valentinčič pa je s toplo besedo pokazal na odnose med fantom in dekletom in podal os¬ nove o skladnem družinskem živ¬ ljenju. Našo mladino ni težko, tako kot nekateri mislijo, zainteresirati za razne oblike dela. Treba pa je prisluhniti željam in interesom mladine. Ravno tako deluje tudi v Cerk¬ nici in na Uncu šola za starše. Tudi za to obliko izobraževanja vlada veliko zanimanje. Starši se bodo v ciklusu preda¬ vanj seznanili s pravilno vzgojo naših otrok. oj. Glasilo »GLAS NOTRANJSKE« izdaja Obč. odbor SDZL Cerknica — Urejuje ga uredniški odbor — Glavni urednik Mlinar Danilo — Izhaja enkrat mesečno — Tisk ČZP »Kočevski tisk« Kočevje IZ KOLEKTIVA »KOVINOPLASTIKE« LOŽ POČITNIŠKI DOM NA MORJU Ni še dolgo tega, kar je sindi¬ kalni odbor podjetja razpravljal, da je potrebno, misliti na dom oddiha, kjer naj bi se delavci v času svojega letnega dopusta od¬ počili in si nabrali novih moči. Pred kratkim pa je bila že skle¬ njena pogodba. Sindikalna orga¬ nizacija naj bi imela svoj dom oddiha v Kačjaku pri Crikvenici za tri mesece (junij, julij in av¬ gust). V domu oddiha je 16 ležišč, člani kolektiva pa bodo izkoristili v poletnih mesecih 7- ali 10-dev- ni dopust. Celotna dnevna oskrba s prenočiščem bo stala okrog 1.000 dinarjev, vendar bo sindikalna or¬ ganizacija prispevala za vsakega člana ali svojca dnevno 500 din. Odbor za letovanje pri sindikal¬ ni podružnici pa bo preskrbel tu¬ di vse potrebno za razvedrilo, ta¬ ko da se bodo člani kar najbolj udobno počutili. Iz dosedanjih prijav je razvid¬ no, da se člani kolektiva le težko odločajo za letovanje, kajti še ved¬ no prevladuje mišljenje, da je ško¬ da izkoristiti del. svojega rednega letnega dopusta na ta način. Zato je odbor ponudil tudi drugim pod¬ jetjem v Loški dolini letovanje v našem domu oddiha na morju. NAŠIM BRALCEM! Na nagradni razpis za najboljši članek od direktnih proizvajalcev, ki je bil objavljen v prejšnji šte¬ vilki z namenom, da bi se raz¬ širil krog dopisovalcev, smo pre¬ jeli le dva članka. Enega nam je poslala tov. Marija iz Plastike »Te dni v Plastiki« in Tone iz Loža »Ali res varčujemo«. Za članek Toneta iz Loža se je re¬ dakcijska komisija odločila, da ga nagradi z 2.000 dinarjev in ga bo¬ mo v nrihodnji številki tudi obja¬ vili. Za na.slednjo številko priča¬ kujemo kar največ Vaših prispev¬ kov in bomo najboljše tudi nagra¬ dili in objavili. Občni zbor AMD V nedeljo, 11. 3 so se zbrali čla¬ ni AMD Cerknica na redni letni občni zbor, na katerem so anali¬ zirali dosedanje delo, uspehe in slabosti. Iz poročila in razprave so ugotovili, da je bilo delo dru¬ štva dokaj obširno in plodno, če¬ prav je tudi več pomanjkljivosti. Uspeli so predvsem s poučeva¬ njem kandidatov za šoferje ama¬ terje. Društvo je organiziralo več tečajev v različnih krajih občine PRIPRAVITE SE NA ODDAJO V okviru »Dneva mladosti« bo¬ do organizirana razna športna tekmovanja, kulturne prireditve, pohodi ,po znamenitih poteh naše¬ ga kraja »od spomenika do spo¬ menika«, srečanje mladine s pri- nadniki JLA in tudi razne odda- ie kot n. nr. »Pokaži kaj znaš«. Poznaš svoio tovarno in Poznaš svoj rojstni kraj. Največje mani- festativne prireditve se bodo vse¬ kakor odvijale od 20. do 25. ma- ia tako, da bomo čim bolj mno¬ žično proslavili »Dan mladosti« in Da 70. obletnico tov. Tita. Ob tej oriliki bo Občinski ko¬ mite LMS organiziral omenjene oddaje. Za oddajo »Poznaš svojo tovarno« se bodo vsekakor prija¬ vili mladinci in mladinke iz to¬ varne. Oddaji »Poznaš svoj rojst¬ ni kraj in »Pokaži, kaj znaš«, za¬ htevata pester spored. Zato opo¬ zarjamo pionirke jn pionirje, mla¬ dinke, mladince in seveda tudi ostale občane da se v čim več¬ jem številu prijavite za oddajo, v kateri bi radi sodelovali. Ker je le malo časa za vse po¬ trebne priprave prosimo, da nam vse prijave pošljete najkasneje do 9. maja na Občinski komite LMS Cerknica. in pripravilo 52 kandidatov za iz¬ pite. V večini so jih opravili z uspehom. Diskusija na občnem zboru pa je pokazala, da je delo v društvu preveč enostransko. Potrebna bi bila vzgoja članstva, da bi obvla¬ dali in spoštovali prometne pred¬ pise. Na podlagi diskusije so spre- jelis klep, da bodo organizirali kvalitetna predavanja v vseh več¬ jih krajih v območju društva, na katerih bodo članstvo seznanili z najnovejšimi prometnimi predpi¬ si. To je še posebno potrebno, ker se cestni promet iz dneva v dan veča tudi na podeželju. SLIKA ZA NAGRADNI PODPIS Slika za nagradni podpis ni na¬ letela med bralci na večji odziv. Tako smo prejeli precej manj pi¬ sem, kot smo jiTi dobivali za re¬ šene nagradne križanke. Med po¬ slanimi podpisi je bilo precej do¬ miselnih, tako da smo bili člani uredništva kar v zadregi, katere¬ mu dopisniku prisoditi nagrado. Tako so poslali podpise: Stane Iz Grahovega »Vaški kvartet na vod¬ nem zrcalu«, Tanja z Rakeka »Mlado na starem«, France z Un¬ ca »Vozila brez garaže«, Rozka iz Starega trga »Lepi spomini na pretekle dni« itJ. Odločili smo se, da nagradimo s prvo nagrado Slavko Prijatelj z Rakeka, Vrtna ulica, s 1.000 di¬ narji za podpis »Danes z veslom, jutri s koso« in z drugo nagrado Zlato Intihar, Rakek, Dovče, s 500 dinarji za podpis »Na plava¬ jočih spačkih«. V nekaj dneh bomo nagradi na¬ kazali po nošli. Do nove nagradne slike pozdravljamo vse sodelavce in jim želimo, da bi se takrat po¬ novno oglasili s še duhovitejšimi domislicami. Uredništvo Za vzgojo kadrov skrbijo Za vzgojo in kvalifikacijo čla¬ nov delovnega kolektiva so osno r vali pri trgovskem podjetju »Škocjan« na Rakeku petčlansko kadrovsko komisijo, ki je takoj pričela z delom in dosegla. prav lepe rezultate. Le-ta je skupaj z me s področja sodobne trgovine, samopostrežnega poslovanja, fi¬ nančnega pregleda poslovanja, ka¬ drovanja in podobno. Predvajali so tudi filmme o trgovini v Ame¬ riki in primerjali samopostrežne trgovine pri nas. Okrog 65 trgov¬ Skupina trgovcev v samopostrežni trgovini delavsko univerzo iz Cerknice in republiško ter okrajno trgovin¬ sko zbornico iz Ljubljane, orga¬ nizirala v Cerknici ciklus preda¬ vanj, ki so jih zaključili pred dnevi z razpravo o družbenem planu in proračunu občine. Pre¬ davanja so obsegala zanimive te¬ cev je bilo s predavanji zadovolj¬ nih in kaže, da jim tovrstno iz¬ obraževanje nrija. 15 trgovskih delavcev bodo poslali v šolo za trgovske delavce v Ljubljano na študij za pridobitev potrebnih kvalifikacij. Dim 0 GLAS NOTRANJSKE VVeekend Uspešno delo v minulem letu Nedeljski Cas dogajanja: mesec avgust Kraj dogajanja: kjerkoli. Vsaka podobnost s komerkoli je nemogoča in samo slučajna. Začelo se je vročega avgustove¬ ga večera v neki predmestni vili. Zaradi obilne večerje so bili vsi dobro razpoloženi, samo očka je bil precej nervozen, ker ga je po večerji čakalo še običajno delo — pomivanje posode. Med otroki je vladalo pravo ve¬ selje, ker so se starši odločili za nedeljski izlet v naravo. Ker so zaradi skopih prospektov dokaj malo vedeli o kraju, kamor so se namenili, je žena odločila, da bo zaradi boljše orientacije pisala svoji prijateljici, ki tam živi in za zaključek je dodala: »To je dobro, da gremo tja. Tako nam vsaj sosedje ne bodo mogli očita¬ ti, da obiskujemo najdražje turi¬ stične kraje. Ne smemo vzbujati vtisa, da imamo zato televizor, hladilnik, pralni stroj, hišo in pe¬ ti avto v treh letih, ker si ti do- rektor podjetja »Čačkalica«. Naj si pa še oni pomagajo, če si mo¬ rejo, pa konec. Ti stari me pa ni¬ kar tako debelo ne glej in začni že bomivati posodo« Cez nekaj dni je mama prejela od prijateljice tole pismo (a žal preDozno). »Draga prijateljica!« se je začel odgovor. »Skoraj začudena sem, da si se šele sedaj spomnila na nas, Kako živahno je pri nas, vam bo jasno že po poti, saj ne boste vedeli, ali se vozite po cesti ali po luknjah. Zanimivo kajne? Ker vem, da ste željni vode in sonca, se boste za¬ peljali proti jezeru, samo nikar ne prehitro, če nočete iz ubogih peš¬ cev napraviti kup prahu. Med ko¬ panjem in sončenjem boste ugoto¬ vili ,da so naši kraji kot nalašč za živinorejo. Samo pazite, da vam katera od štirinožnih prijate¬ ljev ne zapleše twista po trebuhu ali pa prikroji na grmu pozabljen Večji pridelek na Naši kmetovalci so dobro se¬ znanjeni z odloki o agrominimu- mu za pšenico, ječmen, travnike in detelj išča. S temi ukrepi sku¬ šamo povečati hektarske donose, kakor tudi rodovitnost zemljišča. Odloki, ki sta jih sprejela občin¬ ski zbor in zbor proizvajalcev ve¬ ljajo le za področje naselij: Cerk¬ nica, Dolenja vas, Martinjak. Gra¬ hovo in Žerovnica. So konkretni in točno predpisujejo količine gnojil za posamezne kulture. Ne moremo se pohvaliti, da te ukrepe pri nas izvajajo, celo na¬ sprotno, obdelovalne površine so vsestransko siromašne. Naši ljudje še vedno niso prepričani, da so pridelki zadovoljivi le ob vestnem izvajanju agrotehničnih ukrepov. Razumljivo, da je strokovna iz¬ obrazba in vzgoja na vasi dolgo¬ trajen proces. Po dogovoru med predstavniki Kmetijske zadruge Cerknica in kmetijsko inšpekcijo pri ObLO bo¬ do v letošnjem letu izvedli akcije za gnojenje deteljišč. Za detelji- šča smo se odločili predvsem za¬ radi tega. ker bo vse viške za¬ druga lahko odkupila in si zago¬ tovila kvalitetno krmo za svoje živinorejske obrate. V prihodnjih letih bodo sledili podobni ukrepi tudi za ostale kmetijske kulture. kos perila v najnovejšo »MU« li¬ nijo. Za okrepčilo se boste morali kar sami pobrigati. Posebno dobro se oskrbite s sadjem, ker je pri nas običajno zelo slaba izbira, ob nedeljah pa celo nobene. Zaradi nerentabilnosti in pomanjkanja gostinskega kadra se boste zaman ozirali okrog, da bi kupili stekle¬ nico limonade. Ko se boste zvečer vračali do¬ mov, boste verjetno obiskali vrt restavracije, da bi se v hladu in ob dolgo pričakovani limonadi, odpočili. Začudilo vas bo, ko bo¬ ste sedeli pred praznim prosto¬ rom, ki je namenjen orkestru, ta bi lahko ustvarjal prijetno vzduš¬ je med obiskovalci, ki jih ni ma¬ lo. Nikar se ne čudite! Namesto tega boste lahko poslušali melo¬ dije naših babic, pomešane z žvenketanjem krožnikov — posre¬ doval vam jih bo zvočnik (elek¬ tronska glasba). Kot dodatek k te¬ mu bodo vaša čutila zaposlena s spoznavanjem bogatega jugoslo¬ vanskega besednega zaklada in či- lostjo naše mladine, čeprav sta »Svoboda« in »Partizan« predčas¬ no še bolj tragično končala kot naš zadnji gospod Pust. Skoro originalno atmosfero div¬ jega zapada pa boste doživeli v prostorih restavracije. Namesto kranjske, za katero ste mimogre¬ de ugotovili, da je dražja kot v Unionu, boste verjetno naročili turško kavo. Ko vam jo bodo pri¬ nesli ,se nikar ne začudite, ker vam jo bodo servirali brez kavne žličke in hladne vode, saj oboje ni neobhodno potrebno. (Mogoče so ti skrite rezerve!) Sicer me pa vsi poznate, da sem zelo natančna pri opisovanju posameznosti, zato sem prepričana, da boste opazili še marsikaj zanimivega, kar vas bi utegnilo prijetno zabavati. Na svidenje pri jezeru prihod¬ njo nedeljo. (Če ne bo že suho.) Tvoja Srečna naših deteljiščih Z oglednimi parcelami bomo spremljali gospodarski uspeh ak¬ cije. Želimo, da bi dosegli naš cilj prostovoljno in da ne bi bilo po¬ trebno prisilno izvajati odloka o agrominimumu. Zato bo prejel vsak kmetovalec omenjenega pod¬ ročja predlog za proizvodno sode¬ lovanje s kmet. zadrugo. Uspeh je vedno večji, če so odnosi med ljudmi prijateljski. Prednosti sodelovanja z zadrugo so očitna. Kmetovalcem bo kredi¬ tirala gnojila do konca junija, kredit pa bodo lahko poravnali s pridelki. Cena deteljnemu senu bo zagarantirana tistim, ki bodo skle¬ nili pogodbo o proizvodnem sode¬ lovanju z zadrugo in sicer 12 din za ks. Tako bodo stroški za 1 ha deteljišča kriti približno s 700 kg deteljneza sena. Vsa podrobnejša navodila bodo naši kmetovalci do¬ bili ob sklepanju pogodb. Ta način kooperacije med kme¬ tom in zadrugo bo vsekakor ko¬ risten. Poleg povečanega pridelka bo seno iz gpojenih površin tudi po hranilni vrednosti bogatejši. Ce vse te prednosti seštejemo, je go¬ spodarski učinek zagotovljen, kar je osnova za uspešno proizvodno sodelovanje. JI ' Na občnem zboru Turističnega društva Loška dolina, ki se ga je udeležilo okoli 100 članov, so pre¬ gledali dvoletno delo društva in se pogovorili o bodočih nalogah. Tako je bilo razvidno iz poročil, da je društvo v minulih dveh le¬ tih zelo uspešno delovalo. Uredili so letne vrtove z balinišči v Sta¬ rem trgu, Pudobu in Babnem po¬ lju, v Ložu pa zgradili moderno kegljišče. V Pudobu so lani pri¬ čeli z gradnjo kopališča, ki ga na¬ meravajo letos dokončno urediti. Na pobudo tega marljivega dru¬ štva so v Loškem potoku ustano¬ vili samostojno društvo, v Bab¬ nem polju pa turistično sekcijo. Prav tako je na pobudo društva gostinsko podjetje Loška dolina popolnoma prenovilo gostinske prostore v Starem trgu. Uspehe je društvo doseglo tudi pri tekmo- Turistično društvo v Loški do¬ lini spada med najbolj delavna društva v Loški dolini. Ce po¬ gledamo delo tega marljivega društva v zadnjih dveh letih, lahko vidimo vrsto razveseljivih uspehov. Petletni perspektivni na¬ črt društva je bil letos v glavnem uresničen, ker je društvo našlo vsestransko razumevanje pri Ob¬ činskem ljudskem odboru, raznih političnih, pa tudi gospodarskih organizacijah. S pomočjo vseh teh organizacij je društvo v letu 1960/61 na novo popravilo gostin¬ ski vrt in balinišče v Pudobu, v Starem trgu in Babnem polju. Pobarvali so avtobusno čakalnico v Starem trgu in obesili tam tu¬ ristične pokrajinske slike. Na no¬ vo je bilo zgrajeno kegljišče v Ložu, na prometnih križiščih pa so postavili smerne — kažipot table. S pomočjo organizacije SZDL je društvo v 1960. letu organiziralo turistični teden, v katerem so so¬ delovale vse organizacije od LMS do gasilcev. Na pobudo tega dru¬ štva je gostinsko podjetje Loška dolina popolhoma prenovilo go¬ stinske prostore v Starem trgu, delno pa je bil napravljen tudi načrt za olepšavo krajev in vasi. Največjega razumevanja je bilo deležno društvo pri gradnji kopa¬ lišča v Podubu. Pri gradnji so po¬ magale vse gospodarske organi¬ zacije s prostovoljnim delom, z materialom ter finančnimi pri¬ spevki članov kolektivov in po¬ sameznih organizacij. V načrtu je, da bo kopališče v glavnem do se¬ zone 1962. leta zgrajeno in ga bo¬ do kopalci že lahko uporabljali. S tem objektom bo Loška dolina napravila velik korak v nadalj¬ njem razvoju turizma in dala mladini možnost za večje športno delovanje. Velik problem, s katerim se društvo ukvarja že vrsto let, je Križna jama, Turistično društvo bi rado pripravilo jamo do prve¬ ga jezera, da bi bil turistom fno- goč dostop. Načrt krožne poti' do prvega jezera je sicer napravljen, vendar z lastnimi finančnimi sredstvi društvo tega ne bo 7 moglo uresničiti. Prav bi bilo, da bi s finančnimi sredstvi priskočili na pomoč tudi Okrajna turistična podzveza in Turistična zveza Slo¬ venije. Vsekakor je bil pohvale vreden predlog, naj bi skupno z lovskimi društvi organizirali turistični dan, katerega bi prirejali vsako leto in naj bi postal tradicionalen. Taka prireditev bi privabila mnogo go- vanju za olepšavo poslopij in oko¬ lice. Skrbelo je, da so imele trgo¬ vine, gostilne in trafike zmeraj naprodaj dovolj razglednic z lepo¬ tami Loške doline. Prav gotovo ne bi društvo doseglo takih uspe¬ hov, če ne bi našlo razumevanje in podpore bivše občine, raznih organizacij in še posebno gospo¬ darskih organizacij, ki so društvo finančno in moralno podprle. V bodoče bodo morali skrbeti, da bodo gostinski obrati, pred¬ vsem v Starem trgu in Pudobu, nudili gostom več razvedrila, ime¬ li na zalogi več vrst jedi in da bodo gostje kulturneje postreženi. Več povezave bo potrebno z dru¬ štvi, predvsem kar zadeva grad¬ njo lovskih koč, saj bi načrte teh društev lahko vsklajali. Povezava bo potrebna tudi z organizacijo LMS in šolami. stov in turistov. Jamarska sekcija, ki je bila ustanovljena pred ne¬ davnim, bo morala vzgojiti vodni¬ ke in uvesti dežurno službo v Križni jami. Prav tako bo treba markirati še nekatere poti, zlasti proti Loškem potoku in proti Po¬ ljanam. Gotovo bo turističnemu društvu Loška dolina tudi letos uspelo izvesti delovni program, ob enaki podpori in razumevanju raz¬ nih organizacij in podjetij, kot do sedaj. SB UTRDILI NAJ BI KLUBSKO ŽIVLJENJE Na zadnjem občnem zboru DPD Svoboda Loška dolina so mnogo razpravljali o poživitvi klubskega življenja. Ker se Delavska uni¬ verza, ki je doslej opravljala klubske prostore v Starem trgu, pripravlja na združitev z Delav¬ sko univerzo v Cerknici, je klub¬ sko življenje nekoliko zamrlo. Pred nedavnim pa je krajevni od¬ bor SZDL Stari trg sklical vse predstavnike družbenih organiza¬ cij na skupni razgovor, kjer so se pogovorili o problematiki klubskega življenja in sklenili, da bo prevzel prostore krajevni od¬ bor SZDL Stari trg. Klubski pro¬ stori bodo odprti za vse organi¬ zacije kot družbeni prostori. V njih bo ponovno zaživela čitalni- nica, kamor bodo vsak dan priha¬ jale različne revije in časopisi, šahovska sekcija, usposobili pa bodo tudi televizijski aparat in skušali najti sredstva za postavi¬ tev relejne postaje, ki bi omogo¬ čila nemoteno in boljše spremlja¬ nje programa. Klubski prostor bo koristil tudi za razna manjša predavanja, vaje za igre, sčasoma pa naj bi skupno z DPD Svoboda organizirali tudi razgovore o filmih in organizirali matineje ob nedeljah dopoldne. 4380 KNJIG JE BILO SPOSO¬ JENIH Knjižnica DPD Svobode v Lo¬ ški dolini je letos nabavila 210 knjig. Zdaj ima knjižnica že več kot 2800 knjig in 273 rednih bravcev. Med njimi je največ mladine, ki pridno sega po naj¬ različnejših vrstah knjig. Letos so si v knjižnici sposodili skupno 4380 knjig, kar je prav lep uspeh. BS Marljivo turistično društvo GLAS NOTRANJSKE O HACE MATEVŽ: V soteski Pomagali bodo Krajevne organizacije SZDL v Loški dolini so pred kratkim sklicale na razgovor vse direktorje, upravnike in predsedni¬ ke delavskih svetov, sindikalnih podružnic iz podjetij in ustanov, kjer so se pogovorili o nalogah organizacij SZDL in o bodočem delu društev. Za nemoteno delo organizacij je potrebno zagotoviti finančna sredstva, za nekatero opremo in prostore. To je bil tudi namen razgovora z gospodarstveniki. Gospodarstveniki so tak način seznanjanja s problemi po¬ zdravili in zelo živahno razpravljali. Dan je bil oblačen, mrzel in deževen. Iz doline so se umaknile brigade, delavski bataljon, ko¬ mande in terenske skupine. Vse je odšlo. Po blatni cesti se je gugal star kmečki voz, v katerega je bil vprežen mršav, velik in sila star konj. Za konjem je počasi stopal petinšestdesetleten starec, visok, močan in malo pnpognjen. Pokrit je bil z velikim rjavim klobukom, s katerega mu je ves čas curljalo po hrbtu. Cez pleča mu je visela puška s cevjo obrnjeno navzdol. Včasih se je ozrl na voz, kjer je sedela ženska, vsa zavita v debelo odejo. Včasih je zamomljal: »Li¬ za, potrpi, saj bomo kmalu tam.« Bila je njegova petindvajsetletna snaha, ki je v naročju držala eno¬ letnega sina. Od časa do časa je z zateglim glasom zaklicala: »Oče, ljubi oče, bomo kmalu tam?« Ali pa je samo pogledala izpod debe¬ le odeje na starca, nato ji je po¬ gled spet zdrknil na starega ko¬ nja, ki je s težko sapo vlekel okorni voz. Nazadnje so ji oči ob¬ visele na Savinjskih gorah, kjer je venomer bobnelo. Sama pri se¬ bi je zamrmrala: »Tam gori je moj Peter.« Znova se je vlila ploha in na visoke Savinjske planine so legle goste megle. Otrok je spet zajo¬ kal. Starec se je obrnil in vzklik¬ nil: »Otroka še bolj zavij!« Po¬ tegnil je z voza drugo odejo in jo dal snahi. Potem je spet po¬ slušal zamolklo bobnenje, ki se je razlegalo z gora. udaril konja z bičem in rekel :»Ja, tam gori se jih danes pa kar lare« Obenem se je spomnil na vsa leta, ki jih je prebil na Soški fronti od Do¬ berdoba, Gabrijela, Fajtega, Hriba, Oslavja do Sabotina. Ciknil je pred voz in dejal snahi: »Enajst ofenziv sem prebil r.a Soči in sa¬ mo to ti rečem, da niti vsaka sto¬ ta krogla ne zadene. >Liza mu je odvrnila: »O za božjo voljo, samo da r.e bi.« Ob kažipotju, kjer se odcepi ce¬ sta v sotesko, je stal starejši stra¬ žar. Vihal si je brke in si vse pazljivo ogledoval, konja, starca in žensko z otrokom. Potem je rekel: »Oha, kam pa vi? Ranjen¬ cev nimate. Ženske in otroci pa naj bodo kar doma.« Starec ga je srdito pogledal in povedal, da je Kamnarjev Miha. »Štiri sinove imam tam gori. »Z bičem je po¬ kazal na strme gore Radohe, kjer je bobnelo. Stražar se je ujezil in začel vpi¬ ti: »Čemu tiščite na zimo v plani¬ ne. Vrnite se.« Mimo so hiteli ob¬ veščevalci, kurirji in zapozneli te- renci. Vsi so svetovali, da naj se vrnejo. Starec pa je trmasto vz¬ trajal: »Pet let sem bil vojak in Nemce poznam. Vem, da ne bi bilo prav, če bi ostal, ko cela vas ve, da so štirje iz hiše v planniah. Lizo in vnuka bom dal na varno, za mene pa ne skrbite.« Stražar ni odnehal. Starec je čihnil pred njega in rekel: »Kaj te briga žen¬ ska in vnuk, to je moja stvar. Prej sem bil vojak kot ti in vem, kako gredo te stvari.« Izza macesna je nizko pribobne- lo letalo in v bližini streslo bom¬ be. Nato je odletelo proti Mozir¬ skim planinam. Stražar je skočil v obcestni jarek in si z rokami pokril glavo. Liza je zavpila, ko so zatreskale bombe in otroka še bolj stisnila k sebi. Kamnarjev Miha pa je spet pljunil in pognal konja. Čez čas se je obrnil k sna¬ hi in se zasmejal: »Si ga videla, Liza, si ga vidf’a: Komaj se pri¬ kaže takale ropotulja pa ti sk.n i v jarek. Ta se bo še moral nava¬ diti. Morebiti še mesec dni ni v četi, pa nas je že skoraj poslal nazaj.« Sredi soteske ga je usta¬ vil drugi stražar: »Kam pa oče, kam? Pa ženska in otrok! Dovolj je ranjencev po teh kotanjah, kaj bi še otroci napoto delali. Kar vr¬ nite se, oče.« Starec je spet čihnil in z bičem pokazal na visoko Ra- doho. Tam gori so moji štirje si¬ novi. Za snaho in vnuka pa od¬ govarjam jaz, ne ti.« »Vi že, vi,« je rekel stražar, »kaj pa otrok?« Starec se je nakremžil in zavpil: »Ne bo ga slana vzela, je iz trdne rodbine.« »Ja, ampak kaj bodo dejali v štabu, če zvedo, da sem vas pustil.« — »Bil sem vojak,« je odvrnil Miha, »vse te gozdove, vsa pota in steze poznam, zato ne skrbi.« Jezno je udaril po ko¬ nju in voz se je zazibal po slabi cesti naprej. Liza na vozu je mol¬ čala in se na tihem ponosno ču¬ dila tastu, da je tako odločen. Saj je bil doma zmerom tih in miren. Na koncu poti je izpregel konja in voz zavlekel med gosto grmov¬ je, kjer ga je zadelal s smrekovi¬ mi vejami. Kmalu je prišel do¬ mači kurir. Kamnarjev Miha se je zravnal in rekel: »Lej, Jožek, tebi izro¬ čam snaho in vnuka Petrčka, Ti ju boš žc tako spravil, da ju Nem¬ ci ne bodo nikoli dobili.« Liza je je stopila k očetu: »Oče, dajte, da grem z vami na Radoho,« je rekla »tako rada bi videla Petra.« »Da¬ nes ne«, je odvrnil Miha, »preveč bobni tam gori. Skrbi za Petrčka, da bo sit in da ga ne bo zeblo.« — »Nič se ne bojte oče,« je dejal kurir Jožek. »Skrbel bom za oba, saj smo vendar domači. Starec se je še enkrat obrnil k snahi: »Ka¬ dar bo bolje, pa bo prišel k tebf Peter, če ne on, pa Jože ali Marko ali pa France, no navsezadnje sem pa tudi jaz, ki vem za vse steze, da vaju bom pripeljal domov.« Potem je rekel kurirju: »Ti, Jo¬ žek, pa še konja vzemi, ti bo prav prišel. Tako ga vsaj ne bodo vzele tiste mrhe.« Liza je še enkrat za¬ prosila, da bi šla rada z njim k Petru. Stare« pa je odkimal, po¬ ljubil vnuka Petrčka na rdeča li¬ čeca, krepko stisnil snahi in ku¬ rirju roko. Potem je v staro av¬ strijsko puško potisnil pet nabo¬ jev, si jo vrgel na rame in odšel po strmini proti goram, kjer so bili njegovi štirje sinovi. Črtica iz knjige »Naši obrazi« DELOVNI VAŠČANI Krajevne organizacije in društ¬ va na Uncu so bila v preteklem letu zelo aktivna, predvsem pri reševanju komunalnih problemov. Uredili so vaško kanalizacijo od Slivic do Unca, javno razsvetljavo po Uncu, okolico spomenika itd. Ravno tako so aktivni pri organi¬ ziranju raznih kulturnih in zabav¬ nih prireditev. Društva in organi¬ zacije imajo zelo lepo urejene klubske prostore, kjer imajo tele¬ vizor, knjižnico, revije itd. Manj¬ ka jim še notranje opreme — sto¬ lov in miz. Zelo dobro so obiska¬ na predavanja,- ki jih organizira delavska univerza, ali oni sami. Prizadevnost društev, organizacij in posameznikov je vredna pohva¬ le in priznanja. Res lep primer vasice na robu naše občine. Pomoč bi potrebovale štiri kra¬ jevne organizacije SZDL, DPD »Sovoboda«, TVD »Partizan«, Av- to-moto in fotografsko društvo, radioklub, knjižnica, klubski pro¬ stori, kino »Svoboda«, Osemletka, turistično društvo in še vrsta po¬ litičnih organizacij. Dogovorili so se, da bodo orga¬ nom upravljanja v svojih podjet¬ jih dokazali, da so potrebne take organizacije, ki koristijo članom delovnih kolektivov, ali otrokom zaposlenih staršev ter, da bi na vsakega zaposlenega prispevala podjetja od skladov po 2000 din letno. Na ta način bi zbrali letno okrog 2 milijona dinarjev. Pred¬ sedniki krajevnih organizacij bo- pripravljajo Širšo AKCIJO Prostovoljno gasilsko društvo v Starem trgu namerava spomladi organizirati širšo akcijo za popra¬ vilo stolpa na Gasilskem domu. Ta je sedaj lesen, v zelo slabem stanju in ga gasilci za sušenje ce¬ vi le težko uporabljajo. Računajo, da bodo stolp sezidali iz opeke, poleg doma bodo zgradili tudi vodnjak, sam gasilni dom pa bi v notranjosti prepleskali in pre¬ uredili. Nekaj finančnih sredstev za te namene že imajo, gradbeni od¬ bor, katerega so imenovali, pa pripravlja načrt za širšo akcijo. Odbor Gasilnega društva v Sta¬ rem trgu, pa tudi člani društva pričakujejo, da se bodo prebival¬ ci v Loški dolini odzvali tej pro¬ stovoljni nabiralni akciji in dru¬ štvo podprli. BS ŠOLO BODO PREUREDILI Boleč problem prebivalcev Gra¬ hovega in okolice je šola, ki nosi na sebi še vedno posledice pre¬ tekle vojne. Prostori, v katerih poteka pouk, postajajo pretesni, oprema v njih pa je tudi že do- služila. Na pobudo krajevne or¬ ganizacije SZDL in krajevnega odbora so že zbrali skupno več kot tri milijone din. S temi sred¬ stvi bodo opravili najnujnejša popravila, tako da bo šola lahko nadaljevala svoje delo v boljših pogojih. Sedaj čakajo še načrte, ki bodo v kratkem gotovi. Z de¬ lom pa se bo lahko pričelo v za¬ četku leta 1963. TF ANSAMBEL MLADIH NA RAKEKU Pred dnevi so se predstavili prebivalcem Rakeka in okolice člani kvinteta mladih glasbenikov Rakeka in Cerknice, ki so skupaj naštudirali več glasbenih del. In¬ strumentalni kvintet, ki dela pod vodstvom ravnatelja Nižje glas¬ bene šole na Rakeku tov. Mirka Rebolja, je doživel med ljubitelji zabavne domače glasbe zelo lep uspeh in tako lahko z veseljem upamo, da bomo dobili tudi na Rakeku kvaliteten ansambel mla¬ dih glasbenikov, ki bodo v praz¬ ničnih dneh skrbeli za razvedrilo občanov. DM do takoj zbrali od organizacij pro¬ grame dela ter vse ~ programe združili v enoten program. Tako bodo videli potrebe in dejavnost raznih organizacij. Ravno tako bodo krajevne organizacije SZDL poslale vsem podjetjem dopise, v katerih jih bodo seznanjali s pri¬ poročili skupnega posveta gospo¬ darstvenikov. Poleg tega so na razgovoru predlagali, naj krajev¬ na organizacija SZDL Stari trg takoj stopi v stik s Kino podjet¬ jem, ki naj bi uredilo matinejo ob nedeljah dopoldne. Prav tako bi bilo treba ustanoviti devetčlan¬ ski odbor gospodarstvenikov in predsednikov krajevnih organiza¬ cij SZDL. Ta naj bi zbiral finanč¬ na sredstva, ki jih bodo nakaza- vala podjetja in ustanove, jih po potrebi razdeljeval in kontroliral, da jih bodo pravilno uporabljali. Na osemletki Stari trg je treba čim prej uvesti tehnični pouk, če ne prej, pa vsaj v prihodnjem šolskem letu, gospodarske orga¬ nizacija naj bi prevzela patronat nad šolo. Najbolj primerna bi bila »Kovinoplastika« Lož, ki je naj¬ večje podjetje v Loški dolini. S. B. POTREBA PO NOVI PEKARNI Trgovsko podjetje Škocjan .Ra¬ kek zelo lepo napreduje. Kljub finančnim problemom je podjetje v razmeroma kratkem času uspo¬ sobilo in adaptiralo šest posloval¬ nic, na novo pa zgradilo bencin¬ sko črpalko. Podjetje je začelo specializirati trgovine, s čimer bo omogočeno potrošnikom nabaviti najrazličnejše artikle široke po¬ trošnje po lastni želji. Podjetje ima težave z dobavo kruha. Privatni pek v Cerknici je dvignil prodajno ceno, na kar pa podjetje ni moglo pristati in je bilo prisiljeno kruh dovažati iz Loške doline, kjer ga dobi ce¬ neje in boljše kvalitete. Zaradi oddaljenosti pekarne v Loški do¬ lini se je kruhu dvignila cena. V perspektivnem planu občine pa je predvideno, da bodo v Cerknici zgradili pekarno, katere zmoglji¬ vost bo zadoščala za celotne po¬ trebe vseh prebivalcev občine. TF NEIZKORIŠČENE KNJIGE Klubsko in družabno življenje v Cerknici ne more zaživeti, ker krajevne organizacije in društva posvečajo temu problemu prema¬ lo pozornosti. Največji vzrok za mrtvilo so prostori in denarna sredstva. Skrajni čas je, da se za ta problem pričnejo zanimati tu¬ di gospodarske organizacije, ki pa do sedaj niso videle in čutile potreb delavstva, ki je po svojem osemurnem delavniku prepuščeno samemu sebi. Marsikdo bi pre¬ bral knjigo, revijo ali časopis, pa pa si tega ne more privoščiti, Knjižnica je v takem prostoru, da ne more sprejeti niti večjega števila knjig. Kljub temu, da so knjige že nabavljene, še danes le¬ žijo v zabojih na Obč. ljudskem odboru. S pametno presojo in pa z majhnimi denarnimi sredstvi bi ta problem vendarle že lahko uspešno rešili. TF €> GLAS NOTRANJSKI! Program filmov »Potujočega kina« pri DU za čas od 22. aprila do 24. junija 1962 22. aprila Francoski film: »Oče, mama, moja žena in jaz«; 29. aprila sovjetski film: »Prvi dan miru«; 6. maja francoski film: »Precep«; 13. maja ameriški film: »Obtežilna priča«; 20. maja nemški film: »Prfoks«; 27. maja slovenski film: »Veseli¬ ca«; 3. junija slovenski film: »Ne čakaj na maj«; 10. junija angleški film: »Podaj roko hudiču«; TELOVADNICO PRIPRAVLJAJO TVD »Partizan« Loška dolina obnavlja telovadnico v Starem tr¬ gu. Telovadnica je terjala popra¬ vila, saj je parket na večjih me¬ stih popolnoma segnil. Zato je v načrtu, da bi celotni parket izru¬ vali, namestili betonsko podlago, jo izolirali ter položili nanjo dve plasti ivirnatih plošč za prožnost. Sele nato bi položili parket. Poleg tega bodo okrog telovadnice na¬ mestili opaže in prebarvali strop. Vsa dela veljajo po predračunu okoli 1,300.00 din in bodo končana do začetka meseca marca. Grad¬ njo je prevzelo podjetje »Gradi¬ šče« iz Cerknice. SB Nagradna VODORAVNO: 1. turški vojščak, 7. iz enega kamna, 13. partizan¬ sko ime padlega narodnega hero¬ ja iz Loža, 14. pogorje na polotoku Halkidiki, Sveta gora, 15. kemični znak za rutenij, 16. kratica tovar¬ ne trikotaže v Zagrebu (Dimič), 18. vrsta krokodila, 20. trohnoba, 21. grški bog vetrov, 23. znamka italijanskih avtomobilov, 24. zna¬ na zagrebška tovarna bonbonov in keksov, 25. pot, 27. kodrasta svilena tkanina, 29. prestoli, 30. ime in priimek narodnega heroja 17. junija francoski film: »Primer dr. Laurenta«; 24. junija jugoslovanski film: »V soboto zvečer«. Kino predstave so vsako nede¬ ljo ob 14. uri v domu v Cajnarjih, ob 16.30 v domu TVD Partizan v Novi vasi in ob 19.30 v zadružnem domu v Grahovem. Na letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL so ljudje v na¬ ših krajih, ki so oddaljeni od cen¬ tra tako v Novi vasi, Cajnarjih in Grahovem, izrazili željo po k; no predstavah. V prejšnjih letih so že bile organizirane take film-^ ske predstave, ki so pa zaradi raznih vzrokov odpadle. Želji naših ljudi, ki živijo po teh vaseh, bo delno zadoščeno s potujočimi predstavami, ki jih je organizirala delavska univerza. Po nekaj predstavah, ki smo jih že imeli po teh krajih, vidimo, da je zanimanje za film zelo veliko, po¬ sebno v Cajnarjih in Grahovem. Ljudje se bodo po vsakdanjem delu vsaj v nedeljo malo razve¬ drili. Stroški za te predstave so pre¬ cejšnji. Zaradi tega je tudi vstop¬ nina precej visoka. Tam, kjer ne bo dovolj ljudi, bodo predstave odpadle, ker deficita, ki bi tako nastal, ne more pokriti nihče. Za¬ to naj krajevni faktorji pomaga¬ jo pri propagandi, delavska uni¬ verza pa bo poskrbela, da bosta izbor in kvaliteta filmov čim bolj¬ ša. jo križanka narodnega heroja in prvoborca iz Loža, 2. avtomobilska kratica za Novi sad, 3. poseduje, 4. vrsta glasbila, 5. ločilni veznik, 6. strogi izpit na visokih šolah, 7. šahovski izraz: 8. ime pesnika Župančiča, 9. neumen, 10. del voza, 11. del Indonezije, sporno ozemlje z Ni¬ zozemsko, 12. priimek in partizan¬ sko ime padlega narodnega heroja z Rakeka, 17. reka v Sovjetski zvezi, 19. eden izmed kontinentov, 20. prerez za kegljaški klub, 28. Kartažan, 29. prislov, 31. nikalni¬ doma iz Selščka nad Cerknico, 33. ubranosti, umerjenosti, 35. žensko ime, 36. ameriško moško ime, 38. ribje jajčece, 40. oziralni zaimek, 42. okrajšano ime znane ameriške filmske igralke Taylor, 43. kača velikanka, 44. omajati, nagniti, 48. kratica za ljudsko tehniko, 49. nemški predlog, 50. priimek pad¬ lega narodnega heroja z Dolenje¬ ga Jezera, 51. edinica, 53. pano¬ rama, 54. uslužbenec na meji. NAVPIČNO: 1. ime in priimek ca, 32. pritrdilnica, 34. sveta po¬ doba. 37. drag, ljubek, 39. vodne živali, 41. neroda, 44. zelišče, 45. proizvod čebel, 46. žensko ime, 47. hoditi, 50. utežna mera in 52. sa¬ moglasnik in soglasnik. Dim Rešitev nagradne križanke poš¬ ljite do 13. maja na naslov »Glas Notranjske« Cerknica. Med reše¬ valce bomo z žrebom razdelili 4 denarne nagrade. Otroški vrtec ostane Te dni so v Starem trgu nasta¬ le govorice, da bo otroški vrtec v Starem trgu ukinjen. Vendar so bile govorice neosnovane in bo otroški vrtec ostal pod istimi po¬ goji še naprej. Vendar bodo mo¬ rali starši z mesecem majem ne¬ koliko več prispevati kot do i»- daj, kajti prispevek 500 din na mesec za 5 ur varstva z malico, je res zelo nizek. Na sliki otroški vrtec v Starem trgu Poživiti moramo telesno vzgojo v Cerknici Telesna vzgoja je po lanskolet¬ nem občnem zboru TVD Partizan, če izvzamemo zelo aktiven nogo¬ metni klub, v Cerknici popolnoma zamrla. Vzrokov za to nedelav¬ nost je več. ki pa jih ne bi na¬ števal. Pobudo za poživitev telesne vzgoje v Cerknici je dala občin¬ ska zveza za telesno vzgojo in krajevna organizacija SZDL Cerk¬ nica. Odbor, ki je pripravljal iz¬ vedbo občnega zbora, je zbral okrog sebe vse Cerkničane, ki jim je telesna vzgoja in sploh vzgoja naše mladine poglavitna stvar. Na občnem zboru 14. 3. je bila živahna razprava. Naloge uprav- KINO CERKNICA: .1. in 2. maja ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni CS film Ljubezen in mo¬ da, ob 10. uri ameriški film Pa- ja Patak, 3. maja ob 20. uri nemški film Danes se ženi moj mož, 5. maja ob 20. uri ameriški barvni CS film Sindbadovo po¬ tovanje, 6. maja ob 15. in 20. uri italijanski barvni film Slabe ženske, ob 10. in 16. uri Sedmo Sindbadovo potovanje, 10. maja ob 20. uri jugoslovanski film To noč, 12. maja ob 20. uri češki film Drevo za obešanje, ob 10. in 16. uri češki barvni film La- bakan, 17. maja ob 20. uri fran¬ coski V V film Ti strup, 19. ma¬ ja ob 20. uri ameriški barvni film Zdravo, prijatelji, 20. maja ob 15.. 17. in 20 uri ameriški barvni CS film Ni bilo imena na krogli, ob 10. uri ameriški barvni film Zdravo, prijatelji, 24. maja ob 20. uri jugoslovan¬ ski film Tri Ane, 26. maja ob 20. uri ameriški film Vrtogla¬ vica, ob 10. uri ameriški/barvni film Lov na pume, 31. maja, ob 20. uri nemški film Pred sonč¬ nim zahodom. KINO RAKEK: 1. maja sovjetski barvni film Zorana ledina I. del, 2. maja Zorana ledina II. del, 3. maja Zorana ledina III. del. 4. maja sovjetski barvni film Zimska fantazija, 5. in 6. maja ameriški barvni CS film Drevo za obešanje, 9. maja ameriški film Zlata trobenta, 12. in 13. nega odbora enotnega športnega društva bodo zelo zahtevne. Treba bo razviti vse sekcije, ker so inte¬ resi naše mladine različni. Upravni odbor, ki je kadrov¬ sko dobro sestavljen, bo moral navezati stike z našimi podjetji, šolami, otroškim vrtcem, mladin¬ sko organizacijo itd. Treba je takoj začeti z delom, saj nimajo naši delovni ljudje in mladina nobenega razvedrila. To društvo pa bo ob pravilnem delu znalo poiskati oblike za sprostitev in nabiranje novih moči ravno v telovadnici. oj maja amer. barvni film Zdra¬ vo prijatelji, 16. maja ameriški VV film Črna orhideja, 19. in 20. maja ameriški VV film Te¬ tovirana roža, 23. maja italijan¬ ski film Izgubljeni svinčnik, 25. maja ameriški barvni VV film Stari Rumenko, 26. in 27. maja ameriški barvni CS film Dve ljubezni Edi Duchina, 30. maja sovjetski film Nočni izlet. Predstave vsako sredo in soboto ob 20. uri. ob nedeljah in praz¬ nikih ob 17. in 20. uri. KINO STARI TRG: 1. in 2. maja ameriški barvni film Beni Gud- man. 5. in 6. maja angleški film Poplava straha, 9. maja jugo¬ slovanski film Dr. Kolar, 11. in 12. maja jugoslovanski CS flim Miss Stone, 16. maja sovjetski film Dekle brez naslova, 19. in 20. maja francoski barvni film Črni Orfej, 23. maja jugoslo¬ vanski film Veter je vstal pred zoro, 26. in 27, maja amer. barvni CS film Mlada kraljica, 30. ma¬ ja francoski CS film Ljubimci. Predstave ob sredah, sobotah in nedeljah ob 19.30 uri in nede¬ ljah ob 15. uri. KINO DOM JLA VELIKE BLO¬ KE: 6. maja francoski film Vr¬ njeni v življenje, 13. maja ju¬ goslovanski film Kota 905, 20. maja angleški film Kratko sni¬ denje, 27. maja jugoslovanski tilm Kapo. Predstave ob 17. uri, GLAS NOTRANJSKE 0 A V Grahovem so še vedno vidni ostanki vojne. Kdo se bo prvi spomnil nanje? Pod sliko, posneto v Novi vasi bi lahko napisali »Spomin na pre¬ teklost« ali pa »Se mnogo je takih napisov v naših krajih, ki se ne ujemajo s časom«. A Sva še kaj pozabila? V poslovalnici trgovskega podjetja »Ulaka« v Starem trgu nudijo potrošnikom dobro izbiro Zerovnica je med najnaseljenejšimi kraji občine, ki še ni preskrb¬ ljen z zdravo pitno vodo. Ze tradicionalne »bačve« pred hišami do¬ mačinov so še vedno najpripravnejše za prevažanje vode V Mlademu Zerovniianu najbolj pr ija kotile na sveieoi araku! GLAS NOTRANJSKE ©. Pri stroju za pridobivanje surovin, potrebnih pri izdelavi cement- nih-izolitnih plošč v podjetju »Elektrožaga« Nova vas V čakalnici Zdravstvene postaje v Starem trgu so taki prizori vsakdanji Tudi v gostilni v Starem trgu je vedno dovolj domačih gostov Samotar sredi Javornika Februar, hladni mesec, se je bližal koncu. Krpe snega so belise osojna pobočja. Zapustil sem Rakek in se napotil skozi Slivni¬ ce v Rakovo dolino. Strma pot mi je privabila prvo znojno srago. Kako trmasta je, sem si govoril, kot bi hotela popotnika odtegniti drugam, od sveta, ki ga le včasih zmoti piskajoča lokomotiva in nje¬ na enakomerno udarjajoča kolesa. Kakor neugnane trmoglavke so silile k soncu prve gozdne rastli¬ nice. Morda jim bo zima priza¬ nesla, sem pomislil in se umaknil avtomobilu, ki je počasi zdrsel mimo. Glej ga, sem si dejal, ko sem si pomagal iz obrobnega blat¬ nega jarka, tudi temu se mudi v kraj mojih misli. Ni si izbral rav¬ no lepe poti. Res, ni mi bilo žal blatnih čevljev, ko sem se spuščal nizdol v dolino, ki me je vedno bolj vlekla v svoje nedri. Skozi vejevje sem zazrl v glo¬ beli naglo padajočih voda Rake, ki ponikne kot Stržen v Cerkni¬ škem jezeru in se skozi številne jame, kot so Karlovica, Svinjska govi, polnimi različnih dreves in parkov. Iz skrivnostnih dolin z velikimi kraškimi soteskami pri¬ deš v velike prostorne dvorane, ki so jih v mnogih tisočletjih iz¬ dolble prihajajoče vode. V me¬ dlem odsevu jamarske svetilke vidiš kot kristal čista jezera in svetlikajoče se kapnike. Fanta¬ stične oblike kapnikov vzbujajo v človeku predstavo tihe pravljič¬ ne dežele. Nad razdivjanim Ra¬ kom, ki kot brzica izginja v pod¬ zemskih tokovih, se drzno vzpe¬ njata Veliki in Mali naravni most. Cez Veliki naravni most je spe¬ ljana široka cesta, take da tujec skoraj ne opazi, da pod njegovimi nogami buči bistri Rak. Mali na¬ ravni most pa je pravzaprav zelo smel lok, ki je v vseh dimenzijah tako vitek, da bi se marsikdo obotavljal stopiti nanj. Topla in s senco bogata dolina Rakovega Škocjana, polna travnatih senože¬ ti, z vdrtimi jaški, ki osvetljujejo jame, z zaščitenim narodnim par¬ kom, obkrožena z bogatimi smre¬ kovimi in mešanimi gozdovi in jama in druge, pri Dolenji vasi prebijo po kraškem podzemlju do Rakove doline. Kakor bi mu bilo žal, da se je pokazal radovednim občudovalcem, se hitro poganja mimo mogočnih kamnitih izrast¬ kov in v Kotlu pri Velikem na¬ ravnem mostu z bobnenjem izgi¬ nil mojim očem. Nisem mu za¬ meril, saj je pot do Planinskega polja še dolga in tem so prav go¬ tovo čakale nove oči. Daleč so že časi, ko je motila žuborenje Raka žaga zelških kmetov. Nič več ni krajcarjev, ki so jih dobili prebi¬ valci okoliških vasic za deske, ki so jih prinašali iz globeli na cesto. Za eno desko — en krajcar. Danes je Rakova dolina pravi kraški muzej s prelepimi dolinskimi bre- polna divjačine, je pravi raj za lepote »eljne turiste. Tu ni mest¬ nega vrveža, ropotanja strojev, vsiljivih ljudi, tu je svet tišine, odmaknjen od vsega, kar je ustvarila civilizacija. To je edin¬ stveni svet, ki mirno sameva sre¬ di mogočnega Javornika in čaka srečnega turista. Sredi Rakovega Škocjana hitro raste moderen turistični objekt. Za zdaj pa je v sili dobrodošla tudi lovska koča pri Velikem na¬ ravnem mostu. Še bi se mudil v tem lepem kraškem kotičku, od katerega so z vseh strani speljane gozdne po¬ ti, če mi ne bi zabrisal mrak po¬ gleda na samotno pokrajino ob Cerkniški dolini. Dim OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI Občinski ljudski odbor LJUDSKI ODBOR CERKNICA KOMITE ZKS ODBOR ZVEZE BORCEV NOV SINDIKALNI SVET ODBOR ZVVI KOMITE LMS ODBOR RK OBČINSKA GASILSKA ZVEZA T OBČINSKI ODBOR ZROP in druge organizacije ter društva ŽELIVSEM !. MA j prebivalcem mnogo delovnih občine za delavski praznik uspehov Delovni kolektiv mizarskega podjetja GABER » «< iz STAREGA TRGA čestita k prazniku dela svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem Trgovsko podjetje "škacfcm« Rakek se priporoča in čestita cenjenim strankam in delovnim kolektivom k prazniku dela Vsem svojim odjemalcem in de¬ lovnim kolektivom k 1. maju — mednarodnemu delavskemu praz¬ niku čestita kolektiv lovarne lesnih izdelkov »TIS A“ - RAKEK Izvozno podjetje Slovenija • J? Ljubljana eentita ckloAMi m. !^adeni k 1. mjzfu. — mtiLnatotlnjeivui pMLznikiL dela. Kolektiv tovarne pohišiva BREST Cerknica čestita svojim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem k prazniku dela ter jim želi še mnogo delovnih uspehov TRGOVSKO PODJETJE „U L A K A„ LOŠKA DOLINA čestita k prazniku dela vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem Pekarna In mesnici iz Loške doline čestitajo vsem cenjenim odjemalcem k prazniku dela Kolektiv KOVINOPLASTIKE iz Loža pošilja ob prazniku dela pozdrave vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Gostinsko podjetje Stati ttg. ČESTITA K PRAZNIKU DELA CENJENIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA ZA OBISKE Priporočamo se za obisk in čestitamo vsem delovnim ko¬ lektivom k^prazniku dela kolek. gost. podj. CERKNICA ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ ČESTITA VSEM OBISKOVAL¬ CEM K PRAZNIKU DELA IN SE SE NADALJE PRIPOROČA KO¬ LEKTIV GOSTINSKEGA POD¬ JETJA LOVEC RAKEK Kmetijska zadruga CERKNICA čestita k 1. maju - delavske¬ mu prazniku - vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Kolektiv podjetja pošilja k prazniku 1. MAJU če¬ stitke in najboljše želje vsem de¬ lovnim ljudem Beganje K prazniku čestita in se priporoča kolektiv KOVINOSTROJ Rakek Turistično društvo CERKNICA Čestitamo k prazniku dela vsem delovnim kolektivom in želimo, da bi praznik lepo preživeli v na¬ šem turističnem okolišu KOLEKTIV Valjčni mlin IZ C E R K N I C E / čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolekti¬ vom k prazniku dela Tudi molža vpliva na proizvodnjo mleka Za uspešno proizvodnjo mleka je potrebno, da poleg krmljenja in nege molznic, upoštevamo tudi pravilno molžo. V vimenu nam je krava že pripravila mleko in naša naloga je, da ga iz njega na nek način pridobimo. Zal se prav tu pojavljajo napake in posledica je, da namolzemo manj mleka kot bi ga sicer. Nepravilna mmolža kljub dobri prehrani znatno vpliva na količino mleka. Da bi si lažje predstavljali pra¬ vilno molžo in napake, ki nasta¬ jajo pri molži, je najbolje, da si v grobem ogledamo zgradbo in de¬ lovanje vimena. Ta posoda je raz¬ deljena na štiri četrti, ki se po¬ daljšujejo v seske. Ce bi pogle¬ dali skozi kožo v notranjost vime¬ na, bi videli gobasto tkivo, nad vsakim seskom pa za pest veliko votlino, tako imenovano cisterno. Cisterna je zbiralnica in sesalka mleka, ki ga črpa iz mlekovodov. Ti so povezani z mlečnimi me¬ hurčki ali alveolami, v katerih se tvori mleko. Za proizvodnjo ene kaoljice mleka je potrebno na ti¬ soče mlečnih mehurčkov. V alve- ole prinaša kri hranilne snovi, iz katerih tvorijo alveole mleko. S tvorbo mleka mehurčki narašča¬ jo. vzporedno z njimi narašča tu¬ di vime. Ko so mehurčki polni in s tem tudi vime, nastopi čas mol¬ že. Če z molžo odlašamo, tedaj prenapolnjeni mehurčki ne more¬ jo več tvoriti mleka in hranilne snovi se vračajo po krvi nazaj. To pomeni izgubo, ker žival tedaj ne proizvaja. Lahko pa nastane še večja težava, to je zasuševanje molznic, kar zmanjšuje molznost. Mleko, ki se je zbralo v ave- olalj, mora krava sama iztisniti v cisterno, da ga lahko z molžo dobimo iz vimena. Potreben je le dražljaj, ki to povzroči. Takšen dražljaj je masaža seskov in vi¬ mena, ki jo vršimo pred molžo. Dražljaj gre preko živčevja na ž.lezo hipofizo, ta izloči v kri hor¬ mon oksitocin. S krvjo pride oksi- tocin v vime. Tu povzroči krče¬ nje mehurčkov in izločanje mleka v mlečne kanalčke — mlekovode in končno v cisterne in seske; pravimo, da je krava mleko »pu¬ stila« in da je nastopil najbolj primeren čas za molžo. Brez delo¬ vanja oksitocina ne moremo dobi¬ ti mleka, ki je v vimenu. Pomol¬ zemo lahko le majhno količino, kolikor ga je v seskih in cisterni, vse ostala mleko pa krava zadrži. Ugotovljeno je namreč, da se hor¬ mon oksitocin razkroji povprečno v 7 minutah. Po tem času. ko ni več tega hormona, preneha izte¬ kanje mleka iz mlečnih mehurč¬ kov in če ga tudi kaj ostane v njih, ga ne moremo dobiti več. To opazi tudi živinorejec, ko dobi pri počasni molži manj mle¬ ka, kakor če molžo opravi hitro. Molža naj se konča najkasneje v 7 minutah in v tem času kravo lahko dobro izmolzemo. Na delo¬ vanje hormonov in posredno na količino mleka, očitno vpliva tudi odnos živinorejca do živali. V času molže naj bo v hlevu edino mol- zač, ki ga živali poznajo. V hlevu naj bo mir; vsako vpitje, nervoza, suvanje in pretepanje živali slabo vpliva na količino mleka. Ko bi se živinorejci zavedali, da grobo postopanje s kravami le zadržuje mleko, njim samim pa prinaša iz¬ gubo, bi marsikdo spremenil od¬ nos do molznic in živali nasploh. Ce se žival v času molže prestra- Množično tekmovanje v šahu > V okviru pionirskih iger je Zve¬ za prijateljev mladine občine Cerknica organizirala občinsko pionirsko in mladinsko šahovsko tekmovanje v Starem trgu. Tek¬ movanja se je udeležilo okrog 100 pionirjev in mladincev z Rakeka, Cerknice, Grahovega, Nove vasi in Starega trga. Med mladinci in starejšimi pio¬ nirji je zmagala ekipa osemletke iz Starega trga, med mladinkami osemletka iz Cerknice, zmagoval¬ ci pri mlajših pionirjih in pionir¬ kah pa so bili iz osemletke v No¬ vi vasi. Ob zaključku tekmovanja so zmagovalne ekipe preje za na¬ grado šahovske garniture, ki jih je podarila »Kovinoplastika« Lož. Na sliki: Pionirji in mladinci med tekmovanjem v domu TVD »Par¬ tizan« v Starem trgu. ši, se pogosto zgodi, da sredi rriol- že preneha dajati mleko. Tedaj se zaradi strahu izloči drugi hormon adrenalin, ki povzroči, da se mlečni mehurčki ne krčijo, da mleko iz njih ne teče in da krava mleko zadrži. Takrat ni kriva ži¬ val, ampak nepravilno ravnanje. Pri vseh teh naštetih primerih nepravilne molže, daje krava tudi več litrov mleka na dan manj, kot bi ga dala sicer, poleg tega pa je to mleko še slabše kakovosti Mlečna tolšča, ki predstavlja dra¬ gocen del mleka, se nahaja v več¬ ji koncentraciji v zadnjih curkih molže. Prav tega pa ne dobimo, če krava mleko zadrži in s tem ostaja najkvalitetnejše mleko v vimenu. Da se izognemo vsem tem ne¬ všečnostim, moramo posvetiti molzni živini kar največ pozor¬ nosti. Preprečevati moramo vzne¬ mirjenje živali, saj to tepe pred¬ vsem naš žep. Dušan Pirc