Avstrijske dežele. S ,,črno vojsko" poataja reanica in pravi se, da je treba v kratkem že postaviti jo na noge. Vojni minister pa bojda terja denarja več, kakor ga ima doalej na razpolaganje. Valed tega bo še treba, da 8e snidete delegaciji na novo. Njima pripada namreč pravica za c. kr. vojsko dovoliti denarja. — Vdržavnem zboru kaže se že aedaj, koj v prvih aejah, da bode burij, še bujih kakor lani. Velika Nemca dr. Magg pa dr. Knotz sta se že zagnala, prvi na grofa Hobenwartba, drugi pa na ministra grofa Taaffeja, oba za to, ker se godi Nemcem krivioa ter še nemščina vedno ni državni jezik. Kakor je grof Hohenwartb, ki je predsednik odboru, v čegar rokah je enak predlog, odgovoril, ne bo še tudi take poatave kmaln ali brž nikoli. — Katol. aolako društvo na Dunaju naprednje po nemških deželab in ima dne 18. februvarija velik zbor. Pri njera bodo odlični možje atopili na oder, da raztolmačijo namen in pomen tega društva. Bog daj srečo! — Naš deželni zbor je še malo, predno ae je sklenil, rnestu Gradcu prepustil dež. gledišče, ki je zavoljo prostora, na katerem stoji, vredno kacih 200.000 gld., zastonj. Mesto pa tega daru ni veselo, kajti doslej je dežela za to gledišče vaako leto še par jezer goldinarjev pridala, sicer bi bilo pa ostalo prazno. Odalej bode pa storiti to mestu, kar je prav, aaj imajo le Gradčani priložnost boditi v tisto gledišče, mi drugi z dežele pa redko ali pa celo ne. — Za volilni okraj Velikovec na Koroškem bodo nove volitve za drž. poslanca, ker ae je baron Pino poalanstvu odpovedal. Ta okraj je slovensk, da-si ni brez nemškutarjev. Ce so Slovenci aložni, imajo večino, če ne, pa jo dobe nemškutarji. Za to bi ne bilo dobro, ko bi se dva slov. moža trgala za poslanstvo. Doalej pa je skorej taka podoba, kajti sliši se, da misli g. Julij plem. Kleinmayer, prof. na učiteljišču v Gorici in pa g. J. Muri, deželni poslanec za isti okraj, na to poslanstvo. — V Ljubljani imajo nemške in slov. razrede na c, kr. gimnaziji. Učni miniater dr. Gautscli pa je bil v unem tednu poslal, poizvedavat, kako da se kaj uče dijaci v slov. razredih nemščine. Poroeilo je bojda ugodno. To utegne pa nagniti ministra, da še po drugih mestih vpelje slov. razrede na latinskih šolah. — Osepnice še v Gorici niso nehale a pridružila se jim je vojakov te dni poalali. Je-li pa jih bode dovolje, da napravijo sopet mir, je še veliko vprašanje. davica, ki je zelo nevarna za otroke. Šole so še vsled teh bolezni zaprte. Grofinja Latour ima v Hrušiču blizu Gorice protestantovsko šolo a vzprejema tudi kat. dekleta va njo ter jib s oasom prelevi v protestantovke. Valed tega je velika nevolja med alov. Ijudstvom na ono šolo. — Družba sv. Cirila in Metodija ima sedaj že tudi evojo prvo žensko podružnico v Trstu. To je lepo od tamošnjih slov. žen in mater, kajti s tem ao pokazale, da jim je v resnici mar za to, da se slov. otroci vzrede po šolab v narodnem in katoliškem duhu. — Mi niater Tisza se je v ogerskem drž. zboru izrekel zoper vojsko med Avstrijo in Rusijo. To je dobro, da si je to izpoznanje pozno, kajti Madjari so bili ali so se delali nekaj čaaa aem, kakor da bi bili za tako vojsko. Vnanje države. Da se razreši bolgarsko vpraaanje, snide se v nekaterih dneh v Carigradu zbor ali konferenca poslancev onih držav, ki so bile uno leto v Berolinu sklenile pogodbo mirii med Ruaijo in Tnrčijo. Sedanja bolgarska vlada, ki je Rusija ne mara, pa odstopi ter bode za tem volitev kneza. Jurija (ne Nikolaja) Leuchtenberga. Mi nimamo upanja, da pojde vse tako gladko. — V Carigradu sta sedaj dva unih treh Bolgarov, ki ao bili pri vaeh večjib državah trkali, naj bi jim pomagale otresti ae ruskega strahii, kako ju bo sultanova vlada vzprejela ? Ce ju vzprejme prijazno, bode to znamenje, da bode dobro, če ne, bode pa še dalje staro ugibanje, kaj bo iz Bolgarije. — Srbski pa Rumunski kralj podata ai te dni v Bukareštu roke. To ae brez dvoma ne izgodi le za kratek čas. — Med Nemci in Francozi je velik nemir, vsako uro lebko poči. Toliko oboroževanje, kolikor se ga godi po obeh državah, ne bode za šalo. Sedaj ae že tudi ne taji to oboroževanje na nobeni strani, samo tega ne da nobena, ne Francija, ne Nemčija veljati, da se godi zavoljo kake vojske. — Angleški lordje, to je velici gospodje, ki imajo za kraIjico prvi besedo o kaki novi postavi, niso za to, da volijo tudi ženske, kedar jim gre za drž. poslanca ter ao enako postavo koj a kraja zayrgli. Zoper Irce se pa hoče v Angliji odslej ostro postopati, mi padvomimo, da bo to kaj izdalo. Dati jim pravico, to je še edino zdrayilo pri nesrečnih irakib tlafanih. — Na Francoskem bije sedaj vojni miniater, general Boulanger, na bobenj mirii a nič se ne vidi, da bi s tem kaj doma opravil, še manj pa se mu verjame na Nemškem. Tam menijo, da mož le slepari. To je že tudi mogoče. — V Italiji je nekaj mož, ki bi radi spravili sv. očeta s kraljem, tako nek Frazzati. Tega so volili v drž. zbor doli v Kalabriji, da-si so zoper njega sovražniki sv. cerkve z vso strastjo rovali. ¦— V Afriki prede Italijanom v deželi Masaauah, katero so si lani prisvojili. Na naglem ao tje veo