Glasilo jugoslovanske socialne demokracije,
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
PouMiina tUvllka 10 v.
Reklamacije so poštnine prasta. Nefrankirana pisma h ipr« ima)«. Rokopisi «• *• vranja, UM»U. Kaestopaa patit-mtiaa (iiriaa 88 aa) ta takrat 10 ri«., večkrat pa doiovern.
71. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 5. septembra 1908.
Leto XL
NASLOVA: Za dopite in rokopise sa Uit: Urednlfttvo <Rdečega Prapora«, LJubljana. — Za denarne požiljatve, naročila na list, reklamacij», inxerat» i. t. d.: ttpiavuiStvo «Rdečega Prapora», LJublJan*, Dunajska cesta ätev. 20.
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pel leta 5 K JO vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 11 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravnlštvo „Rdečega Prapora". Agrarizem.
Poljedelski minister dr. Ebenhoch je v pon-deljek vložil svojo demisijo. Sočasno s to vestjo je šlo v svet tudi poročilo, da demisija ne bo sprejeta, kar je bilo drju. Ebenhochu gotovo znano tisti hip, ko je podpisal svojo prošnjo za odpust iz službe. Resnosti se njegovemu koraku ne more pripisovati, temveč je tudi afera ena tistih, ki jih ima skoraj vsaka avstrijska vlada v zbirki svojih virtuoznosti.
Dr. Ebenhoch ostane gotovo še zanaprej minister in cela zadeva, kar se tiče njegove osebe, ne bo nič druzega, kakor povsem neznatna epizoda v avstrijski politični zgodovini. Prav neverjetno je, da bi iz nje nastale kakšne politične posledice. Seveda — če ne bi bila stvar tako avstrijska, kakor je, bi ne bilo v Ebenhochovi demisiji nič čulnega, temveč bi se splošno smatrala za nujno posledico dogodkov, s katerimi se je pečala javnost od tistega hipa, ko je vlada sklenila, uveljaviti srbsko trgovinsko pogodbo na podlagi po-oblastilnega zakona.
Dr. Ebenhoeh utemeljuje svojo prošnjo za odpust iz službe tako, da je «z ozirom na splošne državne interese moral sodelovati pri aktiviranju srbske trgovinske pogodbe, da pa z ozirom na razpoloženje v agrarnih krogih ne misli več, da bi mogel uživati njih zaupanje.» Ta utemeljitev bi bila zelo umevna. Vodja avstrijskih agrarcev, znani vitez Hohenblum, sicer ni dejal, da agrarci ne zaupajo več ministru Ebenhochu; ampak rekel je nekaj druzega, kar obsega to nezaupanje samo po sebi. Javno je namreč trdil, da sta dva ministra agrarcem obljubila, da se srbska pogodba ne uveljavi brez posebne razprave v parlamentu. V časopisju pa se je takorekoč s prstom kazalo na ministra Ebenhocha in Praška. Poljedelski minister je sicer objavil več izjav na to, ampak ne v eni ni bilo naravnost rečeno, da ni dejal tega, kar je trdil Hohenblum.
V taki situaciji torej demisija res ne bi bila čudna. Toda njen pravi vzrok je le ta, doseči, da bo odklonjena. S tem bi dr. Ebenhoch pokazal, da uživa zaupanje cesarjevo, kar bi se lahko smatralo za moralen pritisk na agrarce.
Gospodu Ebenhochu se bo na ta način gotovo posrečilo, ohraniti svoj portfelj. Drugo je pa vprašanje, koliko vpliva bo to imelo na namere in zahteve agrarcev. Kajti važno ni, da ostane gospod Ebenhoch v službi, pač pa je važno, da narašča agrarna prevzetnost kakor po vodenj. Ko je vlada sklenila, uveljati srbsko trgovinsko pogodbo, se je začela takoj opravičevati agrarcem. Izšla je pod
patronanco vladnih krogov brošura, ki dokazuje, da so v srbski pogodbi agrarni interesi popolnoma zavarovani, kakor da bi morala vlada prositi agrarce za odpuščanje, ker je storila nekaj, kar zahtevajo splošni državni interesi. Toda Rgrarci se ne dajo izlepa potolažiti. Prav strah, ki ga kaže vlada pred njimi, jim je dvignil pogum in že se jim zdi, da so vsemogočni v državi. Interesi monarhije, interesi prebivalstva, interesi industrije jim niso prav nič mar; merodajni so jim samo njih lastni interesi, vodnik jim je samo njih egoizem.
S pooblastilnim zakonom je vlada lahko uveljavila srbsko pogodbo, toda naknadno jo bo vendar morala predložiti parlamentu. In nemški agrarni poslanci so že sklenili, da glasujejo tedaj odločno proti pogodbi. Na shodu ¡¡ižjeavstrijskh agrarcev se je žugalo, da bo javno osramočen vsak poslanec, ki bo glasoval za pogodbo. Povsod na kmetih se vodi strastna agtt.sc;ja in seveda se kmetom po stari navadi dopoveduje, da se bojujejo agrarni voditelji samo za nje.
Avstrija ima sklepati trgovinske ugovore še z Bulgarsko in z Rumuuijo. Že sedaj kriče agrarci, da se ne sme dovoliti v teh novih pogodbah noben uvoz mesa. In govori se ne le, da se hočejo agrarci upirati trgovinskim pogodbam s temi balkanskimi državami, če ne bo prepovedan vsak uvoz mesa in poljedelskih produktov v Avstrijo, ampak da hočejo tudi obstruirati.
Te grožnje niso malenkostne, kajti brezobzirnost agrarcev in popustljivost vlade se srečavajo in najvažnejši interesi prebivalstva prihajajo na ta način v največjo nevarnost. Nihče ne more misliti, da bodo na B igarskem in v Rumuniji sami taki tepci, kakršne bi radi imeli avstrijski agrarci. Če se zahteva, da naj balkanske dežele odpro svoje meje za avstrijske industrijalne produkte, je naravno in pravično, da se omogoči Bulgarom in Rumunom izvoz tisi h predmetov, s katerimi lahko kupčujejo. Industrije nimajo, torej morajo prodajati poljedelske produkte in v prvi vrsti meso. Ge se jim to zibrar.i, ne bodo dovolili Avstriji, prodajati na Balkanu sve je industrialne izdelke. Kam pa naj gro potem avstrijska industrija? Dokler nima v balkanskih deželah domače konkurence, je tam njen najnaravnejši trg. Ako ga izgubi, postane vsa naša industrija brez pomena. Narodnogospodarska nerodnost avstrijskih «merodajnih» je že dosegla, da se je na Ogrskem začela razvijati industrija, ki dela avstrijski prav občutno konkurenco. Ce zmagajo agrarci, bo posledica ta, da bodo tudi balkanske države jele po sili pospeševati svojo industrijo, naše tovarne se bodo pa zapirale. Avstrijsko prebivalstvo bo deležno dvojnega blagoslova; mesa ne bo imelo, ker ga balkanske dežele ne bodo smele dajati, zato pa tudi dela ne bo imelo, ker industrija ne bo imela kaj prodajati. Nekoliko veleposestnikov bo sicer lahko diktiralo za meso, slanino, krmo, pičo, poljske produkte oderuške cene in si bi napolnjevalo bisage, nad široke plasti prebivalstva pa mora priti beda, kakršne ne provzročajo niti najhujše naravne nezgode.
Predrznim namenom agrarcev se je torej treba pravočasno upreti. Glavno nalogo ima delavstvo, ki se lahko bojuje v dvojni smeri. Predvsem mora izpolniti svojo politično organizacijo, da poveča socialno demokracijo v parlamentarnih za-stopih in omaje agrarno moč: organizirati mora pa tudi konzum, da postavi zoper silo izkoriščevalcev m podraževalcev svojo lastno moč.
Zakaj sem izstopil lz reda Jezuitov?
v „Corriere della Sera" italijansko objavil bivši pater Jurij Bartoli.	Konec.
V tem je moja velika krivica: «Moral bi bil počakati na odgovor svojih predpostavljenih.» Zakaj P
Tako, odgovarjajo jezuitje, zapovedujejo cerkvene zapovedi Hvala lepal Jaz nisem bil v položaju kakor tisti, ki prosi, naj se ga pusti pri miru. Bil sem pošten človek, jezen, da ravnajo z menoj na malo krščanski način. Kadar poštenjak vidi, da si ne more s svojim poklicom več pošteno zaslužiti kruha, pa še v krogu ljudi svojega razreda — kaj naj napravi? Ako ima nekoliko zmisla za osebno dostojanstvo, bo vzel klobuk in pojde rajši iskat drug pošten poklic, kakor da bi zastonj živel po gosposko. Tako sem storil tudi jaz in čutim notranji glas, ki mi pravi, da sem storil prav. Z vsem tem ne obtožujem nikogar izmed svojih nekdanjih bratov in tudi tistega ne, ki je bil orodje božjih načrtov, kolikor se tiče mene. Oni delajo na slepo vero in so večjidel poštene in pobožne osebe. Krivica, če je kje krivica, ni pri ljudeh; v zistemih je in v metodah, ki silijo vsakogar umetno govoriti z enim jezikom, dočim uživa stvarnik v različnosti in ljubi raznovrstnost jezikov. Krščanstvo ne more biti volapik ali esperanto.
Hoteti tako vtesniti ljudi, da bi izpovedovali enake ideje vsled moralnega pritiska, velike discipline, kazni, začasnih in telesnih mučil, bi bilo, če ne velika norost, na vsak način strašen prestopek. Kajti ideje se ne izpremene naenkrat in spomin, ki se je vtrdil vsled vaje mnogih let, se ne uniči v enem dnevu. Bilo bi dobro, spomniti se, da se ideje ne dajo izpreminjati po sili, ampak polagoma s prepričevanjem, z razlogi in razmišljanjem. Proti idejam je treba postavljati druge ideje, ne pa bičev, | verig, lomač in grmad. To so metode korana, ne pa krščanstva, čeprav je (glej fatalnost!) tudi koran prav te dni dal konstitucijo in razglasil svobodo mišljenja. Ampak cerkev tlači srednjeveško breme in še ni našla velikana, ki bi jo rešil tega bremena in ga s prezirom pogreznil v globoki prepad preteklosti.
Z versko družbo se godi to, kar s politično: Lex a ligando. Vsak novi zakon veže, omejuje in zmanjšuje ljudsko svobodo. Kadar je malo število zakonov pametnih in smotru primernih, so za društvo zelo koristni ter povod njegovemu življenju in napredku. Kadar se nerazmemo pomno-žujejo ter vklepajo in ovirajo vsako tudi najbolj opravičeno ljudsko gibanje, tedaj so povod sramotne tiranije in suženjstva. V takem slučaju je nemogoč vsak napredek civilnega in socialnega življenja. Bolje je, povrniti se v barbarske čase in k poldivjemu življenju nekaterih narodov. Vse to se da aplicirati na vero. Dvajset stoletij je preteklo, odkar je katoliška cerkev, a vsako stoletje jo je obremenilo zgostim pajčolanom različnih verovanj, tradicij, šeg in obredov in vse to branijo zdaj, kakor da bi bilo od boga in vse to hočejo obvarovati nedotaknjeno za vse veke. Ali dvigne kak duhovnik svoj glas proti kateremu teh obredov? Krivoverec je! On nadleguje Kristusove otroke. On izpodkopuje temelje cerkve! Vzame naj se mu monopol pridiganja. Naj se suspendira «a divinis»! Anatema!
Jaz pa vprašam: Ali je tak duhovnik res krivoverec? Ali v resnici nadleguje cerkev? Pa čemu tak strah, kadar se nadlegujejo Kristusof
otroci, ko se sami nikdar ne bojite nadlegovati starejših ?
Tudi izobraženi kristjani, dobro vzgojeno ljudstvo, učeni duhovniki, duhovi, ki mislijo in imajo osebno vero, pripadajo cerkvi; tudi oni so cerkev, ne pa samo štiri ženice, pobožne, ampak neučene, petdeset praznovernih tercialov in dvanajst duhovnikov z dežele. Tudi mi smo cerkev. Torej imamo pravico, da zabranimo miduhov-niki, da se na prižnicah ne pridigajo bajke liki tiste iz «Tisoč in ene noči»; da se nam ne prodajajo neumnosti za resnico, odkrito od Jezusa Kristusa, pa pozabi na deset božjih zapovedi, ki tvorijo bistvo Kristusove vere; naj ne to-vorijo na pleča vernikov velikih in ko-ristonosnih svot denarja, in sicer takih, o katerih se ni Kristusu niti ponoči sanjalo, da bi jih natovoril svojim pristašem.
*
Pisal je nekdo, ki me ni poznal niti od daleč, da je moj slučaj samo slučaj discipline, pa ne slučaj ideje. Nič ni bolj lažnjivega. Pri meni ni našla poslušnost, pa če bi bila najbolj stroga, nikoli težav. Ampak pokorščina ima meje. Ce mi pravijo: Poslužujte okužene bolnike — Dom sklonil glavo in pojdem s smeljajem na obrazu. Ce mi pravijo: Verujte, da je tisti odtržek belega platna, ki ga dajete vernikom na poljubovanje kakor relikvijo, pajčolan Gospe in sicer prav tisti, ki ga je nosila devica Marija na glavi, kadar je šla v sinagogo, bom to odklonil s prezirom in ne bom slušal. D u-hovnikje božji poslanik z resnico, nepa kakršenkoli smrkavec, ki bodi okrog, da dobi kak vinar. Če bi bil trgovec, ne bi imel srca, da bi prodajal popačeno blago; ali bom hotč kalil bistro in prozorno vodo resnice?
Vstal sem, ponavljam, ne proti ljudem, temveč proti metodam, ki vladajo zdaj bolj kakor kdajkoli v cerkvi z namenom, da posiljujejo vest, da preganjajo na vse načine vse učene ljudi in silijo, da bi tako vsi mislili eno, vsi verjeli eno, govorili enako tudi v rečeh, ki niso pravv najbližji zvezi z označeno vero in tudi v rečeh, za katere se ve za gotovo, da so legendarne.
Proti takim metodam, proti taki tiraniji protestiram in bom protestiral, dokler bom živ. Taki zistemi so se res v nekih časih smatrali za zakonite in v imenu Kristusovem so se na pobožen način ubijali ljudje. Ali smo še v srednjem veku, ko je sveti Ferdinand, kastiljski kralj, kakor pripoveduje rimski breviar 30. maja, hoteč dokazati svoje gorečnost, okrutno preganjal heretike in jim ni dopuščal živeti niti v kakšnem zakotju svojega kraljestva? In če so bili obsojeni na grmado, je sam s svojimi rokami prinašal drva, da se sežgo ?
A tukaj naj mi dovolijo ultrakonservativci, preganjalci heretikov, naj so laški, duhovniki ali škofje, bolj fanatični kakor gorečni, da povem odkritosrčno besedo. Zakaj se Vi tako bojite Svobode? Zakaj se tako bojite, da bi Vaši pod-ložniki brali, proučevali, da bi kritično raziskavah ali da bi se na kakršenkoli način izobraževali ? Če je Vaša vera božanska, če je vse v njej preizkušeno zlato, če so po Vašem tudi tiste postranske reči, ki bi jih jaz rajši imenoval prirastke, ki so nastali od ljudi, nepristojen razvoj in pogostoma tudi supersticiozen, božje razodetje in plod sv. duha, tedaj se pač nimate ničesar bati. Učite in pustite, da uče! Razpravljajte z dolžno krščansko ljubeznijo in pustite, da razpravljajo 1 Resnica bo v svobodnem razpravljanju zmagala in vi bodete slavij eni vsled nje!
Ali veste, kaj mislim o Vas, čo Vas gledam, ko hočete v velikih skrbeh s svojo avtoriteto uničiti inteligenco ? Mislim, da ste, kakor mnogi drugi, res izgubili vero v svoje doktrine in da instiktivno želite temo, ker Vas plaši svetloba svobodne diskusije. Ce ni tako, ampak če mislite odkritosrčno, tedaj stopite hrabro na forum, po-bijte nasprotne ideje, ki so po Vašem lažnjive in tako bodete zmagali. Ali ni med Vami velik del cerkvenih doktorjev? Ali doktorji česa? Kajti če vstane nasprotno mišljenje proti Vašemu, ga podirate z mečem svoje avtoritete rajši, kakor z mečem razuma in prepričanja.
Da bi opravičili svoje večno preganjanje učenih ljudi, imate navado govoriti, da Vam vest nalaga čuvati in braniti vero «depositum custodi». Pa
bodi. Toda jaz se poslužujem besed sv. Vincenca Lerinskega: «Varujte vero, ki Vam je bila poverjena, a ne tiste, ki ste jo našli; vero, ki ste jo sprejeli, a ne tiste, ki ste jo izmislili; nauk, ki Vam je bil izročen, a ne plod Vašega razuma; javno tradicijo, ne pa privatne uzurpacije; blago, ki je prišlo na Vas, ne tistega, kijeizšel iz Vas; nauk, katerega niste avtorji, ampak !e čuvaji; ne izumitelji, ampak sledbeniki; ne vodniki, ampak vojaki. (Adversus Haer. Cap. XXVII.) Vsa verska kriza obstoji v tem. Če bi duševni pastirji razmišljali te besede sv. Vincenca Lerinskega, bi nehali metati natem zoper moderni svet in razumeli bi že enkrat, da nepopačeno krščanstvo od Jezusa Kristusa ni, kakor trdijo oni, nestrpno s kulturo in civilizacijo naše dobo.

Politični odsevi.
Kabinetne krize so sedaj v Avstriji nekako na dnevnem redu. Najprej se je poročalo, da odstopi učni minister dr. Marchet in še preden se je izvedelo, če je vest resnična ali ne, je že prišlo poročilo, da je podal dr. Ebenhoch demisijo. O tej stvari govorimo na drugem mestu. Tukaj pa bodi omenjeno le toliko, da spadajo tudi te demi-sije med umetnosti Beckovega kabineta. Enkrat se razširja po vsej državi glas, da je med ministri najlepša sloga in da nihče ne misli na odstop. S tem naj se vcepi v množice vera, da je moč sedanje vlade neomajna. Nenadoma pa prihajajo vesti o demisijah, češ, Beckov kabinet ima posebno rahločutno vest. In če ostanejo demisije samo na papirju, naj zopet ljudstvo misli, da je Beckovo ministrstvo neobhodno potrebno in vsaka opozicija škodljiva državi in celo nelojalna. Kdor se da rad frapirati in lahko verjame, da je to velika umetnost vlade; kdor pa pogleda le nekoliko v globo-čino, se kmalu prepriča, da je ta virtuoznost sila poceni in edini njen namen, sipati lahkovernim Iju-dom pesek v oči.
Praška vodovodna aiera daje v sedanji dobi kislih kumar časopisom še vedno mnogo gradiva. Zoper izjavo ravnatelja Kestranka, ki je obdolžil ministra Fiedlerja in sekcijskega predstojnika Rčsslerja, da sta hotela pritisniti na kartel, da bi dal neki tovarni ceneno železo, je izšla oficiozna izjava, ki pobija Kestrankove trditve. Toda ta je objavil zopet Izjavo, da je vse resnično, kar je trdil. Kar se tiče dobave cevi, se govori, da bo najbrže še enkrat razpisana ponudbena razprava. Praška predmestja — vsako zase precej veliko mesto — bi morala dobiti s Prago skupen vodovod, pa niso zadovoljna, da se odda dobava v tujino in se hočejo pritožiti pri nadzorovalnem odseku in če ta pritožbo zavrne, kar je pač verjetno, pri deželnem odboru. Mestni pravni odsek Prage je sklenil, pozvati vse člane mestnega starešinstva, naj tako kakor člani mestnega sveta vlože proti ravnatelju Kestranku in proti «Prager Tagblattu» tožbo zaradi žaljenja časti; vrhutega naj se pozove državno pravdništvo, da uvede preiskavo proti neznancu, katerega dolži ravnatelj Kestranek, da je zlorabljal uradno oblast, ne da bi povedal njegovo ime. Medtem je pa izšla izjava poslanca drja. Č e r-nohorskega, ki pravi, da je on pač govoril z ravnateljam Horovskim od kartela, hoteč ga pripraviti, da bi kartel znižal ceno za cevi, da pa ni zahteval provizije ne zase, ne za koga drugega. Na vsak način je zadeva še vedno temna.
Zakon proti kartelom zahteva češko časopisje. Povod zato je dala znana afera zaradi vodovodnih cevi za Prago. «Narodi Listy» pravijo, da morajo češki poslanci obenem zahtevati znižanje carine na železo. Zakon proti kartelom, ki imajo glavni namen, podraževati svoje produkte, bi bil že davno potreben, čeprav se mora povdarjati, da tudi tak zakon ne napravi čudežev in ne prepreči koncentriranja kapitala. Najhujšo škodo, ki jo povzročajo karteli, pač lahko zakon nekoliko omeji in zato bi bil že davno potreben. Socialni demokratje so ga tudi že davno zahtevali. Prav tako bi bilo tudi opravičano znižanje carine na železo. Ampak da pridejo češki meščanski časopisi s takimi zahtevami šele takrat, ko bi se radi maščevali, znižuje zelo simpatije za njih narodno - gospodarsko politiko. Kje so bili Mladočehi s svojimi zavezniki takrat, ko je socialna demokracija vodila obupen boj proti zvišanju carin sploh, zlasti proti zvišanju carine na živež in na železo ? Kako so ravnali lani, ko so se socialni demokratje bojevali proti draginji in zahtevali, da se odpro meje za meso, za žito in za krmo? In kaj jim je branilo podpirati socialno demokracijo v boju proti kartelom ?
Indnstrialni karteli so prišli vsled praške afere nekoliko v nevarnost. Preveč strahu pač še nimajo, a če se posreči akcija, ki zahteva zakon proti kartelom, bo to gotovo dobro. Le da ne izkoriščajo avstrijskega ljudstva samo industrijalni karteli, ampak v državi imamo drugo organizacijo, ki je kartelom popolnoma enaka, kakor jajce jajcu. To je agrarna zveza s svojo «Zentralstelle», ki ima namen prebivalstvu podraževati živila. Agrarni kartel je prav tako nevaren, kakor industrialni in če se že
1« govori o kartelib, bi bilo dobro spomniti se tudi nanj.
Krščansko-socijalno-libaralni kompromis za
deželnozborske volitve na Nižjem Avstrijskem se je razbil. Nemško nacionalni zaupniki so ga na svojem zadnjem sestanku soglasno odklonili. «Voditelji» so se pač na obeh straneh močno trudili, da bi bili dosegli tako zvezo, ki se ne bi sklenila samo za volitve, ampak bi imela vplivati tudi na taktiko v državnem in v deželnem zboru. Volilci pa niso bili takih misli, kakor voditelji, zaupniki so morali poročati, da odklanjajo svobodomiselni volilci zvezo s krščanskimi socialci in tako je splaval čedni kompromis po vodi.
Baron Rauch ima nov načrt. Komedija z «ju-goslo\ansko zaroto» sicer še ni spravila toliko gradiva na dan, da bi državni pravdnik mogel sestaviti pametno obtožbo, ali baron Rauch "misli, da se je vsled spletkarij že dovolj razširilo sovraštvo proti Srbom. Zato namerava razpustiti sabor in razpisati nove volitve pa upa, da bo tedaj Fran-kova stranka dobila večino. Verjetno pač ni. Ampak zanimiva je ta kombinacija. Frank je «opozi-cionalec»; njegova stranka je «opozicionalna». Kaj naj vladi pomaga zmaga «najradikalnejše opozicije» ? Seveda, tako ne vprašuje, kdor pozna razmere ter ve, da je Frankova bombastična opozicija vedno služila vsaki vladi in da ima tudi z Rauchom najintimnejše zveze. Vendar pa vse kaže, da dela Rauch zopet račun brez krčmarja.
Državnemu zbora, ki se snide v jeseni, vroči vlada po vesteh «Nar. Listov» sledeče predloge: 1. Redni proračun za leto 1909; 2. Šestmesečni proračunski provizorij do 30. junija 1909; 3. S pooblastilnira zakonom uveljavljeno trgovinsko pogodbo s Srbijo; 4. Vladne naredbo glede uveljav-ljenja srbske trgovinske pogodbe; 5. Načrte o po-državljenju severozapadne in južnoseverno nemške spojne železnice ter družbe državnih železnic; 6. Načrt o zavarovanju za starost in obnemoglost ter morda jezikovni zakon za Češko. Vlada zahteva torej mnogo zaupanja od parlamenta, ker mu ne predlaga le srbske pogodbe, ki je že uveljavljena, ampak hoče tudi proračunski provizorij.
Nančni minister Marchet je po poročilih, ki so prišla v pondeljek, vložil svojo demisijo. Ta vest, če se uresniči, ne preseneči nikogar. Klerikalci so že davno zahtevali Marchetovo glavo, ker hočejo dobiti naučno ministrstvo v svojo pest in še preden je šel državni zbor na počitnice, se je napovedoval Marchetov padec. Na njegovo mesto bi rad prišel nekdanji liberalec grof Sturgkh, ki se je sčasoma lepo prelevil «v vernega kristjana», z drugimi besedami v političnega klerikalca.
Hrvatska vlada je vzela poštni debi mnogim listom iz Srbije.
Komedija o velikosrbski zaroti se bliža koncu. Dična zveza Wekerle-Rauch-klerikalci vseh strank in strančic niso mogli vkljub vsem naporom, vsemu vohanju, zapiranju in proganjanju poštenih ljudi vendar spraviti za to zaroto nič več dokazov na dan, kakor Nastidevo brošuro in njegove izpo-vedbe, nekoliko tapetov z grbi, nekaj cigaretnega papirja z napisi in podobne stvari. Rauch je izpustil znane zločince iz ječe pod tem pogojem, da so vohunili za velikosrbskimi «zarotniki», državni pravdnik Accurti je pisal med preiskavo članke v tuje liste ter govoril o krivdi obdolžencev kakor o gotovi stvari, preiskovalni sodnik Košutič je izsilil priče, naj izpovedujejo proti obdolžencem itd. In vkljub vsemu temu je vspeh tako neznaten, tako smešen, da postaja tožiteljem že kar tesno pri srcu. Koalicija je sklenila poslati svoje zastopnike na interparlamentarno konferenco v Berolin.
Za prihodnje ogrske volitve sklene ogrska socialno-demokratična stranka zvezo z narodnostno, kmetsko in radikalno meščansko (Kristoffyjevo) stranko. Ta zveza ima smoter, priboriti splošno, enako in tajno volilno pravico. Socialno-demokra-tično glasilo «Nepszava» pravi, da je ta koalicija politična potreba in da jo bo socialno - demokratična stranka podpirala.
Varnostne odredbe v Sarajeva. Vojaško poveljstvo je prepovedalo v mestu in v okolici do 8 km vsako fotografiranje cest, ulic in krajev. Kdor bi se ne držal te prepovedi, se bo proti njemu postopalo z največjo strogostjo. Ta prepoved se tolmači s tem, da hoče biti vojaška uprava pripravljena na vse eventualnosti in da smatra sama položaj v Bosni za skrajno resen!
0 bodočnosti Bosne se piše iz Sarajeva, da v političnih krogih zanesljivo pričakujejo, da se Bosna in Hercegovina spojite z Avstrijo še letos, in sicer 2. decembra. Nekatere velesile, ki so podpisale be-rolinsko pogodbo, so k temu že pritrdile, pri drugih pa se v ta namen uvedejo potrebni koraki v najkrajšem času. Pri sestanku med Aehrenthilom, Tittonijem in Izvolskim se je poglavitno razpravljalo o tem vprašanju.
črnogorski knjaz Nikola je govoril te dni pred zbranimi odlikaši in zastopniki «boljših» črnogorskih krogov o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih kneževine. Glede vesti, ki se raznašajo po inozemstvu, da se namerava odpovedati prestolu v prilog prestolonasledniku Danilu, je izjavil knez, da hoče obdržati žezlo v rokah, dokler bo živ. Upa, da bo mu vkljub starosti mogoče «koristi domovini». Navzoči so govor pozdravili z navdušenimi «živio»-klici. To je verjetno, če je govoril pred samimi zastopniki «boljših» krogov.
Strokovni pregled.
Peki v Dalmaciji se tudi že začenjajo zavedati, da jim je organizacija v vsakem oziru potrebna. Sodr. Kermolj iz Trsta je bil v avgustu na agitacijskem potovanju po Dalmaciji in je ustanovil vSpljetu in v Dubrovniku vplačevalnici. Priglasilo se je nekaj nad 50 članov. Doslej delajo peki v Spljetu po 14—16 ur na dan in zaslužijo 60—70 kron na mesec. Dokaz, kako potrebna je že organizacija, da uredi te razmere.
V Budimpešti bodo zidali občinsko pekarijo. Stroški so proračunjeni na 370.000 kron. Čas je že, da občine stopijo na rep oderuhom pri kruhu. Tudi v Ljubljani bi bilo kaj podobnega prav zelo potrebno.
Kamnoseki, pozor! V Celovcu je mezdno gibanje kamnosekov in štrajk pa pri firmi Vogler. Prosijo se kamnoseki, da v Celovec ne hodijo iskat dela toliko časa, dokler se to gibanje ne uredi.
Štrajk tapetnikov na Dnnajn. V 300 tapetniških delavnicah na Dunaju stavka 900 delavcev. Gre se za zboljšanje plačilnih razmer.
Vspeh organizacije krovcev v Moravski Ost-ravi. Ker so bile mezde dosedaj prenizke, stopili so krovci v Ostravi v štrajk. Trajal je le tri dni. Dosegli so naslednje: Minimalna plača krovcev pri popravljanju je 4 K 50 vin., pri novih delih 5 K 50 vin. Plača na uro se odpravi. Akordna mezda se zboljša za 4 do 6 vin. na kvadratni meter ter stopa pri vsakem nadstropju za 1 vinar. Delavni čas znaša 91/» ure. V sobo tih pa 8l/g ure. Nadure se plačajo s 50% poboljška. To je dokaz, kaj se da doseči z organizacijo.
Zakaj ni nobenih krščanskih podjetniških organizacij? To vprašanje je rešil 17. maja krščanski delavski tajnik Funke iz Monakovega. Dejal je: Podjetniki niso tako neumni kot delavci. — Podjetniki so združeni brez ozira na narodnost, vero ali raso. Krščanski, židovski, brez-verski podjetniki se združujejo složno zoper delavce ! Le delavci še se dajo vjeti raznim agitatorjem ter jim verjamejo, da je greh biti organiziran na mednarodni podlagi.
Shodil
Shod pekov v Ljubljani se je vršil 3. t. m. pop. v gostilni pri «Kroni». Na tem shodu se je ustanovil pri podružnici pekovske zveze posredovalni odsek, ki bo prevzel v svoje roke vse posredovanje služb za pekovske pomočnike v Ljubljani in na Kranjskem. Načelnikom posredovalnega odseka se je izvolil sodr. An t. Piškur. — O organizaciji pekov je govoril strok, tajnik sodr. Anton Kristan. — Prihodnji shod bo zopet prvi četrtek v mesecu oktobru.
Domače stvari.
Naši liberalci so se zadnje leto nedvomno «približali» klerikalcem. Dokazov za to je dovolj. Prvi je bil vstop poslanca Hribarja v klerikalni «jugoslovanski klub» s pogoji, katerih ne bi smel sprejeti noben svobodomislec. Drugi dokaz je kranjska volilna reforma in ravnanje liberalcev. Tudi banket, ki ga prireja ljubljanski liberalni magistrat časnikarjem v hotelu «Union», daje slutiti, da bi liberalci radi «oblažili nasprotja». Ta proces liberalno- klerikalnega zbliževanja se je vršil po celi državi in mnogo je v tem oziru pripisati trudu ministrskega predsednika barona Becka, ki bi rad vse meščanske stranke spravil pod klerikalni klobuk. Dolgo se je zdelo, da se mu more to posrečiti. A ko so morali nemški liberalci vprašati svoje volilce, kaj da mislijo o takih kompromisih, so slišali, da volilci nočejo mesiti take pogače. Ker so slovenski liberalci vedno le posnemali druge, bi bilo zdaj pričakovati, da se tudi oni odkrižajo klerikalcev. Bilo bi pa zanje tudi brez posnemanja vredno, razmisliti, ali je taktika zadnjega leta liberalizmu koristna. Nam je pač vseeno. Še rajši imamo enega nasprotnika, kakor pa da se moramo bojevati proti dvema frontama. Čimprej izginejo vsa nasprotja med liberalci in klerikalci, tem prej pridemo do tistega načelnega boja, ki razjasni razmere v slovenskem narodu. Ampak psihologično bi bilo zanimivo vedeti, če so si ohranili liberalci še toliko moči, da bi se mogli rešiti klerikalnega objema. Če se ga ne rešijo prav kmalu, bo pač prepozno — seveda zanje.
Krvava bitka je bila v nedeljo v Rovinju. Istrski klerikalci, ki že strastno agitirajo za de-želnozborske volitve, so sklicali v Rovinju zborovanje, kar je silno razkačilo prebivalce mesta. V petek in v soboto se je sklenilo, da ostanejo v znamenje protesta v nedeljo zaprte vse gostilne in kavarne. To se je zgodilo. Prebivalstvo je popoldne večinoma zapustilo mesto. Nekateri kavarnarji so odstranili celo svoje luči pred kavarnami. Ko so klerikalci iz Pirana in Izole prišli ter videli, da so oštarije zaprte, so se močno razjezili. Na ulici so se večkrat spopadli s protiklerikalci. Zvečer so pa postali spopadi prav resni. Ob 11. so se imeli odpeljati klerikalci iz Dinjana. Kričali so mnogo, ko so prišli do pivovarne «Al Boschetto», kjer je bilo mnogo protiklerikalcev, je pa začelo letati kamenje semintja in pokati so jeli samokresi. Baje se je razpočilo tudi nekoliko petard. Razvila se je prava bitka. Vojaštva je bilo v mestu samo 22 mož z dvema poročnikoma. Te so poklicali. Vojaški oddelek je najprej skušal, ločiti stranki, a ko
to ni šlo, je izprožil eno salvo v zrak. Pretep je trajal skoraj »/4 ure. Več ljudi je ranjenih, eni iz samokresov, drugi od kamenja. Ko so se Dinjanci odpeljali, se jim je poznalo, kako so iztradani. — Iz Poreča se klerikalci niso mogli odpeljati na zborovanje, ker jim je protiklerikalno ljudstvo za-branilo odhod.
Narodnost in klerikalizem sta dva pojma, ki se kregata že od nekdaj. Sicer trdijo klerikalci vedno, da so strašno narodni, verjamejo jim pa to bajko otroci in Marijine hčere. Kako korenito narodni da so, je pokazal «Slovenec», ko je poročal o nedeljskih pretepih v Rovinju. Njegovo poročilo je bilo prav tako pisano, kakor da ni slovenski, ampak italijanski list. «Slovenec» želi italijanskim klerikalcem velikansko zmago ob de-želnozborskih volitvah, pa agitira kakor za plačo, dasiravno so v Istri tudi italijanski klerikalci nacionalisti in so v narodnem oziru prav taki kakor italijanski liberalci. Slovenski, odnosno hrvatski voditelji v Istri se pa tudi nič ne brigajo za narodnost, kadar gre za klerikalizem. Na rovinski shod, ki je bil notorično italijanski, so prignali Hrvate iz Dinjana, da so delali — s praznim želodcem — laškim klerikalcem štafažo. Klicali so tudi «živio» in «evviva Laginja», da je bilo slovansko ponižanje tem bolj očitno. Zameril končno klerikalcem nihče ne bi, da se pajdasijo s svojimi italijanskimi bratci. «Gleich und gleich gesellt sich gern». Ampak odkritosrčni naj bi bili pa naj bi priznali, da so Rimljani in da smatrajo narodnost prav tako za greh, kakor njih utiteij Mahnič.
V liberalni familiji se kregajo. «Naš List» je objavil neko notico, kakor da bi bila fabricirana v uredništvu. Z obema rokama se lahko v tej notici prijema reklama za gospoda Ivana Hribarja. Notica se zaključuje tako : «Škoda je za nas največja, da danes župan Hribar ni več deželni poslanec in da tudi naš neizprosni poslanec E. Gangl ni bil voljen v odsek za volilno reformo. To je danes sveto prepričanje moje in vseh narodso-naprednih učiteljev kranjskih.» — Teden dni pozneje je «Slovenski Narod» odgovoril sledeče: «Da bi na ta napad odgovarjali na dolgo in široko, nam ne pride na misel. Kritikovati, sedeti na visokem stolu in obsojati, je lahko, ali bi bil pa kritik, če bi bil na mestu napadencev, v položaju, uspešneje delovati in doseči večjih vspehov, to pa je drugo vprašanje. Kritik pred vsem ni zadovoljen z veselicami, ki jih prirejajo razna društva. Tudi mi nismo prijatelji premnogih veselic, mislimo pa, da ima semtertja tudi kaka pametno urejena veselica, ki mudi občinstvu «utile cum dulci», svoje dobre strani, svojo organizatorno moč. Kar se tiče napada na narodno-napredno deželnozborsko delegacijo, pripomnimo samo tole: Gotovi krogi so svoje dni napadali napredne poslance v deželnem zboru radi takozvane zveze narodno-napredne stranke z veleposestniki ter si obetali največji vspehov od lega, ako to «zvezo» razbijejo. Sedaj pa, ko te «zveze» več ni in ko so dosegli, da imamo v deželnem zboru in odboru slovensko-klerikalno večino, pa jim zopet ni prav in zahtevajo zopet od napredne de-želnozborske delegacije stvari, ki so v danih razmerah, govorimo odkrito, nemogoče. In to je smo-trena, trezna politika! Sicer pa se samo čudimo, da se takšni napadi na narodno-napredno delegacijo pciobčujejo vlistu, ki je notorično glasilo narodno-na-predne stranke in ljubljanskega magistrata!» — «Slovenski Narod» bi bil tudi lahko bolj jasno povedal, da je «Naš list» glasilo župana, poslanca in predsednika narodno napredne stranke gospoda Ivana Hribarja. Za slogo v liberalni stranki je pač značilno, če dela Hribarjev list reklamo za Hribarja na račun Tavčarja, Trillerja in drugih. Kar se tiče volilne reforme in garancij za učiteljske plače i. t, d. bi pa bilo bolje, če bi «Naš List» sedaj molčal. Govoriti je bilo treba, ko je bil čas. Takrat je imel tudi patron «N. L.» priložnost, saj je bil kot načelnik liberalne stranke opravičen, poseči vmes, ko seje videlo, da delajo liberalci neumnosti. Če takrat ni znal odpreti ust, mu tudi sedaj ne bo nihče verjel, da je boljši pri-atelj volilne pravice kakor Tavčar in Triller.
Dr. Otokar Rybar, državni poslanec za tržaško okolico, je odložil svoj mandat. Vzroka za ta korak ima baje dva. Prvi je bolj privatnega značaja; njegova odvetniška pisarna ima škodo od njegovega parlamentarnega poklica. To bi bilo še dobro znamenje za drja. Rybara, kajti večkrat se zgodi, da si znajo parlamentarci prav s politiko zboljšati privatni položaj. Drugi razlog je ta, da opaža dr. Rybar nesoglasje med seboj in svojimi volilci, ki so nezadovoljni z njegovim nevspehom glede slovenske šole v Trstu. Izraz slabega razpoloženja volilcev nahaja tržaški poslanec v kritičnih glasovih časopisja. Prvi vzrok morda velja, ali ne tiče se mnogo javnosti. Drugi razlog, ki ga navaja dr. Rybaf, ni brez podlage. Seveda ne more zadostovati sama zadeva s tržaško slovensko šolo; kajti četudi je ta stvar za tržaške Slovence važna, vendar ni edina, zaradi katere imajo poslanca. Dr. Rybaf se nahaja v političnih zagatah, ki pa niso popolnoma nove, temveč so bile večinoma že takrat na svetu, ko je dr. Rybaf kandidiral. Znano je, da se je med primorskimi Slovenci razvilo strastno klerikalno gibanje in ob zadnjih državno-zborskih volitvah se je komaj posrečilo, preprečiti samostalno klerikalno kandidaturo v tržaški oko-
lici. Potrebna je bila za to celo intervencija pri tržaškemu škofu Naglu. Dr. Rybaf je postal poslanec «liberalcev» in klerikalcev ter bi zdaj moral služiti dvema bogovoma. Ta naloga je bila težka od začetka, a postaja težja in težja, čimbolj se krepi klerikalizem in loči od stare slogaške armade. A tudi drugje so težave, ki grene poslancu tržaške okolice življenje. «Narodna Delavska organizacija» n. pr. se ni ustanovila za to, da bi podpirala drja. Rybara in oko, ki je le količkaj bistro, je od začetka opažalo, da se on ne ogreva preveč za to tvorbo, da pa tudi dr. Mandič ne smatra svoje organizacije za Rybafevo gardo. Nesoglasja, ki so se pokazala v javnosti, so relativno malenkostna; večja in sitnejša so nesoglasja, ki niso prišla v javnost. Rybafeva resignacija res ni nerazumljiva. Sedaj hodijo pač deputacije k njemu, prosit ga, naj prekliče svoj odstop, in časopisi, ki so znali prav občutno pikati, mu izražajo sedaj kar vsiljivo svoje zaupanje. Doslej se dr. Rybar še ni dal omehčati. A tudi če se da, bo njegova demisija ostala značilna za razmere, ki vladajo v narod-njaškem taboru v Trstu.
0 čevljarskem mojstru Zamljenu smo zopet dobili obsežnejše poročilo z ozirora na njegov popravek v sredini «Praporjevi» številki. Mnenja smo pa, da za tistega, kdor je bral Zamljenov popravek, ni potreba nobenega daljšega pojasnjevanja, saj Zamljen ne taji ničesar, le zavija . . Pribito pa bodi še danes ¡znova, da naj se vsak čevljarski pomočnik ogiblje toliko časa Zamljenove delavnice, dokler se gosp. mojster ne navadi drugih manir v občevanju z delavci pri delu.
Iz konstunnega drnštva za Ljnbljano in okolico: Seja začasnega upravnega odbora «Kons, društva za Ljubljano in okolico», vpisane zadruge z omejeno zavezo, bo ob '/a uri zvečer 14 sept. v pisarni strokovnega tajništva (Dunajska c. 20). — Prosi se tudi vse nabiralce članov,da se ta dan od 6. do 7. ure zvečer zglase istotam ter ponesejo nabiralne bloke s seboj. — Predsednik.
Občni zbor «Konsumnega društve za Ljubljano in okolico» bo 15. sept. zvečer pri Končanu V Rožni dolini. Prosi se, da se vsi člani tega občnega zbora zanesljivo udeleže.
Velika nesreča v Žnničih se je pripetila dne 16. m. m. na brodu za prevoz ljudi in živine čez Kolpo. Okrog 11. ure je stopilo 8 oseb na brod, da bi se prepeljali na hrvaško stran. Ko pride brod do srede Kolpe, se utrga vrv, ki drži brod na vrvi prevoznici in cel brod z ljudmi vred oddrvi z največjo naglico proti slapu, koder je pretila smrt vsem, kar jih je bilo na brodu. Iz strahu pred smrtjo sfcoči 5 oseb z broda v vodo, toda samo štirje pridejo srečno na suho. 141etni deček se pa začne potapljati in nikdar več bi ne bil gledal svojih ljudi, če ni ga ne bili pogumni ljudje rešili. Srčnosti na brodu ostalih treh mož se je zahvaliti, da se ni brod in mlin pri slapu razbil. Nesreče je kriva uprava broda, ki se premalo briga za brod, ker to je pač le nemarnost, če se pusti rabiti na tako nevarnem mestu vrv tako dolgo, da se pretrga vsled obrabljenosti. Nemarnost, ali pa umazana skopost, kateri je več za košček vrvi kot za varnost cele vrste življenj.
Soiragi,sotaiSlj<nil;i! »J«;
Kavarne in briVoi«, l(]tr j« na razpolago Val«
tSKJSZ „Jldtfl prapor!"
Dopisi.
Zagorje ob Savi V teku enega meseca so se 4 delavci pri rudniku v Zagorju do smrti ponesrečili in sicer eden v kamnolomu, kjer ga je zadel kamen od strela. Druzega so povozili na rudniški železnici, da je drugi dan umrl v bolnišnici. Tretjega so ubili vozovi v rudniku, ki so prileteli iz «premza». Četrtega pa je umoril električni tok. 2e pred enim mesecem smo pisali v našem listu o nevarnosti zagorskih rudarjev in delavcev; da je vedno večja, kažejo zgoraj omenjeni slučaji. Opisati hočemo danes krivde nesreč v rudniku, katere so vzrok teh moritev. V kamnolomu je največja krivda, da se delavci preveč priganjajo k delu. Tega pri-ganjanja je pa kriva trboveljska družba, ker najemniku trga vedno akord in ga s tem sili, da tudi on delavce priganja. V roveh pa je nekaj časa za gospode vse drugo popravilo postranska stvar, samo da se nakoplje dosti premoga. Če ne bi bilo vse zlomljeno in stisnjeno, da se bi bil mogel ponesrečeni delavec Lavrač umakniti, bi ne bil prišel ob življenje. Mi smo že zadnjič omenili, da če ne bi rudarji pazili drug na druzega, bi bila gotovo vsaki dan kakšna nesreča. Dne 28. avgusta so nekaj popravljali pri električnem toku in poslali po 17 letnega fanta Vrana, da je moral priti na delo dopoldne, čeravno je bil že prejšnjo noč v službi. Torej najbrže še zaspan in zmučen, je prinesel neko olje ter se dotaknil žice, pa ga je tok takoj umoril. V rudniku, pa tudi kje drugje, se šele takrat popravlja, kadar se je nesreča že izvršila, ali pa če rudarji rudniškemu uradu kaj naznanijo, takrat se ponavadi sliši od paznikov, daje treba popraviti,
ker bo prišel čez par dni komisar; tako je bilo tudi pri omenjenem slučaju, ko je ubilo delavca Lavrača. Pri tej priložnosti moramo omeniti, da se je tudi kaplan Podbevšek potrudil za trboveljsko družbo in sicer ker se je vsilil kot nagrobni govornik, ki je pripovedal, da je božji prst vmes pri teh mnogoštevilnih nesrečah. Gosp. Podbevšku svetujemo, da se enkrat neha vsiljevati kot govornik in naj božji prst ohrani za klerikalne nesreče, ki jih gotovo tudi ne manjka. Gosp. Podbevšek, ali se ne sramujete, tudi takšne slučaje zlorabljati za politično agitacijo?
Umetnost in književnost.
Abditus: «Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov.» Ta knjiga je izšla v založbi L. Schvventnerja v Ljubljani in velja 1 K, po pošti 10 vinarjev več. O kmečkih puntih je pisal Abditus že v «Naših Zapisnikih» in je s tistimi zanimivimi razpravami dokazal, da pozna res prav dobro ono važno in interesantno dobo iz zgodovine slovenskega naroda. O vsebine njegove nove knjižice napišemo še kaj.
Dr. Ivan Prijatelj: <0 kulturnem pomenu slovenske reformacije.» Znani književnik je sestavil ta spis za Trubarjev jubilej. Po svoji navadi je obdelal snov povsem originalno in, četudi se je zadnji čas marsikaj pisalo o Trubarju, pove čitatelju še mnogo novega. Prijatelj zna tudi prav zanimivo pisati in daje čitatelju vedno lep užitek. Tudi ta knjižica je izšla pri L. Schvventnerju v Ljub-jani in ji je cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah MT H
Kalno pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
Thierryevo centifolijino milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	276
IcKarnar A. Thierry V Pregradi pri Hog. Stalini.
33—22	Zaloga večinoma po lekarnah.
Ali res niste ničesar pozabili?
Ce bomo potem v tihem gorskem gnezdu, pa si boste domislili, da vam kaj manjka, česar ne bo mogoče dobiti. — Saj res, Fayeve prave so-denerske mineralne pastile še manjkajo! — No, tedaj pa le hitro 1 — Brez svojih Fayevih pravih Sodenerk pa ne grem več v letovišče, odkar sera moral pred dvemi leti prebiti hudo preblajenje v od sveta oddaljenem gnezdu. Če imam Fa-yeve prave Sodenerke, vem, da se mi ni treba bati prehlada. — Fayeve prave Sodenerke veljajo K 1-25 škatljica in se dobivajo v vseh le karnah, drogsrijah ali trgovinah z rudninskimi vodami. Pazite, da ne kupite kake ponaredbe.
Glavno zastopstvo za A vs t ro-O grs ko:
W. TH. 6UNT2ERT, Dunaj IV.,1., Grosse Nengasse 27.
Vabilo
na
3B& 1. redni $$
občni zbor
konsumnega društva za Ljubljano in okolico
vpisane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršil
v torek, dne 15. septembra 1.1.
j gosli pri Mm v Božni dolini oa Glinceb.
Začetek točno ob 8. uri zvečer. Dnevni red:
1.	Poročilo začasnega upravnega odbora;
2.	Volitev upravnega odbora;
3.	Volitev nadzorstva;
4.	Pristop k Osrednji zvezi konsumnih društev v Avstriji:
5.	Raznoterosti (določitev kraja prve prodajalne, pisarna zadruge).
Na prvi redni občni zbor imajo pravico priti le tisti, ki so že vplačali pristopnino. — Drugim vstop ni dovoljen. Legitimacije za vstop so po-trdilni listki, ki se naj prinesejo s seboj!
V Ljubljani, dne 1. septembra 1908.
Za «Upravni odbor»:
Anton Kristan
predsednik.
Priporočilo gostilne v Zagorju.
Podpisana otvoriva 19. julija 1.1.
gostilno
ter se priporočava slav. občinstvu, osobito delavstvu za mnogobrojen obisk. Točilo se bode pristno dolenjsko in vipavsko vino.	6_4 Z odličnim spoštovanjem
Fran in Helena Onna.
P. n. občinstvu in delavskim organizacijam naznanjam najuljudneje, da sem
prevzela
oa
I«',
Resljeva cesta štev. 22.
Točila bodem pristna dolenjska vina iz znanih kleti gospoda Alojzija Zajca in Per-lesovo pivo vrček po 20 vin.
Postregla bodem tudi vsaki čas s svežo, mrzlo in gorko kuhinjo po primernih, draginji odgovarjajočih cenah.	4—2
Na razpolago imam na novo opravljeno zimsko kegljišče, vse slovenske delavske časopise in klubove lokale za manjše sestanke.
Nadejaje se obilnega obiska se priporočam z odličnim spoštovanjem
Marija Petrlč
restavraterka.
¿/b/nt/cč f i/ÂjnwriÂtf JtaU'rt ii'iijo cicJČtrv. po ceni in ja&n*>sljivc>-potovati rûy&r ctwntfo
oSùnoruT'c/ÔTœtetx**
p Jfyu&Qani ycbloàvorake u&te&L 'k'kéuxirxtnaÎfc/asnikiAtpei
Naznanilo.
Podpisana Ivana Mohar naznanj a p. n. slav občinstvu, da je
prevzela dne 27. avgusta 1.1.
„resfavracijo" v Božni dolini (obč. Vič).
Točila bo najboljša vina in nekartelirano budje-viško pivo. Postregla bo tudi vedno z izbornimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za najobilnejši obisk se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivana Mohar
3-2	restavraterka v Rožni dolini.
K	KAVARNA	g
§ proje ,Ted6sco' v Trsta
m se priporoča cenjenim sodrugom najtop-n leje. Na razpolago so vsi važni in slo-
SS3 venski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni Napitnina je izključena.
Vabilo
na
železničarsko VESELICO
katera bode
v nedeljo, dne 13. septembra
v gostilniških prostorih
9. pelrKcVc, Resljeia usta M. 22.
Začetek ob 2. url popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo.
«am» Zabava najraznovrstnejša.
Kegljanje na dobitke 30. avgnsta, 2., 5., 6., 8., 12. in 13. septembra.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
4-2	VESEL1ČNI ODBOR.
Naznanilo.
Ob štiristoletnici Trubarjevega rojstva spominja se prvega slovenskega reformatorja tudi slovenska socialno - demokratična stranka. Te dni je že izšla brošura
(i
„rri
v založbi «Delavske tiskovne družbe v Ljubljani».
Cena 8 vinarjev.
Opozarjamo sodruge in vse delavske organizacije na to. Prosimo, da takoj naroče to zanimivo in obenem zelo aktualno brošurico.
Stiristoletnico Trubarjevega rojstva pa proslavi socialno - demokratična stranka tudi s tem, da izda v založbi «Delavske tiskovne družbe» zanimivo protiklerikalno brošuro:
ii klerikalizma"
ki bo obsegala nad vse poučno čtivo o klerikalizmu.
Želimo, da bi se te dve brošuri kar najbolj razširili med slovensko ljudstvo. S tem se bo tudi najbolj proslavil spomin Primoža Trubarja.
]ta delo tedaj!
J
Telefon atev. 168.
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
V Cjtlbljani	Telefon štev. 108.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcib in steklenicah.	=
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.