Leto LXVH., št. 140 LJubljana, petek 22. ianQa 1934 Cena Din L- dan popokine, tsnemfil nedelje m praznike. — Inaerati do SO petit ▼rat a Din 2.-, do 100 Trat a Din 2.50, od 100 do 500 Trst a Din 3.-, večji inserati petit vrata Din 4~-. Popust po dogovoru, inaeratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za moaemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNIdTVO LJUBLJANA, Rnafljeva oAea ftt. 5 Telefon at. 8122, 5125, 3124, 5126 to Podrutnies: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MJ2STO, Ljubljanska telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmajrerjeva ulica 1, telefon M podiuiiikia uprave: Kocenova utka 2, telefon 3L 190. — JESENICE, Ob kolodvora pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani Bt, 10.351. JE VTIČ O BUKAREŠKI KONFERENCI Bukareška konferenca Male antante je bila izrednega pomena za okrepitev miru in konsolidacijo srednje in južno vzhodne Evrope Beograd, 22. junija, r. Zunanji minister g. Bogoljub Jevtić se je sanoči vrnil iz Bukarešte. Novinarji so um šfi nasproti že do Subotice, kamor je prispel g. minister ob 17.55. Izredno dobro razpoložen je g. minister takoj sprejel novinarje in se razgovarjal z njimi do odhoda vlaka. Glede konference Male antante v Bukarešti je izjavil, da se vraša izredno zadovoljen, ker je konferenca rodila mnogo dobrih uspehov. Glede posameznih vprašanj, ki so jih na konferenci obravnavali, je opozoril na komunike, W pove vse, dodal pa je: Bukareška konferenca je bila zaradi istočasnega pose ta francoskega zunanjega ministra g. Barthooja še prav posebnega značaja. To je bila manifestacija enotne politike Male antante v so-^rlasin glede akcije za izvedbo organi za- Bartfiou — častni državlja Rnmunile Na svečani seji romunskega narodnega predstavništva je bil Bartfiou deležen najvišjega po£aš£enja BuJiarešta, 22. junija. AA. Senat in parlament sta priredila na skupni seji svečan sprejem francoskemu zunanjemu ministru Bartiiouju- Tribune so bile nabito polne ljudi. Ko je prišel Barthou v dvorano, so ga pozdravili s takšnim navdušenjem in iskrenostjo, kakor ne pomnijo v analih rumunskega parlamentarnega življenja. Predsednik senata, predsednika parlamenta in šefi političnih strank so v svojih govorih izrazili nepopisno veselje nad obiskom g. Barthouja in naglašali neomajno prijateljstvo med Francijo in Rumunijo. Zunanji minister Titulescu je najprej v svojem govoru orisal histo-riat iz svetovne vojne, ko se je Romunija leta 1916 pridružila Franciji v borbi za pravico, in poudaril nado rumunskega naroda v mirno uživanje sadov miru. Toda, je dejal Titulescu, razočaranje še zmerom obstoji. Komaj so bile mirovne pogodbe podpisane, so se že zaslišali glasovi, ki so zahtevali amputacijo našega nacionalnega teritorija. Pravico imamo izjaviti, če bd kdorkoli samo v mislih hotel zahtevati od nas le kvadratni meter naših tal: Ne, nikoli! Predsednik vlade Tatarescu je v svojem govoru orisal bratske zveze med Francijo in Rumunijo, ki so se zapečatile na bojnem polju, in ki jih je kronal triumf pravice ter naglasu, da sta brli Francija in Rumunija zmeraj soglasni pri obrambi miru Nato je Tatarescu predlagal resolucijo, ki proglasa Barthouja za častnega državljana Rum unije. Ta predlog so soglasno sprejeli z burnimi in dolgotrajnimi ovacijami Barthouju tako senatorji in poslanci kakor tudi občinstvo na galerijah. G. Barthou se je zahvalil za pozdrav in dejal, da vidi v teh manifestacijah počastitev Francije. Omenil je, da mu je davi pri sprejemu na dvoru tudi kralj Karol izrazil svoje globoke simpatije do Francije in da bo kot prvi državljan svoje domovine ostal zmeraj zvest prijatelj zavezniške Francije. Mirovna pogodba, je nadaljeval Barthou, vam je dala meje, ki so vam že od nekdaj pripadale in ki vam bodo za zmeraj ostale. Usti, ki bi vam hotel vzeti le en kvadratni centimeter zemlje, bo naletel na vaš odpor, toda vaš odpor ne bo osamljen, ker boste imeli za seboj podporo in srce Francije. Svoj govor je Barthou zaključil z besedami: Vaši in naši tvorci miru si žele stvarnega miru in so se pripravljeni žrtvovati za ohranitev svojih zakonitih pravic. Govor g. Barthouja so vsi pozdravili z velikim navdušenjem. Opoldne je bilo na dvoru svečano kosilo, ki so se ga poleg Barthouja udeležili vsi člani vlade in mnogi drugi odličnik! Pariz, 22. junija. AA. Havas poroča: Sprejem, ki ga je doživel zunanji minister Barthou pri rumunskem kralju Karolu in izredna seja rumunskega parlamenta na čast francoskemu zunanjemu ministru, sta predmet dolgih in navdušenih poročil vseh posebnih poročevalcev, ki spremljajo Barthouja na njegovem potovanju. Listi zlasti govore o se nedoživljeni atmosferi te seje parlamenta, kjer so vsi poslanci brez razlike strank posedli drug poleg drugega prostore parlamenta in kjer ni bilo več mesta za doktrina!ne razlike v notranji politiki in so vsi rumunski zastopniki soglasno manifestirali za francosko-rumunsko prijateljstvo. >Le Journal« pravi: Barthou je prav imel, ko je vzporejal to sejo z avgustovsko sejo leta 1914, prvič zato, ker sta to dva edina primera, ko ni bilo mesta za politične strasti, še bolj pa zato, ker je avgustovska seja 1914 otvorila veliko tragedijo, včerajšnja seja nam je pa pokazala edino uspešno sredstvo, da se prepreči povratek podobne trag-edije. Nov val terorizma v Avstriji Hitlerjevska teroristična akcija v Avstriji je znova oživela — Sabotažna dejanja se množe Dunaj. 22. junija. AA. Zadnjih 24 ur je n aro inosocial i stična teroristična akcija še bolj oživela. Tako na Dunaju kakor tudi na deželi je prišlo do novih atentatov z bombami in peklenskimi stroji, ki so napravili veliko stvarno škodo, človeških žrtev ni bilo. Iz raznih krajev poročajo o vseh mogočih sabotažah velikega sloga Tudi v obmejnih krajih je prišlo do manjših incidentov. Na avstrijsko-nemški meji so se spopadli avstrijski narodni socialisti z obmejnimi stražami. Straže so narodne socialiste prisilile, da so se vdali, nakar so jih aretirale. Tudi drugod po državi soo blasti aretirale mnogo narodnih socialistov. Od povsod poročajo o atentatih in eksplozijah v električnih, telefonskih in brzojavnih napravah. Današnji uradni list objavlja zakon o dejanjih, ki ogrožajo ali oškodujejo tujski promet. Po njem bo ^sak, ki namenoma oškoduje tujski promet na avstrijskem ozemlju, kaznovan s strogimi globami ali zapornimi kazni. Dunaj, 21. junija. AA. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so sklepali o prehodnih dolodbah nove avstrijske ustave, ki stopijo v veljavo 1. julija. Najvažnejša določba je ukinitev stalnosti sodnikov. Glede kulturne in gospodarske zbornice odreja nova ustava za prehodno dobo, da bo njene člane imenoval predsednik države na predlog zveznega kancelarja, člane deželnih zborov pa deželni glavarji. Funkcija predsednika države bo na podlagi (predhodnih določb prenehala šele tedaj, ko bo prisegel novi predsednik, izvoljen na podlacd nove ustave. London, 22. junija, g. Kakor rcroča »T>aily Mail« iz Rima, je Mussolini povabil l.anielarja dr. Dollfussa, naj pride prihodnji teden v Rim. cije politike miru in definitivne konsolidacije srednje in jnžnovzhodne Evrope. Ta dogodek in ta manifestacija sta tem bolj pomembna, ker se je prvič zgodilo, da je za časa rednega zasedanja konference Male antante prišlo do sestanka z najuglednejšim predstavnikom in državnikom zavezniške Francije. V zveri s tem je g. minister naglasil, da ima tudi prihod francoskega zunanjega ministra g. Barthouja v Beograd, kamor prispe v nedeljo popoldne, velik pomen. Sinoči ob 21.45 je prispel g. Jevtić v Beograd. Na kolodvoru so ga pričakovali njegov zastopnik, kmetijski minister dr. Kojić, pomočnik zunanjega ministra dr. Jtirić in višji uradniki zunanjega ministrstv-a. Tudi v Beogradu je g. Jevtić sprejel novinarje ter se z njimi razgovarjal nad četrt ure. Seja Narodne skupščine Beograd, 22. jun. p. Zaradi seje poslanskega kluba JNS se je včerajAija seja Narodne skupščine precej zakasnila ter ae je pričela še le opoldne. Uvodoma je sporočil predsednik skupščine, da sta finančni in zunanji minister predložila Narodni skupščini v ratifikacijo konvencijo o likvidaciji dolžnih zaostankov In o preprečen ju dvakratnega obdavčenja dvoiastnikov v smislu rapallskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Po prečitanju nekaterih interpelacij je skupščina nadaljevala razpravo o zakonu glede izve neparnega po-stopnika. Včeraj sta govorila narodna poslanca dr. Milivoj Peric in Nikola Sokolović, ki sta obravnavala izenačenje sodne zakonodaje. Seja je bila nato ob 13.30 prekinjena m se je nadaljevala lasies. dne. Šef francoskega generalnega štaba v Londonu London, 25. junija, č. Tukajšnji politični krogi živahno komentirajo prihod šefa francoskega generalnega štaba generala \Veyganda. General Weygand Je izjavil novinarjem, da je njegov prihod docela privatnega značaja, kljub temu pa gotovi politični krogi zatrjujejo, da bo v Londonu proučil angleški predlog, po katerem naj bi zastopniki evropskih držav podali skupno izjavo o nevtralnosti Belgije in Nizozemske. Macdonald osebno misli, da bi taka izjava zadostovala za zagotovitev francoske varnosti, zaradi česar bi potem ne bilo potrebno nobeno novo angleško jamstvo. General Weygand bo posetil tudi šefa angleškega generalnega Štaba Montgome-ryja in ministra vojske. V Londonu ostane več dni. Rim, 21. junija, č. Potovanje šefa francoskega generalnega štaba Weyganda v London je izzvalo v Italiji veliko pozornost in vznemirjenje. »Tevere* pravi, da bo Weygand poizkušal pridobiti angleške vojaške kroge za vojaško zvezo s Francijo. Za tako zvezo vlada v vsej Francki ve-Bko razpoloženje, list pa d eni. da bo v Angliji težko mogoče najti vlado, ki bi pristala na to misel. Chambrun pri Mussolini ju Pariz, 22. junija. AA. Havas poroča iz Rima, da je predsednik italijanske vlade Mussolini sprejel včeraj francoskega poslanika na italijanskem dvoru de Chambnma. Po trditvah dobro poučenih francoskih krogov sta se Mussolini in de Chambrun dotaknila v svojem razgovoru splošnega mednarodnega položaja, zlasti sta pa posvetna pozornost razorožitvenemu vprašanju in vprašanju vrnitve Nemčije v Društvo narodov. V zveri s tem je Mussolini zaupal Cham-brunu del svojih razgovorov s Hitlerjem v Benetkah. Perzijski sah v li*rciji Ankara, 22. junija. A A. Anatolska agencija poroča: Perzijski šah m predsednik republike gazi Mustafa Kemal paša sta prispela snoči v Eslrihebar, kjer sta prieosto-vaia letalskim manevrom, ki se jih je udeležilo 50 letal. Visoka gosta sta nato odpotovala v Afion Karahisar, kjer so jima pri prihodu priredili navdušene manifestacije. Ukinjenje zadnjih javnih hiš Beograd, 22. fam.. p. Na osnovi zakona o pobijanju spornih bolezni je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje pravilnik za izvajanje tega zakona. Po pravilniku se med drugim ukinejo vse javne hiše, ki v nekaterih, pred vsem v muslimanskih krajih še obstojajo. Likvidirati morajo najkasneje v treh roesecjh- Gospodarske koncesije Francije Jugoslaviji Znatno povečanje jugoslovenskega izvoza ob iTierrmih ugodnostih Pariz, 22. junija, r. Kakor smo že poročali, je sklenil zunanji minister g. Jevtić ob priliki svojega nedavnega poseta v Parizu tudi važen gospodarski dogovor, ki naj izboljša gospodarske odnosaje med Jugoslavijo in Francijo ter omogoči večji izvoz jugoslovanskih agrarnih pridelkov v Francijo. Kakor poročajo sedaj francoski listi, obsega ta sporazum naslednje glavne točke: 1. Kontingenti. Francoska vlada se je odločila odobriti Jugoslaviji naslednje odstotke globalnih uvoznih kontingentov v Francijo za naslednje proizvode: jajca 40 odstotkov kontingenta, rezerviranega za države, ki se morejo okoristiti s priporočili konference v Stresi. Živa jagnjeta: S4 odstotkov globalnega kontingenta. Žive svinje: 25 odstotkov globalnega kontingenta. Nasoljeno meso: 5 odstotkov globalnega kontingenta. Zaklana živina: 5 odstotkov globalnega kontinenta. Sir: 1 od- stotek globalnega kontingenta. Hruške in jabolka: za tretje četrtletje 4 odstotke, za IV. četrtletje pa \S odstotka globalnega kontingenta. Razen tega ie Jugoslaviji že od poprej odobren kontingent 13.000 ton lesa, za prvo polletje 1934. 1 na K kontingent bo odobren tudi za II. polletje, razen tega pa še 42.000 ton za irvoz v Alžhijo. 2. Preierenca za koruzo. Francija je obnovila preierenčni postopek v korist jugoslovenske koruze v smisla konvencije sklenjene 10. junija 1933. Odobrena sta dva kontingenta za uvoz koruze po 50.000 ton. Ta kontingenta morata biti izčrpana do 30. septembra in predstavljata nad 17 odstotkov globalnega kontingenta za ves uvoz inozemske koruze. Viški a restorna v korist Jugoslavije je določena na 40 odstotkov minimalne francoske tarife. Nemčija išče nove orientacije Hitler pri Hindenburgu — Velike izpremembe v diplomaciji — Ribbentrop o svoji misiji v Parizu Pariz, 22. junija. AA. Iz Berlina poročajo, da je imel nemški državni kancelar Hitler včeraj dolg sestanek s predsednikom HiiidenbuTgom v Neudecku v Vzhodni Pru~ siji, kjer se Hindenburg mudi na dopustu. Hindenburg in Hitler sta pri tej priliki proučila vse važnejše sodobne probleme. Hitler je predložil predsedniku republike podrobno poročilo o svojih nedavnih razgovorni v Benetkah s predsednikom italijanske vlade Mussolini jem. O sestanku med Hin-denburgom in Hitlerjem, ki je trajal več ko 2 uri, ni izšlo nikako uradno poročilo in ga tudi nemški listi ne spremljajo z n-ika-kim komentarjem. Pariz, 22. junija. AA. Iz Berlina poročajo: Včeraj so Hsti uradno objavili, da je predsednik rajha v. Hindenburg na predlog zunanjega ministra v. Neuratha postavil na razpoloženje dosedanjega nemškega poslanika v Moskvi Dadolnega in da bo na njegovo mesto prišel dosedanji nemški poslanik v Bukarešti v. Schulenberg. Nemški listi pri poročanju o tej nepričakovani izpremem-bd v nemški diplomaciji v glavnem naglasa jo, da je Nadolnv sam zaprosil za upokojitev in da v njegovem odhodu iz Moskve ni treba videti znamenja za kakšno izpre-membo v nemški politiki nasproti Sovjetom. Po drugi strani se pa po vesteh iz Ber-' lina zde verjetni glasovi, da bo tudi nemški poslanik v USA dr. Luther v kratkem vpokojen. Kakor znano pričakujejo Luthra 25. t. m. v Berlinu. Pariz, 22. junija. AA. Iz Berlina poročajo: Hitlerjev posebni odposlanec Ribbentrop je po povratku iz Pariza v Berlin dal nemškemu poluradnemu Nachrichten - Bu-reauju tole izjavo: O priliki zasebnega obiska pri nekem svojem osebnem prijatelju v Franciji sem se pretekli teden sestal v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Barthou jem in imel z njim dolg in podroben razgovor o franco-skah in nemških problemih. V zvezi s temi razgovori z g. Barthoujem sem pozneje obiskal tudi predsednika francoske vlade Doumergueja in tudi pri njem ostal delj česa v razgovoru. Govoril sem tudi z glavnin tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Legerjem. Ta slučajna izmenjava Mussolinijev obisk v Nemčiji MonaKovo, 22. junija, d. Zatrjujejo, da bo Mussolini vamil Hitlerju obisk 1. ali 2. septembra ob času narodno-socialistic-nega strankinega kongresa v Nurnbergu, kamor ga je Hitler Izrecno povabil. Velika eksplozija v ruski tvornici kemikalij Mo*kva, 22. jun. g. V tvom?ci Frunrize, eni največjih ruskih kemičnih tvornic, je strašna eksplozija popolnoma porušila štiri stranska krila velikanske tvornice. Ker se je eksplozija dogodila med delom, je bilo po dosedanjih vesteh 50 delavcev ubitih, veliko število pa ranjenih. Nesreča se Je pripetila že 17. junija, vendar pa oblasti doslej niso dovolile poročati o njej. Do sedaj še niso mogli ugotoviti vzroka katastrofe. Menijo, da gre za neprevidnost ali pa za sabotažno dejanje. Tvornice izdelujejo po večini kemikalije za industrijo in poljedelstvo, v zadnjem času pa so tudi pričele izdelovati kemikalije za vojaške namene. misli s francoskimi državn,k; ki se je vrmkk v čisto informativne svrhe, bo brez dvoma mnogo koristila bodočemu razmerju mod Nemčijo m Frapei j o. Pariz. 2-2. jun. d. Poslanec Dealre Fer-ry, ki je vplivna politični o^bnost In ima tesno zvmt* s Tardieujem, j*1 izjavil, o razgovorih H itlerjev^sa omisarja Rtt>- bentro/pa v Parizu, da je izrazil hojaz^n zaradi položaji Nemčije, ker te nahaja v nevarnosti, da ho z zakljucitvijo franoo-sko-ruskt' iveze popolnoma izolirana. Tudi po drugih vesteh, ki krožijo v političnih krogih, s* more sklepati, da se je Rih-bentrop pesimistično izražal o razvoju evropskih političnih dogodkov tnr poudarjal željo kancelarja Hitlerja po omiljenju napetosti med Nem&ijo in Fran*- i jo. Na nemški strani priznavajo, da je imela Rih-'bentropova misija namen, pripraviti nem-ško-francoske razgovore o razorožitve nem sporazumu in varnostnih jamstvih ki so z njimi v zvezi. Po povratku Barthouja z Balkana se bo Ribbp.nt.ropovo sondiranje v Parizu nadaljevalo. Glavni predmet nem-Ško-francoskih razgovorov bo zveza, locarn-ske pogodbe z vzhodno-evropskimi varnostnimi pakti. More se pričakovati, da bo Francija priznala efektivno enakopravnost Nemčije in s tem v zvezi primerno ponovno oborožitev, če se bo nemška vlada izjavila pripravljeno, da pristopi v namera vani sistem regionalnih varnostnih pogodb v vzhodni in južnovzhodni Evropi. Pod temi pogoji bi bila Fra.ncija pripravljena tudi za nadaljnje politične dogovore v interesu nemško-fraiH'oskeffa zbližanja. Prihodnji tedni bodo po mnenju mero-dajnih francoskih politikov v znamenju nemško-fraJKOske izmenjave naziranj o organizaciji varnostnih sistemov, pri kate rih so vse evropske države enako prizadete. Ribbentrop je odgodi] svoj odhod iz Pariza za 24 ur in je šele snoči odpotoval iz francoske prestolnice v Berlin. Po trditvah dobro poučenih krogov je Hitlerjev delegat včeraj popoldne ponovno prišel v francosko zunanje ministrstvo, kjer je imel daljši razgovor z generalnim tajnikom Legerjem. O tem razgovoru ni iz&el noben komunike. Železniška nesreča v Franciji Pariz, 22. jun. A A. V Mulhou*u s« je pripetila železniška nesreča. Lokomotiva potniškega vlaka se je zaletela v ograjo na postaji Mulhouse-mesto. E>va vagona Je popolnoma zdrobilo. Po prvih vesteh Je štiri ljudi ubilo, mnogo pa i i H je ranjenih. V trenutku karambola je lokomotiva vozila s hitrostjo 3K km na uro. VI ako vodjo in kurjača so aretirali. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2312.07 — 2323.43, Berlin 1296.80 — 1307.63, Bruselj 796.36— 800.29, Curih 1108.36 — 1113J35. London 171.42 — 173.02. Newyork 3383.28—3411.54 Pariz 224.96—226.08, Praga 141.56—142.42; Trst 292.13 — 294.53 (premija 28 5 odat). Avstrijski šiling v privatnem klk-fngu 9.35 —9.46. INOZEMSKE BORZE. Curih. 22. junija. Pariz 20.2975, London 15-50, Newyork 307.75. Bruselj 71.S5, Milan 26.40, Madrid 42.10, Amsterdam 208.60, Berlin 117.30, Dunaj 56.70. Praga ia.786, Parfem 58,10, ftj^jg Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. junija 1034 Stev 140 Jutri premiera velike operete od Edvarda Kun neke »SREČNO POT" v glavni vlogi MAGDA SCrofEIDER — MAX HAN8EN — A DELA SANDROfE ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Vrtnarska dela na Gradu prekinejo? Okrog 140 na Gradu zaposlenim delavcem se obeta zopet nezaposlenost Seja kranjskega občinskega sveta Zopet vprašanje kopališča — Podpora za župno cerkev — Novi pi sarniŠld občinski prostori in novi zapori Ljubljana, 22. junija Vaš Grad, ki bi mu morali posvečati največjo skrb, je začel dobivati počasi spodobne jše lice. Pred leti je bil tako zapuščen, da »o se ga izogibali domačini in tujci. Vse je vprev kričalo po vrtnarju ter vrtnarskem arhitektu. Gradu smo bili dolžni posvetiti vso pozornost zaradi znamenitega grajskega poslopja in posebno zaradi njegove izredno srečne lege ter krasnih razgledaše. Vso Ljubljano imaš kot na dlani, če napraviš kratek sprehod na Grad. Iz mestnega središča je na Grad le 10 minut. Toda doslej nam je bilo povsem vseeno, če so tujci obiskovali Grad ali ne, kot nam je bilo vseeno kakšen vtis je napravila na tujca zanemarjena okolica gradu. Vsi. ki jim je količkaj pri srcu resnični napredek mesta, so pozdravili, da so se lotili dela vrtnarji na Gradu. Že lani smo pričakovali, da bodo dela nadaljevali v večjem obsegu ter da ga ne bodo prekinili, dokler ne ho dobil Grad spodobnega lica. Toda za ureditev Gradu občina nima posebnega kredita. Dela bi najbrž niti ne začeli. Če bt ne bila občina skoraj prisiljena dati nezaposlenim vsaj neka i zaslužka. Delali so torej s sredstvi za podpiranje nezaposlenih. Taksna sredstva so pa zelo omejena in razen tega morajo gledati, da jih uporabljajo pozimi, ko je sila najhujša. Tudi letos so začeli delati na Gradu po večini nezaposleni in ne sta]ni delavci, zaposleni pri mestnih vrtnarskih delih, ki prejmejo skromno mezdo — prav /a prav pod poro — iz bednostneca fonda. Zaposlenih je bilo ves čas nad lOO delavcev. I'redili so grajsko planoto, razširili veliki drevored in zadnje čase delajo za trdniavskim zidov jem kjer grade krožno cesto. Pri šancah je delo precej napredovalo, če bi še delali vsaj 14 dni. bi bilo delo naibrž v glavnem končano ter bi bila nova cesta uporabna za sprehajališče. Na plošča tli, ki je zdaj okrogla, kjer so včasih kurili kres. je pot obkrožena z gredo v obliki kolobarja, ploščad sama je pa tudi spremenjena v gredo. Na šancah torej odslej ne ho več gmajna. Na zahodni strani ploščadi je na pobočju med zgornjo in spodnjo potjo obzidano s kamnom 9taro drevo: to obzidje je okrog 3 m visoko in vidno tudi spodaj iz mesta. Poleg gleda iz zemlje vodnjak, kamnit zid. Starinski vodnjak so odkrili lani. ko so kopali teren za novo pot. bil je zasut. Izpraznili so ga nekaj metrov globoko, da bi se prepričali, če je v zvezi s podzemeljskimi hodniki, torej, če je v resnici vodnjak ali le navpični rov. Toda globoko niso mogli kopati, ker je kmalu začela prodirati voda. Letos so obod vodnjaka na-zidali. ker so ob njem nasuli visoko zemljo za zaokroženje ploščadi. Obod gleda zdaj iz zemlje. Vodnjak bodo pokrili z betonsko ploščo, v obodu so pa pustili odprtino, da bodo lahko dvigali skozi vodo, ki jo bodo potrebovali za zalivanje nasadov. Grad s temi deli še ni urejen. Po arhitektovi zamisli bi morali zgraditi več poti na pobočjih. Zelo potrebno bi pa bilo že iz prometnih razlogov, da bi primerno razširili edino dovozno cesto na Grad. ki je tako ozka. da se ne moreta STečati dva voza, pod vrhom je pa še celo nepregledna. Na Grad bi mora'a držati vsaj ena poštena cesta. Nekaj krat se je že zgodilo, da so se morali vrniti tujci, ki so se peljali na Grad. ker se niso mogli izogniti vozilu ki je peljalo navzdol. Kaže. da imamo vražji smisel za tujski promet. Okrog 140 delavcem, zaposlenim na Gradu, se obeta zopet nezaposlenost. Sredstva iz bednostnega fonda bodo kmalu izčrpana, drugih sredstev pa občina nima z« izredna vrtnarska dela. Trdnjavsko zidovje popravljajo iz proračunskih sredstev, tam dela ne Mnejo ustaviti, ker bi nastala še večja škoda Kaj bo s temi ljudmi, ki itak niso sijajno zaslužili doslej (derali so po 7 ur, težaki so bili p;ačan; po 3 Din na uro. zidarji na nekaj čez 4 Din), je težko reči. Pri zasebnikih zdaj težko dobe delo. saj je letos izredno mrtva stavbna sezona. Morda bi se pa vseeno našlo kje kaj sredstev? Upanja je zelo malo. Kaže torej da se bo delo na Gradu zonet ustavilo in baš v najlepšem letnem času. A nezaposleni0 čakati bodo najbrž morali na zimske podpore... iCnanj, 21. junija Včeraj ob IS. se je vršila v mestni posvetovalnici občinska seja z zelo zanimivim dnevnim redom. Zupan g. Ciril Pire je takoj v začetku pojasnil opoziciji, zakaj ni bila izobešena ob priliki shoda bojevnikov na mestni hiši državna zastava. Storil je to v soglasju z občinskim odborom, ker mu je na srcu čast zavednega kranjskega mesta. Nato je podal g. ing. G ros v imenu kopališkega odseka poročilo g. ing. Mencingerja iz Ljubljane o kopališču; g. inženjer je strokovno pregledal in presodil zemljišče, kjer so se že začela dela za novo kopališče. Storil je to glede na pritožbo nekaterih občinskih odbornikov. Zato je pregledal tudi zemljišče, ki ga je svoj čas občini brezplačno ponudil industrijec g. Maks Fock. Žem" ljišče, ki ga je kupile občina od dr. Suha-domika. vsestransko ustreza projektu modernega kopališča. Sicer ima tudi Fockovo zemljišče, ki leži 30 m nad Kokro, bližnjo in aolčno lego, vendar je nezavarovano proti vetru. Kokra je neposredno pod kopal.ščem nečista, čisto vodo bi bilo mogoče dovajati iznad Mavrjeve elektrarne, čemur pa bi lastnik elektrarne nedvomno ugovarjal Dt. Suhadolnikovo zemljišče >e kupila občina izredno ugodno. Dokupiti bo treba še del zemljišča, ki ga bo odstopil za isto ceno g. Franc Ažman. Planiranje terena in vsa pripravljalna dela izvršuje občina sama iz fonda ^a brezposlene. Pri delu so zaposleni sami brezposelni in emigranti, ki bi frli s^cer brez dela. Kakor vse kaže. ne bodo stala vsa dela. kar iih bo izvršila občina sama, več kot 80,000 Din. Kopališče bo stalo poldrug milijon. Toda povdarjati moramo sledeče. Vsa ta vsota je predvidena za zgradbo kopališča, ki bi odgovarjalo točno luksuznim na:rtoin. Občina pa bo gradila kopališče v treh etapah Če bi se ne preprečila odobritev poserla 700.000 Din od finančnega ministrstva, bi letos bili glavni deli kopališča izgotovljen: V prvi etapi so obsežene zgradbe vtl'kega oazena. p-:tličja kabin, ogrodja T*e stavDC v armiranem betonu, dela prh in stranišč, vse kanalizacije, električnih in vodovodnih naprav. Vse to bi stalo okrog 110.000 Din S tem bi pa kopališče že popolnoma ustrezalo zahtevam velikega modernega kopališča. Druga etapa predvideva v glavnem zgradbo malega bazena in skakalnega stolpa, tretja pa postavitev enega nadstropja kabin Za vse to potrebuje občina samo posojilo 700.000 Din, vse drugo bi krila iz vsakoletnega proračuna z lastnimi dohodki, ki pa ne bodo zahtevali nobenih novih dajatev od strani občanov. Občinska uprava še daleč ni nameravala graditi večmilijonsko kopališče. Ker se je zaradi odobritve posojila vsa stvar letos zavlekla, je predlagal g. ing. Gros. naj se zadeva prepusti kopališkemu odseku, ki bo napravil program za dela v letu 1935. Predlog je bil z večino glasov sprejet Kresni večer na Sv. Gori Litija, 22. junija Sv. Gora je med najbolj priljubljenimi izletnimi točkami v našem Zasavju in sega njen sloves tudi do hrvatskih turistov. V nedeljo smo imeli na Sv. Gori občni zbor naše agilne SPD. Številni udeleženci so sklenili, da pridejo ta teden še enkrat na Sv. Goro. — »Kresni večer bomo praznovali v naši svetogorski koči« — taka je zdaj deviza za jutri večer vseh tistih, ki jih privablja tajin-stveni kresni večer v naročje matere narave. Do Sv. Gore je s postaje Save pri Litiji le dobro poldrugo uro hoda. Naša SPD bo poskrbela, da bo prišel pri kresovanju vsakdo na svoj račun. Dobre volje ne bo manjkalo; kako si neki morete misliti drugače naše planinarje na tajinstveni kresni večer v krasni poletni naravi. Velik kres. ki ga bodo prižgali naši plani-narji ob posebnem kresnem ceremonijelu, naj priča, kako so vneti naši turisti za Sv. Goro, biser našega Zasavja in pa tudi za ohranitev starodavnih običajev pri kresovanju SPORT Turneja SK Slovana Moste, 22. junija. Moščanski SK Slovan, o katerem smo nedavno poročali da si gradi novo nogometno in teniško igrišče, ki bo prialad-no tudi za udejstvovanje v drugih športnih panogah. In ki bo letos septembra proslavil 20letnico svojega obstoja, je v Jubilejnem letu sklenil napraviti večjo turnejo, ki ji bo poleg športnega tudi namen med članstvom Ln prijatelji vz.buditi »an i man je in ljubezen za naše morje. Od 38. junija do 1. julija bo tekmoval z nogometnimi moštvi Bakra, Krasice in Kraljevice na Hrvatskem Primorju. O lepem izidu te turneje ne smemo dvomiti spričo dejstva, da Be je baš v zadnjem letu SK Slovan s podvojenim elanom spet pričel udejstvovati v naši športni javnosti. Da bi poleg svojih članov omogočil lep izlet tudi vsem prijateljem našega sporta in morja, je najel več avtobusov, v katerih bo vsak posameznik imel udoben prostor, ker bodo vsi sedeži numerirani. Vožnja tja Ln nazaj bo veljala le 180 Din, a celodnevna prehrana osrog 40 Din Odhod Iz Ljubljane bo v sredo dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer, a povratek v nedeljo 1. julija proti večeru. Sedeže v avtobusih je mogoče rezervirati in sprejema prijave brivski salon Dorčec v Mostah, Dalmatinova ulica 13, kjer dobe interesenti tudi vse druge potrebne informacije. Da bi svojim dragim gostom pokazal v»o gostoljubnost, ki je velika odlika vseh naših Primorcev, bo Gradjaoski športni klub v Bakru priredil 29. junija SK Slovanu na čast veliko veselico " iluminacijo in beneško nočjo v Bavarskem zalivu, ki ga štejejo med najprikupnejše na naši obali. SK Slovan vabi vse svoje člane in prijatelje, da ee tega teleta udeleže in prežive nekaj lepih dni na našem morju. — Koroian (Kranj) : Elan (Novo mesto). Finalna tekma za prvenstvo II. razreda LNP se bo igrala v nedeljo 24. t. m rnrd gornjima kiuboma in bo v Kraaju to dosedaj največja nogometna prvenstvena tekma. Korotan si je priboril prvenstvo Pri razdehtvi gradnje kopališča v tri etape je občina mislila na bodočnost. Pri zasnovi načrtov so se upoštevale dejanske potrebe, ki naj se jim prilagodijo sedanje potrebe. Vsa terenska dela bodo stala zelo malo. 80.000 Din. Zupan g. Pire je povda-riL, da tu ne moremo gledati na bogve kak dobiček, ki ga Ko imela občina sama od kopališča. Kopališče se gradi, ker je neizogibno potrebno. Gradi se na najlepšem prostoru in bo zares moderno luksuzno kopališče; sramota bi bila, če bi kranjska občina takega kopališča ne zmogla. Sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin je pojasnil, da banska uprava glede gradnje ni dala še nobenih odločb, zahtevala je samo poročilo o programu in stroških, nič več. Jasno je. da nobena občina denarja ne troši, najmanj pa naša. Na predlog policijskega odseka je bil sprejet v kranjsko domovinsko občino g. Franc Troha, šofer Gasilnega društva. Mesto g. Maksa Focha, ki je odklonil izvolitev, je bil izvoljen v upravni odbor na predlog g. Berjaka sodni svetnik g. Jurij Gregorc. 2upni urad je prosil občino za prispevek k stroškom za obnovljenje župne cerkve, za kar bo okrog 170.000 Din stroškov. Občina bo dala v ta namen znesek 10.000 Din. ki jih bo dobila iz zvišanja tarif na blagovni promet, ki je bilo tudi včeraj sprejeto. Namesto najemnine za letošnje leto je prepustila Jadransko-po dunavska banka občini ves svoj inventar, ki je gotovo še enkrat več vreden, kolikor znaša najemnina. Prostore, v katerih se je banka nahajala, bo uporabila za občinsko pisarno, ki bo odslej v pritličju. Vojaški referent bo imel svojo sobo. kjer bodo shranjeni tudi vsi vojaški spisi. Občinski tajnik pa bo imel svojo sobo v prvem nadstropju, kar je vsekakor prav. Že dolgo naš mali občinski zapor ni primeren za veliko število jetnikov, čijih število znaša včasih kar 14. Sanitetni referennt g. dr. Fajdiga stalno dreza občino, naj se napravi več večjih prostorov. Sedaj se bosta zgradila zato dva prostora, eden za ženske oz. lažje kaznjence, drugi pa za lopove hujše vrste. Na izredno vestno sestavljen predlog direktorja g. Ivana Košnika je bilo soglasno, z opozicijo vred, sprejeto povišanje tarif na blagovni promet v smislu naredbe banske uprave. Spremembe niso prevelike. Posebno so se pri tem zaščitili domaČi čevljarji, ker so tarife za uvoz čevljev največje, čeprav znašajo komaj par dinarjev za par. Celotne tarife bomo še priobčili. To povišanje se bo poznalo samo pri večjih pošiljkah, dohodki se bodo približno potrojili. Kakor izgleda po proračunu g. Košnika. bodo znašali v prihodnjih 8 mesecih dohodki okrog 230.000 Din; od teh bo šlo najmanj 100.000 Din za osnovno šolo. Na mesto odstopivšega odbornika g. dr. Semrova je prišel g. Rudolf Jeglič, Iri ga je zaprisegel sreski načelnik g. dr. Ogrin. gorenjsko-notranjskega okrožja po težkem boju z jeseniškim Bratstvom, s katerim imata enako število točk. a radi boljše razlike golov se je Korotan kvalificiral v finale. Tabela pa izgleda takole: 1. Korotan - Kranj 4. S-0-1, 6, 20:8. 2. Bratstvo - Jesenice 4. 3-0-1, 6, 12:9. 3. Ja-vornik - Rakek 4. 0-0-4, 0, 2:17. Zanimanje za prvenstveno tekmo Elan : Korotan je v Kranju in širom Gorenjske velikansko in je radi ogorčene borbe ki se bo vršila med prvakoma obeh skupin 9 sigurnostjo pričakovati največjega obiska. V Mariboru bomo slovesno sprejeti Ljubljana, 22. junija Ljubljančanom je težko dopovedati, kakšno silno navdušenje vlada v Mariboru za njihov izlet v Maribor. Mariborčani so mnogo živahnejšega temperamenta kot Ljubljančani, razen tega se pa tudi zelo dobro zavedajo, kaj pomeni velik izlet posebej za Maribor. Zato se pripravljajo, da bodo sprejeli Ljubljančane čim lepše in slovesnejše. Ljubljančane čaka še veliko presenečenje, kajti Maribor zna zelo lepo sprejemati goste. Izlerni znak. — Slika predoča Jeruzalem s klopotcem v ospredju. Na kolodvoru bodo sprejeli Ljubljančane razen množice občinstva zastopniki Maribora, občinski svet z županom dr. Lipoldom na čelu. Sprejem bo v pravem pomenu besede oficijelen. slovesen, saj bo veljal Ljubljančanom kot zastopnikom našega belega mesta. Ljubljana bo tudi prvič ob tej priliki obiskala oficijelno Maribor, prvič po 15. letih, ko nas ne ločijo več meje. Že sam sprejem bo prava manifestacija za skupne tesnejše ter iskrene odnose med Mariborom in Liubliano. Ljubi lančani bodo skušali pokazati, da so vredni lepega sprejema in hočejo častno in v lepem številu zastopati Liubliano v Mariboru. Zato bodo med izlet-rriti zastopani tudi vsi predstavniki naš:h nacijonalnih kulturnih društev m korporacii s številnim Članstvom. Pri slovesnem sprejemu so rudi dobrodošle narodne noše in najbrž jih bo med izletniki in izletnicami tudi nekaj v narodnih nošah, da bo še tem boli podčrtan prav-i značaj prireditve. Večina izletnikov bo dopoldne v Mariboru., popoldne pa napravijo izlete v prelepo mariborsko okolico, če so s1 ^zbrali izletne skupine za dravsko dolino, za obmeini Št. Tli ab* v nekatere lepe kraje v Slovenske gorice. Mnogo jih bo ostalo v Mariboru ves dan ter se bodo kopali na Mariborskem otoku Izredno len dan bodo preživeli tud: :z!etniki. ki pojdejo na Pohorje, ker bo lepo vreme ter se jim bo nudil krasen razgled. Čas za prijave je še danes, jutri bodo najbrž mnoge skupine že ponolnjene t« islet-niki ne bodo mogli več iznirati. KOLEDAR. Dane*: Potek, 22. Junija katoličani: Ahaoij. pravoslavni 9. Junija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kin0 Matica: Draiestna dekleta. Kino Dvor: Štorklja štrajka. Sklepna produkcija državnega konaer-vatorlja ob 18. v unionski dvorani. Filmsko predavanje za kovinarske obrtnike In pomočnike ob 16.30 v Idealu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor. Miklošičeva ea*ta 20 in Trnkoczv, Mestni trg 4. ^Jacftcc! mita O zaletavanju in kolcanju na papirju smo govorih že oni dan. Dopisniku v naglici uide izpod peresa kaj, kar mora seveda budno urednikm'o oko opaziti, da se ljudje potem ne muzajo in ne smejejo ne na dopisnikov, pač pa na urednikov račun. Tako je neki dopisnik zapisal, da je oblast nekje prepovedala VTA/fev javne telovadbe. Nič bi ne škodilo, če bi njemu prepovedala vršitev takega poročanja. Zopet drugi dopisnik ima navado, da poziva brate Sokole, naj pridejo vsi v kroju, ostali pa v civilu. Kdo ostane za civilno obleko, če pridejo vsi v kroju, bi vedel povedati samo on. Tudi bratov jezdnih odsekov ne poznamo, ker jih po našem skromnem mnenju sploh ni na svetu. Jezdni odsek ima lahko konje ln jahače, brato\> pa ne mo re imeti. Zaleti se pa tudi uredniku, da kaj pre zre. Tako smo oni dan čitali v nekem domačem listu tc-le zanimive vrstice: »A ko sem neki večer v Ameriki videl plesati Helen Keller, sem si mislil, da menda ven dar utegne biti res (da namreč kobra nima ušes in da poslu&a godbo s svojim občut Ijivim kačjim telesom po tresljajih zemlje). Sloveča plesalka, ki je gluha in slepa, je namreč popolnoma držala korak s taktom godbe.* O Helen Kellerjevi smo vedeli, da je slo\'eča pisateljica, da pa s/ovi tudi kot plesalka, smo zvedeli šele zdaj. Čudna reklama Ljubljana, 22. junija. Na vsem velesejmu je bila morda najpopolnejša razstava reklame, saj je bila zne-šena z vsega sveta, pa vendar je na nji .št nekaj manjkalo, kar bi našo reklamo pred svetom postavilo v žarečo luč. Naš dr žavni monopol je namreč izdal elegantno reklamno knjižico na lepem belem karto* nu, ki z njo priporoča svoje izdelke. Na prvi strani je zemljevid naše dTŽave s kraj . kjer pridelujemo tobak, na drugi stran; imamo imena kraljevskega doma in državne praznike, nato katoliški in prav<>s!aN koledar, lepo opremljen cenik za cigar*, in cigarete, poštno tarifo in takse za menice, izvoz našega tobaka in druge reklamne stva ri, na zadnji strani, ki je poleg prve stran> za reklamo najvažnejša, pa naslednji opo- ° min: »Zapamtite! Oni, koji krijumčare i I še krijumčarski duvan, izlažu sebe sve. trenutka strogim i velikim kaznama po zakonu. Krijumčar je neprijatelj ne samo države, nego i svih nas, jer se koristi na teret svih državljana, U koliko je veče krijumčarenje, u toliko su manji državni monopolski prihodi, a to izazv.i druga poreska opterečenja svih nas. Zato svaki cradi«n:n, koj.i goni krijumčare, štit1 svoje sopstvenc interese. Svaki, ko prijavi iii pomoune pri hvatanju krijumčara, nagradjuje se novce no po zakonu. U prošloj godini isplaćene su velike sume na ime nagrada potkazivačima i hvatačima. Dostava potkazivača p-1 ma se bez ikakve takse, a ime potkazivan, na njegov zahtev, čuva se u tajnosti. Po* magač u krijumčarenju, koji ostale krijum-ča potkaže, pre nego što je krivica otkrivena, oslobadja se svake kazne po zakonu.« Ne veimo, v katerih jez:kih je ta reklama izšla, pač pa vemo, kakšen učinek bi imela, če bi jo razširili n. pr. po Franciji, kjer že prodajamo naše cigarete. Slovenci v Ameriki V Oevelandu je umrla v bolnici Marija Troha, rojena, Tomac, doma iz Prezida na Hrvatskem. Jožefa Malija je v Clevelandu do smrti povozil avtomobil. Pokojni je bil star 53 let, doma je bil iz škofje Loke, odkoder je prišel pred 30 leti v Ameriko, kjer zapušča ženo in devet hčera. — V Clevelandu sta se nedavno poročila Elizabeta Trček in Franc Šinkovec. Mlada žena je pa kmalu po poroki podlegla pljučnici. Poleg moža zapušča starše in pet sestra. Stara je bila šele 22 let. V Warwoodu je umrl Mike Gračan. Podlegel je poškodbam, ki jih je zadobil 23. maja pri avtomobilski nesreči. V Clevelandu sta se sprla prve dni junija Slovenec Ivan Ster in Nemec Karel Bayer. Nemec je zabodel našega rojaka I nožem, tako da je obležal mrtev. Pokoji je bil doma iz Dolnjih Dupelj pri Kamniku. — V Tovveru sta se poročila Ivan T^-kavc in Neža Skala. V Forest City je pri delu ubilo Franca Tomažina iz Hotedršice pri Log-atcu. Ubil ga je električni tok. V Ameriki zapušča ženo, pet otrok in dve sestri, v starem kraju pa starše in dva brata. — V VVenatchee je umrl Gregor Jesih iz vasi Hrast v Beli Krajini. V starem kraju zapušča sestro, v Ameriki pa nekaj sorodnikov. — V Peoria je višje sodišče odredilo, da mora bivši sodnik okraja Tasevvell Skinner plačati 5000 dolarjev odškodnine Neži Franko, sestri pokojnega Martina Viranta, ki so ga v zaporu sodnikovi pomagači mučili in ubili, potem pa že mrtvega še obesili. — V Ke-nosha je umrl Ivan Modrijan, star 50 let, zapušča štiri hčere, pet sinov in sestro, v starem kraju pa brata in sestro. Naše """blišče OPERA Začetek ob 20. uri Petek 22.: zaprto. Sobota 23: Katja Kabanova. B. Nedelja. ?4 : Trubadur. Gostujeta gospa Zinka Kunčeva in g. dr Adrian. Izven. Zn i/ane cene. • Poslednja abonma predstava letošnje sezone bo v soboto 23 t m Vprizori se za abonma reda R Janačkova »Katja Kabanova« s gospo Giungjcnac v vlogi Katje. Nekatera podjetja silno napredujejo Napredek bi bil resno ogrožen, Ljubljana. 21. junija. Pri vseh križih in težavah zadnjega časa je najrazveseljivejše, da kljub vsemu napreduje vse na vsej črti. Tem bolj napreduje, čim slabši časi so. napredek zavzema vprav katastrofalne oblike in sča-som bo vzel vse vrag, samo napredek bo še ostal, ki je večen ter neskončen. Ne vežemo otrobov in sploh ni treba dokazovati. Cc je že beseda o napredku, da je vse zlato, kar se sveti. Napredek je vendar otipljiv in ne more nihče podvomiti vanj pri najboljši volji. Ne nameravamo utrjevati vere v napredek, preskromni smo. da bi si drznili poveličevati ga ter opevati, pač pa naj bodo te vrstiee skromen prispevek k napredkologiji. tej novi na iznamenitejši vedi pihanja na dušo. Čredo o napredku smo že izpovedal:, da nas ne bo nihče štel med nevarne skeptike, izpovedati pa moramo še vero v tako zvane slabe čase. Kaj bi bilo, če bi se časi zboljšali kar čez noč? Morda bi hkrati skopnel tudi napredek, zgodilo bi se vsekakor nekaj strašnega. Imamo pa dovolj povoda upati, da ostane vse pri starem, da napredek ne bo prizadet ne spredaj in ne zadaj. Oni dan smo čitali žalostno poročilo, da je toliko in toliko tvrdk marširalo po copatah; zazeblo nas je in inako se nam je storilo. Saj se vendar dobro zavedamo, da pomenijo takšni konkurzi splošno gospodarsko propast. To res ni dišalo po napredku, čeprav konkurz dandanes nima več tako strašnega pomena. V enem mesecu je prenehalo okrog 100 tvrdk. Res ne vemo ne ure ne dneva, vendar doslej še vseeno nismo računali z epidemijo kon-kurzov. To je že prava pravcata konkurz-na kuga, pred katero ni več nihče varen. Toda baš tisto strašno poročilo o nezaslišano visokem številu konkurzov nam je še posebno utrdilo vero v napredek, saj smo čitali v drugem delu istega član-Jta. da se je prijavilo še več novih tvrdk. kot se jih je odjavilo. Tu je vendar napredek še posebno otipljiv in konkurzi ne štejejo nič. pomenijo — zopet ponavljamo — še celo napredek, ker se prijavlja na ta račun mnogo novih tvrdk. V tistem poročilu smo pa še odkrili drugo razveseljivo dejstvo, da nodjetja ostajajo kljub vsemu v rodbini. Tako je n. pr. gospod Copatnik napovedal konkurz te- se odpovedal pridobitništvu, a v isti sapi izvemo, da je v isti ulici in isti hiši ter istem lokalu odprla trgovino gospa Copatnikova. To pomeni, da se čedalje bolj uveljavljajo žensk? talenti ter da bomo kmalu vsi zastopniki moškega spola uživali zasluženi pokoj. To je vsekakor rudi napredek. Saj si lahko predočite našo sijajno bodočnost: žene nas bodo pitale kot gosi. neprestano bomo samo ležali ter proučevali jedrne liste in se gladili po trebuhu. Češče se govori o neverjetnem napredku naš dobe. a vedno se premalo naglasa, da so največji napredek našega časa konkurzi. Samo njim jo treba pripisovati, da smo se začeli vsestransko modernizirati, da smo začeli orvarjati čedalje bolj moderne trgovske lokale, vedno večje in lepše po vsakem konkurzu, da se je začel razvijati avtomobilizem tako mogočno, da je tako zmagovito prodrl zračni promet, da se je tako 6ijajno razvilo bančništvo ter se prekrasno utrdila tradicija dezerterstva blagajnikov in da smo moški dosegli tako lepo pokojnino brez vsakega pokojninskega zavarovanja. Brez konkurzov bi vseca tega ne bflo. če bi nenadno prenehali konkurzi Jasno je torej, da je treba konkurze pozdravljati, da se jih moramo veseliti, I ker je tem boljše, čim več konkurzov je. Napredek bi bil resno ogrožen, če bi nenadno prenehali konkurzi, če bi podjetij ne prevzemala več v svoje vsegamogočne roke ženske. Lstavilo bi se vse gospodarsko življenje, nobeno novo podjetje bi se več ne prijavilo, noben trgovski rbkal bi se več ne povečal in avtomobilske tovarne bi ne izdale vsako leto drugega, boljšega avtomobilskega modela. Upamo, da ne bo treba nikogar vzpodbujati, naj se potrudi, da bo napovedal čimprej konkurz. Vsi bomo skrbeli po svojih najboljših močeh, da se bo gospodarstvo povsem prerodilo v imenu konkurzov ter z njimi. In lahko pričakujemo, da avtomobil ne bo le ideal slehernega moža, temveč tudi vozilo, ki se bo z njim vozil po mili volji medtem, ko bo žena uspešno vodila podjetje. Dolenjski čevljarji za svoje pravice Trebnje, 21. junija Čevljarji sodnega okraja trebanjskega so zvedeli, da namerava zaprositi Bata za po" družnične prodajalne svojih izdelkov v Trebnjem, poleg tega pa tudi v Žužemberku in v Toplicah. Da je ta vest vzbudila med njimi silno nevoljo in ogorčenje, je jasno, ako pomislimo, da preživlja čevljarstvo baš v teh krajih najtežje čase in, da ni malo mojstrov, ki trpe s svojimi družinami veliko pomanjkanje. Njih položaj, posebno na Dolenjskem je tako žalosten, da se mnogi nekdaj uglednega, a danes tako obubožanega čevljarskega stanu sramujejo pomanjkanja in bede, ki se pojavlja v družinah čevljarjev-obrtnikov. Naši dolenjski čevljarji, ki so nekoč zaposlovali po več vajencev in pomočnikov, ter bili ugledni in za svoj stan primerno dobro situirani, se danes bore ob bornih sredstvih in še za bornejši zaslužek, da preživljajo številne družine v hudem boju za obstanek. Čevljarska obrt je priznana z obrtnim zakonom in s tem zakonom so določene tudi pravice za njen obstoj. Zaradi toleriranega sušmarstva mno* gih nepoklicanih je zašlo Čevljarstvo v tako stisko, da je nadaljnji obstoj v teh razmerah naravnost nemogoč. Še bolj, kakor šušmarstvo, ubija čevljarstvo, posebno malega čevljarja na deželi podjetje Bata. Saj je znano, da odpira na škodo podeželskih čevljarskih obrnikov na široko tudi že po vseh manjših krajih m vaseh svoje poslovalnice in odjeda zaslužek onim, ki se ne morejo več posvetiti drugemu poklicu. Zato so čevljarji upravičeno povzdignili svoj glas in v posebni spomenici na merodajna mesta predočili vse svoje gorje z zahtevo, da se Rat'i v Trebnjem podružnična poslovalnica ne dovoli iz razlogov, ki so dovolj jasni, in ki naj bi jih me-rodajni tudi upoštevali. Državi ne more rn ne sme biti vseeno, ako naš obrtnik propada, saj ta tudi plačuje davke. Zato je borba prizadetih čevljarjev, da prepreči Bat'i otvoritev novih nodružnic v Trebnjem, Žužemberku in v Toplicah, upravičena ter socijalna in gospodarsko utemeljena, dokler se smatra čevljarstvo za obrt in dokler zahtevajo od čevljarjev dajatve v takem obsegu, k' jih morajo kljub brezdelju plačevati dane«. tev 140 »SLOVENSKI NAROD«, dM 22. Junij* 1934 Stran 3. SAMO 8E DANES OB 4., 7.15 IN 9.15 ZVECEK DRAŽESTNA DEKLETA V glavnih vlogah: Meg Lemonnier in Henry tiarat. Kako izgleda svobodna ljubezen v Parizu Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 DNEVNE VESTI — Iz finančne službe. Za pomožnega davkarja IX. pol. skupine je napredoval Kune Franc, davčni pripravnik pri davčni upravi v Črnomlju. — Kongres udruženja nastavnikov meščanskih šol. 5. julija se prione v Splitu kongres udruženja nastavnikom meščanskih šol. Prometno ministrstvo jc odo* -brilo udeležencem kongresa polovično voznico, državnim uradnikom pa četrlinsko. Vozna olajšava velja od 1. do 9. juh.5a za vse razrede in vlake, razen eksp:esn:h. — Strokovni izpiti za veterinarje, V veterinarskem oddelku kmetijskega ministrstva so se vršili te dni strokovni izpit za veterinarje. Prijavljenih je bilo 10 kandidatov, izpit jih je pa položio 7. Predsednik izpraševalne komisije je b 1 načelnik ministrstva Anton Korošec — Taksiranje bianco-menlc. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 20. februarja so bile povišane takse iz T. br. 31 taksne tarife in zato je nastalo vprašanje, kako se bo ro-sto.paio z bianco-men cami, izdanimi pred uveljavljenjem tega zakona. Da bo v tem pogiedu postopanje enotno, je izdalo finančno ministrstvo, oddelek za davke, naslednje pojasnilo: Bianco-mcnice, pri katerih je povišana taksa in ki so bile ob uve-ijavi.enju zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah pri poedineh in ustanovah, morajo biti najkasneje do 31. julija predložene pristojni davčni upravi v taksiranje. Ce se te menice do določenega roka ne 'zpolnijo, morajo biti tudi predložene v taksiranje pred 'zpolnitvijo. Ce se bianco-menice tudi po navedenem roku pojavijo na starih meničnih »blanketih in s prejšnjo v;š:no tak^e, bo morala biti doplačana na n:e odgovrrriainca taksa. — Pravilnik o Izvrševanju zakona o zatiranju spolnih bolezni. Ni teineliu ra-koriH o zatiranju spolnih bolezni > iz.lal minister za socijalno politiko in aa-o'no zdravje pravilniK za izvrševanje tega zakona Pravilnik stopi v veljavo 30. t. m. — Za temeljni kamen za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani je iaro-T?.lo J ti 'V.■:! = ]<,:1 profesorsko društvo, sekcija v Ljubljani, znesek 10.000 Din. — Nas pilot se pripravlja na polet čez ocean, i,: Zemuna poročajo, da se pripravlja neki naš pilot na polet Čez ooeaa. Prešteti hoče 20.000 km dolgo progo in spustiti se na tla samo dvakrat. Odieteti namerava z ze-munskega aerodroma in vrniti se tudi v Zemun. Pogaja se z* neko veliko inozemsko tovarno aeroplanov, da bi mu pripravila za polet poseben aeroplan Polet bo veljal okrog 2.000.000 D.n, in če bo mosroče zbrati ta denar, krene naš p?'ot eez ocean Se letos. Proga še a i -im.oči. na. Vsp je odvisno od tega, kdaj bodo priprave končane, ker je treba računati z vremenom. — Zračni promet med Švico in balkanskimi državami, švicarska družba za zrač-ni promet je sklenila otvoriti zaenkrat samo safiasno, pozneje pa stalno ziačno zvezo na pmzl Turih — Neapolj — Atene — Carigrad — Zemun — Curin. Pro^a je dolca okrog 4300 km ln na nji bodo letali najhitrejši potniški avljoni sveta, tako da l*o trajal polet samo 15 io 16 ur. Prv; polet bo v torek dne 26. t. m. z fonom ameriške konstrukcije ?L#oked« ki ima motor Vre! 11 Ziklon s KS0 HP. Pi lotiral ho eien najboljših švicarskih pilo. tov Mlttelnolzer. Normalna hitrost tega švicarskega aeroplana znaša 300 km na nro Pri revm&tlzmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih usedu (He-Menschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Priprave za ustanovitev Zveze slovanskih mest. Prihodnji teden se Bestaui£» jo v Pragi predstavniki poljskih, jugoslovanskih, češkoslovaških in bugarskih mest, da ustanove Zvezo slovanskih me?t. V delegaciji jz naše država bodo podprej->■ --k beograjske občine in podpredsedn'K Zveze mOSt Bogdanovic., ljubljansk. podžupan prof, Kvgen .Tare, poslovodja Zveze mest BlobOd&n Vidakovič Ln predsednik J:e ne Srem&kl Mitrovica dr. J&roftiaf r>an<š Na sestanku v Pragi bo določtu dan koneresa slovanskih mest, k' se bo vrflil najbrž zadnje dni septembra v Prae: — Otvoritev brzojava in telefona v Lutvercih. Dne 13. t. m. je bila pri pomožni pošti Lutverci otvorjena javna telefonska govorilnica z omejeno dnevno službo, ki v smislu čl. o., točka 2. telefonskega pravilnika opravlja tud brzojavno službo. — O življenju malih ljudi v ^juJijani poroča k>< ograjSJtl »Politiki« njen ljubljanski dopisnik, ki pravi, da mmogj ljubljanski natakarji ne samo da delajo brez plače, temveč morajo dajati svojim ?osp» ar-jem še del napitnine. Pač se pa pG nje-Sovih informacija godi bolje brivcem. Trda prede tudi šoferjem V LjuMjam je 45 avtotaksijev. zaslužka pa niti Colovi c* nima — Oblak se je utrgal nad Sarajevom. Iz Sarajeva poročajo o silnem neurju, kakršnega že od leta 1900 ne pomnijo. Xad Pašiniin brdom se je včeraj utrgal oblak in posledica je bila, da je voda pop svita vse ulice v mestu Sredi mesta e stala voda po ulicah 30 etn visoko Neurje je povzročilo milijonsko škodo Posebne hu :o so prizadeti trgovci s sadjem "n s^.v jem — Vreme Vremenska napoved oravi da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo skoraj po v6en krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 24, v Beogradu 23, v Sarajevu 21, v Mariboru 20, v Ljubljani 19.4, v Zagrebu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.4, temperatura je znašala 9.7 — Samomcr. V Banjaluki si je včeraj popoldne končal življenje vpokojeni kapetan in bivši zastopnik Standard O.l Com panv Vekoslav Naglic. Izkoristil je priliko, ko je bil sam doma, odSel je na pod*Ues-Je in se obesil. Kaj ga je pognalo v omrt. še ni točno dognano, domnevajo pa. ~a je b'*la vzrok težka živčna bolezen — Strašna smrt Pod lokomotivo .\a železniški progi med Boca n je vi e m Lt Be-lišćem se je pripetila v torek zvcmS"- .'mrt-na nesreča. Mešani vlak. ki je pohajal iz Bran dano vca je povozil 30iet.io kmetico Eve Petrovič. Eva je pornagpla svojemu možu kositi. V bližini so >ta'; ' p e-ženi konji, ki so se ustrašili via .a in zdirjali proti železniški progi. Eva jih je hotela ustaviti, a baš ko je pri voz 1 vlak. so se konji naglo obrnili in nesrečna iena je odletela naravnost pred lokomotivo, ki jo je pregazila ln vso razmesa: .a Sfoi je stal ta čas v neposredni bližini, pa seveda ženi ni mogel pomagati. Nes'fcčna mati zapušča pet otrok, najmiajš. ie star šele mesec dni. — Samomor 90letne starke. Iz Gornjega Milano vca poročajo o samomoru 30iet-ne »Ilonke Gjorgjević iz vas: Poljanica. Starka je živela s svojim sinom ribSterr-jem. včeraj je bila pa sama doma in se je ustrelila. Kaj jo je pognalo v Smrt, že ni znano. — Bodite previdni pri obiranju lipe. Meseca junija, ko cvete lipa. se leto za letom dogajajo nesreče. Skoro ne mine dan, da ne bi kdo padel z lipe. Včeraj je 131etni sin delavca z Vodovodne ceste Vladimir Kokalj padel z lipe in si zlomil levo nogo. Slična nezgoda je doletela Franjo Turši-čevo, lOletno hčerko posestnice v Cerknici, ki si je pri padcu zlomila desno roko. Oba poškodovanca so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Nesreča s patrono. I4:etni sn posestnika V Motirku Jože Krive je našel v blatu ratrono. Dečko je zače! v neprevidnosti po nji udrihati s kamnom, končno jo je pa zažgal. Patrono je razneslo in je Jože dobil poškodbe na rokah, nogah ln po obrazu. — Slamoreznica mu le zmečkala roko. Z otroci je križ- V tem času je na kmetih dosti dela in ljudje n majo časa, da bi pazili na svoje otroke. Zato se prav pogosto zgode nesreče. 71etni Ivanček. sin hišarja Vidmarja v Zagradcu pri Novem mestu, je odšel včeraj k sosedovim, kjer so baš pripravljal] rezanico za živino. Fantek je v svoji otroški radovednosti vtakn i levo roko v slamorez.iico, ki mu jo je skoro popolnoma zmečkala. Dečka so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. — Pretep. Ivan B., orezposeln: kovač z Iga, se je včeraj mudil v Ljubljani, kjer je nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. Pozno ponoči je po Dolenjski cesti kolovrati! domov. Za stražnico je srečal sku-pino fantov, s katerimi se je sporekel in kmalu so si skočili V lase. Janez kajpak fantom ni bil kos in jo je pošteno skupil- — Nesreča pri oranju. Posestnik v Dev. Mariji v Polju Štefan Sever je včeraj oral njivo. Nenadoma sta konja hitro potegnila. Sever je izgubil ravnotežje in je nesreča hotela, da je padel na jeklen: plug. Dobil je hude poškodbe na spodnjem delu telesa. DANES VESELA BURKA štorklja, štrajka V glaTTii vlogi priljubljenu komik Si*gfried Arno in znan« ;:'.i'ka Uršula Grablev. — Vt*elje. &meh in taAOga tahave ter še mar sika j vam priore vi i« t«i fi'm. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri |2 ff,3^Mijqir!*» —lj Ameriški Slovenci se piipeljejo v nedeljo 24. t. m. z brzovlakom ob 8.47 dopoldne v Ljubljano, da posetijo po dolgih letih odsotnosti svoje drage sorolnis*3 in znance ter sploh našo drago domovino. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev, Narodni izseljeniški odbor, Zveza za tujski promet in drugi zastopniki Ljubljane •bodo izletnike ob prihodu na glavieui kolodvoru slovesno sprejeli in jim izrekli dobrodošlico. K sprejemu vabimo prijatelje in znance naših izseljencev, saj bo ustreženo vsem, će bomo zvedeli, kako se godi v Ameriki našim sorodnikom, prijateljem in znancem. G. Kollan-ler. ki spremlja izletnike, bo najbrž prinese1 za tega ali onega zanimivo novico. —lj Ribji trg je b:l danes normalno založen Največ je bilo zopet malih morskih rib. zlasti skuš, vendar je bilo mnogo tudi rečnih rib. posebno ščuk, ki jih je 'bilo nekaj izredno poceni, po 14 Din kg SKuše in sardele so prodajali po običajni ceni. Zelo tepe sardele so po 20 Din kg iti p«, isti -•-» S'f py< .ajal: velike skuše, dočim so manjše po 14 Din. Prodajali so tudi tunja. rezanega po 36 Din kg V snlošnem so cene nespremenjene. Gospo-dtaje so precej kupovale ribe kljub poznemu datumu —lj Javni nastop Sokola Ljubljana III. ki se je vršil v nedeljo na letnem telovadi-š-ču ob Tvrševi cesri, je dosegel prav lep uspeh Popoldne ob 15. se je zbralo na telovadi^ču mnogo občinstva med drugi-nv pofistarosta SSKJ br. Gangl, župni starosta br dr Pipenbacher. starosta Sokola II br dr Subio ter številno član stvn Ljubljanskega in viške^a Sokola Godba Sokola >l je priredila najprej pro- t menadni koncert, nakar s« je pričela pod vodstvom načelnik* l>r. JurJevčkSa javna telovadba, pri kateri bo naetoplli vii društveni oddelki s prostimi vajami m vajami na orodju. Vae vaje so »bile prav dobro izvedene, zlasti je ugajal nastop članic s sarajevskim! prostimi vajami m vajami s kiji, pa tudi oetali oddelki so se močno potrudili, predvsem mladinski. Piri Jav-ni telovadbi je nastopilo nad 200 tek>vade£ih, kar je za mlado društvo vsekakor častno število. Po javni telovadbi je bila prav prijetna zabava, ki Je potekla v sploftno zadovoljstvo vseh posetnikov. želimo marljivemu Sokolu III pri nadaljnetm delu čim leP*ib in trajnih nepehoT. —lj Najvišji ljubljanski stolp, >spar-gelj«, zvonik cerkve sv. Jožerfa, so pokrili z bakreno pločevino, zdaj pa še obnavljajo pročelja. Pobarvali jih bodo, dočim je bil omet doslej v naravni monotoni barvi. Vsa zunanjost cerkve (zidana je v ro-maDskem slogu) s čudnim zvonikom ni baš lepa. Pred leti je uredil arhitekt Plečnik okolico cerkve; zgradili so betonsko ograjo, ki nekoliko zakriva dolgočasno fasado. Morda bo pročelje nekoliko poži-vela barva —lj Zaključna produkcija gojencev državnega konserevatorija bo danes on 18. uri v unionski dvorani. Nastopijo gojenci švigelj Cveto iz šole prof. Foedranspergo-ve in Drmota Anton iz šole prof. Wisting-hausnove, Marčec-Olu? Mara in Gnus Kazimira iz' šole ravnatelja Hubada, Hrašo-vec Silva in Gallatia Reinhold iz Bole prof. Janka Ravnika in Dermelj Albert ii aole prof. Šlaisa. Glavna točka nocojšnjega sporeda je nastop absolventa klavirskega oddelka Gallatie Reinholda, ki zaigra Griegov klavirski koncert v a-molu s spremljevanjem orkestra pod vodstvom prof. L M škerjanca. Sedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Začetek točno ob 18. ur\ in posebej opozarjamo, da je v unionski dvorani. —lj Samo se danes vesela filmska opereta, ki nam pokaže zakulisno žlvljem-e parških lepotk:. »Dražestnn dekleta« so tudi v Ljubljani privabi'a mnogo ljubiteljev lepega filma. Godba v tem filmu je nekaj posebnega in lepega, ne manjka pa tudi prav mnogo zelo kom čnih prizorov, tako da se gledalci neprestano smejejo. —Ij Magda Schneider, ta priljubljena fimska zvezda, bo jutri zopet med nami. To pot nastopi z elegantnim Max Hanse-nom v ljubki in veseli opereti »Srečno pot* po znani opereti Edvarda Kunneke. Za smeh in zabavo skrbi vedno stroga in dobrohotna Adele Sandrock. Komur je do veselja, lepe godbe in smeha, naj nikar ne zamudi jutrišnje prem'iere. —lj Jutri kres Rdečega križa na Gradu. Petje, godba — brez vstopnine. —I j B uze, razmo damsko perilo, torbice in rokavice najnovejše mode dobite le pm" tvrdki Miloš Kamičnik, Stari trg 8. Kislo mleko ali jogurt V naših krajih je kislo mleko udomačeno večji del še samo na kmetih, v mesta pa prihaja prav počasi šele zadnja leta. V južnih krajih naše države sta ai dežela in mesto v tem pogledu precej enaka. Povsod je uživanje kislega mleka priljubljeno. Vsi, ki se z mlekarstvom pečamo, želimo, da bi se vnovčilo čim več mleka, bodisi v sladkem ali kislem stanju. Ljudstvo bomo priučili na večjo potrebo mleka z dobro besedo, primerno reklamo, v glavnem pa s prvovrstnim blagom za 10. Rodi tega želimo, da naj nosi mleko v stanju, v kakršnem je pripravljeno, tudi odgovarjajoče ime, da ne bi kupoval konzument mačko v žaklju, kakor pravimo. Pied konzumenti mlečnih pijač, kakor na-zi\amo vse mleko, ki se na poseben način pripravi za pitje, moramo prevzeti gotovo odgovornost Mlekarska tehnika mora prisiljena mtr-no gledati, kako se z mlekom dandanes packari. Žal pri nas še nimamo mlekarskega zakona, kakor ga imajo v naprednih državah v korist producenta in konzumenta, vendar pa moramo skrbeti zato, da se bo naša javnost zadovoljila z mlečnimi pijačami, ki bodo napravljene po naših navodilih. Konzumentom smo dolžni pojasniti razliko, ki obstoja med pripravo ene ali druge vrste kislega mleka Pri nas se prodaja sveže aH pasterizirano, nadalje kislo mleko in jogurt. Kislo mleko, če je bilo pridobljeno iz neoporečnega svežega mleka in nalito v latvi-ce. je velike vrednosti za prehrano. DTugi način priprave kislega mleka je nalivar nje pasteriziranega mleka v latvice ali jo-gurtove steklene posode s primešanjem nekoliko kislega mleka ali nabavljenega jogurta. Pri tem načinu kisanja mleka bi morala vladati največja pažnja, sicer je bolje, če se naliva kar surovo mleko v take posode. Kot tretje pride ▼ poštev strnjeno mleko pod imenom jogurt. Jogurt je lahko res jogurt, ki ga skvasijo prave čiste glivice, nazvane bolgarske bakterije, ali pa je običajno kislo mleko, imenovano pasterizirano skisano mleko. Pri nas se vse premalo ceni vrednost pravega jogurta in sicer največ za to, ker sodijo mnogi jogurt kot običajno kislo mleko. Napis in posoda marsikaj preneseta, toda kontrola, ki bi se morala nad takim mlekom pogosto vršiti, bi pokazala brez dvoma rezultate za določitev pravega imena. Izdelovanje jogurta se vse preve* podcenjuje tako, da si vsakdo domišlja, da se jogurt izdeluje kjerkoli in kakorkoli se hoče. Jogurt zdravniki zelo priporočajo, pa bi morali že zaradi tega vršiti nad njegovo pripra\°o in prodajo strogo kontrolo. Bolniki plačajo za jogurt rajši nekaj več, samo, da uživajo mleko, pripravljeno s čisto kulturo! Le od delovanja teh pravih glivic sme pričakovati bolnik izboljšanje svojega položaja. Izdelava jogurta naj bi bila prepuščena samo tehnično naobraže-nemu osobju. ki dobavlja v ta namen res čiste kulture in vrši izdelovanje jogurta v zato pripravnih higijenskih mlekarskih obratih. Jogurt naj se od časa do časa pošilja higijenskemu in zdravstvenim zavodom, ki imajo za preizkušnje vse pr:pra-ve in sposobne bakteri jologe. Nikakega popuščanja v tem pogledu, samo z dobrim blagom se more povečati število odjemalcev jogurta! Pavlica Franjo. Vidi vec od drugih. — Kako to. da se je ta slavni rentgenolog oženil s tako zoperno žensko? — Kdo je, kaj vse vidi v nji. iokolilvo Sokolski praznik v Brežicah Med brati Sokoli je mnogo Hrvatov in Slovencev, ki so bili žive priče nekdanjih narodnih bojev v Brežicah, ki so se odigravali ali v Narodnem domu, še živahnejše pa po brežiških ulicah. Marsikdo je metal kamenje in bil obmetan, marsikdo je bežal in druge naganjal, je tepel in bil tepen. Mnogi narodnjaki hranijo v svojem spominu dogodke, ki »o se razvijali zlasti 14. avgusta 1904 ob priliki otvoritve Narodnega doma, razvitja prapora na Binkošti 1906 in zadnjega župnega zleta pred 20 leti v Brežicah. Vsi ti dogodki so bili prav burni. Na binkoštno nedeljo 1906 je zborovala Slovenska sokolska zveza v Brežicah. Drugi dan se je pa vršilo slavnostno razvitje društvenega prapora, kateremu je kumovala soproga prvetja staroste ga. Marica dr. Straškova. Na prapor so pripele trakove kumica. Srbski Sokol iz Zagreba, bizeljske, sevniške in brežiške Slovenke. Politična oblast je ob tej priliki koncentrirala v Brežicah stotnijo vojakov iz Ljubljane, preko 60 orožnikov iz vseh vetrov Štajerske in policijo iz Celja in Celovca. Močan kordon oborožene sile je stražil Sokole, ki jih je bilo zbranih 400, med temi najmanj 150 iz Hrvatske. Zaradi silne nevihte je morala od-pasti javna telovadba in ljudska veselica. Da je prišlo ob tej priliki do raznih incidentov in pretepov, je umljivo. Močno poškodovan je bil le neki Sokol iz Ljubljane, pošteno premlaten pa policaj št. 4 iz Celja, ki so ga Sokoli potegnili v vežo Narodnega doma. Pod gradom napadeni bratje Hrvati pa so si sami očistili pot proti domu. Na župnem zletu pred 20 leti pa je imelo društvo posebne neprilike z oblastjo, ko je ta takorekoč v zadnjem hipu prepovedala javno telovadbo in veselico na že popolnoma urejenem travniku v mestu. Umakniti smo se morali na travnik, ki leži izven mesta v sosedni občini Zakot. Člani brežiškega Sokola so vso noč prenašali tribune in šotore na nov vese-lični prostor, ter jih tu znova sestavljali. Tudi tokrat je bil po mestu razvrščen kordon vojaštva in orožništva. Junaška konjenica 14 Sokolov iz Zagreba je prodrla v Brežicah kordon in hitela na kolodvor k sprejemu gostov. Vrhunec razburjenja je nastal v hipu, ko je skušal neki orožniški oficir s potegnjeno sabljo ločiti konjenico od ostalega sprevoda. Slavlje tudi tokrat ni zaključilo brez pretepov. Kljub preganjanju zavednih Slovencev so biti ti časi vendar krasni. Med Brežičani in Hrvati ^e vladala bratska vzajemnost in bratska čustva. Bratje Hrvati so prihajali v Brežice ob vsaki priliki, bodisi na javne nastope ali pa na društvene prireditve. V bratskem sporazumu in medsebojnem navdušenju so potekali zlasti sestanki na Griču. Vse to je mogočno vplivalo na narodno probudo liudstva. utrjevalo njega odporno silo. vzbujalo k narodni zavesti in gojilo ljubezen do rodne grude ter utrjevalo Sokole v sokolski mi«1" Vroča želja brežiških Sokolov pa Je. da se vsi snidemo na proslavi dne 8. julija na nekdaj tako vročih tleh v Brežicah, da dostojno proslavimo naš sokolski praznik in da obudimo spomine na prosle narodne boje. 25 letnica litijskega Sokola Na sokolsko slavje, ki bo obenem spomin na ustanovitev društva pred 25 leti, se litijski Sokol marljivo pripravlja, V telovadnici je vse živo, poseben prireditveni odbor pa skrbno pripravlja bogat program. V soboto 7. julija bo ob 20. akademija, na kflteri bodo nastopali vsi domači oddelki del sporeda pa bo prepleten s prosvetnim programom. Na akademiji bo »pretovorjena beseda o prvih dneh društva ter bo prikazan ves razvoj in napredek litijskega Sokola. Na akademiji bodo sodelovali litijski m šmarski godbeniki in pevci. Nedelja S. julija bo pa posvečena zunanjim gostom. Dopoldne se bodo vrnile skušnje, oh 11. bo na Glavnem trgu promenadni koncert, od popoldanskega vlaka pa povorka. Za ta dan pričakujejo Litijčanri g. bana. ki so ga prosili za pokrovitelja jubilejne pr -reditve. Kumica Članskega prapora aes. Pavla Meškova bo pripeli na prapor spo-minski trak. Telovadni nastop bo na so' skem telovadišču v Svarčevi hosti, veselica pa v Sokolskem domu in pred domom. Z« ta dan pričakujejo v Litiji tudi zunanje goste, prijatelje Litije. + — »Tugomer« na letnem letovadidču vi-šketfa Sokola. Marljivi dramski odsek viške-ga Sokola, ki je že v zrimski sezoni pokazal izredno delavnost, se je lotil težke nalo^. prirediti v proslavo društvenega jubileja, k< se bo vršil od L do 8. julija, slavnostno predstavo na prostem Jurčič - Levst;kovega »Tugomera«. To tragedijo, ki je bila opri zor j ena po vojni v Ljubljani kot otvori t ven :i predstava v dramskem gledališču leta 1°JQ., vprizori dramski odsek viškega Sokola k- • slanostno predstavo 1. julija t. 1. na letnem telovadišču Sokola Vič, v režiji brata Sta ne ta Severa. Čeprav nekateri mislijo, da to dramsko delo za današnjo dobo ni ve«č aktn-alno. vendnar se je dramski odsek viškega Sokola odločil, da pokaže javnoMi v tem dramskem delu borbo, ki so jo vodiki naši pradedje proti tkičitelju slovanskega rodu. Pri predstavi, ki je zahtevala ogromnega truda m požrtvovalnosti bo sodelovalo nad 70 oseb. Kdor hoče videti res vztrajno in marljivo delovanje naših igralcev in igralk, naj pride 1. julija ob pol 21. na Ve. ter s tem izkaže priznanje neumornemu udejstvo vanju viških igralcev na polni dramske umernoiti. Preskrbo te si pravočasno vstop niče v predprodaji pri br. Jeločniku v RoJni dolini tel. 23—11 in v Sokolskem domu. Zdravo! — Jezdni odsek Sokola Vič vabi brate ljubljanskih jezdnih odsekov, da so udeleže dajie« popoldne pogrreiba pokojnem brata Slavka Novaka, prvefca načelnika viškecra Sokola. Zbor za poirreb ob pol 1S. pred Sokolskim domom na Viču. Zdravo! Svojo kito je prodajala Po dolgem prizadevanfu Je kmečko dekle prodalo v mestu svoje kise :a 2 Din Ljubljana, 16. junija Dva izhoda sta iz te vražje krize: da vrtaš povsod, kjer se da, trkaš tudi tam, kjer se ti ne odpre, da reflektiraš na vse kredite in fonde, na usmiljena srca in globoke žepe in da prodaš ali kakorkoli spraviš v denar vse, kar ti pride pod roke in kar imaš na sebi. Učbenika za te in druge metode ni in ga tudi ni treba. Že skoraj vsi smo virtuozi v tem in v sklepanju prijateljstev. Nikdar se nisi hitreje nabral prijateljev, zvestih do gToba ali do konkurza, kot zdaj. Samo, če ne znaš dovolj vzdihovati, če ne znaš na pamet vseh litanij o krizi in slabih časih, si sumljiv in te takoj doleti nemila usoda vseh tistih, ki morajo dandanes uživati hočeš nočeš blagodati prijateljstva. Na lepem te naskočijo, skal-pirajo ter obrijejo, z najvdanejšimi smehljaji ti izvabijo samotarski dinarček iz žepnega kraljestva — kače. To so pa preveč običajne stvari, da bi se jokali nad njimi, saj pač vsi trpimo in vsi to radi sami povemo ob vsaki priliki; vsi smo žrtve »strašnih socijalnih razmer«, »težkih časov«, »katastrofalnega gospodarskega zastoja* in »padca življenjskega standarda«. O teh stvareh vendar ne bomo govorili, ko ne vemo povedati nič novega in bi se nam lahko le kaj zareklo. Cela vrsta zgodbic je, kako si pomagajo najbolj iznajdljivi, ki so pokazali baš v teh časih genijalne sposobnosti in ki so raje pomagali vreči puško v koruzo drugim, kot da bi jo vrgli sami. Toda baš o tem se ne govori m ne piše, kajti talenti morajo biti zaščiteni in nikakor nihče ne sme podpirati umazane konkurence. A ker nas kljub vsemu mika govoriti o potih ter načinih iz teh križev in težav, se bomo lotili povsem nedolžne zgodbice, ki je pa vseeno poučna in zanimiva ter celo koristna in ne more nikomur škodovati, čeprav bi to hoteli. Nedolžne zgodbice morajo imeti dolge predgovore in uvode, da lahko poveš naj- moderni dolgi. Zelo potrebujem denar, pa nimam kaj drugega prodati. — K frizerju pojdite, a ne vem, če kupuje lase. — Sram me je vpraševati, če bi ne hoteli kupiti . . . No, dekle je poskusilo srečo. Mnogi so jo odgnali jezni, ker so mislili, da se norčuje. Solznih oči je nadaljevalo križev pot in končno prodalo svoj zaklad za 2 I>in In zgodbe je že konec brez dramatičnega zaključka, saj se ni zgodilo drugega, kot da sta kmetica in njena hči odšli žalostni domov, seveda brez zdravil, toda z dvema dinarjema, s celim bogastvom! Samo poskusite si dandanes priboriti 2 Din! >loralni nauk zgodbe je torej ta, da ni tako hudo, saj nekateri pridejo tako lahko do denarja brez truda in žrtev Tatvine na Ivancna gorica, 21. junija Vsako poletje se začno tatvine po deželi izredno množiti. Vsa tatinska sodrga. ki se pozimi zhvra v mestih, se razprši poleti v nadeji dobrega plena po kmetih, zlasti tedaj, ko so ljudje zaposleni s košnjo ali sicer z delom na polju. Orožništvo ima s temi elementi mnogo posla, vendar pa jim težko pride do žrivega, ker se pač v toplih poletnih dnevih potikajo po gozdovih m stopajo le ob prikladnem času iz svo>ih vaarrih skrivališč. V soboto zvečer okrog 11. are sta stopila v gostilno g. Franca Koščakia v I^esah dva neznanca, ki sta zahtevala malo okrepčiia in polič vina. Gospodar se je za par tre mrt ko v odstranil in >ima kmalu prinesel zAželjeno. Čez nekaj časa sta neznanca zapitek plačala in odšla. G. Koščak, ki je za njima dobro zaklenil vrata, pa je naslednje jutro na svo je veliko začudenje opazil, ća so vrata ffo-stilne kakor tudi trgovine odprta. Takoj mu je bilo jasno, da so bili ponoči v hiši tatovi. nedolžnejše stvari, še preden se lotiš je- j ki so pa na srečo odnesli le malo plena. Iz dra. Tudi v tem je neka metoda, čeprav na škodo pripovedni tehniki, odnosno v žalost vsakomur, ki brska med plevelom za zlatim zrncem. No, in zdaj je še zgodbica nedolžnejša kot smo napovedali. Pomislite, saj gre za navadno dekliško kito las in za nič drugega, za nesodobno kito las! Ali si še morete misliti kaj nedolžnejšega?! Da, dolgi lasje, ki so baje prišli iz mode za večne čase — manj hvaležnega predmeta res ne moremo najti. Posebno še naglašamo, da ne gre za glavo, kaj šele za njihovo slamo, temveč samo za nedolžne lase, ki niso niti več modemi. Kmečko dekle je prišlo v Ljubljano z bolno materjo. Mati je šla k zdravniku, hči bi pa morala medtem opraviti važno gospodarsko transakcijo. (Lep motiv, kajne? Toda solz sočutja ne nameravamo pretakati in ne dramiti nesrečnega socijal-nega čuta.) Pod imenitno zvenečim Izrazom »gospodarska transakcija« si ne smete misliti nič običajnega, dekle je hotelo samo prodati kito svojih las ali »mišji rep«, da se izrazimo po domače. Ni se pa znalo orijentirati v mestu zato se je obrnilo na neko nišnico. — Kje pa kupujejo v mestu lase? Baje jih drago plačujejo, ker bodo zdaj zopet sobe so ukradli čevlje in nekaj perila, v trgovini so prebrskali vse predale, a dobili so samo za 50 Din drobiža. Blaga se ndso dotaknili, iskali so oči vi drvo le denar. — Orožništvo je ugotovilo, da so bila vrata gostilne in trgovine odprta od znotraj na ven. Jasno je, da je trenutek, ko se je gospodar zvečer odstranil po vino izrabil dogovorno tretji pajdaš neznancev, ki se je tedaj brž skril v hišo ter ponoči odprl vrata. V noči od nedelje na ponedeljek so se tatovi mudili tudi v Ivančni gorici. Za žrtev so si izbrali Lojza Noseta, uslužbenca pri gostilničarju in posestniku g. Karlingerju, kateremu so zmaknih po noči popolnoma novo obleko, čevlje, nekaj perila ter listnico s 450 Din gotovine. Priporočamo ljudem, da so tudi sami pozorni na vse sumljive tipe, ki se klatijo križem po deželi, obenem pa naj skrbno pazijo, na svoje stvari in naj jih ne puščajo malomarno izpostavljenih tatinskim rokam. Praktičen trgovec. Trgovski potnik: »Polovico denarja si prihranite, gospod, če kupite tale računski stroj.« Trgovec: »Ce ie tako, pa kup«m kar dva naenkrat. Stran 4. >SLOVENSKI NARODc, dno 22. Junija 1934 -tov. 140 Ponson du Terrail: 53 Lepa Židovka R o m a dl — Potem pa lahko takoj ležete k počitku, kaj-ne? — je vprašal Clodion. — Lahko se pa tudi vrnem v krčmo, — je odgovoril vojak. — Hm, — je menil Coarasse, — ne prihajam vsak dan v Bordeaux, v Bla-ye se pa človek ne more razvedriti. Rad bi se malo razgibal. — No, torej, — je dejal Clodion, — ko boste prosti, dragi La Ramee, pa pridite za nama v krčmo. — Z veseljem. — je odgovoril vojak in pripomnil smeje: — Predno je prišel naš polk v Bor-deaux, smo bili v La Rochelle. Kraj ni posebno parije t en in ondotni protestan-tovski meščani so nas gle.dali po strani Tu v Bordeauxu so ljudje mnogo prijaznejši. — Pridite torej, — ga je povabil Clodion še enkrat. — Takoj. Clodion je prijel Coarassa pod roko in odšla sta proti krčmi. — No, — je zašepetal Coarasse, — bil je že zadnji čas, da sva ostala sama. Videl sem kapitana ... — In? — Ln spoznal sem ga po hoji. — Kako to? — To je eden izmed naših nasprotnikov, ki smo se z njimi snoči spopri-jeM. — Eden izmed onih, ki so odnesli pere Da. — V tem ne vidim nič posebnega, — je dejal Clodion. — Res ne? — Nasprotno vam prinašam važnejšo novico. — Kakšno? — Ali veste, kdo je dama, ki mu je prinesla pismo? — Ne. — Markiza. — De Beausejourr? — Da. — Kako to veste? — Na kuverti sera videl pečat z njenim grbom. — Kaj poveste! — In takoi sem spoznal, da je grb rodbine de Beauseiour. — Kaj neki mu piše? — Ne vem. — Jaz bi pa to zelo rad vedeL — Jaz tudi, — je pritrdil Clodion. — Sicer se pa lahko zanesete name, da bova to zvedela. — Kako pa? — Mar ne pride vojak za nama v krčmo? — Seveda pride. — Napojiva ga. — Dobro. — In ko se zavali pnd mizo. mu vzame va pismo. — A potem? — Nič ne skrbite. Poznam zelo dober način, kako se odpirajo in zopet zapirajo zapečatena pisma, ne da hi se kaj poznalo. Nad svečo se segreje konica tenkega noža... — Že razumem, — je dejal Coarasse. Clodion je potrkal nSlov. Naroda« pod šifro »Takoj na razpolago«. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na maJo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c, 6 PRVOVRSTNO PARCELO tri minute od mesta Slovenska Bistrica, ob glavni cesti, 2062 kvadratnih metrov veliko, prodam m2 po 8.- Din. — Pojasnila daje A. Pečnik v Slovenski Bistrici. 2103 037nrTTi3DnQrjLOjnm Glavnesa zastopnika za Ljubljano s plačo in provizijo išče zelo velika inozemska zavarovalnica. Gospodje iz oranže naj nujno vpošljejo obširne ponudbe na: Publicitas d. Slo venskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. skemu aparatu. Žarke, ki povzročajo takojšnjo smrt, meče aparatura vodoravno in uničuje z njimi vse, kar doseže in kar ima v sebi toplo kri. Poskusi so se baje sijajno obnesli tudi na razdaljo več kilometrov, izumitelj pa trdi, da bo kmalu svoj aparat tako izpopolnil, da razdalja sploh ne bo več odločala. Ce pride pes, mačka ali katerakoli za poskus vzeta žival ali pa slučajno mimoidoči golob v stik s smrtnimi žarki, je takoj mrtev. Ciolo-b v zraku samo zatrep ©če in pade mrtev na tla. Učenjaki so pregledah s smrtnimi žarki ubite živali m ugotovili, da jim je kri povodenela. Baje je znano bistvo tega presenetljivega odkritja tudi v Angliji, kjer so nekateri strokovnjaki smrtne žarke že preizkusili. Nedavno so angleške oblasti strogo prepovedale pisati o nekem mladem fiziku, ki ga je med eksperimentiranjem doletela nenadna smrt, ker se mu je v hipa razkroiHa kri. To se je zgodilo v fizikalno kemičnem poskusnem zavodu. Ker je pa javnost kljub temo zvedela za nenadno fiziko-vo smrt, je vlada prepovedala vse na-daljne poskuse, pa tudi vsako vest o tem. Razlogi prepovedi so isti, kakor v Ameriki. Longoria je moral svoj stroj odstraniti iz razstavnih prostorov in prenehati s svojimi eksperimenti. Amerika ima zaenkrat itak dovolj opraviti z drugimi žarki smrti, namreč s strahovito pripekajočim solncem, ki je že tako izsušilo zemljo, da je zadela Ameriko ena najstrašnejših suš. kar jih pomni njena zgodovina. Tudi dr. Grace Adamsova je izjavila, da postanejo ljudje lepši in s tem mnenjem se strinja tudi slikar Russel-le Patterson. On je dejal, da je samo ob sebi umljivo, da bodo ženske vedno lepše. Po njegovem mnenju je to samo vprašanje napredka kozmetike hi krojaške obrti. Na to pa končno ni tr<*-ba čakati nekaj tisočletij. Kitajski pirati V Cenfu je pripiul kitajski parnik »Suntien«, ki so ga v nedeljo napadli pirati. Kapitan pripoveduje, da so se pirati vkrcali na njegovo ladjo v mestu Taku kot navadni potniki. V nedeljo zvečer so se polastili ladje, v ponedeljek so jo pa zapustili na čolnih ter odpeljali s sebof tudi plen in ujetnike. Odpeljali so 27 ujetnikov. Angleška torpedovka »Veteran« je takoj odplula na kraj napada, kamor je prispela tudi torpedovka »Witch« z zdravnikom, da je nudil pomoč nekemu ameriškemu potniku, ki je bil težko ranjen med bitko. Prepeljali so ga v ameriško bolnico v Taku. Na vest, da je med ujetniki tudi neki Japonec, je takoj odplula iz Daljnega vzhoda v Santun japonska križarka. Med ujetniki kitajskih piratov je tudi bivši kitajski notranji minister. Napad na kitajski parnik »Suntien« ima tudi važne diplomatske posledice. Za angleškim je nastopil energično tudi japonski poslanik pri kitajski vladi z zahtevo, naj kitajske oblaste napravijo konec paševanju piratov v kitajskih vodah. Japonci so poslali za kitajskimi pirati križarko. ki so se ji pridružile tudi angleške, japonske in ameriške vojne ladje. Poleg tega zasleduje pirate tudi več letal, in sicer v džungli ob izlivu reke floanho. Brezplačna stanovanja Med arneriškimi milijonarji je prav mnogo dobrotnikov, ki so dali mno^o denarja za splošno korist. Gospa Mary Emmerv je že 15 let srečna, vdova. Njen mož ie bil veleindustrijec in silno bogat. Po njegovi smrti se ni hotela ponovno poročiti, ker je bila prepričana, da ne bo našla moža tako dobrega, kakor je bil prvi. Svojemu možu se je hotela oddolžiti na način, ki bi bil čim vidnejši. Našla je zares originalno idejo. Odločila se je, da bo v prekrasni pokrajini zgradila mesto in ga poklonila svojim rojakom. Pred štirimi leti so se prve lopate zasadile v zemljo novega mesta, nedaleč od Cincinatija. Mesto leži ob vznožju bregov, pokritih z gozdovi v lepi dolini. S Cincinatijem ga veže električna železnica. Mestne hiše so zgrajene naravnost razkošno. Vsako, tudi najmanjše stanovanje, je napravljeno tako, da ima solnce vedno pristop. V vsaki hiši je kuhinja na električni pogon, ki oskrbuje vse stanovalce v hiši. Okna so tako velika, da se zdijo kakor steklena stena, in so šipe napravljene iz snovi, ki propušča ultra-vijoletne solnčne žarke. Strehe so ravne, na njih pa so mali parki z bazeni za kopanje. Ceste v mestu so prostrane, dva trga pa sta preurejena v cvetlična parka. Že samo s tem bi bili prebivalci lahko zadovoljni, toda bogata vdova je šla še dalje. Da bi meščani čim bolj uživali čisti zrak. je zgradila na okohškfli bregovih prelepa sprehajališča, poskrbela pa je tudi v mestu za mir in prepovedaJa vsak nemir. Avtomobili in motorna vozila se morajo ustaviti na odrejenih mestih, v mesto ne smejo. Vse, kar mesto potrebuje, se dovaža z električnimi vozili, ki ne delajo nikakega šuma. Štiri leta so neprestano delali, te dni pa so bili na svečan način postavljeni temelji zadnje hiše, tako da je mesto sedaj dogotovljeno, kakor so določali načrti. Zgrajenih je 1999 hiš in sedaj so zgradili zadnjo. Mesto je najlepše v Ameriki in vse hiše so vile sredi lepih vrtov. Podnebje je milo, trgovskih lokalov sploh ni. Vdova bo dala sedaj vsa stanovanja v najem in ker najemniki ne bodo plačali skoraj nikakšne najemnine, ali pa samo malenkost, je prav gotovo, da bo mesto kmalu dobilo polno prebivalstva. Meščani so to mesto imenovali po svoji zgradi teljici Marymont in so ii v znak zahvale na glavnem trgu zgradili lep spomen?k. edini v tem mestu. Iz Celja —c Obračun mestnega gospodarstva. Mestno načelstvo v Oljn razglaša, An »o računski zaključki mestne občine celjske ln njenih podjetij za upravno leto 1933 razpoložen i občanom na vpogled pr. mestnem računovodstvu ob uradnih nrah od 19. junija do 5. julija. Opombe k tem računskim zaključkom in eventualna pritožbe je treba vložiti v navedenem roku pri mestnem načelstvu. —c Ustanovitev Vajenskega doma v Celju. Banska mprava je nakazala prispevek v znesku 15.000 Din za ustanovitev Vajenskega doma v Celju. Z upravljan jeni fonda za ustanovitev Vajenskega doma in zbiranje nadaljnih gmotnih sredstev bo poverjen poseben odbor, ki ga bodo tvorili po 2 zastopnika celjske mestne občine, okoliške občine in Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju ter po 1 zastopniK mestnega in »reškega ndrnženja trgovcev. Vajenski dom bo najbrž nameščen v Obrtnem domu v Celju. —c Vprašanje zveze med Razlagovo ki Kocenovo ulico. V mestnem poslopju v Razlacovi ulici ima kolarski mojster £ Adolf Krajne svojo delavnico. G. Krajne je sedaj odspovedal ta lokal. Mestna občina lokala ne bo več dala v najem, ker namerava del hiše, v kateri je tudi ta lokal, v dogle-dnem času porušiti in ustvariti zvei?>> med Razlagovo in Kocenovo ulico. —c Zaradi kršitve mestnih trošarin-skih predpisov kaznovani. Ki ne bodo plačali naložene globe, bodo morah odsiužtti zaporno kazen. V tem primeru bo moral po odredih i mestne občine vpnfodo prinesti hrano s seboj. Iz Maribora — Nov šef državnega tožilstva. Za ie* fa tukajšnjega državnega tožilstva je imenovan g. dr. M a tko Zorjau, ki bo vreden naslednik svojega prednika g. dr. Ivana Jančiča. K imenovanju odličnem« pravniku čestitamo! — Iz vojaške sKižbe. Kakor doanav.! mo, je imenovan priljubljeni podpolkovnik mariborskega artfljerijskecra polka g. P*3-ter Kiler za namestnika komandanta 8 artiljerijskega polka v Mariboru. Na do* vem mestu mu želimo obilo napuhov! — Ciril Metodov kres na Pohorju. P-1 družniea slovenskega planinskega društva v Mariboru bo priredila 1. julija pri *Se-njorjevem domu-* velik Ciril Metodov kres, ob katerem se bo razvila animirana manifestacija 2d nase severne postojank* Ln prelepo zelenp Pohorje. Ob tej prilik bodo tudi ugodne avtobnsru- zvew v Rib nk*o in nazaj. — Pri umivanju okna se je obrezala. V sredo dopoldne je umivala služkinja Ivanka Pinterjeva na Pran kopa nov i cesti okno svoje sobe. Po naključju ali neprevidnost! pa je ubila šipo in si pri tem močto obrezala levo roko. Ker je poškodovanka zelo krvavela, so poklicali na pomoč mariborske reševalce, ki &o ji nudili prvo pomoč. — Napad z nožem. Ko se je v sre dopustilo, več legitimacij in SO avstrijskih šilingov, tako da je škoda precpj&nja. Za drznim tatom poizveduje polička Iz Trbovelj — Zlet Korošcev na Sv. Planino. Tukajšnji posavski pododbor kluba koroških Slovencev priredi v nedeljo 24. t. m. družabni izlet Korošcev na Sv. Planino pri Trbovljah. Ze v soboto zvečer bo prižgan na planini kres. Oni koroški rojaki, ki se udeleže v soboto zvečer kresovanja na Sv. Planini, se zbero ob 6. uri zvečer pred spomnikom v Trbovljah. rojaki iz Ljubljane in gornjega Zasavja pa krenejo preko Zagorja na Sv. Planino. V- nedeljo zjutraj pa bo odhod takoj po prihodu prvih jutranjih vlakov iz Trbovelj in Zagorja na Sv. Planino, kjer bo celodnevno bivakiranje in zabava v lepi planinski prirodi. — Svinjska kuga. Ker se je pojavila v nekaterih delavskih kolonijah svinjska kuga, izdaja uprava občine Trbovlje sledeče mere in nasvete: Svinjska kuga je zelo nalezljiva in nevarna kužna bolezen pri prašičih. Povzroča jo klica (virus), k: s prenaša na razne načine, s hrano, pa rudi z blatom na čevljih iz hleva v hlev. Za sedaj svetuje uprava občine v najboli ogroženem kraju na »cvajarju« posestnikom, da bi poklali obolele in sumljive prašiče ker bi na ta način mogli popreje zatreti širjenje te bolezni. Ko bolezen preneha, se prične skupno razkuževanje vse kolonije, za kar bo nudilo rudniško ravnateljstvo potrebna razkužila. — Nadalje svari uprava občine vse stanovalce svinjerejce v tej koloniji, da do nadaljne ga ne nabavljajo drugih prašičev, ker bi bili pri tem le ponovno oškodovani in je sigurno, da bi se dokupljeni in v iste hle ve nameščeni prašiči zopet okužili in oboleli- — Vsako spremembo in vse nove primere obolenj se mora pa takoj prijaviti občinskemu veterinarju. da ukrene vse potrebno. Urejuje: Josip Zupančič. — £a >Nsrodno tiskarno«: Pran Jezersek. — Za upravo ln tnseratni del Usta: Oton Chnatat. — Vsi v Ljubljani