UULKANIZERSTVO Tavčar A&B Gests na Leniuec 51, Sežana Primorski Prodala nneumatik in plati po ugodnih cenah. Pomisli pri montaži! 00386 (0) 570 70 286 infd.taucai@nmail.coni dnevnik TOREK, 6. NOVEMBRA 2012 št. 261 (20.584) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € -s št- CENA V SLOVENIJI 1,20 € POPLAVE - Velika gmotna škoda v Posočju in tudi drugod po Sloveniji Soča podivjala, nasip rešil Gradišče Ob solkanskem jezu izmerili rekordni pretok GORIŠKA - Podivjana Soča je včeraj povzročila veliko gmotno škodo v Posočju, kjer je v jutranjih urah poplavila ceste in tudi več stanovanjskih objektov. V goriški pokrajini je reka ves popoldan grozila Gradišču, saj se je njena gladina nevarno približala vrhu nasipa, ki so ga povišali po poplavah iz decembra leta 2009. V Gorici so iz varnostnih razlogov zaprli podgorsko »pašerelo«, medtem ko so veliko gmotno škodo zabeležili v Kanalu ob Soči, kjer je bilo pol metra vode več kot pred tremi leti. Vipava se je v Sovodnjah nevarno približala hišam, k sreči pa je dosegla le robove njihovih dvorišč. Reke so močno narasle tudi drugod po Sloveniji. Še največ skrbi in škode je povzročila Drava na Koroškem. Na 17. in 22. strani ZDA - Obama in Romney dokaj izenačena Američani danes izbirajo predsednika 4 * * * * NAŠ POGOVOR Predsedniški kandidat Danilo Türk Župan: Zakon ne dopušča dvojezičnosti Na 5. strani Ministrstvo odklanja metodo zdravljenja z matičnimi celicami Na 5. strani V Gorici čezmejni posvet o azbestu Na 18. strani V Ronkah nadvoz iz nagrobnih kamnov Na 18. strani Jedrsko gorivo preko Luke Koper Na 22. strani PROSEK - Dež zagodel furengi Ob martinovem krst prosekarja NEW YORK - Ameriški volivci se bodo danes odločili, ali bodo 44. predsedniku ZDA Baracku Obami zaupali nov štiriletni mandat ali pa v Belo hišo poslali 45. predsednika Mitta Romneyja. Ankete so se začele po orkanu Sandy malce obračati v korist Obame, ki je prevzel minimalno vodstvo v povprečju nacionalnih anket, a jih večina še vedno kaže izjemno izenačenost obeh kandidatov, tudi v ključnih državah. Stave dajejo sicer veliko več možnosti za zmago Obami, tako pa meni tudi večina volivcev v anketah, ne glede na to, katerega kandidata podpirajo. Na 2. strani Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI 1 EDIEB TOBAKARNA áeníAnna Impresa Trasporti Funebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 KOLEKI (valori bollati) PLAČILO PROMETNE TAKSE AVTOBUSNE VOZOVNICE TELEFONSKE KARTICE O vodarne" 3 WIND POSLOVALNICA ^ Sisal superEnalotto£) Trst - Križ 470/D Tel. 040 2209120 j 1 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 Blagajna Slovenskega stalnega gledališča - ul.Petronio, 4 od ponedeljka do petka 10.00-15.00 v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 brezplačna: 80021430 novo! TRŽAŠKA KNJIGARNA - ul. San Francesco, 20 sreda in petek od 10.00 do 12. ure TK - TRŽAŠKA KNJIGARNA - Proseška ulica, 13-0pčine torek in četrtek od 16.00 do 19. ure Kavarna Gruden-Nabrežina - torek in četrtek od 10.00 do 12. ure Društveni bar na trgu v Boljuncu (bivši partizanski klub): sreda in petek od 17.00 do 20. ure 2 Torek, 6. novembra 2012 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Vodja SEL zaostruje odnose v levi sredini med kampanjo za primarne volitve Vendola: Bersani naj izbere, ali hoče mene ali pa Casinija Vlada medtem pospešeno pripravlja zakon, ki bo obsojenim prepovedal kandidiranje ITALIJA - Istat Recesija bo globlja od predvidene RIM - Italijanski statistični urad Istat je še poslabšal gospodarsko napoved Italije. Italijanski bruto domači proizvod (BDP) se bo po novi oceni letos skrčil za 2,3 odstotka, prihodnje leto pa za 0,5 odstotka. Urad je tako bolj pesimističen od vlade, ki denimo državi za prihodnje leto napoveduje 0,2-odstotno krčenje gospodarstva. Po navedbah italijanskega statističnega urada se bo italijanski BDP letos skrčil za 2,3 odstotka, in sicer zlasti na račun manjšega domačega povpraševanja. »Skupno bodo investicije občutno upadle zaradi težkega dostopa do kreditov in vztrajanja negativnega gospodarskega razpoloženja. Pričakuje se tudi upad zasebne potrošnje,« so pojasnili v Istatu. To se bo po njihovih besedah odrazilo v manjši kupni moči in večji brezposelnosti. Prihodnje leto se bo obseg italijanskega BDP zmanjšal še za 0,5 odstotka, je napovedal statistični urad. Predvidel je namreč, da bodo zasebna potrošnja in investicije še naprej šibke. Potrošnja naj bi se letos znižala za 3,2 odstotka, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka. Pozitivno oporo bo medtem predstavljal izvoz, ki se bo v tem letu predvidoma zvišal za 2,8 odstotka, prihodnje leto pa za 0,5 odstotka. V Istatu so pojasnili še, da bi lahko gospodarsko napoved v prihodnje še poslabšali. Med tveganji za to so izpostavili dolžniško krizo območja evra, zadolževanje države na kapitalskih trgih, ki bi se lahko podražilo, in morebitno upočasnitev okrevanja svetovne trgovine. Statistični urad je napovedal še, da bo brezposelnost v Italiji letos v povprečju pri 10,6 odstotka, prihodnje leto pa pri 11,4 odstotka. ZLATO (999,99 %%>) za kg 42.331,00€ +175,97 ■ SOD NAFTE (159 litrov) 106,33 $ +0,61 ■ EVRO 1,2850 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 5.11 2.11 ameriški dolar 1,2777 1,2993 japonski jen 102,60 103,55 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,234 25,232 danska krona 7,4589 7,4596 britanski funt 0,74589 0,80160 madžarski forint 282,58 281,42 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 poljski zlot 4,1226 4,1088 romunski lev 4,5240 4,5275 švedska krona 8,5690 8,5955 švicarski frank 1,2063 1,2073 norveška krona 7,3425 7,3305 hrvaška kuna 7,5250 7,5295 ruski rubel 40,4824 40,3150 turška lira 2,2793 2,2975 avstralski dolar 1,2338 1,2374 braziljski real 2,5999 2,6106 kanadski dolar 1,2338 1,2783 kitajski juan 7,9820 8,0205 indijska rupija 69,7720 69,1470 južnoafriški rand 11,1668 11,1572 RIM - Vlada je skorajda izdelala predlog zakona, ki bo obsojencem prepovedal kandidiranje na volitvah. Tako je zagotovila notranja ministrica Anna Maria Cancellieri, ki je napovedala, da se bo danes sestala z ministrico za pravosodje Paolo Severino in ministrom za javno upravo Filippom Patronijem Griffijem, da bi dorekli še zadnje podrobnosti v besedilu, ki bo obsegalo kakih deset členov. V skladu s pooblastilom parlamenta, bo zakon prepovedal kandidiranje na parlamentarnih in krajevnih volitvah dokončno obsojenim na najmanj 2 leti zapora zaradi kaznivih dejanj proti javni upravi ali zaradi prestopkov, ki hudo vznemirjajo javnost. Vlada bo besedilo sprejela mogoče že ta teden, potem pa ga mora dokončno potrditi parlament. Medtem se nadaljuje kampanja v okviru levosredinskih primarnih volitvah. Prvak demokratov Pierluigi Bersani včeraj ni izključil možnosti, da bi vzel svojega protikandidata Mattea Renzija v vlado, če bi bil seveda izvoljen za premier-ja. Vsekakor pa je napovedal, da se ne na- Z leve: Pierluigi Bersani, Niki Vendola in Pierferdinado Casini merava več potegovati za mesto tajnika Demokratske stranke. A za večjo politično senzacijo je poskrbel vodja SEL Niki Vendola, ki prav tako nastopa na primarnih volitvah. Bersanija je pozval, naj izbere med njim in prvakom UDC Pier-ferdinandom Casinijem. »Če hoče vladati brez pravih reform, potem bo izbral Ca-sinija, v nasprotnem primeru pa mene. Casini in jaz se vzajemno izključujeva,« je poudaril prvi mož SEL. Dolgoletni premier Silvio Berlusconi pa se je opravičil Italijanom, ker zaradi svetovne gospodarske krize njegova zadnja vlada ni uspela uresničiti vseh načrtov. Izpostavil je, da so kljub krizi za seboj pustili najnižjo stopnjo brezposelnosti v 20 letih. Berlusconi je v intervjuju za najnovejšo knjigo novinarja Bruna Vespa poudaril še, da so uspeli v letih najhujše gospodarske krize v državi ohraniti socialni mir. LAOS - Včeraj se je pričel dvodnevni evropsko-azijski vrh Na vrhu Asem pozivi k izogibanju protekcionizmu VIANGCHAN - V laoški prestolnici Viangchan se je včeraj začel dvodnevni evropsko-azijski vrh Asem, ki se ga udeležujejo voditelji 51 evropskih in azijskih držav, med njimi tudi premierja Slovenije in Italije Janez Janša in Mario Monti. Evropski voditelji so azijske kolege pozvali, naj se izogibajo protekcionizmu in okrepijo prizadevanja za oživitev svetovnega gospodarstva. "Spodbujanje trgovine ne pomeni samo pospeševanja domačega povpraševanja, temveč tudi izogibanje protekcion-izmu," je dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. "Verjamemo, da bodo naši azijski partnerji ostali zavezani odpiranju gospodarstev in dogovorjenim večnacionalnim trgovinskim pravilom," je dodal. Evropski voditelji želijo zagotoviti azijskim kolegom, da so končno našli rešitev za dolgotrajno dolžniško krizo evroob-močja. "Finančna stabilnost evroobmočja je veliko močnejša kot pred nekaj meseci. Evro je nepovraten projekt in na tej osnovi se lahko rast vrne v letu 2013," je prepričan Van Rompuy. Italijanski premier Mario Monti pa je v svojem nastopu poudaril, da je EU vložila velike napore za rešitev krize "z več koordinacije, z vzpostavitvijo prihodnjih smernic za resnično gospodarsko in denarno unijo". Opozoril je, da tudi Azijo čaka počasnejša gospodarska rast in grožnja finančnih težav. "Pretekli dogodki so nam pokazali, da se sedanja kriza ni ustavila na robu mesta, ampak trka na vsa vrata," je bil slikovit. Poleg gospodarskih in finančnih vprašanj so na dnevnem redu devetega vrha Asem tudi aktualna mednarodna vprašanja, kot so boj proti terorizmu, piratstvo in širjenje orožja za množično uničevanje. Voditelji bodo razpravljali še o energetski in prehranski varnosti, upravljanju z vodnimi viri ter podnebnih spremembah. Dotaknili se bodo tudi regionalnih vprašanj, kot so napetosti na Korejskem polotoku, iransko jedrsko vprašanje, kriza v Siriji in spremembe v Mjanmaru, ne bodo pa se izognili niti zadnjim napetostim v Južno- in Vzhod-nokitajskem morju. (STA) Donadi ni več vodja skupine Italije vrednot v zbornici RIM - Massimo Donadi je včeraj odstopil z mesta vodje skupine Italije vrednot v poslanski zbornici. To je ena prvih žrtev političnega viharja, ki je zajel stranko nekdanjega javnega tožilca čistih rok Antonia Di Pietra, potem ko je televizijska oddaja Report razkrila, da je Di Pietro s peščico sodelavcev oz. sorodnikov samovoljno razpolagal z milijoni evrov, ki jih je stranka prejela v letih 2001-2009 kot povračilo volilnih stroškov. »Di Pietrov zaton je podoben Berlus-conijevemu. Zatajil je svojo zgodovino in v zadnjih mesecih zgrešil vse,« je v minulih dneh izjavil Donadi, nanašajoč se tudi na Di Pietrovo oddaljevanje od Demokratske stranke. Finančna straža zasegla premoženje družbe Marzotto MILAN -Finančna straža je v okviru preiskav davčnih utaj zasegla premoženje italijanskega tekstilnega podjetja Marzotto, tudi smučarsko kočo in luksuzna stanovanja v skupni vrednosti 65 milijonov evrov. Tožilstvo v Milanu zaradi domnevne davčne utaje preiskuje 13 ljudi, med drugim tudi pet članov družine Marzotto, ki so člani upravnega odbora družbe. Finančna straža preiskuje domnevne nepravilnosti povezane s prodajo blagovne znamke Valentino Fashion Group družbi Permira. Prepričana je, da pri prodaji omenjene blagovne znamke preko holdinga iz Luksem-burga ni bilo plačanih za približno 65 milijonov evrov davkov. Švicarski strokovnjaki preiskali Arafatov grob RAMALA - Ekipa švicarskih strokovnjakov, ki preučuje vzroke smrti palestinskega voditelja Jaserja Arafa-ta, je včeraj pregledala njegov grob v Ramali, kar je uvod v morebiten izkop njegovih posmrtnih ostankov. Arafat je umrl 11. novembra 2004 v vojaški bolnišnici v Franciji, glede na zdravniška poročila zaradi krvavitev v možganih, ki naj bi jih povzročila okužba v črevesju. Med Palestinci so se že takrat pojavila namigovanja, da je umrl zaradi zastrupitve, za katero naj bi stal Izrael, v preiskavi, ki sta jo opravila arabska televizija Al Džazira in švicarski laboratorij, pa so julija odkrili sledi radioaktivnega polonija na njegovih oblačilih. (STA) ZDA - Američani bodo danes izbirali svojega predsednika Obama in Romney v predvolilnih anketah še naprej dokaj izenačena NEW YORK - Ameriški volivci se bodo danes odločili, ali bodo 44. predsedniku ZDA Baracku Obami zaupali nov štiriletni mandat ali pa v Belo hišo poslali 45. predsednika Mitta Romneyja, ki se za položaj poteguje vse od leta 2008. Ankete ostajajo tesne do konca. Demokrat Obama in republikanec Mitt Romney sta se po treh dnevih premora zaradi orkana Sandy pognala v finiš kampanje. Obiskala sta večino od devetih ključnih držav (Ohio, Florida, Virginija, Severna Karolina, New Hampshire, Iowa, Wisconsin, Kolorado in Nevada), ki bodo odločile zmagovalca. Ostale države so že "porazdeljene", čeprav je Romney začel objavljati oglase tudi v nekaterih "Obamovih" državah, (Pen-silvanija, Michigan in Minnesota). Po volitvah bo jasno, ali je to, kot trdijo demokrati, res zgolj znamenje obupa, ker je Romney ugotovil, da mu je Ohio spolzel iz rok in mora nujno najti nadomestilo za 18 elektorskih glasov države, brez katere republikanec doslej še ni dobil predsedniških volitev. Ankete so se začele po orkanu Sandy malce obračati v korist Obame, ki je prevzel minimalno vodstvo v povprečju nacionalnih anket organizacije RealClear Politics, a jih večina še vedno kaže izjemno izenačenost obeh kandidatov, tudi v ključnih državah. Stave dajejo sicer veliko več možnosti za zmago Obami, tako pa meni tu- di večina volivcev v anketah, ne glede na to, katerega kandidata podpirajo. Glede na ankete se lahko sicer zgodi, da Romney osvoji več glasov volivcev, Obama pa bo predsednik, ker bo dobil več elektorskih glasov. Za zmago mora kandidat osvojiti 270 od 538 elektorskih glasov. Te osvaja z zmagami v posameznih zveznih državah, ki imajo na voljo toliko elektorjev, kot imajo sedežev v predstavniškem domu, poleg dveh senatorjev. Vsaka država je upravičena do najmanj enega člana predstavniškega doma, torej do najmanj treh elek-torjev. Toliko jih dobi tudi posebno zvezno okrožje prestolnice, Washington D.C. Večina držav je oddanih vnaprej, Obama pa mora ob Ohiu dobiti še kakšno od prej omenjenih devetih držav, na primer Iowo, da doseže ali preseže številko 270. Florida z 29 elektorskimi glasovi letos ostaja pomembna, vendar je še veliko pomembnejši Ohio s svojimi 18 glasovi. Romneyjeva pot do številke 270 je malce težja in brez Ohia bi moral osvojiti skoraj vseh preostalih osem ključnih držav. Teoretično se lahko zgodi tudi, da oba kandidata dobita po 269 elektorjev. V tem primeru odloča novoizvoljeni kongres, v katerem bodo oblast v predstavniškem domu obdržali republikanci, demokratom pa se v senatu, po uvodnih črnogledih napovedih, obeta celo povečanje prednosti pred republikanci. Slednji bodo najverjetneje izgubili sedež Richarda Lugarja iz Indiane, ki ga je v strankarski tekmi porazil član gibanja čajanke Richard Mourdock. Ta je potem izjavil, da je nosečnost po posilstvu božja volja in ženski volilni glasovi so se začeli seliti k demokratu Jou Donnellyju, ki mu ankete zdaj napovedujejo gladko zmago. Vendar pa v primeru neodločenega izida večina v senatu Obami ne bo pomagala. Po ustavi namreč predsednika izvoli predstavniški dom, senat pa podpredsednika. Lahko se torej zgodi, čeprav skorajda ni verjetno, da bo Romney predsednik, demokrat Joseph Biden pa podpredsednik. Nazadnje je kongres določil predsednika leta 1824. Ankete so dovolj tesne, da si nihče ne upa napovedati izida. Pomanjkljivost skoraj vseh anket je sicer premajhen vzorec temnopoltih in Latinoameričanov, katerih delež med volivci narašča iz leta v leto. Neodločenih skorajda več ni, za obe kampanji pa bo ključnega pomena, da spravita na volišča svoje ljudi. Za Obamo to pomeni manjšine, ženske in mlade, za Romneyja pa je to bela večina. Obama je skozi leto vodil zelo negativno kampanjo proti Romneyju in opozarjal, da bo republikanec ženskam vzel pravico do splava. Romney je bil deležen kritik, da bo znižal davke bogatim in moral zato zvišati davke vsem drugim. Republikanec pa se je osredotočil na sporočilo, da Obama ne zna voditi uspešne gospodarske politike in je glavni razlog blokade v Washingtonu, zato mora oditi. Volilna noč bo danes dolga, prva napoved rezultata pa bo znana že zelo zgodaj zjutraj. Že nekaj tednov sicer potekajo tudi predčasne volitve. Njihovi rezultati niso znani, objavili pa so podatek, da se jih je udeležilo več demokratov kot republikancev. Nekateri analitiki medtem opozarjajo, da bi lahko zmagovalca dobili šele po več tednih. Eden od razlogov za to bi lahko bila volilna pravila v Ohiu, ki določajo, da lahko začnejo glasove s predčasnih volitev in po pošti oddane glasove šteti šele deset dni po volitvah. Če bo izid v Ohiu zelo tesen, bo zato potrebno čakati na preštetje teh glasov, kar pa bi lahko trajalo več tednov, je povedal strokovnjak za volilno zakonodajo z Univerze v Kaliforniji Rick Hasen. Poleg predsedniških volitev bodo danes potekale tudi volitve 11 guvernerjev ameriških zveznih držav, 33 zveznih senatorjev in 435 članov zveznega predstavniškega doma. Po posameznih zveznih državah bodo volili državne senatorje in kongresnike, ponekod mestne svete in župane, potekalo pa bo tudi več referendumov. Ker imajo ZDA predsedniški sistem, so druge volitve v senci, čeprav pa so zadnja štiri leta pokazala, da je vladanje brez kongresa izjemno težko. Robi Poredoš (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 6. novembra 2012 3 PREDSEDNIŠKE VOLITVE V SLOVENIJI - Pogovor z enim od kandidatov in aktualnim predsednikom Danilom Turkom »Storil bom vse, da zmagam, rezervni scenariji niso nikoli dobra stvar« V nedeljo bo v Sloveniji prvi krog predsedniških volitev. Za predsedniški položaj se potegujejo trije kandidati, in sicer sedanji predsednik Danilo Türk, bivši premier in nekdanji predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor in evropski poslanec Slovenske demo-Icratske stranke Milan Zver. Primorski dnevnik je volilne štabe vseh treh predsedniških kandidatov zaprosil za intervju, vendar smo se uspeli dogovoriti samo s štabom predsednika Danila Türka, s katerim objavljamo pogovor danes. Kar zadeva ostala dva predsedniška kandidata, bomo bralcem posredovali intervjuja, ki sta ju dala za Slovensko tiskovno agencijo. Gospod predsednik, pred petimi leti ste skoraj v zadnjem trenutku vstopili v bitko za predsedniški položaj in, lahko bi rekli, razmeroma presenetljivo zmagali, še posebej zaradi velike razlike, s katero ste v drugem krogu premagali Lojzeta Peterleta. Zdaj spet kandidirate. Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo? Spadam med ljudi s krajšim političnim stažem v slovenski politiki in menim, da je bil moj mandat uspešen. Pridobil sem si zaupanje ljudi, zaupanje je visoko in se je ohranilo in to je tudi tisti ključni motiv zaradi katerega kandidiram, ker mislim da tudi zelo veliko število ljudi to pričakuje od mene. So pa tudi vsebinske prioritete. Slovenija se sedaj nahaja v situaciji ko bo morala svoj razvoj definirati v skladu s potrebami našega časa in seveda je pomembno, kakšen ta razvoj bo. Kot predsednik se močno zavzemam, da pri nas ne bi nerazumno zmanjševali sredstev za izobraževanje, raziskovanje in visoko šolstvo in verjamem, da med vsemi tremi kandidati najbolj avtentično zastopam interes slovenskega razvoja, ki je popolnoma odvisen od naše stopnje izobraženosti, znanja in tega, kako kvalitetno bomo ta razvoj usmerjali. Na prejšnjih volitvah vas je podpirala tudi stranka Socialnih demokratov, ki zdaj podpira Boruta Pahorja. Kako gledate na ta zasuk? To je predvsem vprašanje za socialne demokrate. Jaz sem ves čas deloval na liniji vrednot, s katerimi sem šel v prvo kandidaturo: človekovih pravic, kul-tiviranje našega razvoja, konsenzualnost za sprejemanje odločitev itd. Vsaka stranka pa ima legitimno pravico, da se na novo in drugače opredeli, to v politiki ni nič posebno novega. Kandidati ste samo trije. Zakaj po vašem mnenju ostalim ni uspelo zbrati potrebne podpore za vložitev kandidature? V Sloveniji so kriteriji za pridobitev kandidature razmeroma strogi, potrebnih je 5.000 podpisov, ki morajo bit overjeni, zato tega ni tako lahko zbrati. Sam sem deloval zelo organizirano in v 9 dneh zbral 13.000 podpisov, kar pomeni da imam visoko podporo. Po drugi strani pa je naš sistem tak, da daje strankam na voljo možnost, da predlagajo svoje kandidate. Letos se nekatere stranke niso odločile za to možnost bodisi zato, ker nimajo lastnih članov, ki bi jih želele predlagati za predsedniške kandidate ali pa tudi zato, ker so s predvolilno kampanjo povezani tudi določeni stroški za stranko, ki predlaga kandidate. Mislim, da so to bili nekateri od razlogov, da smo samo trije kandidati, čeprav je bilo najavljeno okrog 14 kandidatur. Kako pa ocenjujete ostala dva kandidata? Protikandidatov ne ocenjujem iz načelnega razloga. Vsak kandidat naj pojasni svoje poglede, ocenjevanje pa je stvar volivcev. Kakšen vpliva imajo lahko televizijska soočanja? To je težko reči. Po eni strani so ta zelo direkten, zelo vizualen način komunikacije, po drugi strani pa je to tudi velikokrat iluzoren način komunikacije, ker pridejo v ospredje režijske zamisli organizatorjev soočanj, pri čemer se uporabljajo tudi kakšni instrumenti, ki dekoncentrirajo gledalca, ga odvračajo od vsebine in usmerjajo k vizualnim vidikom dostopov ali pa h kakšnim obrobnim dogodkom v teku soočanja. Skratka, soočanja imajo svojo dramaturško identiteto in so bolj del naše medijske kulture kot pa volilnega odločanja. V raznih medijih sem prebral nekaj očitkov na vaš račun. Pravijo, da ste predsednik, ki ne povezuje, da ste kandidat levice, da so za vami nekakšni strici iz ozadja. Že dolgo vam očitajo odlikovanje Tomaža Ertla in zdaj nekateri tudi Jurija Gustinčiča. Kako gledate na te očitke? Upam da bodo bralci Primorskega dnevnika razumeli, kako šibka je utemeljenost ali celo nesmiselnost nekaterih od teh očitkov. Če pogledate opus Jurija Gustinčiča, ki je izjemen tako vsebinsko kot tudi kot prispevek h krepitvi svobode izražanja in dobrega novinarstva. To je v teh časih dragocena vrednota, ki jo je vredno nagraditi in podpirati. V teh očitkih se bolj kot vsebina očitkov samih kaže zanimiva vnema, s katero se ponavljajo, predvsem pa to, da pravzaprav vsebinsko nikoli niso bili dobro utemeljeni. Moje politično ozadje je zelo široko in raznovr- Predsednik Slovenije Danilo Türk med pogovorom za Primorski dnevnik stno tako v ideološkem smislu kot v smislu programskih prioritet. Spomnil bi, da me poleg številnih posameznikov podpira 7 političnih strank, od parlamentarnih strank me podpirata opozicijska Pozitivna Slovenija in koalicijska stranka DeSUS, poleg tega pa še 5 zunaj parlamentarnih strank: Liberalna demokracija, Zares, Stranka TRS, Demokratična stranka dela in Zveza za Dolenjsko. Predsednik Republike Slovenije je izvoljen neposredno, vendar pa velikih pristojnosti nima. Ali mislite, da bi morale biti pristojnosti predsednika večje? O tem se lahko razpravlja, vendar za aktualnega predsednika in za predsedniškega kandidata to vprašanje v bistvu ni pravo, kajti predsednik, ki opravlja funkcijo in kandidira za drugi mandat, je že s tem povedal, da je pripravljen storiti vse v okviru pristojnosti, kakršne so. Sam ne predlagam nobenih sprememb, mislim, da se da predsedniško funkcijo opravljati v okviru pristojnosti, ki jih predsednik ima. To pa je zahtevno delo in kot ste opazili ne vedno zelo hvaležno, kajti predsednik republike je ravno zaradi svojih šibkih pristojnosti in svoje velike vidnosti tudi hvaležna tarča. Evropska unija in še posebej evrska skupina sta že dalj časa v veliki krizi. Ali vidite izhod iz nje ali pa se bomo morali počasi z njo sprijazniti in z njo živeti? Je morda v nevarnosti tudi skupna evropska valuta? Upanje je tu in ve se, kateri posegi so potrebni, da bi se Evropska unija okrepila. Gre za nekakšno inženirsko delo. Bančna in fiskalna unija sta dva sistema, ki sta za prihodnosti EU nujno potrebna. Zahtevata pa tudi nove institucije, ki morajo imeti realno moč za nadzor nad bankami v evropskem prostoru ali pa imeti na razpolago mehanizme za reševanje bančnih kriz, če bi do njih prihajalo tudi v prihodnje. Taki mehanizmi so seveda kot nekakšen inženirski projekt zelo zahtevni in v tem času je komaj dovolj politične volje, da se z njimi lahko začne. Zato ne smemo podcenjevati zahtevnosti teh operacij, ki so nujne, če hoče Evropska unija napredovati. Napredovanje pa potrebuje zato, da bi preživela. Obstoj EU ni avtomatično zagotovljen, EU lahko tudi nazaduje, lahko pride tudi do take transformacije, ki bi pomenila njen razpad. Tega si v Evropi ne moremo želeti, to bi povzročilo težave, kakršne si težko predstavljamo, ampak tak scenarij ni čisto nemogoč. Zaradi tega mislim, da je potrebno vse energije vlagati v to, da se zdaj postavi ta konstrukcija, ki bi zaščitila bančni sistem in na ta način tudi okrepila enotni trg. Ne pozabimo, da imamo danes situacijo, v kateri se različni podjetniki lahko različno ugodno zadolžujejo, ker so obrestne mere v državah različne, kreditna situacija je različna. Že to zelo negativno vpliva na skupni trg. Za resnično enoten trg v Evropi torej potrebujemo tako bančno jedro, ki bo zagotavljalo ustrezne pogoje poslovanja podjetij v vseh državah evropske skupine. V okviru EU se tudi Slovenija sooča s težko gospodarsko krizo. Vlada je sprejela že vrsto ukrepov, ki pa so naleteli na negativen sprejem v javnosti. Rezi so prizadeli številna področja in veliko ljudi. Za zdaj še ni videti pozitivnih učinkov teh ukrepov in novega gospodarskega zagona še ni. Kako gledate na možnosti za izhod iz krize in katere so v tem smislu po vašem prednostne izbire? V Sloveniji moramo izvesti nekatere reforme, s katerimi že dolgo zaostajamo. Gre zlasti za pokojninsko reformo in reformo trga dela. Te reforme bi morale biti sprejete že veliko prej, zlasti pokojninska. Vprašanje je ali smo v tem trenutku dovolj odgovorni, da se pogovorimo in dogovorimo za primerno pokojninsko reformo, ki jo nujno potrebujemo kot družba s starajočim se prebivalstvom. So pa še nekatere krat- koročne naloge, ki pa so izjemno občutljive. Na prvem mestu gre za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Tu je sedanja vlada šla v za slovenske razmere zelo odločno akcijo z zelo hitrim zmanjšanjem proračunskega primanjkljaja. Zanimivo pa je, da ste lahko v dnevniku Delo prebrali komentar generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie, ki opozarja, da je pri zmanjševanju proračunskih primanjkljajev treba razmisliti ali se s prehitrimi zmanjšanji ne naredi več škode kot koristi. Gurria se zavzema za bolj postopen pristop k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja z drugačno kombinacijo ukrepov. Ta dilema ni neznana, mislim pa, da je prevladalo spoznanje, da si je treba za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod 3 % BDP raje vzeti več časa in ne tvegati pretresov, ki jih prehitri rezi povzročijo. To mnenje lahko najdete tudi v zadnji številki londonskega Economista, ki spada med resna glasila liberalnih pristopov. Mislim, da je to spoznanje sedaj že tako močno, da ga morajo vse vlade upoštevati, tudi naša in tudi organi EU in bo vplivalo skoraj na vse drugo, kar se bo dogajalo v EU. Mislite, da bo Slovenija potrebovala mednarodno pomoč? Mislim, da je Slovenija sposobna z lastno močjo rešiti svoje probleme. Potrebno je imeti smiselno politiko in odgovorne pogajalce, kajti velik del teh rešitev zahteva neko temeljno konsenzualnost. Pri velikih reformah je dobro, da se socialni partnerji sporazumejo, pri proračunski politiki bi bilo dobro, da se doseže čim boljše razumevanje v državnem zboru, da se tu najde nekako razumevanje, kajti vsi vemo, da je treba zmanjševati primanjkljaje. Vprašanje je samo, s kakšnimi sredstvi in na katerih točkah. O tem se je razprava komaj dobro začela, kot veste je bil predlog proračuna pred kratkim predložen parlamentu. Govorili ste o konsenzualnosti. Toda znano je, da je slovenska politika že dolgo močno skregana med sabo. Koalicija in opozicija pri nobeni stvari praktično nikoli ne najdeta skupnega jezika. Lahko predsednik republike pri tem na kakšen način pomaga? Pomaga se lahko tistim, ki pomoč želijo. Za zdaj ni občutka, da je tako. Lahko da bo in če bo, bom rade volje pomagal. Pomembna pa je še ena stvar. Ko se išče konsenz med koalicijo in opozicijo, je treba upoštevati, da je koalicija močnejša stran in da je dobro, če koalicija pokaže pripravljenost na konsenz. Zadnje poletje smo tak proces pričakovali, ko so se stranke dogovorile, da bodo o reformah razpravljali v delovnih skupinah. Ta orientacija, ki je bila politično sprejeta, je dobra, je modra. Kar zadeva dve glavni reformi, pokojninsko in reformo trga dela, se je ta orientacija obdržala, medtem ko je na primer pri dveh drugih velikih projektih, in sicer pri državnem holdingu in slabi banki, prišlo do preglasovanja in do zelo grobega odločanja, ki je zavrnilo možnosti, da bi se o tem sporazumeli. Na ta način je nastalo nezaupanje in to nezaupanje je treba zdaj postopoma premagati. Priložnost za to je proračunska razprava in pri tem bi vlado pozval, naj razmisli o svojem pristopu, ki naj bo tak, da bo dajal čim več možnosti za soglasje z opozicijo. Kako vi ocenjujete zakona o državnem hol-dingu in slabi banki? Mislim da bi se lahko sprejela drugačna zakona. Tudi med ekonomisti v Sloveniji za ta dva zakona ne boste našli prav veliko podpore. Kakšni so vaši odnosi z vlado in s predsednikom vlade še posebej? Z moje strani korektni, jaz sem z ministri v stikih, večkrat sem imel z njimi tudi pogovore o zelo konkretnih vprašanjih; zlasti na področju obrambe in zunanjih zadev, kjer imam nekaj večjo vlogo. Z različnimi ministri, s katerimi prihajam v stik ob različnih priložnostih, imam stike. Predsednika vlade sem dvakrat povabil, da bi se bolj celovito pogovorila o položaju. Toda za pogovor mora biti tudi interes na drugi strani. Če bi se predsednik vlade želel z mano pogovoriti, bi bil sam vsak trenutek za to. Verjamem pa, da se bomo v prihodnje lahko pogovarjali, kadar bo to potrebno. Dotaknimo se zdaj odnosov z Italijo. Vsi poudarjajo, da so zelo dobri, toda po drugi strani smo Slovenci v Italiji iz leta v leto deležni restrikcij pri prispevkih za manjšino. Do viška je prav gotovo prišlo zdaj s tehnično vlado premierja Maria Monti-ja, ki je za proračunsko obdobje od 2013 do 2015 te prispevke praktično prepolovila. V težavah so skoraj vse kulturne organizacije, v velikih težavah so manjšinski mediji in še posebej Primorski dnevnik. Ali Slovenija pri tem dovolj trdno stoji za svojo manjšino in kaj bi se dalo še storiti? Mislim da Slovenija zelo trdno stoji za manjšino in da ni nobene točke, kjer bi kakšna dejavnost bila opuščena. Sam sem na svoji ravni s predsednikom Napolitanom manjšinska vprašanja vedno postavljal v središče. Po mojem mnenju smo dosegli dober napredek v političnih odnosih med državama. Tu so sicer tudi razne zgodovinske reminiscence, ki pa so danes postavljene v veliko bolj normalne okvire, kot je to bilo še nekaj let nazaj. Uspeli smo vzpostaviti neko raven političnega sodelovanja, ki pomaga tudi pri obravnavi manjšinskih vprašanj v časih krize. Verjamem, da so ukrepi, ki jih omenjate, posledica finančne krize, ki vlada v Italiji in niso posledica slabega političnega odnosa. Vedno se da reči, da se morajo politični odnosi prevajati tudi v konkretne finančne rešitve in s tem se seveda strinjam. Kot vem, je bilo na ministrskem sestanku, ki je bilo pred kratkim pri nas, to vprašanje v ospredju. Kar zadeva Primorski dnevnik, sem s predsednikom Napo-litanom nazadnje govoril o tem po telefonu pred sestankom manjšinskega omizja in pogovarjal sem se o tem, da mora biti vprašanje Primorskega dnevnika na dnevnem redu omizja, ker je to akutno vprašanje. Skratka, kolikor je mogoče na različnih ravneh, je bilo s slovenske strani narejeno. Seveda pa je treba s temi napori nadaljevati. Hrvaška naj bi julija prihodnje leto postala nova članica Evropske unije. Je prav, da Slovenija pogojuje ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z rešitvijo problema varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu? To prav gotovo ne bi bilo dobro, vendar pa verjamem, da morda to sploh ne bo potrebno, saj pogajanja tečejo. In problem je takšen, da bi bilo mogoče najti rešitev, tako da ne bo prišlo do nekakšnih večjih napetosti okrog ratifikacije pristopne pogodbe. Poudaril bi rad, da je problem rešljiv in bolje bo, če vse energije posvetimo temu, da se problem reši, kot da govorimo, kako bomo ravnali, če rešitve ne bo. Zato je treba problem rešiti zdaj, novembra, decembra 2012. Na Martinovo nedeljo bo prvi krog predsedniških volitev. Predvolilne napovedi v glavnem napovedujejo drugi krog, čeprav dopuščajo možnost, da se vse odloči že v prvem. V vsakem primeru vas vidijo kot zmagovalca. Ali ni to nevarno, da bi se vaši volivci uspavali, češ, saj je že vse odločeno? Kako jih mislite mobilizirati v zadnjih dneh in prepričati, da gredo na volišča? Ali mislite, da se bo kampanja v zadnjih dneh zaostrila? Nevarnost uspavanja volivcev je realna in poskušam izkoristiti vsako priložnost ki jo imam, da do-povem, da volitve niso stvar, kjer bi bilo karkoli predvidenega ali predvidljivega. Vsake volitve so v neki meri tudi nepredvidljive in to morajo vsi volivci vedeti. Zato se zavzemam za visoko volilno udeležbo in tudi zato pred vsakimi volitvami pozovem vse državljane, ki imajo volilno pravico, da pridejo na volitve. To bom počel tudi tokrat in mislim, da sem kot aktualni predsednik to dolžan storiti. Seveda pa morate razumeti, da nisem predsednik kake stranke, ki poziva svoje člane, ampak sem enostavno predsednik vseh državljank in državljanov Slovenije in jaz jih prosim da pridejo na volitve, da dajo svoj glas in na ta način prispevajo k odločitvam o prihodnosti Slovenije. In, če ocenjujejo, da je moje delo dobro, da podprejo mene. To je vse in s temi pozivi bom nadaljeval do volitev. Kar pa zadeva naravo kampanje, o tem težko kaj povem, ker sam nisem nikoli uporabljal nobenih neprimernih sredstev v kampanji. Niti nisem iskal kake posebne medijske pozornosti, kaj šele da bi se zatekal h kakšnim neprimernim potezam. Toda v volilni kampanji je treba računati z raznimi prijemi, ki jih je demokratični svet razvil na tem področju, in vsi ti prijemi niso ravno etični. Imate rezervni scenarij, če morda ne bi bili izvoljeni? Ne, jaz se koncentriram izključno na te volitve in bom naredil vse, da zmagam. Rezervni scenariji niso nikoli dobra stvar in tudi mojim študentom sem kot profesor razlagal: Vi študirajte za izpit tako, da boste naredili, ne študirajte rezervnih scenarijev. Rado Gruden 4 Torek, 6. novembra 2012 4 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PROSEK - Dež jo je zagodel Martinovi furengi, je pa zato teklo novo-staro vino Krst prosekarja Vino pridelano po tradicionalni metodi je predstavil Edi Kante Levo sommelier Claudio Donat je nalil prosekarja v kozarce; desno vino je krstila tudi kraljica terana Katrin Štoka (levo); spodaj levo Edi Kante, desno Mario Gregorič KROMA Pretekla nedelja se je na Proseku iztekla v znamenju ... tekočine. Dež jo je neusmiljeno zagodel Martinovi furengi, prevozu novega vina s konjsko vprego v vas. Je pa zato mnogo bolj prijetno tekla druga »tekočina« v domačem kulturnem domu. Tu so letos krstili vino, ki nosi ime po vasi. Poznali so ga že v sedemnajstem stoletju, je navzoče z Valvazorjevimi »dokazi« spomnil enolog Mario Gregorič. Pila ga je dunajska gospoda. Potem, pred štiridesetimi let, je pridelava odmrla. Zadnja leta je bilo zabeleženih nekaj poskusov »obuditve« starega prosekarja, letos je vino, pridelano po tradicionalni metodi prižuborelo iz steklenic (potem ko je slednje s sommeljejsko sabljo obglavil sommelier Claudio Donat ...) in zalilo kozarce za prijetno pokušnjo. Vinogradnik Edi Kante je pojasnil, kako je bilo vino pridelano iz grozdja glere, mal-vazije in vitovske. Upati je sedaj, da bo pridelek spodbudil vinogradniški preporod paštnov pod Kontovelom in Prosekom, v katerih se je prosekar porodil pred več stoletji. MSC in COSTA Obeta se poletje ladij in turistov Neapeljska družba MSC Cro-ciere je Trst izbrala za svoj pristaniški hub za poletna (od junija do konca avgusta) križarjenja. Skupno z družbo Costa Crociere, ki je svojo prisotnost v Trstu potrdila do konca oktobra, bodo torej že prihodnje leto tržaški vikendi minili v znamenju belih ladij in turistov. Tako sta na včerajšnji tiskovni konferenci povedala deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti in predsednik združenja Promotrieste Guerrino Lanci. V Trst bodo ob sobotah priplule velikanke Coste, v nedeljo pa tiste družbe MSC - skupno naj bi prešteli 50 ladij za križarjenje, na katerih bo vsakič priplulo v Trst po 2000 potnikov. Trst naj bi torej v poletnih mesecih sprejel dodatnih 100 tisoč turistov, za katere bo treba poskrbeti za primerno ponudbo - od obiskov Krasa, Miramara, Devina in celo Ogleja. Na nabrežju bo v prihodnjih dneh zasidrana ladja MSC Poesia, na kateri bo priplulo 1400 turističnih agentov, katerim bodo krajevne ustanove predstavile naše območje in nagradile najboljšega agenta. Prireditev v Kulturnem domu Pro-sek-Kontovel je bila - pod taktirko Kmečke zveze - dejanski uvod v letošnje martinovanje. Obogatili so jo mladi osnovnošolci pevci iz šole Alojza Gradnika na Colu in Avgusta Čeernigoja na Pro-seku, pevski kvartet iz Zreč, prisotni so bili vitezi vina iz Slovenije s kraljico terana 2012 Katrin Štoka na čelu. V imenu tržaške občine je pozdravil občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Niz prireditev se je sinoči nadaljeval, vedno v kulturnem domu na Proseku, s pokušnjo krajevnega ek-stradeviškega oljčnega olja, ki sta ga predstavila Gianni Degenhardt in Marisa Cepach, zapel pa je ženski pevski zbor Prosek-Kontovel. Nocoj ob 20. uri bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel gledališka predstava Čudna bolezen Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež; jutri bodo tu predstavili Okuse Krasa, ki jima bosta tatiana Turco in Valentina Strajn kot čistilki Rita in Helena pridali svoj humorni ščepec. MARTINOVO Večer Okusov Krasa na Proseku V Kulturni dom Prosek -Kontovel se jutri ob 18. uri vrača tradicionalni enogastronomski večer v okviru pobude Okusi Krasa, ki ga v sklopu Martinova-nja prirejajo Slovensko deželno gospodarsko združenje v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras in Mladinskim krožkom Prosek - Kontovel. V dvorani vaškega kulturnega hrama bodo gostinci, ki sodelujejo pri pobudi Okusi Krasa, predstavili svojo bogato ponudbo. Dario Rakic iz društvene gostilne Kontovel, gostilna Bita iz Križa, El Fornel iz mestnega središča, Gruden iz Šempolaja, Gu-štin iz Zgonika in Sardoč iz Prečnika bodo ponudili svoje jedilnike in kulinarične specialite-te, bar Luksa in pekarna Bukavec pa svoje proizvode, ki jih nudijo v okviru pobude. Z vinom bodo postregli društvena gostilna Kontovel, društvena gostilna Prosek, Konzorcij vina DOC Kras in kmetija Edi Kante, ki bo nudila novo peneče vino Prosekar. Penino kmetije Kante proizvajajo po izvornem postopku, ki so ga pro-seški vinogradniki uporabljali stoletja in o katerem je pisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske. Večer bo popestril nastop Tatiane Turco in Valentine Štrajn, ki bosta zaigrali simpatični Pogovor čistilk Rite in Helene. Vljudno ste vabljeni na po-kušnjo kraških dobrot naših gostincev, pekov in vinogradnikov. www.primorski.eu1 DEVIN-NABREŽINA - Občinski odbor odobril spremembo številnih občinskih služb Devin-Nabrežina: upravni preustroj Ukinjen pomožni urad župana - Ustanovljena občinska odvetniška služba - Skrb Kukanjeve uprave za znižanje stroškov Devinsko-nabrežinska občinska uprava župana Vladimirja Kukanje se je odločila za korenit upravni preustroj. Ukinjen je bil pomožni urad župana, ustanovljena občinska odvetniška služba, odlok, ki ga je konec preteklega tedna odobril občinski odbor pa predvideva še celo vrsto novosti. Kukanjeva uprava je takoj po izvolitvi sklenila »pregledati ureditev občinskih služb zato, da bi zagotovila vse večjo učinkovitost, smotrnost in gospodarnost upravljanja ter obenem zadovoljila občane,« piše med drugim v odobrenem sklepu. V tem okviru je bilo potrebno preurediti občinske službe, cilj tega posega pa je bilo izboljšanje delovanja in znižanje stroškov. Organizacijskih sprememb je kar nekaj. Prva (in verjetno najbolj odmevna) zadeva pomožni urad župana. Ta je bil kratkomalo ukinjen, njegove pristojnosti so bile prenesene na nekatere druge občinske službe. Tako bo odslej za preprečevanje nezgod in zaščito na delovnem mestu pristojna služba za javna dela, tehnične storitve na ozemlju, občinsko javno posest in morsko javno posest. Za mladinske politike bo po novem skrbela služba za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, urad za stike z javnostjo in evropske projekte. Osebje do- Vladimir Kukanja KROMA Lorenzo Corigliano KROMA sedanjega pomožnega urada župana bo dodeljeno tem službam oziroma novi odvetniški službi. Prav ustanovitev odvetniške službe predstavlja drugo veliko novost upravnega preustroja v Devinu-Nabrežini. Odbor župana Kukanje se je odločil za ta korak v pričakovanju skupnega upravljanja v okviru združenja Morje-Kras. »Ustanovitev odvetniške službe v okviru občinskih uradov je neobhoden predpogoj zato, da bi se v bodoče to službo skupno upravljalo z drugimi občinami; ustanovitev te službe bo za občino pomenila znaten prihra- nek, ker ji ne bo treba plačevati zunanjih odvetnikov,« je zapisano v sklepu. Urad bo samostojen in neodvisen od drugih občinskih služb, je še poudarjeno. Nadalje bo ustanovljena nova služba za pogodbe in ekonomat, ki bo ločena in razdeljena od sedanje ekonomsko finančne službe. Služba bo skrbela za občinski soudeležbo pri raznih podjetjih in za računovodske aspekte konvencij v okviru medobčinskega združenja Morje-Kras. Ustanovitev nove službe za pogodbe in ekonomat bo sovpadala s prenehanjem konvencije z Občino Trst, kar bo pome- nilo za občino dokajšen prihranek, je napovedano v odobrenem sklepu. Devinsko-nabrežinska občinska uprava se je odločila še za nekatere druge spremembe. Tako bo dosedanja služba za civilno zaščito, okolje, javne zelene površine in upravljanje rezervatov pristojna tudi za kmetijstvo. Služba za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, urad za stike z javnostjo in evropske projekte pa bo po novem skrbela tudi za ekipo prostovoljcev civilne zaščite. Nadalje sta bili združeni služba za javna dela, tehnične storitve na ozemlju, občinsko javno posest in morsko javno posest in služba za upravljanje športnih objektov in mobilnosti. Preostale službe so ostale nespremenjene. Te so: matična in volilna služba in služba za informacijski sistem, davčna služba, služba za urbanistiko in urad za načrtovanje rabe zemljišč, služba za trgovino in proizvodne dejavnosti, služba za občinsko policijo, služba za tajništvo, splošne zadeve in osebje, socialna služba občin Okraja 1.1 in občinske socialno-varstvene storitve ter služba za dom za ostarele. Občinski odbornik za finance Lorenzo Corigliano je pozitivno ocenil odobreni sklep, saj bo pripomogel k smotrnejšemu delovanju občinskih služb in (predvsem) k znižanju stroškov. M.K. / TRST Torek, 6. novembra 2012 5 OBČINA TRST - Intervju župana Cosolinija za tednik Reporter »Sem za tablo Trieste-Trst, a zanjo trenutno ni zakonskih predpisov« »Razlikovanje odgovornosti med fašizmom in nacizmom je povsem nesprejemljivo« OBČINA DOLINA VVI Glinscica še buri duhove Tržaški župan Roberto Cosolini je v pogovoru za slovenski tednik Reporter izpod peresa Andreja Černica dejal, da ne bi imel nič proti dvojezičnemu napisu Trst -Trieste. Glede dvojezičnih napisov je Co-solini sicer poudaril, da je toponomastika stvar zakonodaje. »Institucije, tudi tržaška Občina je med njimi, morajo izvajati zakone. Torej dvojezične napise postavljamo tja, kjer so zakonsko predvideni.« Danes po Co-solinijevem prepričanju takih predpisov za mesto Trst ni. Bi to lahko nekega dne storili, ga je vprašal Černic. »Ja, morda res. Ne želim pa, da bi tem zadevam pripisovali preveliko težo, ker za to ni prave potrebe. Mislim, da bi v duhu recipročnosti do dvojezičnih napisov tudi v Trstu nekega dne le lahko prišlo do tega.« Cosolini je v nadaljevanju pogovora še enkrat poudaril, da bi sam ne imel nič proti dvojezičnemu napisu za Trst. »Vrednote posameznikove identitete so zelo pomembne. Ko gre za take pobude, ki nosijo v sebi močan naboj, morajo zato biti sprejete v duhu recipročnosti. Če so enostranske, spodbudijo na drugi strani reakcijo, ki pa sam postopek neverjetno upočasni in deluje zaviralno. Poglejte, moja uprava je na tem področju naredila korak naprej: doslej je bila v institucionalni komunikaciji v slovenskem jeziku vedno praksa, da je bilo v glavi zapisano "Občina Trieste', ker je očitno besedica Trst marsikomu povzročala trebušne motnje, medtem ko smo mi to prakso spremenili in lahko danes zasledite pravilni zapis "Občina Trst"« je Cosolini še povedal za Reporter. Na vprašanje, kako se je spremenil odnos Trsta do Slovenije in Slovencev glede na zgodovinske okoliščine, ki so bile večkrat zelo neugodne, in kakšen je danes, je tržaški župan odgovoril, da so naredili velike korake v pravo smer pri sodelovanju, razumevanju in skupni integraciji. »Šlo je za posledico naporov in prizadevanj na obeh straneh. Dejstvo, da so pred nekaj leti padle tudi fizične meje, je samo zadnje in najbolj vidno dejanje v procesu, ki je zacelil rane iz preteklosti. In vse se je zgodilo zelo naravno in spontano, res pa je, da so pri tem tudi pomembni simbolični trenutki. Zavedati se moramo, da ko presežemo simbole, postanejo ti del preteklosti. V tistih trenutkih so ljudje za korak ali dva pred simboli,« je dejal. Kot je še ocenil Cosolini, je velik del Trsta že naredil korak naprej, »obstajajo pa S c0+ w LiSli toijm I! Župan Trsta Roberto Cosolini nekdanja zgodovinsko označena konservativna in nacionalistična stališča. Nalašč uporabljam v tej svoji formulaciji množino, ker so še vedno skrajnosti na desni, a tudi na levi. Tega pa je, in to mora biti zelo jasno, vse manj«. Ob tem je župan še dejal, da je zgodovinskega vidika »razlikovanje odgovornosti za gorje, ki sta ju povzročila fašizem in nacizem, povsem nesprejemljivo. Fašizem je namreč do zadnjega sodeloval z nacističnim režimom«. Glede gradnje 5. koridorja je tržaški župan dejal, da bi v drugačnih razmerah podpiral gradnjo koridorja, a se je ob tem vprašal, kdo bo danes to plačal. »Slovenija in Italija sta v dokaj slabem finančnem položaju, prav tako druge evropske države.« Gradnji plinskih terminalov pa tržaška Občina po Cosolinijevih besedah nasprotuje, ker gre za projekt z zastarelo tehnologijo in naj bi bil postavljen na neustreznem mestu. Nima pa tržaška Občina pri tem veliko pooblastil. »Glede na administrativne postopke, ki so pri tem potrebni, lahko delujemo samo s poskusi prepričevanja. Nimamo pravnih sredstev za zaustavitev načrta, samo politične oblike pritiska.« Med oblike političnega pritiska pa spada tudi pismo, ki ga v pripravljajo v Trstu skupaj z drugimi župani iz tamkajšnjih občin in je namenjeno predsedniku italijanske vlade Mariu Montiju. Kot je dejal tržaški župan Andreju Černicu, je pismo že napisano in bo poslano v kratkem. Občina Trst je po zmagi leve sredine postavila le en dvojezični smerokaz KOMENTAR - Napis Trieste-Trst Gospod župan, nekoliko več pogumnih dejanj! Večina stališč, ki jih je Roberto Cosolini izrazil v intervjuju za Reporter, so nedvomno pozitivna in odražajo županovo odprtost do Slovencev in do Slovenije. Župan ima formalno prav, ko govori, da ni točnih zakonskih predpisov za tablo in dvojezični naziv Trieste-Trst, čeprav bi se pri tem lahko skliceval na mednarodne pogodbe, razsodbe ustavnega sodišča in na evropske listine o varstvu manjšin in manjšinskih jezikov. Verjamemo, da je uradni dvojezični naziv za Trst lahko tudi psihološka ovira, ker so zakonski predpisi tudi in predvsem stvar politične volje, pa bi lahko Cosolini dejansko naredil dosti več od tega, kar je naredil njegov predhodnik Roberto Dipiazza. Slednji je v odloku za izvajanje t.i. vidne dvojezičnosti pristal le na dvojezične table le ob vhodu Križa, Proseka, Kontovela, Opčin, Trebč, Pa-drič, Gropade, Bazovice, Banov, Fer-lugov in Lonjerja, Cosolinijeva upra- va je nato privolila, da bi dvojezične smerokaze postavili tudi znotraj teh vasi. Kolikor nam je znano, je doslej le-vosredinski občinski odbor namestil le en dvojezični smerokaz in sicer v Križu, kar je resnici na ljubo premalo za koalicijo, ki jo je mimogrede na volitvah podprla velika večina Slovencev. Tržaški občinski svet je na zahtevo tedanje levosredinske opozicije zahteval in dosegel vključitev občinskega ozemlja Trsta v zaščitni zakon za slovensko manjšino, potem se je zgodilo, kar se je zgodilo, in danes imamo različne nivoje izvajanja vidne dvojezičnosti. Cosolini, njegova uprava in koalicija, ki ju podpira, bi se lahko odločili za pogumen korak in od pristojnih teles (paritetnega odbora in Dežele) formalno zahtevali »dovoljenje« za dvojezično tablo Trieste-Trst ob vseh vhodih v mesto. Za uveljavljanje normalnosti v tem mestu je očitno potreben pogum. S.T. »Spodnji del struge Glin-ščice nismo mogli počistiti zaradi polemik in sodnih prijav, ki so sledile čistilni akciji v zgornjem roku potoka,« pravi podpredsednik Furlanije-Julijske krajine Luca Ciriani, ki odgovarja tudi za deželno civilno zaščito. Njegove besede bodo najbrž še zaostrile polemiko o sporni čistilni akciji v dolinski občini, s katero se - kot znano -ukvarja tudi tožilstvo. Akcija v spodnjem toku Glinščice na območju Frankov-ca in Krmenke je bila po Ciria-nijevih besedah načrtovana teden dni po akciji na območju Boljunca. Zaradi znanih dogajanj so jo morali preložiti za nedoločen čas, kar je povzročilo negodovanje v naseljih ob spodnjem toku Glinščice. Tamkajšnji prebivalci namreč ocenjujejo, da bi se morala glavna čistilna akcija odvijati na tistem delu potoka in ne tam, kjer je bila potem v resnici izvedena in vrvh vsega še slabo, pravijo. Podpredsednik deželnega odbora se pri svojih izjavah sklicuje tudi na mnenje strokovnjaka prof. Todinija, ki po nalogu sodišča pripravlja ekspertize o čistilni akciji in o splošnem stanju Glinščice ter njene struge, ki - kot rečeno -skrbi domačine na Krmenki in v Frankovcu. Krajani zato pozivajo pristojne, naj pohitijo z očiščenjem spodnje struge Glinščice, ki se nahaja v zelo slabem stanju. Na čelo tržaške prefekture se je včeraj uradno vrnila ženska. Po Annamarii Sorge Lodovici (2005-2007) opravlja to funkcijo 61-letna Francesca Adelaide Garufi, ki je nasledila prefekta Alessandra Giacchet-tija, ob tem pa ima tudi funkcijo vladnega komisarja za Furlanijo Julijsko krajino. Garufijeva je včeraj dopoldne v spominskem parku na griču Sv. Justa po- ložila venec k spomeniku padlim, takoj zatem pa se je na županstvu srečala s tržaškim prvim možem Robertom Co-solinijem. Zagotovila mu je tesno sodelovanje pri premoščanju sedanjega ne-lahkega obdobja, Cosolini pa si je nadejal, da bi bili odnosi med občinsko upravo in prefekturo še tako dobri kot doslej. Pri tem jo je opozoril na še od- prta vprašanja glede škedenjske železarne in podjetja Sertubi. Francesca Adelaide Garufi je diplomirala iz prava, od leta 1978 pa je v državni upravi, povečini na notranjem ministrstvu. Bila je prefektinja v Materi in Arezzu, od leta 2008 pa je bila namestnica vodje oddelka za notranje in teritorialne zadeve na notranjem ministrstvu. ZDRAVSTVO - Uporaba matičnih celic Ministrstvo za zdravstvo proti »metodi Vannoni« Ministrstvo za zdravstvo je včeraj zavrnilo možnost zdravljenja nekaterih hudih genetskih bolezni po ti. »metodi Van-noni«, ki sloni na uporabi matičnih celic. Za to metodo zdravljenja se zavzema tudi tržaški zdravnik Marino Andolina, koordinator oddelka za presaditve pri otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Zadeva že dalj časa buri duhove italijanske javnosti in je pritegnila tudi pozornost sodstva. Ministrstvo za zdravstvo je zato naročilo komisiji izvedencev, naj preuči sporno metodo. Poročilo komisije je napisal Massimo Dominici, izvedenec za matične celice. Njegovi zaključki so povsem odklonilni do nove metode, ki jo označuje za potencialno nevarno, »ker se v nekaterih primerih uporabljajo matične celice tretjih oseb in se tako pacienti izpostavljajo nevarnosti virusnih in bakterioloških okužb«. Avtorji poročila nadalje navajajo nepravilnosti v postopkih terapije, ki jo je izvajala Stamina foundation Da-videja Vannonija, s katero sodeluje tudi Andolina. Metode izdelave preparatov naj bi bile grobe in protizakonite, laboratoriji nameščeni v neprimerne prostore, napisi na nalepkah na posodah s tkivom nečitljivi. S takimi utemeljitvami je komisija označila metodo za nevarno, ker naj bi matične celice utegnile imeti nepredvidljive postranske učinke. Poročilo komisije je poleg ministra za zdravstvo Balduzzija pričakoval tudi turinski državni pravdnik Guariniello, ki vodi preiskavo proti 12 osebam vključno z Vannonijem in Andolino, ki so zdravljenje z matičnimi celicami ponudile kakih 70 bolnikom. Turinski laboratorij skupine naj bi bil nameščen v neprimerne kletne prostore, Guariniello pa sumi tudi, da so bolnikom na goljufiv način prikazovali učinkovitost zdravljenja hudih degenerativnih bolezni, kot so Parkinsonova, Sla in druge. Povsem drugačen pa je pogled Marina Andoline, ki je v bolnici v Brescii z matičnimi celicami zdravil 27-mesečno deklico Celeste, ki boleha za spinalno mišično atrofijo (SMA 1), potem ko so po njegovih besedah v tržaškem Burlu podobno terapijo prekinili »varuhi inkvizicije«. Andolina je pred poldrugim mesecem na srečanju z novinarji povedal, da predstavlja izvirni greh evropska direktiva, ki je matične celice izenačila z zdravili: to pomeni, da morajo celice skozi desetletno eksperimentiranje. Direktivo naj bi »navdihnile« farmacevtske multina-cionalke, ki so se zbale, da bi večja uporaba matičnih celic zmanjšala njihove prihodke. »Po mojem mnenju bomo v bodoče tri četrt bolezni zdravili s temi celicami«, je prepričan Andolina, ki trdi, da so matične celice izboljšale zdravstveno stanje bolnikov oziroma zaustavile napredovanje bolezni. 6 Četrtek, 8. novembra 2012 ITALIJA, SVET / SLOVENSKA PROSVETA - Koristna pobuda za študente inženirstva Štipendija v spomin na Albina (Bineta) Ločičnika Tržaški inženir je gradil tudi Avtocesto sonca in Kulturni dom - Rok zapade 15. decembra V času ekonomske krize, ko se tudi marsikateri študent znajde v finančnih težavah, je razpis nove študijske štipendije še kako dobrodošel. Za koristno pobudo so poskrbeli pri Slovenski prosveti in tako uresničili željo Evgenije Stibilj Ločičnik, ki je želela v spomin na pokojnega moža podpreti študente inženirstva. Po njeni zaslugi so ustanovili Sklad Albina Ločičnika in prvič razpisali štiri študijske štipendije. Razpis so včeraj predstavili na sedežu Slovenske prosvete, nanj pa se lahko prijavijo slovenski univerzitetni študentje inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini, ki so se v študijskem letu 2012/13 vpisali na študij omenjene smeri. V Trstu rojeni Albin (Bine) Ločičnik je namreč diplomiral na oddelku za gradbeništvo ljubljanske univerze in se po medvojni internaciji v taborišču Montecarlo-Savona vrnil v Trst, kjer je dolga leta opravljal poklic inženirja. Do leta 1954 je bil glavni inženir pri cestnem podjetju Anas, s svojimi statičnimi računi je sodeloval pri gradnji številnih mostov, pomemben je tudi njegov delež pri gradnji Avtoceste sonca na odseku v bližini Rima in pri gradnji tržaškega Kulturnega doma. Žal pa večine del inženir Ločičnik ni mogel podpisati, saj je italijansko državljanstvo dobil šele dosti kasneje. Užival je ugled in spoštovanje stanovskih kolegov, bil je zvest svojemu narodu, prepričan demokrat, ki je povsod zagovarjal svobodomiselne ideje. Razpis sta včeraj predstavila Marij Maver in Tatjana Oletič, prisoten pa je bil tudi Vanja Lokar, družinski prijatelj pokojnih zakoncev Ločičnik. Kot so pojasnili, so štipendije razpisali prvič, če bo sklad razpolagal z zadostnimi sredstvi, pa bodo razpis ponovili tudi v prihodnje. Študentje morajo prošnje vložiti do 15. decembra; nasloviti jih gre na Slovensko prosveto (Ul. Donizetti 3) in k njim priložiti kratek življenjepis (s podatki o šolanju in sodelovanju v slovenskih organizacijah), potrdilo o vpisu v prvi letnik oziroma o opravljenih izpitih ter potrdilo ISEE. Predvidene so štiri štipendije: dve po tisoč evrov za bruce in dve po dva tisoč evrov za študente naslednjih letnikov. Besedilo razpisa je objavljeno tudi na spletni strani www.slo-venskaprosveta.org. (pd) Tatjana Oletič, Marij Maver in Vanja Lokar med včerajšnjo predstavitvijo KROMA DRUŠTVA - Zamenjava na čelu SKD Lonjer Katinara Nova predsednica Darja Kodrič je na čelu društva nadomestila Jano Pečar - Pomladili tudi ves odbor Slovensko kulturno društvo Lonjer Katinara ima nov upravni odbor in novo predsednico. To mesto je na oktobrskem občnem zboru prevzela Darja Kodrič, ki je sicer, tako kot ostali novi upravitelji, že dolgo aktivna v lonjerskem društvu. S tem se je zaključilo skoraj petnajstletno obdobje, med katerim je društvo vodila Jana Pečar, ki je zato v svojem zadnjem predsedniškem poročilu podala obračun delovanja in razmišljala o spremembah, ki jih je društvo doživelo v tem obdobju. Najvidnejša so nedvomno novi prostori: v teh letih je bil namreč dograjen športno-kulturni center, ki omogoča društvu nemoteno in razvejano delovanje. Izpostavila je medgeneracijsko sodelovanje, »ki ni nikoli avtomatično in enostavno«, v društvu pa so »izziv sodelovanja, konfrontacije in integracije znali sprejeti in ga udejanjili. Pa čeprav včasih s težavo, včasih z nesporazumi, včasih z mešanimi občutki.« Jana Pečar je novemu odbora zaželela, da bi znal društveno dejavnost še naprej posvečati vsem gene- Darja Kodrič KROMA racijam: pomembno je vlagati v otroke, da bodo društvo začutili za svoje, enako pomembno pa je prisluhniti potrebam starejših, na katerih je društveno delovanje slonelo tudi v ne-lahkih časih. Po njeni oceni je bila odločitev za usklajevanje bolj tradicionalnih dejavnosti (na primer petja) z bolj inovativnimi (prirejanje mednarodne likovne kolonije Arteden) pravilna, pozvala pa je tudi k iskanju takih sodelovanj in pobud, »ki lahko obrodijo nove sadove in peljejo v prihodnost, ne pa tistih, ki zagotavljajo le golo preživetje«. Na občnem zboru so kot omenjeno izvolili nov upravni svet, ki ga sestavljajo Damijan Coretti, Andrea Filincieri, Lara Filipponi, Darja Ko-drič, Emma Malina Marinelli, Matjaž Pečar, Manuel Purger in Ilary Slatich, nadzornega pa Marijan Coretti, Andrej Močilnik in Jana Pečar. Nova predsednica Darja Kodrič je poudarila, da imena niso naključna, saj gre povečini za ljudi, ki so zrasli v društvu in v najstniških letih ustanovili Mladinsko združenje: v teh letih so si z delom in trudom prislužili zaupanje, veseli pa jih, da jim je danes ponujena priložnost, da prevzamejo vodenje društva. Zavedamo se, da moramo tudi mi poskrbeti, da za nami ne bo praznine, je še dejala nova predsednica in izrazila prepričanje, da sta dobra porazdelitev dela in odgovornosti ter dobra medsebojna komunikacija ključ do uspeha. (pd) STALNO GLEDALIŠČE FJK Tankočuten humor o bolezni in tesnobi P. Triestino in N. Pistoia režiserja in glavna igralca Drevi bo v veliki dvorani Rossettijevega gledališča v Trstu na sporedu prva od treh ponovitev ene najzanimivejših predstav dramskega abonmajskega Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine: dramo Trote (Postrvi) priznanega sodobnega italijanskega dramatika Edoarda Er-ba sta namreč postavila igralca Paolo Triestino in Nicola Pistoia, ki sta doslej uresničila nekaj izrednih gledaliških dogodkov, denimo predstavi Muratori in Ben Hur, s katerimi sta navdušila bodisi gledalce, ki v gledališkem delu iščejo poglobljeno analizo tehtnih tem, bodisi tiste, ki jim gre predvsem za to, da jim čas v dvorani lepo mine. Enako velja za avtorja: marsikateri gledalec se verjetno spominja njegove uspešne drame Newyorški maraton. Nova drama Trote, ki jo nekateri označujejo tudi kot komedijo, se s pridihom humorja, a obenem tenkočutno ukvarja z vprašanjem bolezni, pa naj si bo resnična ali namišljena. Glavna junaka sta preprosta, praktična človeka, obogateni mehanik in k trdemu delu prisiljeni delavec, katerega edino veselje je ribolov na postrvi: srečata se povsem slučajno zaradi zgrešeno dostavljenega bolezenskega izvida. Paolo Triestino in Nicola Pistoia sta predstavo tudi skupaj režirala; poleg njiju nastopa stalna soigralka Eli-sabetta de Vito. Delo bo na sporedu še jutri popoldne in v četrtek, 8. novembra, zvečer. OBČINA TRST - Za osebe v hudih težavah IMU: odtegljaji Prispevek za družine, ki so najele posojilo za nakup prvega stanovanja Davek na nepremičnine IMU bo v tržaški občini za manj premožne in ljudi s posebnimi potrebami lažji. Tako se je odločila mestna uprava, ki je včeraj odobrila sklep občinske odbornice za socialne zadeve Laure Famulari o delnemu znižanju davka IMU za nepokretne osebe, za ljudi, ki se nahajajo v hudih telesnih težavah in za družine, ki so najele posojilo za prvo stanovanje. Sklep je upošteval dva popravka k proračunu 2012, ki sta ju bila predstavila svetnik Un'altra Trieste Franco Bandelli in svetnik Severne lige Roberto de Gioia. Slednja sta omogočila vključitev v proračun dveh postavk po 100 tisoč evrov za ljudi, ki se nahajajo v hudih težavah. Olajšav bodo deležne družine z družinskim članom s trajnimi posebnimi potrebami starejšim od 26 let; nadalje z osebo nad 65 let s priznano 100-odstotno invalidnostjo, ki stanuje v glavnem stanovanju. Te osebe bodo deležne odtegljaja na davek IMU, in sicer v višini do največ 250 evrov za družine, katerih parameter ISEE znaša od 0 do 7.500 evrov, največ do 200 evrov za družine s parametrom ISSE o 7.501 evro do 15 tisoč evrov, ter največ do 150 evrov za družine s parametrom Isee od 15.001 evro do 30 tisoč evrov. Podobnih olajšav bodo deležne tudi družine, ki so že pred uvedbo davka na nepremičnine IMU najele hipotekarno posojilo za nakup prvega stanovanja. V tem primeru sta predvideni dve vrsti prispevkov. Za družine s parametrom ISEE od 0 do 15 tisoč evrov je predviden prispevek v višini 150 evrov, za družine s parametrom ISEE od 15.001 evro do 30 tisoč evrov pa prispevek v višini 100 evrov. Tržaška občina bo za te odtegljaje in prispevke namenila skupno 200 tisoč evrov. V primeru, ko bi skupno nakazilo - zaradi večjega števila prosilcev - ne zadostovalo, bo občina poskrbela za drugačno preureditev sredstev, da bi bila slednja proporcionalno porazdeljena med prosilci. V tem primeru bi bili odtegljaji in prispevki seveda nižji. Obstaja pa tudi možnost povečanja sklada za tovrstno pomoč, seveda z rebalansom proračuna, če bo občina prejela nova sredstva. Občina Trst je se že pred meseci odločila za »milejšo« obdavčitev prvih stanovanj. Količnik za prvo stanovanje znaša 0,39 odstotka, odtegljaj za prvo stanovanje znaša 200 evrov, nadaljnji odtegljaji za otroke mlajše od 26 let pa po 50 evrov za vsakega otroka. Srečanje o Primorskem dnevniku pri Sv. Ivanu V dvorani KD Slavko Škamperle (Stadion 1. Maj - 1. nadstropje) bo drevi ob 20. uri srečanje med članstvom ŠZ Bor oz. KD Škamperle in predstavništvom Zadruge ter uredništva Primorskega dnevnika, ki sodi v okvir srečanj na teritoriju in po naših društvih, ki jih Zadruga PD in uredništvo sklicujeta z namenom, da bi širšo javnost podrobneje seznanili s stanjem na Primorskem dnevniku in obenem neposredno izvedeli od bralk in bralcev za morebitne kritike in predloge glede našega edinega dnevnika v Italiji. V Dolini preizkus siren Vodstvo družbe za čezalpski naftovod Siot sporoča, da namerava izvesti jutri okoli 10. ure preizkus alarmnih siren (kratek zvok sirene in navodila po zvočnikih), v okviru varnostnih vaj predvidenih po zakonodaji »Seveso« (nadzor nevarnosti v primeru hude nesreče). Obvestilo je namenjeno predvsem krajevnemu prebivalstvu, da bi se zaradi vaje ne vznemirjalo po nepotrebnem. Delo včeraj in danes V okviru niza S-paesati/Raz-seljeni bodo drevi ob 19. uri v gledališču Miela predvajali francoski film Sneg na Kilima-njaru Roberta Guediguiana, ki raziskuje delavsko vprašanje s pomočjo dilem, s katerimi se spoprijema nekdanji sindikalist, potem ko ga oropa sodelavec v podobno nezavidljivem socialnem položaju. Sledila bo (ob 20.30) debata o delu včeraj in danes, se pravi o generacijskih spremembah mišljenja, ob 22. uri pa bo spet čas za film, tokrat dokumentarec Benda Bilili Florenta de la Tullaye in Renauda Barretta. Albanska kultura v Trstu Združenje albanskih študentov v Trstu prireja danes ob 14.30 v veliki dvorani na sedežu univerze (Trg Evropa 1) srečanje o vlogi albanske manjšine arbereshe v zgodovini Italije. Srečanja se bodo udeležili minister diaspore iz Kosova Ibrahim Makolli, kosovska veleposlanica v Rimu Bu-kurie Gjonbalaj, kosovski konzul v Rimu Petrit Prekazi in tržaška podžupanja Fa-biana Martini. Merljakova v Štalci V šempolajski Štalci bo drevi ob 18. uri na pobudo domačega društva SKD Vi-gred tradicionalno srečanje posvečeno zdravi prehrani. V goste se vrača strokovnjakinja Marija Merljak, ki bo tokrat udeležencem predstavila koristi vina. Ob Martinovem bodo torej nazdravili žlahtni kapljici kot zdravilu pri mnogih boleznih. North Country na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 na svoj sedež v Ulici Pon-ziana 14 (1. nadstropje) na ogled filma North Country (Severno od raja) Nikija Cara. Gre za zgodbo mlade matere Josey, ki po ločitvi od nasilnega moža sprejme delo v rudniku, kjer se sooča z nizkotnimi udarci, trpinčenjem in nadlegovanjem s strani moških kolegov. 200 let Grimmovih pravljic Ob 200-letnici pravljic bratov Grimm prireja Goethe Inštitut danes ob 18. uri v hotelu Savoia Excelsior (dvorana San Giu-sto) srečanje s pisateljem Marcellom Foi-som in novinarjem Saveriom Simonellijem. Dela pri Sv. Ivanu Tržaška občina sporoča, da so se včeraj začela dela na cestni signalizaciji po mestnih ulicah, ki naj bi trajala do vključno četrtka. V nočnih urah, od 21. do 6. ure bodo delavci na ulicah Docce, Cave, San Ci-lino, Caravaggio in v parku nekdanje umobolnice. Če bo deževalo, se bodo dela nekoliko podaljšala. Prekupčevalec za zapahi Tržaška obmejna policija je včeraj pri nekdanjem mejnem prehodu pri Ferneti-čih zasledila 32-letnega romunskega državljana M.B. Mlad moški je sedel na romunskem avtobusu, ki je privozil iz Slovenije. Sodišče iz Genove ga je zaradi prekupčevanja leta 2008 obtožilo na zaporno kazen. Sedaj bo moral presedeti v zaporu tri mesece in plačati globo. / TRST Torek, 6. novembra 2012 7 FOTOGRAFIJA - Na pobudo Foto kluba Trst 80 Okusi in podobe Krasa VŠempolaju (gost. Gruden) posnetki narave in kamnita skulptura, na Opčinah (rest. Daneu) pa flora Levo trojica umetnikov, ki razstavljajo v Šempolaju, spodaj pa Gino Dal Col in njegovi motivi cvetja OLGA KNEZ V okviru letošnje prireditve Okusi Krasa so v nizu številnih fotografskih razstav odprli tudi razstavo Sozvočje Krasa in morja. V gostilni Gruden v Šempolaju se s po petnajstimi fotografijami predstavljata dolgoletna uspešna fotografa Nataša Peric iz Šempolaja in Dušan Pavlica iz Sežane, skulpturo v kamnu pa je prispeval priznani kipar in oblikovalec Pavel Hrovatin iz Briščkov. Tudi tokrat je razstavo organiziral Foto klub Trst 80. Njegov predsednik Marko Civardi je predstavil razstavljena dela, medtem ko je predsednica gostinske sekcije pri SDGZ Pavla Živic predstavila novosti letošnjih Okusov Krasa. Umetniška dela bodo na ogled še po zaključku prireditve. Medtem ko je Nataša Peric spoznavala fotografijo že v otroških letih s pomočjo očeta Mira in je že dolgoletna članica FK Trst 80 ter je že večkrat sodelovala na Okusih Krasa, se Sežan-čan Dušan Pavlica, prav tako odličen fotograf, predstavlja prvič s svojimi fotografiji na omenjeni prireditvi. Njegov Kras se razprostira od Nanosa, ki mu je zelo priljubljena pohodniška točka, saj ob polni luni organizira potopisna predavanja v Baru Nanos v Razdrtem in nočni pohod na Nanos, do morja. Fotograf želi približati lepote in zani- mivosti naših krajev, ohraniti trenutke in jih posredovati ljubiteljem narave. Prav tako kot Pavlica in Peričeva je tudi Hrovatin ujel morje in Kras na kamniti skulpturi z veliko sonca, odtenki kraške zemlje in vinogradov ter morja z jadrnicami. V restavraciji Daneu na Opčinah pa so se 2. novembra zbrali številni ljubitelji fotografije ob zanimivih motivih rastlinja vzhodnih Alp fotografa Gina KRAŠKI PUST - Nocoj prvi sestanek 30.000 evrov za letošnje pustne vozove in skupine V Domu Brdina se bodo nocoj ob 20.30 tudi uradno pričele priprave na 46. kraški pust, ki bo na open-skih ulicah zaživel v soboto, 9. februarja 2013. Na sestanek organizatorji vabijo odbore posameznih pustnih skupin in vozov, ki želijo sodelovati v novem pustnem sprevodu. Kot nam je povedal duša openskega pusta Igor Malalan,bi lahko med udeleženci bile tudi skupine, ki jih na Opčine ni bilo že dolga leta. Tako se vsaj šu-šlja »v dobro obveščenih krogih« ... Malalan je posredoval tudi novico, ki bo pustarje nedvomno razveselila: deželna uprava Furlanije Julijske krajine je organizatorjem Kraške- ga pusta končno nakazala prispevek, ki je bil namenjen minuli izvedbi. Organizatorji razpolagajo sedaj s 30.000 evri in bodo lahko odborom tistih vozov in skupin, ki so predložili fakture, vsaj delno povrnili stroške. V upanju, da bodo z istimi (ali vsaj podobnimi) sredstvi razpolagali tudi prihodnje leto. Malalan se zahvaljuje deželnima svetnikoma Igorju Kocijančiču in Igorju Gabrovcu za zanimanje in odločilno posredovanje, a tudi odborniku De Anni, ki je nazadnje le podprl Kraški pust in vse tiste ljudi, ki si prizadevajo, da bi ga izpeljali na čim lepši način. (pd) Poezija in odlomki slovenskih in italijanskih avtorjev na temo Krasa V Skladišču idej na Korzu Cavour so v nedeljo zaprli fotografsko razstavo Il mio Carso - Moj Kras, 100 let v 100 slikah - poklon Scipiu Slataperju. Razstava je pritegnila številne obiskovalce, mnogi pa so se odzvali tudi na ponudbo spremljajočih dogodkov, ki so ponudili tudi možnost spoznavanja slovenske kulture in utripa Krasa. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne na sklepnem dejanju - branju pesmi in odlomkov na temo Krasa iz del Srečka Kosovela, Scipia Slataperja, Carolusa Cer-golyja, Alojza Rebule, Iga Grudna in Giuseppeja Ungarettija. (foto Kroma) Včeraj danes Danes, TOREK, 6. novembra 2012 LENART Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.53 - Luna vzide ob 23.09 in zatone ob 12.33 Jutri, SREDA, 7. novembra 2012 ENGELBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,3 stopinje C, zračni tlak 996,2 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 12 km na uro zahodnik, severo-zahodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. [I] Lekarne Dal Cola iz Trevisa. Ob pozdravnem nagovoru predstavnice gostinske sekcije SDGZ Trst Katje Fabrizzi je avtor 27 fotografij Gino Dal Col v pogovoru s predsednikom FK Trst 80 Markom Civardi-jem predstavil svoje zanimanje za fotografijo, ki se je začelo, ko je imel 20 let in si je sam nabavil fotoaparat Minolta. Avtor, rojen 1949 leta v pokrajini Belluno, je bil vedno zaljubljen v Dolomite in je rad zahajal v gore. Tako je vzljubil gorsko floro, ki ji posveča največ časa. Fotografira v vseh letih časih, tudi pozimi. Posebnost njegovih fotografij je makro fotografija, saj v fotografsko oko ujame tudi prekrasne majne cvetove (tudi 4-5 mm velike). Prekrasni so motivi najrazličnejših orhidej in drugih cvetlic iz Dolomitov, Julijskih Alp in Krasa, ki ga je pričel obiskovati v zadnjih letih. Še predstavnik italijanske fotografske zveze iz Trsta Tiziano Neppi je poudaril, da je v zadnjih 20. letih srečal le dve osebi, ki se ukvarjata s fotografiranjem gorskega cvetja in je pohvalil izbrane motive fotografa Dal Cola. Civardi je zbrane povabil še na odprtje fotografske razstave Sonje Osbich, ki bo danes, 6. novembra, v gostilni Gu-štin v Zgoniku, in v četrtek (8.11.) v restavracijo Pesek, kjer se bo s fotografijami iz Turčije predstavil Luka Vuga s soprogo Samuelo Bandi Vuga, in na ogled razstav Miloša Zidariča o podzemnem svetu (v gostilni Sardoč v Prečniku) ter Nataše Peric in Dušana Pavlice (v gostilni Gruden Šempolaj). Olga Knez U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.45, 21.15 »007 Skayfall«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.15 »Oltre le colline«. CINECITY - 16.10, 18.10 »I gladiatori di Roma«; 16.30, 18.30 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 16.30, 19.50, 22.10 »Viva l'Italia«; 16.30, 19.10, 21.50 »Le belve«; 20.10 »Io e te«; 16.10 »Al-la ricerca di Nemo«; 22.15 »Ted«; 18.25, 20.20, 22.15 »Silent Hill«; 16.00, 18.50, 20.40, 21.40 »007 Skyfall«. FELLINI - 16.40, 18.25, 20.15 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »Le bel-ve«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Amour«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15 »Il comandante e la cicogna«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.20 »Asterix in Obelix v Britaniji 3D«; 15.50 »Cvetje v jeseni«; 20.35 »Divjaki«; 18.10 »Hiša na koncu ulice«; 15.00, 17.00 »Hotel Transilvanija 3D«; 15.10, 17.30, 19.50 »Prava Nota«; 11.20, 17.30, 20.30 »007 - Skyfall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »La collina dei papaveri«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 16.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 17.30, 19.50, 22.15 »007 Skyfall«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.15 »The possession«; 22.00 »Ted«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.20 »007 Skyfall«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »Il matrimonio che vorrei«; 21.30 »007 Skyfall«; Dvorana 3: 17.30 »Alla ricerca di Nemo (dig.) 3D«; 19.50, 22.15 »Le belve«; Dvorana 4: 17.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30 »Viva l'Italia«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »La collina dei papaveri«; 22.10 »Io e te«.. Prispevki Do sobote, 10. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Adriano Dugulin daruje 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V spomin na drago Ado Ban por. Pro darujeta Ani in Fredi 50,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih in 50,00 evrov za Društvo Grad - Bani. V trajen spomin na drago Ado Ban por. Pro daruje Avgusta Mikuž Malalan 50,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. Namesto cvetja na grob drage Ade Ban por. Pro daruje Alberta Kralj 50,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. V spomin na Radovana Zorna daruje Da-miana Brizzi 25,00 evrov za SKD Bar-kovlje. V počastitev spomina drage Claudie Cotič daruje Liliana Kralj 25,00 evrov za Onkološki oddelek - Trst. V počastitev spomina drage Claudie Cotič daruje Edo Crociati 25,00 evrov za Onkološki oddelek - Trst. V počastitev spomina drage Claudie Cotič darujeta Maks in Lidia Kralj 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na prijatelja Rudija Pahorja daruje Maks Kralj 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Milkota Budina darujeta Maks in Lidia Kralj 25,00 evrov za MPZ Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Borisa, Emila in Claudie daruje Savina Greborio 50,00 evrov za Godbo V. Parma - Trebče. V počastitev spomina na Patricijo Mauri, Nado Ota, Danilka Strcaja in Robija Oto daruje Ada Počkar 40,00 evrov za AIRC. ^ Zapustil nas je Remigio Furlanich Žalostno vest sporočajo žena Marta, sin Francesco z Eliso, hči Kristina, sestra Vilma z družino ter ostali sorodniki in prijatelji. Pogreb bo v četrtek, 8. novembra ob 10.40 v mrtvašnici v Ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 6. novembra 2012 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Emil Čuk Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin. Posebna zahvala doktorju Jevnikarju za dolgoletno oskrbo in godbi Viktor Parma iz Trebč. Svojci Trebče, Prosek, 6. novembra 2012 Prezgodaj nas je zapustila naša Magda. Ostala nam bo v svetlem spominu. Veruški, Ivanu, Stanki, Boški, Edvinu in vsem, ki so jo imeli radi iskreno sožalje. Gerdi, Inko, Anja, Sandro Ob preranem odhodu, dragi Magdi, prisrčen pozdrav. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj. Tvojim najdražjim iskreno sožalje. Prečenci 8 Torek, 6. novembra 2012 ALPE JADRAN, RUBRIKE / Na tržaški univerzi je uspešno dokončala triletni študij modernih jezikov za tolmače in prevajalce Nadja Cibic Novi doktorici iz srca čestitamo vsi, ki jo imamo radi ¿j Čestitke Danes praznuje rojstni dan KATARINA KOŠUTA, jutri pa bo praznovala njena sestra VALENTINA. Vse najboljše in, da bi bili vedno tako dobri hčerki, skrbni ženi in ljubeči mamici, jima želita mama in tata. Draga KATARINA, bodi še naprej skrbna in ljubezniva sestra in teta; vse najboljše ti želimo Valentina z Luco in Mitja s Tamaro ter Marco, Goran in Mattia! Danes KATI40 let slaviš, a vsak dan lepša se nam zdiš, veselo tako naprej in lepo se imej. Vse najboljše Roberta, Nataša, Daniela, Betti, Liliana in Sara. Včeraj je na Krmenki SOPHIA 3 leta praznovala. Iz srca ji voščijo mama Daniela, očka Mauri, strica in nonoti. SI Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. HH Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. OSMICO je v kleti v Boljuncu odprl Zoran Parovel. Tel. št.: 346-7590953. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico M Izleti SPDT vabi v nedeljo, 11. novembra, na Martinovanje v Gorjanskem. Zbirališče ob 9.00 na trgu pred cerkvijo. Predviden je pohod po kraški planoti, sledi družabnost. Prijave do danes, 6. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA organizirata v soboto, 10. novembra, Martinovanje z avtobusom v Istro. Najprej si bomo ogledali razne Istrske običaje Martinovanja nato večerja v Marezigah. Prijave do 7. novembra na tel. št. 040-200782 (Franč-ko), 040-226283 (Viktor). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 8. do 11. decembra. Prijave in informacije na tel. št. 0038631372632 (Metka). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v soboto, 10. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). ZSKD obvešča prijavljene za avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Toma-žič v Ljubljani, da bodo v nedeljo, 11. novembra, vstopali na avtobus po sledečih urnikih: ob 15.30 v Domju pri ZKB-ju, ob 15.45 na trgu Oberdan na parkirišču in ob 16.00 na openskem krožišču nasproti restavracije Diana. Prijavljene prosimo, naj bodo na mestu vstopa 10 minut prej. OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Go-ja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa). SKDPRIMOREC vabi vaščane in prij atelje na društveni izlet »Predpraznični Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno. Ü3 Obvestila QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet). SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC -BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let, vsak četrtek, 18.00-19.00, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Odprta so še vpisovanja, toplo vabljeni! DANES, 6. IN V SREDO, 7. NOVEMBRA, bo ob 19.30 v bivšem rekreatoriju v Križu Dan odprtih vrat za tečaj samoobrambe v organizaciji AŠD Mladina. Info: 345-7016975 (Simon) in 3335656513 (Ivan). ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike vasi, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo danes, 6. novembra, ob 20.30 v domu Brdina. OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: danes, 6. novembra, »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren sporoča, da naslednja vadba bo danes, 6. novembra, z običajnim urnikom. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 6. novembra, ob 20.15, Doberdobska ulica 20/3, Opčine. SKD VIGRED vabi danes, 6. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Nazdravimo Martinu... vino, kot zdravilo pri mnogih boleznih«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 6., ob 20.45 pevska vaja in v nedeljo, 11. novembra, ob 10.30 odhod avtobusov iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu. ŽUPNIJA RICMANJE vabi vse častilce sv. Jožefa na prvo sredo v mesecu, 7. novembra, ki je posvečena Jezusovemu redniku, k sv. rožnemu vencu, litanijam v čast sv. Jožefu in sv. maši v njegovo čast. Pričetek ob 17.30. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v sredo, 7. novembra, ob 19.30 na srečanje, ki bo posvečeno temam s skupnim imenovalcem »Kje pa vas čevelj žuli«. Obenem bo to prilika za vajo v komunikaciji, ki je pot do osebnostne odraslosti. Toplo vabljeni! SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. ZVEZA LEVICE vabi v sredo, 7. novembra, ob 19.30 v ljudski dom G. Cancia-ni v Podlonjerju (Ul. Masaccio, 24) na srečanje »Oktobrska revolucija...smo anahronistični?«, sledi družabnost. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. KNJIGARNA KNULP (Ul. Madonna del Mare 7/a) vabi v četrtek, 8. novembra, ob 20.30 na predavanje dr. Barbare Zet-ko o tapkanju - metodi EFT za doseganje čustvene svobode. SLOVENSKI KLUB prireja v četrtek, 8. novembra, srečanje s Tonetom Hoče- varjem na temo »Slovenci v Italiji z rimskega zornega kota«. Z dolgoletnim Delovim dopisnikom iz Rima se bo pogovarjal novinar Sandor Tence. Vabljeni v Narodni dom, Ul. Filzi 14, ob 18. uri. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE LILT IN SKD VIGRED vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempola-ju na predavanje na temo »Kako lahko preprečimo raka, preventiva in zdrava prehrana«. Sodelujejo zdravniki M. Bortul, B. Scaggiante, M. Tonutti in F. Zanconati. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fi-toterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 9. novembra, 17.3019.30; 16. novembra, 17.30-19.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040-327053 ali 3489876308. KD IVAN GRBEC vabi v svoje prostore, Škedenjska ul. 124, v soboto, 10. novembra, ob 19. uri na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-43)«. Razstavo prirejajo: KD Ivan Grbec, OŠ I. Grbca - M. G. Stepančič, Dom Jakob Ukmar, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca, Krožek Falisca. Sodelovali bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač, dr. Dario Mattiussi, učenci OŠ I. Grbca - M. G. Stepančič in ZPZ Ivan Grbec. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040211997 in Silva 0039-328-361723. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSEKU vabi na praznik sv. Martina k slovesni evharistiji v župnijski cerkvi; somaše-vanje vodi upokojeni škof msgr. Evgen Ravignani. V nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri. DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lo-kar, v soboto, 17. novembra, 9.00-15.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromathic@gmail.com. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Boljuncu). Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. El Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: danes, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vuga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pesek-Karis; v torek, 13. novembra, Alenka Petaros »Kuk in Lip-nik« ob 18.30 Opčine-Pub Liverpool. ZADRUGA KULTURNI DOM obvešča, da predvidena gledališka predstava »Čudna bolezen« napovedana danes, 6. novembra, v Kulturnem domu na Prose-ku odpade zaradi bolezni. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi na enogastronomsko predstavitev Okusi Krasa, ki bo sredo, 7. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopata Tatiana Turco in Valentina Strajn v »Pogovoru čistilk Rite in Helene«. Toplo vabljeni! ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo v sredo, 7. novembra, ob 10. uri na kavo z Ivano Suhadolc. Avtorica knjige Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu bo spregovorila o svojem delu, razkrila pa nam bo tudi veliko iz svojega novinarskega poklica in življenja daleč od Trsta. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL in WWF Zaščiteno morsko območje v Miramaru vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave »Kontovel-Miramar: tradicije v naravi« v društveni gostilni na Kon-tovelu. V ČETRTEK, 8. NOVEMBRA, OB 18. URI se nam pridružite na predstavitvi nove knjige zgodb KD Vilenica »Pasji dnevi« z ilustracijami Jasne Merku. Z avtorico Jasno Jurečič se bo pogovarjala profesorica Magda Jevnikar. Vabljeni. ZADRUGA KULTURNI DOM prireja v okviru praznika sv. Martina vokalni in instrumentalni koncert Glasovi sveta Jadranskega zavoda Združenega sveta v četrtek, 8. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni! BOLJUNEC, DRUŠTVENI BAR NA GORICI, v organizaciji SKD F. Prešeren, razstavlja svoje fotografije Boris Sosič. Otvoritev razstave z naslovom: »Poj-dem tja v daljne gore...« bo v petek, 9. novembra, ob 20. uri ob spremljavi har-monikaša Egona Tavčarja. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete otvarja v petek, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina. Začetek ob 20. uri Vabljeni. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VIDEM vabi v petek, 9. novembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu na večer, posvečen pisatelju Milanu Lipovcu ob stoti obletnici njegovega rojstva. Na srečanju bodo o avtorju spregovorili pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat in časnikar Marko Tavčar. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSEKU ob 375-letnici posvetitve cerkve sv. Martina prireja koncert mladih učenk in učencev flavte, harmonike in violine Glasbene matice »Z glasbo v jesen«, umetniški vodja: prof. Igor Zobin. Vljudno vabljeni v soboto, 10. novembra, ob 19.30 v cerkev na Proseku. MI SMO TU - IERIOGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani (vstopnice razprodane); 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici (vstopnice razprodane); 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku (vstop prost). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih pro- Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi v petek, 9, novembra, ob 17,30 v Narodni dom v Trstu na večer, posvečen pisatelju Milanu Lipovcu ob stoti obletnici t njegovega rojstva Na srečanju bodo o avtorju spregovorili pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat in časnikar Marko Tavčar. Vljudno vabljeni! 1 storih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 3478984500. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI - Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Chri-stianom Elio, Ervinom Hladnikom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\selje-ni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Ma-gazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Seslja-nu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Na-brežina. Urnik: pon-pet 9.00-12.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.0012.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@co-mune.duino-aurisina.ts.it. V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.0012.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133. 0 Mali oglasi BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Do-nadoni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-213385. KUPIM domač rdeč česen majhne stroke. Tel. št.: 040-8320135. PODARIM trosedežni divan izdelan iz temno rjavega žameta, širina 200, globina 80 in višina 70 cm. Tel. št.: 3484462664. PODARIMO dve simpatični mladi mucki, belo in črnobelo. Tel. št. 040-229386 (ob večernih urah). PRODAJAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. metrov, idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374. PRODAM skuter yamaha cignus 125 ku-bikov, 3.200 prevoženih km, vedno v garaži, kot nov. Tel. št.: 040-214412. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 335-6322701. V SALEŽU prodajam hišo s terenom s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., primerno za sečnjo drv in pašo, tik ob gozdni cesti, 800m od Zgonika prodam po 1,60 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. Super Enalotto Št. 132 7 14 15 17 57 66 jolly8 Nagradni sklad 1.198.573,24 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 19.230.407,61 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 239.714,65 € 10 dobitnikov s 5 točkami 17.978,60 € 743 dobitnikov s 4 točkami 245,54 € 26.647 dobitnikov s 3 točkami 13,59 € Superstar 38 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 24.554,00 € 115 dobitnikov s 3 točkami 1.359,00 € 1.420 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.815 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 17.798 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Mitja Emili: Imola in Mugello sta njegovi najljubši dirkališči POGLED Z VEJE • Marij Čuk Finec na Proseku STRAN 11 Veliki360 -TV Erik Rossone STRAN 16 Po zmagi v Trebčah le točka loči Sovodnje od vrha lestvice 1. amaterske lige Žensko jadralno prvenstvo 420 prineslo kolajno za TPK Sirena 1 | 2 | 3 | 4 | / 15 fotografije Športni vikend na www.primorski.eu TRENERJEVIH 11 Petra Dilli /i« MNOGO JIM DOLGUJEMO Jože Cesar /i6 3 VPRAŠANJA Matevž Peterlin /10 TA JE PA DOBRA >/l0 10 Torek, 6. novembra 2012 ALPE JADRAN, RUBRIKE / UBRANILE NASLOV PRAGA - Češka ženska teniška reprezentanca je ubranila naslov zmagovalk v pokalu federacij. Čehinje se v 02 Areni v Pragi s 3:1 premagale Srbkinje, do neulovljive prednosti pa so gostiteljice turnirja svetovne skupine prišle po zaslugi Lucie Šafarove, ki je s 6:1 in 6:1 premagala Jeleno Jan-kovic.Češka je tako postala tretja država, ki je ubranila naslov v pokalu Fed. Pred njimi so dvakrat zapored slavile Rusinje (2007, 2008) in Italijanke (2009, 2010). SLOVENEC PRVAK INDIAN WELLS - Slovenski ultramaraton-ski kolesar Marko Baloh je nastopil na svetovnem prvenstvu v 24-urnem krono-metru v dolini Coachella v Kaliforniji in si prikolesaril naslov prvaka. Za njim sta končala Američana Adam Bickett in Dave Haase. Za Baloha to ni bila dirka ob koncu sezone 2012, ampak ena od pripravljalnih dirk na nov naskok na zmago na dirki prek Amerike 2013 (Raam). Po začetnem tipanju moči in skupni vožnji z ostalimi favoriti dirke se je Baloh odločil nadaljevati s svojim ritmom, nikomur od konkurentov pa ni uspelo držati ostrega ritma. ZMAGA RAIKKONENA, PODVIG VETTLA ABU DABI - Dirka v Abu Dabiju se ni iztekla najboljše za Fernanda Alon-sa. Dosegel je sicer drugo mesto za Fincem Raikkonenom (zmagal je prvič po vrnitvi na steze), toda vodilni v skupnem seštevku formule ena Sebastian Vettel zavihtel na 3. mesto, kljub temu, da je startal z zadnjega. Nemec ima dve dirki pred koncem SP deset točk prednosti pred Špancem. ""^^KflT'/^i Britanec Lewis Ha-I^^Kir _* j-t.. milton, ki je bil naj- boljši v kvalifikacijah in je vodil v prvi tretjini dirke, je zaradi okvare dirkalnika odstopil. _, ■ i NOGOMET Liga prvakov: Juventus pred razpotjem S tekmami četrtega kroga (na sporedu danes in jutri) se bo začel povratni del faze po skupinah lige prvakov. Nekatere ekipe bi si lahko že dva kroga pred koncem zagotovile nastop v osmini finala. Z OSMINO V ŽEPU - Začnimo pri skupini A, kjer Porto vodi s polnim izkupičkom. Portugalci so odpravili tudi PSG, ekipo s precej višjim proračunom. Z zmago v Kijevu bi bila uvrstitev med šestnajst najboljših na varnem. Isto velja za Malago v skupini C, le da bodo morali Španci danes igrati v Milanu proti prebujenim Allegrijevim varovancem, ki so v soboto proti Chie-vu odigrali najboljšo tekmo doslej. Z zmago črnordečih bi bilo znova vse pod vprašajem. Pri Milanu znova veliko pričakujejo od mladega El Shaarawyja, ki je bil v letošnji sezoni že osemkrat uspešen. Če bo do božičnega premora dosegel še dva gola, si bo kot posledica stave s kapetanom Ambrosinijem prislužil brezplačno potovanje na Karibe. Najbrž ima 20-letnik egiptovskega rodu letalske karte že v žepu, saj je zimski premor še dokaj oddaljen... Le vprašanje časa je tudi uvrstitev v nadaljni del Barcelone in Manchester Uniteda, ki so ravno tako osvojili vseh 9 razpoložljivih točk. Tako Barceloni v Moskvi, kot za moštvo sir Alexa Fergusona, ki odhaja v Istanbul, bi lahko jutri zadostovala že točka za matematično uvrstitev. NA ROBU BRODOLOMA -Veliko tvega Juventus, ki bo jutri v Tu-rinu gostil danskega prvaka. Nords-jaelland je črnobele v Kobenhavnu prisilil na delitev točk, po devetih zaporednih neodločenih izidih v Evropi (šest v ligi Evropa pred dvema letoma, tri v letošnji ligi prvakov) mora Juventus osvojiti celoten izkupiček, drugače bo uvrstitev v osmino splavala po vodi. V še bolj razburkanih vodah pluje Manchester City, ki je na prvih treh tekmah zbral pičlo točko. Za Manci-nija in Balotellija je jutrišnja tekma proti Ajaxu, ki je pred dvema tednoma Cityju zadal nogometno lekcijo, prelomna. Le z zmago bodo znova v igri, čeprav ostajata Borussia in Real Madrid glavna kandidata za prvi dve mesti v skupini D. Skorajda brez možnosti je Dinamo iz Zagreba, ki si je že drugo leto zapored zagotovil nastop v ligi prvakov, vendar je to tudi največ, kar hrvaški prvak zmore. Na tem nivoju enostavno ni konkurenčen in nase ponavadi opozorijo le navijači Bad Blue Boysi, ki sodijo med najbolj vroče skupine na stari celini. NAJBOLJŠI DOSLEJ - Tudi evropska nogometna zveza je za nogometne navdušence ustvarila neke vrste fantanogomet (imenuje se Fantasy Football). Po treh krogih sta najbolj uspešna igralca napadalec Real Madrida Cristiano Ronaldo in vezist Oscar (brani barve angleškega Chelsea); oba sta doslej zbrala 26 točk. Sledi še en zvezni igralec (Isco - Malaga) s 24 točkami. Drevi (ob 20.45) SKUPINA A: Psg - Dinamo Zagreb, Dinamo Kijev -Porto; SKUPINA B: Olympiacos -Montpellier, Schalke - Arsenal; SKUPINA C: Milan - Malaga, Anderlecht - Zenit; SKUPINA D: Real Madrid - B. Dortmund, Manchester City - Ajax; Jutri (ob 20.45) SKUPINA E: Chelsea -Šahtar, Juventus - Nordsjaelland; SKUPINA F: Bayern - Lille, Valencia - Bate Borisov; SKUPINA G: Benfica - Celtic, Spartak Moskva - Barcelona; SKUPINA H: Cluj - Braga, Galatasaray -Manchester Utd. (I.F.) EUROBASKET 2013 - Zahvala studia Lutman našemu dnevniku in zamejcem Maskota bo Lipko! vprašanja Maskota Eurobasketa2013 bo drevo Lipko, delo ljubljanskega studia Štandrca Borisa Lutmana. Na 14-dnevnem spletnem glasovanju, ki se je končalo v nedeljo, je med štirimi finalisti med kandidati zbral več kot 50% glasov, to je 6095, volk Lupi je na drugem mestu zbral 4813 glasov, daleč za njima pa sta se uvrstila človeška ribica Jamko (669 glasov) in čebelica Bibi (529). Javnosti se bo Lipko najbrž predstavil čez dva tedna v nedeljo, 18. novembra, ko bo v Postojnski jami žreb skupin prvenstva. Boris Lutman in njegovi sodelavci so bili seveda nad izidom navdušeni, poslali pa so nam tudi dopis, v katerem se Lip-ko in studio Lutman design izrecno zahvaljujeta bralcem Primorskega dnevnika in ostalim zamejcem, ki so navijali in vneto glasovali celih 14 dni za Lipka. »Iskreno verjamemo, da je zamejstvo prispevalo velik del glasov in vneto sledilo glasovanju na spletu, hvala medijski moči Primorskega dnevnika in povezanosti zamejcev. Podpora in navdušenje, ki smo ju zaznali med ljudmi, je bila izredna, tako da resnično lahko rečemo, da je Euro-basket 2013 tudi zamejski!« so zapisali. Ekipa, ki jo vodi Boris Lutman, je v nekaj dneh najprej razvila kar šest osnutkov, za tem se je odločila za koncept Lipe in nato dokončno razvila figuro Lipka, pri čemer je igrala glavno vlogo članica ekipe Zineta Milak, ki je poskrbela za vse detajle. »Med razvijanjem maskote smo se seveda tudi zabavali, saj so prihajale na dan smešne in tudi manj uspele variante. Studio Lutman nam je poslal Lipka, ki se s poljubčkom zahvaljuje bralcem našega dnevnika in vsem Slovencem v Italiji za podporo pri glasovanju Studio Lutman design upa, da bo lahko sodeloval tudi pri razvijanju produktnih aplikacij Lipka in s tem pripomogel k razširjenosti te maskote na podlagi dolgoletnih izkušenj, ki jih je pridobil pri razvi- »Polomi malo. To sem preizkusil na svojih fizičnih problematikah. In moram reči, da je zelo dober za to. Te spravi na noge. Če ne fizično, psihično. Če ne ubogaš, je po tebi.« (Igor Malalan o fizioterapevtu Dušanu Blahuti, Športel, 29. 10.) »Uuu, prepričan sem, da imajo zelo slab spanec in da rabijo veliko pripomočkov, da lahko zaspijo.« (Dr. Andrej Stare meni, da bo- do protidopinške preiskave prizadele mnogo slovenskih športnikov, TV SLO 1, 29. 10.) »Lahko rečem, da sem se zares zaljubil. Obstaja namreč več vrst ljudi, taki, ki se hitro zaljubijo in hitro končajo ali hitro spremenijo mnenje. Jaz sem tak tip človeka, da ko se enkrat zaljubim, je to to.« (Odbojkar Vid Jakopin je zaljubljen v gimnastičarko Sašo Golob, Ekipa.si, 29. 10.) »Ko sem zmagal v Pekingu, vas je bila ena petina tega, kar vas je danes tukaj.« (Alex Schwazer novinarjem na dan zaslišanja pred protidopinško komisijo, 30. 10.) janju izdelkov za blagovno znamko Akta,« je še zapisano v sporočilu studia Lut-man design. Štandreški podjetnik je v pogovoru za nas k zapisanemu dodal še, da so bili med spletnim glasovanjem sprva nekoliko zaskrbljen. »Nikoli ne veš, kako se lahko razpletejo spletna glasovanja, brž ko ste v vašem dnevniku objavili novico o tem, da za maskoto konkuriram tudi sam s svojim podjetjem, pa smo opazili hitro rast glasov za naš predlog,« je povedal Lutman. Košarkarska zveza Slovenije pa je v obrazložitvi zapisala, da je Lipko mladostnik, star toliko kot Slovenija, toda 21 letom navkljub se v njem skriva modrost prednikov, ki so leta kovali usodo slovenstva pod mogočnimi lipami. Živi v stari vasici pod Smrekovcem na Koroškem, blizu več kot 500 let stare slovenske lipe. Igrivi in simpatični Lipko se najbolje znajde med navijači, najraje pa ima tiste, ki znajo glasno in športno navijati. Njegova naloga bi bila z lipovim listom v laseh širiti skupne vrednote tekmovalnosti in spoštovanja, igre in druženja ter zdravega odnosa do narave, ki jo Slovenci širimo kamor koli nas ponese pot. Matevža Peterlina dobro poznajo na odbojkarskih igriščih, a je kot vsestranski športnik tudi velik ljubitelj nogometa. Vajen je odhajati na gostovanja s soigralci Sloge Tabor, v soboto pa se je podal na nekoliko daljšo pot vse do Tu-rina, kjer si je ogledal tekmo med Juventusom in Interjem. Najprej občutki s tekme: kakšno je vzdušje na Juventus stadiumu? Stadion jer res čudovit, navijači so strnjeni okrog igrišča in je vzdušje skoraj domače. Kljub porazu so navijači ploskali domačim igralcem, skozi celo tekmo pa ni prišlo do neljubih dogodkov. Je Inter je zasluženo zmagal dvoboj? Mislim, da je bil Inter boljši tekmec. Juventus je dobro igral le v prvem polčasu, ko pa je igrišče zapustil Vučinič, je postalo vse težje. Domačim se je ugasnila luč. Mislim, da je na tekmo kvarno vplival začetni dogodek z golom v nedovoljenem položaju. Zlasti v drugem polčasu je bilo nato sojenje enosmerno v korist Interja. Vsekakor je Inter solidno igral in Milito je verjetno najboljši napadalec, kar jih zdaj premore A-liga. Takega napadalca Juventus nima in tudi v soboto je bilo kar očitno, da Giovinco ne more igrati. Sam bi že od samega začetka igral z dvojico Quagliarella-Vučinič. Ali je po sobotnem nastopu ravno Stramaccionijeva ekipa prvi favorit v boju za naslov? Bo šlo le za dvoboj med Interjem in staro damo? Jaz sem že pred prvenstvom trdil, da je Inter glavni kandidat za naslov, čeprav je tako mnenje bilo kar manjšinsko. Verjetno bo precej odvisno od tega, koliko bosta Inter in Juventus napredovala v evropskih pokalih. V boj za naslov se lahko vključi edinole še Napoli, ostale ekipe so slabše. Vsekakor sem še vedno prepričan, da bo Juventus ponovil lanski uspeh. (I.F.) KOŠARKA - Tržaški AcegasAps v prvenstvu legadue Poraz »velja« kot zmaga V Pistoi je mlada tržaška ekipa prisilila favorizirane gostitelje v igranje podaljška - Senegalski Italijan Fall vse bolj preseneča IZID IN STRELCI - Giorgio Tesi Group Pistoia - AcegasAps 82:77 (Gandini in Thomas 14, Ruzzier 13, Fall, Mastrangelo in Filloy 9, Carra 5, Urbani 4, Meš-čerjakov in Cantarello 0, Ondo Mengue in Tonut n.v. KOMENTAR - Tržačani so proti enemu izmed favoritov za napredovanje odigrali odlično tekmo. Bili so dalj časa v vodstvu, nekoliko popustili v zadnji četrtini, zaostali za deset točk, a nato s srčno igro izsilili podaljšek. V dodatnih petih minutah so spet zaostali za 7 točk, a spet nadoknadili do minus ena. Poraz, ki pa je za mlado tržaško ekipo kakor zmaga: če so tako igrali proti eni močnejših ekip lige, se sedaj zavedajo, da se lahko enakovredno kosajo z vsakomer. NAJBOLJŠI - Mladi Abdel Fall, Italijan senegal-skega porekla, iz tekme v tekmo bolj preseneča. Čeprav je še nekoliko naiven, je pokazal izjemno borbenost, ujel kar 16 sodbitih žog (8 v napadu) in dvakrat uspešno blokiral nasprotnike. Skratka, igralec, na katerega lahko Dalmasson računa v nadaljevanju prvenstva, ko lahko še znatno napreduje. NAJSLABŠI - Meščerjakovu tokrat nikakor ni šlo, na tujem se očitno zaenkrat nikakor ne znajde. NASPROTNIK - Pistoia je odlična ekipa, ki računa na dva zelo dobra tujca, ki sta bila uspešna tudi na višjem nivoju (Hicks je bil s Scavolinijem celo najboljši strelec A lige) ter solidnimi domačimi igralci, kot so Galanda, Meini, Toppo in Saccaggi. Šesti mož je bučna publika, kar daje jamstvo, da bo tudi letos to-skanska ekipa med protagonisti lige. OSTALE TEKME - Tokrat ni prišlo do večjih presenečenj, saj so zmagali vsi favoriti razen Verolija, ki je doma izgubil z Brescio. Na lestvici je še vedno prva nepremagana Bologna, ki je tokrat počivala, z enim porazom pa sledijo Casale, Pistoia in Verona. NEAPELJ, ZADNJE UPANJE - Včeraj je neapeljsko društvo predstavilo priziv Višjemu sodnemu svetu CONI-ja, da bi ekipo spet sprejeli v prvenstvo. NASLEDNJA TEKMA - Capo d'Orlando je med poletjem napredoval zaradi odpovedi drugih ekip, a v Siciliji so sestavil dovolj kakovostno ekipo za to ligo. Trenutno je nekoliko v krizi, saj je še brez točk. Ekipa sloni na štirih tujcih Youngu, Battleju, Georgeju in Mat-hisu ter italijanskemu beku Portanneseju, ki je zadnjo tekmo igral, kljub temu, da je bil poškodovan . Kape-tan Benevelli, ki je bil dve sezoni tudi v Trstu, pa je ta-čas prav tako poškodovan in ni gotovo, ali bo v nedeljo igral. Na klopi sedi bivši trener tržaške ekipe Massimo Bernardi. Tako on kot Američan Young sta že na prepihu, torej je pričakovati, da bo ekipa dala vse od sebe. Možnosti za zmago: 50%. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 6. novembra 2012 1 1 Veronica Moro Vsak dan se lahko nauči kaj novega Veronica Moro (letnik 1996) obiskuje 3. razred znanstvenega liceja Franceta Prešerna. Izbrala je matematično fizikalno smer, ker se ji je zdela najbolj primerna zanjo in ker ima rada matematiko. Poleg te sta njena najljubša predmeta še italijansščina in angleščina, ki se jo uči tudi izven šolskega pouka. Dekle iz Devina rada hodi v šolo in se rada uči. »Ne vem še, kaj bom, ko bom odrastla. Vendar si želim, da bi moj poklic pomagal tudi drugih ljudem. Ni- mam še dolgoročnih ciljev, ampak vem, da bom obiskovala univerzo.« Veronica se ukvarja z odbojko. Začela je pri Sokolu, ko je obiskovala 4. razred osnovne šole, ker je skupinska igra in ker jo je že od malih nog zanimala. Sedaj igra kot center v združeni ekipi Zalet v prvenstvu U18 in v drugi diviziji. »Vsakič, ko se poboljšam in ko mi uspe nekaj novega, na primer nov tip napada ali nov premik, je to zame športni uspeh. Upam, da bom vedno boljša; vsak dan se lahko naučim kaj novega.« (and) ft. ® £ (P ... da je bil Goričan Boris Kersevani (1909 - 2002) prvi naš atlet, ki je pretekel razdaljo 100 m pod 11 sekundami z ročnim merjenjem. Rezultat 10,8 je dosegel na mitingu v Vidmu leta 1935, kar je bil tedaj 20. najboljši čas na svetu. Kersevani, ki je začel svojo atletsko kariero leta 1932 pri društvu Unione Ginnastica Gorizia-na, je imel krstni nastop v italijanski reprezentanci leta 1936 na troboju Italija - Avstrija - Jugoslavija. Naj omenimo, da sta potlej pod 11 sekundami tekla še samo dva naša atleta: Ernesto Anselmi (kot atlet pri UGG, kot odbojkar pri Olympii Gorica) 10,9 in Ivek Pertot (Olimpija Ljubljana) 10,8. (lako) MOTOCIKLIZEM - Mitja Emili ob koncu letošnje sezone »Biti 2. me redko kdaj veseli« Mitja Emili je tudi letos prevozil uspešno sezono. Svoje moči je po lepi izkušnji s Kawasakijem preusmeril v prvenstvo Yamaha R6 Cup, kjer se je skozi vse prvenstvene preizkušnje enakovredno boril za mesto na stopničkah. Zmaga v Imoli in nekaj solidnih uvrstitev so botrovale končnemu tretjemu mestu v skupnem seštevku prvenstva. Kako gledate na letošnjo izkušnjo za krmilom vaše Yamahe R6? Ko zaključiš prvenstvo med prvimi tremi, je to nedvomno dobra sezona. Žal prevečkrat stremim samo po zmagi, drugo mesto me redko kdaj veseli. V Imoli ste kljub deževju osvojili 1. mesto. Vam moker asfalt posebno ustreza? Menim, da sem prav tako dober na suhem kot na mokrem cestišču. Razmere v Imoli pa so bile res zahtevne, saj je dirko zaključila le polovica pilotov. Takrat sem vozil zelo premišljeno. Nekaj več sem tvegal le med zadnjimi krogi, kar se mi je v končni fazi zasluženo obrestovalo. Prvenstvo R6 Cup se je odvijalo na prestižnih italijanskih dirkališčih. Na katerem najbolje izražate svoj stil vožnje? Imola predstavlja vedno veliki izziv. Tu lahko najdeš zelo hitre in tehnične ovinke, ki ne dopuščajo napak. Podobno je tudi v Mugellu, ki si skupaj z Imolo deli prvo mesto mojih najljubših dirkališč. Poglavje zase je Monza, kjer se soočaš s hitrostjo do 270 km/h. Na tej trasi pa ne izstopajo čisto vsi, saj stalno tičanje za majhnim vetrobranom in sunkovito zaviranje močno obremenjujeta telo. Razlik med posameznimi motorji ni, kajti vsi piloti razpolagamo z enako tehnično zmogljivostjo. Poudarili ste, da so vse ekipe enako opremljene, ampak ne vsi tekmovalci delijo podobno izkušenost pri vožnji. V vsem tem motorističnem vrvežu kdo najbolj izstopa? Letos je v prvenstvu nastopalo 40 pilotov, med katerimi ima zmagovalec Emanuele Biliotti za sabo kar precej dirk na evropskem in svetovnem nivoju. Lahko se pohvalim s tem, da je raven prvi petih pilotov prvenstva kar visoka. Glede na vašo večletno kariero za krmilom različnih motorjev se uvrščate že med veterane? V sklopu letošnjega prvenstva R6 Cup sem lahko srečal zelo široko paleto pilotov, med temi je bilo kar 15 mladoletnih. Sam spadam v skupino over 35 in se lahko upravičeno uvrščam med veterane, ampak me to ne skrbi. Ko gledam na letošnji uspeh 41-letnega Biaggija v prvenstvu Superbi-ke, v meni še vedno tlije kanček upanja za osvojitev vsaj enega italijanskega prvenstva. Fizična pripravljenost je pri takem športu bistvena, saj ste piloti podvrženi visoki hitrosti in močnim pospeškom. Sledite kakšnemu posebnemu vadbenemu programu? Po rojstvu svojih hčerk se manj posvečam še dodatnim fizičnim pripravam. Veliko svojega delovnega časa preživim v kovaški delavnici. Več bi se rad posvečal gorskemu kolesarstvu, ne zanemarjam pa udejstvovanja na Mitja Emili nogometnih zelenicah amaterskih lig, kjer se lahko najboljše razgibam. Najboljši trening, kljub visokim stroškom, ostaja nedvomno vožnja z dirkalnim motorjem. Ob družini kdo vam najbolj sledi med dirkalno sezono? Ekipa se spreminja iz sezone v sezono, pokrovitelji pa ostajajo večinoma isti. Letos mi je sledil team iz Mon-tecatini Termeja. Z menoj je vedno moj brat Peter, ki konkretno mi najbolj pomaga in me spremlja, moja žena pa mi nudi najboljšo psihološko oporo. Letos je bila ekipa sestavljena še iz dveh mehanikov, ki sta za motor skrbela doma, na dirkah pa sta me vedno spremljala še drugi mehanik in seveda moj brat. Psihološki oprijem je seveda bistven. Med letošnjimi dirkami, kateri so bili najtežji trenutki? Najtežji trenutek sezone je nastopil kar na samem začetku v Mu-gellu, ko me je kolega med startom zbil in spravil s cestišča. Precej nezadovoljstva sem odnesel še drugič v Mugellu, ko sem zasedel povprečno 7. mesto in nikakor se nisem mogel sprijazniti z neučinkovitimi nastavitvami motorja. Povrniva se za trenutek k začetkom vaše motoristične izkušnje, ko ste kot najstnik odhajal v Grob-nik z vašo Cagiva Mito 125. Od takrat ste prevozili kar precej poti. Menite, da lahko v današnjem času mlajši ljubitelj motorističnega sveta ponovi vašo izkušnjo? Ko se ozrem okrog, ne zaznavam take motoristične strasti, kot sem jo sam doživljal s svojimi sovrstniki. Mladina trenutno sledi različnim stvarem in drugim športom, vendar kar me najbolj skrbi je ravno pomanjkanje strasti do ljubljene discipline. Po pionirskih začetkih sem več časa gojil te sanje, uspelo pa mi jih je uresničiti komaj pri 25. letih, pri tem je nedvomno večjo vlogo odigravala finančna plat. Iz preteklosti k bližnji prihodnosti: čez nekaj dni vas čaka prvenstveno nagrajevanje v Milanu. Kje pa boste nastopali v prihodnji sezoni? Z Yamaho ne bom več nastopal, saj bodo ukinili prvenstvo R6 Cup. Trenutno že potekajo pogajanja s Hondo. Glede trenutnih finančnih zmogljivosti svojih pokroviteljev si žal ne morem privoščiti nastopanja na italijanskem prvenstvu, preizkusil bi se rad v Trofeji Honda. Med ljubitelji motorističnih disciplin še vedno odmeva tragična usoda Marca Simoncellija. Imate občutek, da je dogodek vzbudil širša razmišljanja o varnosti predvsem med piloti? Najbolj so se v to zamislili profesionalci, ampak ni bilo storjenega skoraj nič konkretnega. O tem veliko berem in slišim, imam pa vtis, da na niž- Čaka nas dolga noč, ki ni noč čarovnic, marveč čarovnikov, ko bodo Američani še bolj kot kdajkoli požirali svoje hamburgerje in čipse in pili ko-kakolo. No, za vse že ne bo noč dolga, kajti noč ima svojo moč in bi jo kazalo krajšati, da ne bi gnezdile pregrešne misli, jaz zagotovo ne bom zapravil dragocene ure poskusov spanja za to, da bi zvedel, kdo bo zmagal: Obama ali Romney? In konec koncev je popolnoma vseeno. V Združenih državah Amerike so razlike med republikanci in demokrati take, da skoraj ni razlike, različen je le njihov slovar. Oboji na primer pošiljajo svoje vojake po svetu, da bi ubranili domovino, oboji so tudi zagovorniki nacionalnega čutenja, patriotizma in amerikanstva, čemur bi nekateri v naših krajih (a to nemara velja le za Slovence) rekli nacionalizem. Pa ne le v ZDA, tudi v naših športnih zgodah in nezgodah se le redkokdaj kaj spremeni. Naše udarno nogometno moštvo je zamenjalo trenerja, a razlike ni: Kras je izgubljal pod Alejnikovovo taktirko in prav tako izgublja pod Ri-sticevo. Moštvo postavlja pravi rekord v seriji porazov, čeprav se ne bo nikoli niti približno približalo slovitemu pod-lonjerskemu Unionu, ki je leta in leta v tretji amaterski ligi nizalo neuspeh za ji ravni ni spodbudilo večjih razmišljanj o varnosti pilotov. Tovrstne nesreče so žal del tveganja, lahko pa zatrdim, da se včasih počutim bolj ogroženega na cesti ali na gorskem kolesu. Ob zaključku bi lahko namenili nasvet nekomu, ki bi svojo ljubezen do motorjev in hitrosti nadgradil v agonistični smeri? Svetoval bi mu, da se čim prej preizkusi na progi. To te odvaja od nespametnega dirkanja na cesti, hkrati pa je enkraten način, da spoznaš svoje prave zmogljivosti in če sploh ti je tak šport res pisan na kožo. Priznam, da sem v svojih mladostniških letih imel več sreče na cesti kot na dirkališčih. Andrej Marušič BODY BUILDING Filip Princi dvakrat uspešen Pred dvema tednoma smo objavili intervju s Filipom Princijem, body builderjem, ki je v zadnjih štirinajstih dneh nastopil kar na dveh tekmovanjih in na obeh dosegel zelo dober rezultat. Na Svetovnem prvenstvu v fitnesu in bodybuidlingu v sklopu IBFF zveze (International bodybuilding and fitness federation) je Filip nastopil v kategoriji »juniorji«, kjer ima lahko tekmovalec največ 22 let in 364 dni. Filip je tu osvojil 4. mesto za svetovno prvenstvo ter 2. mesto za državno prvenstvo Slovenije. Filip, za katerega je predstavljalo tekmovanje v Portorožu sploh prvi nastop, je nato ponovil odličen rezultat tudi v Mariboru, kjer se je odvijalo tekmovanje Maxximum Open. Dvaindvajsetletni Goričan je v Mariboru osvojil tretje mesto v kategoriji »junior-ji«, v kategoriji »newcomers«, oziroma »novinci« pa je tudi zasedel tretje mesto. Naj povemo, da je na obeh tekmovanjih prvo mesto v svoji kategoriji osvojil Goričan Gianfranco Bruno, ki je med drugim član Filipove ekipe Sport&Fit/Abp Sport team. (av) POGLED Z VEJE Finec na Proseku Marij Čuk neuspehom. Krasu želim, naj se čim prej izvleče iz tega močvirja in naj ohrani nogometno prvenstvo na Tržaškem. Prej ali slej se bo nasmehnila tudi zmaga. Škoda pa, da šport ni politika, kjer po volitvah nihče ne izgubi, vsi le zmagajo, tudi če so izgubili. Niti v cirkusu ne premorejo toliko akrobatskih točk, kot jih premore politična dialektika. Le med sprtima in trmastima zakoncema je besedovanje lahko še bolj akrobatsko, saj imata tako moški kot ženska vedno prav. Oba. Tu ni kompromisov! Športni konec tedna nam je ponudil kar nekaj brezkompromisnih bojev. V dirkalnem kraljevem športu je sredi puščave zmagal Finec Reikkenen. Veliko komentatorjev se je včeraj močno in zares čudilo temu uspehu, ki pa sem ga osebno z lahkoto napovedal. V območju formule ena kroži beseda, da Finec rad pogleda v kozarec. Dirkal je v puščavi. V puščavi trpimo za žejo. Kdo se ne bi z vso hitrostjo pognal proti najbližji oazi-kavarni (cilju)? Reikkenen, seveda! A ne le to. Kimi je zvedel, da na Proseku prirejajo praznik svetega Martina in da na vso moč točijo. Seveda ne solz, ampak... No, Finec ni hotel zamuditi še zadnjega leta do Krasa in je na progi na vso moč pritiskal na plin. Skratka in na kratko - dovolj razlogov, da je bil najhitrejši. Zaenkrat sicer na Proseku Reikkenena še niso videli in najbrž ga ne bodo. Razen tistih, ki bodo pregloboko pogledali v kozarec. A ti vidijo še marsikaj drugega. Žal to velja ogromnokrat tudi za abstinente in treznjakoviče: namesto objektivne resnice vidijo le sebe. A to je druga zgodba za drugič. 12 Torek, 6. novembra 2012 ALPE JADRAN, RUBRIKE / PO STATISTIKI ZASLUŽENO Kaj kažejo številke poprečnega derbija? Pri metu sta si bili ekipi v enakovredni. Jadran je imel iz igre skupno 19:70 (14:48 za dve in 5:22, Servolana 22:66, 16:50 za dve in 6:16 za tri točke), bil pa je odločno boljši pri prostih metih z 21:25, Servolana je imela le 8:18. Naše moštvo je bilo tudi boljše v skoku (skupno 50, v obrambi 38, v napadu 12; Servolana pa 43 (34+9). Če dodamo še, da je Jadran pridobil 14 in izgubil le 9 žog, Servolana pa 12 in 15, lahko mirno trdimo, da je bila, vsaj glede statističnih podatkov, Jadranova zmaga zaslužena. OPAZNA PRISOTNOST Na začetku sezone je nekaj časa okleval, ali bi še igral, zdaj pa je že, kot že nekaj sezon, nenadomestljivi člen v igri Bora Radenske. Še posebno dobro je igral na zadnjih dveh tekmah. Obakrat je dosegel po 14 točk (z dobrimi odstotki, 7:8 v metu za dve točki prejšnjo sredo v Žavljah proti Venezii Giuii), predvsem pa je njegova prisotnost opazna pod košema. Osem skokov v obrambi je imel v soboto proti Co-droipu, nekaj odločilnih skokov v napadu pa je ekipi priboril tudi v Žavljah. DRŽAVNA DIVIZIJA C - Tržaški derbi med Jadranom in Servolano ni zadovoljil sladokuscev Važni sta le točki Sobotni derbi na Opčinah med Jadranom in Servolano bo gotovo šel kaj kmalu v pozabo, vsaj glede prikazane igre obeh peterk. Za naše moštvo sta bili dve točki nujno potrebni, predvsem po bledi predstavi iz kroga prej v Coneglianu. To je bilo splošno mnenje v našem taboru in tudi med navijači. In s tem se je seveda strinjal eden od dveh pomožnih trenerjev in rekorder glede nastopov v Jadrano-vem dresu Dean Oberdan: »Dosegli smo glavni cilj, to je, da smo osvojili točki. Nedvomno pa je bila naša predstava, kot sicer tudi igra Servo-lane, slaba. Mnogo, preveč smo grešili predvsem pri metu na koš. Mislim pa, da imamo kvaliteto in zato lahko boljše igramo. Sedaj smo igrali proti dvema slabšima nasprotnikoma. Prilagodili smo se njihovi igri, kar pa se ne sme ponoviti.« Kaj pa meni Walter Vatovec, ki je v tej sezoni pustil trenersko mesto svojemu pomočniku Andrei Muri: »V takih tekmah, kot so derbiji, je seveda najpomenbješe prinesti domov obe točki, in to je Jadranu uspelo predvsem zaradi značajne igre v podaljšku. Kvaliteta je bila na naši strani, saj smo boljša ekipa od Servola-ne, toda derbiji so vedno derbiji in človek vedno ne ve, kako se bo tekma končala.« O slabem odstotku jadranovcev pri metu na koš, ki se v tem prvenstvu že od vsega začetka ponavlja, pa "Vato" takole: »Vsaj na tej tekmi je bilo to stvar živčnosti. Začeli so dobro, potem so zgrešili dva meta. Ko potem zgrešiš še tretjega, postaneš še bolj živčen in ti ne gre in ne gre. Sicer v teku enega prvenstva je to čisto normalno.« Vatovcu namignemo tudi, da bi se dalo Servolano na tem srečanju le z nekoliko boljšo igro lažje premagati. »Servolana ima zelo mlado ekipo, razen Pozzecca, ki pa je tokrat igral bolj slabo. Imajo pa zelo dobrega playa Palombito, ki je igral z mano pri Palmanovi. Vsa ekipa se bori in igra, kolikor mu nasprotnik dovoli.« Kaj pa o Jadranu? »Borut Ban si je skozi vso tekmo naložil breme na lastna ramena, saj so bili vsi ostali nerazpoloženi, v podaljšku pa je vsa ekipa reagirala in zasluženo zmagala.« Mnenje Jadranovega predsednika Adriana Sossija: »Prehitro smo se prilagodili igri Servolane. Nasprotniki so s počasno igro prešli v napad, kjer so brez težav podajali svojemu visokemu igralcu, ki je nato tudi zadeval. Mi pa bi morali s hitro igro in s hitrim prenosom žoge v napad presenetiti nasprotnika, tega pa se na tej tekmi ni videlo.« »Borut Ban si je skozi vso tekmo naložil breme na lastna ramena, saj so bili vsi ostali nerazpoloženi, v podaljšku pa je vsa ekipa reagirala in zasluženo zmagala,« je po tekmi povedal Walter Vatovec o mladem talentu Jadrana Nezadovoljen s predstavo našega moštva in sploh z igro na der-biju je bil tudi nekdanji igralec in predsednik Jadrana Edi Kraus: »Mislim, da je bila igra na tem derbiju pod vsako kritiko, in to ne samo tehnično, temveč tudi agonistično. V podaljšku pa končno reakcija, ki je nagradila našo ekipo, lahko pa bi se MLADINSKA KOŠARKA zgodilo tudi nasprotno. Imam občutek, da fantje niso dovolj trenirani, saj so bili vsi njihovi meti na koš prekratki, slabo je bilo tudi vračanje v obrambo in protinapadov ni bilo.« In da bi bila mera polna o slabi predstavi sobotnega derbija, naj dodamo še kratko mnenje spremljevalca ške-denskega moštva Franca Pozzecca, ki je poznan, da nima dlak na jeziku: »Bil je to verjetno najslabši derbi v zgodovini dvobojev med obema ekipama. Kar je najhujše, je bilo to, da na tem derbi-ju ni bilo nobenega žara, volje do zmage, požrtvovalnosti in še manj borbenosti. Jadranovci so bili v podaljšku nekoliko boljši, obe ekipi pa si gotovo zaslužita negativno oceno.« (lako) Bor NLB zanesljivo, Breg popustil v obrambi UNDER19 Bor Nova Ljubljanska banka - San Vito 85:50 (23:15, 39:28, 55:38) Bor: De Luisa 4, Kocijančič 18, Ghersevich 15, Vittori 10, Buzzi, Gruden 2, Albanese 12, Ianche 12, Semen 2, Faiman 10, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. Borovi mladinci so začeli prvenstvo z gladko zmago proti San Vitu, ki uvršča samo igralce letnika 1995. Borova četa pa je pridobila štiri fante letnika 1994, med katerimi izstopata zlasti zunanja igralca Al-banese in Ghersevich, računa pa tudi na posameznike rojene v letih 1995 in 1996. In ravno šestnajstletni Ilija Kocijančič je bil najboljši strelec ekipe. Trener Dejan Faraglia je med tekmo spreminjal sistem obrambe, peterka na igrišču pa je bila tu vedno dovolj agresivna, tako da je lahko razvila veliko protinapadov. Če izvzamemo nekaj fizioloških padcev, je bil krstni nastop pozitiven, saj so borovci dosledno večali prednost od začetka do konca. UNDER 17 ELITE Azzurra - Breg 91:61 (25:16, 51:29, 75:47) Breg: Bandi, Geleni 11, Zobec 19, Tul, Baldassi 6, Bole 1, Crismani 15, Coretti 2, Gregori 2, Fonda 5. Trener: Vatovec. Košarkarji Brega so morali v gosteh priznati premoč tržaške Azzurre, ki je bila - kot je tudi priznal spremljevalec Robert Jakomin - boljši nasprotnik. Košarkarji Azzurre so zanesljivo vodili že po prvem polčasu. Brežani tokrat niso igrali najbolj zbrano. Trener Valter Vatovec je pogrešal skupinsko igro in borebnost. Brežani so precej pešali tudi v fazi obrambe. Bolj izkušena Azzurra je tako »z levo roko« osvojila novo prvenstveno zmago. Že jutri ob 19.30 bo v telovadnici Ervatti pri Briščikih slovenski der-bi med Jadranom in Bregom. 5 Y Top scorerji: Ban (J) 25, D. Batich (J) in Šušteršič (K) 19, M. Grimaldi (Br) 17, Ma-donia (Bo), Starc (K) in Fumaro-la (Bo) 14, Bole (Bo) in A. Grimaldi (Br) 13. Skupno državna divizija C: Ban 80, Batixh 45, De Petris 30, Slavec 26, Malalan 24, Franco 19, Mrusič 15, Bernetič 2, M. Batich 1. Skupno C-liga: M. Grimaldi (Br) 118, Meden (Bo) 114, Cigliani (Br) 91, Robba (Br) 81, Madonia (Bo) 61, Contento (Bo) 60, Cre-vatin (Bo) 55, Kos (Br) 47, Ferfo-glia (Br) 35, Schillani (Br) 31, Devcic (Br) 28, Gallocchio 23, Se-mec (Br) in Fumarola (Bo) 16, A. Grimaldi 13, Sternad 2. Skupno D-liga: Šušteršič 65, Paoletič 35, Škerl 34, Hrovatin 22, Starc 22, D- Zaccaria 15, Regent 4, J. Zaccaria in Daneu 2. TOP prosti meti: Ban 10:11, D. Batich 6:6; za 2 točki: M. Grimaldi 5:7, Starc (K) 6:9; za 3 točke: D. Batich 3:7, Šušetršič 3:8. FLOP prosti meti: Hrovatin (K) 1:4; za 2 točki: Hrovatin (K) 0:6; za 3 točke: Slavec in Kos 1:7, KOT LEV Med protagonisti lepe sobotne zmage Brega v San Danieleju je bil nedvomno tudi kapetan Alen Semec. V napadu je igral preudarno (2:2 proti meti, 3:5 za dve točki), pod košema in v obrambi pa je bil pravi borec. Posebno odločilen je bil njegovo doprinos v zadnji četrtini. Sicer pa igra v letošnji sezoni vedno zelo dobro, so ocenili v taboru dolinskega deželnega tretjeligaša. spremljaj nas *tudi na twitterju primorski_sport Divizija C IZIDI: Jadran Franco - Servolana 64:58, Virtus PD - Oderzo 41:44, Pordenone - 3P Padova 91:33, APU - Montebelluna 98:63, San Vendemiano - Caorle 75:72, Ardita - Alba Cormons 66:52, Marghera - Conegliano 56:64 APU 44 0 29:248 8 Virtus Padova 4 3 1 261:226 6 Pordenone 3 2 1 237:155 4 Ardita 42 2 269:257 4 Alba 42 2 259:258 4 Oderzo 42 2 252:252 4 Jadran Franco 4 2 2 245:245 4 Conegliano 42 2 245:251 4 Servolana 42 2 242:251 4 San Vendemiano 42 2 265:284 4 Montebelluna 32 1 208:230 4 Caorle 41 3 289:294 2 Marghera 41 3 261:287 2 3P Padova 40 4 194:288 0 PRIHODNJI KROG: Caorle - Ardita, Montebelluna - Virtus Padova, Pordenone - San Vendemiano, 3P Padova - Jadran Franco, Conegliano - APU, Alba - Marghera, Servolana - Oderzo Deželna C-liga izidi: San Daniele - Breg 61:6 6, Fagagna - Goriziana 76:69, Bor Radenska Codroipo 71:77, Falconstar - Tarcento 82:73, Venezia Giulia - Cervignano 74:85, UBC Romans 68:79, Ronchi - Roraigrande 69:8 8 Tarcento 7 5 2 540:507 10 Romans 7 5 2 553:529 10 Breg 7 5 2 510:493 10 Roraigrande 6 4 2 539:476 8 Falconstar 6 4 2 420:394 8 S.Daniele 5 4 1 382:345 8 Cervignano 6 4 2 441:435 8 Fagagna 7 3 4 465:465 6 UBC 7 3 4 476:485 6 Goriziana 6 3 3 443:454 6 Bor Radenska 7 3 4 456:488 6 Venezia Giulia 6 2 4 412:422 4 Ronchi 6 2 4 433:455 4 Codroipo 7 2 5 521:546 4 Latisana 6 0 6 411:482 0 PRIHODNJI KROG: Cervignano - Bor Radenska, San Daniele - Codroipo, Latisana, Falconstar, Tarcento Roraigrande, UBC - Fagagna, Goriziana - Romans, Ronchi - Venezia Giulia, Breg bo prost D-LIGA IZIDI: Kontovel - Fogliano 55:66, Perteole - CBU 6:48, San Vito - Monfalcone 75:65, Colors - Don Bosco 95:48, Basket 4 - Santos 63:54, Grado bo prost San Vito 4 4 0 283:200 8 Grado 3 3 0 201:151 6 Monfalcone 4 3 1 291:262 6 Fogliano 4 3 1 284:258 6 Perteole 3 2 1 213:180 4 Basket TS 4 2 2 254:270 4 Colors 4 1 3 279:266 2 Kontovel 4 1 3 220:244 2 Santos 4 1 3 214:238 2 Don Bosco 3 0 3 160:227 0 CBU 3 0 3 146:240 0 PRIHODNJI KROG Don Bosco - CBU, Monfalcone - Perteole, Santos - Grado, Fogliano - San Vito, Colors - Kontovel i) Generalni konzulat V sodelovanju S BI n\/ 1 W \ 7 Republike Slovenije Trst a^UV 1 IX. \ " SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ FORUM 2012 Predstavitev slovenskih univerz in študija v Sloveniji j --S J V sredo, 7 11. 2012, od 10.00 do 13.00 1 .___^ V Kulturnem domu v Trstu www.slovik.org VSai y Odprto za javnost. Vstop prost info@slovik.org ODBOJKA Torek, 6. novembra 2012 1 B UČINKOVITI MATIJA Devetnajstletni korektor Olympie Matija Kom-janc tudi letos nadaljuje z izredno uspešnimi nastopi. Potem ko je v lanskem prvenstvu C-lige zbral skupno 392 točk v 80-ih setih (to pomeni povprečno 4,9 točk na set), je letos svojo učinkovitost še povečal. V prvih šestih tekmah je že dosegel 136 točk, njegova ekipa pa je doslej odigrala 27 setov. To pomeni, da ima trenutno Matija povprečje 5,04 točke na set. V soboto, ko je, tudi zaradi odsotnosti Terpina, na njegovih ramenih slonelo še večje breme kot ponavadi. Mladi tolkač Olympie je na koncu v štirih setih za svojo ekipo prispeval kar 32 točk (8 na set). VESELI LE DVE EKIPI Za večino naših predstavnikov v deželnih prvenstvih je bila sobota res črn dan. Naše tri ženske ekipe niso osvojile niti seta, še najslabše pa je šlo mladim zaletovkam v D-ligi, ki so proti sicer zelo dobremu nasprotniku v treh setih zbrale samo 32 točk. Gladko je izgubila tudi Sloga Tabor. Nov poraz, že šesti letos, pa je utrpela združena ekipa Soča Val ZBDS, ki je v soboto osvojila šele drugi set v tej sezoni in je še brez točk. Veselila sta se lahko tokrat le Olympia in Val/Soča Imsa (na sliki). NAŠA KANDIDATA FIPAV Ta in naslednji teden bodo obnavljali deželni in pokrajinske odbore zveze Fipav. Za mesto deželnega predsednika se potegujeta Duilio Bunello, ki je odbor vodil v zadnjih letih, in Giorgio Tirel, dolgoletni predsednik tržaškega pokrajinskega odbora. Med kandidati za deželnega odbornika je spet tudi Ivan Peterlin. Volitve novega deželnega vodstva odbojkarske zveze bodo 18. novembra v S. Giorgiu di Nogaro. Kar zadeva pokrajinski nivo, pa je med kandida-1 n d Ud M^m ti za mesto odbornika samo na Tržaškem tudi predstavnik slovenskih društev, in sicer Martin Maver. Tu bodo volitve 14. novembra. MOŠKA B2-LIGA - Sloga Tabor Televita do četrte zaporedne zmage predvsem z blokom Dodana vrednost Sloga Tabor Televita - Valsugana PD 3:1 (20:25, 25:12, 25:19, 25:16) Sloga Tabor Televita: A. Peterlin 17, Stopar 14, Cettolo 8, Jerončič 8, Sirch 12, Hlede 1, Privileggi (libero), M. Peterlin 0, Slavec, Veljak, Kante. Po četrti zaporedni zmagi je že jasno, da čaka Slogo Tabor letos drugačna sezona od lanske, ko si je ekipa sicer dokaj prepričljivo zagotovila obstanek, a se je ves čas spogledovala predvsem z začeljem lestvice. To letos, razen katastrof (beri poškodbe) ne bo problem. Ni pa nedeljska tekma proti Padovi še razrešila vprašanja, koliko je letos naša ekipa daleč od vrha. Padova je bila sicer boljša od vseh dosedanjih tekmecev Sloge Tabor, a najbrž letos ni tako dobra, da bi se lahko vmešala v boj za vrh, kot se je lani. Podoba lestvice je presenetljiva. Montebelluna, ki je v pokalni tekmi v Repnu nadigrala našo ekipo, je doživela v soboto že drugi poraz, od papirnatih favoritov na vrhu brez poraza, poleg Sloge Tabor, vztraja le še Tre-baseleghe. Tudi prihodnji gostitelj Sloge Tabor, zelo kotirani Cordenons, je že zapravil štiri točke. »Lestvica zdaj ne pomeni nič, potrebno je počakati na konec prvega dela,« je po tekmi gasil prevelik entu-ziazem trener slogašev Lucio Battisti, najbolj izkušen igralec našega moštva Gregor Jerončič pa je k temu dodal, da tudi pokalnemu porazu proti Monte-belluni ne smemo pripisati prevelike teže. »Pokal je eno, prvenstvo pa drugo,« je pribil. Odločilen za nedeljsko zmago je bil najbrž blok. Sloga Tabor tokrat v napadu ni bila tako učinkovita kot ponavadi, v prvem setu pa je povrhu igrala dokaj statično, tako da je Padova s taktičnim servisom in močnimi napadi hitro povedla, največ za pet točk. Kljub nedorečeni igri jo je Sloga Tabor v drugem delu seta ujela (17:17), po dvajseti točki pa vnovič popustila. Nadaljevanje je bilo, k sreči, povsem drugačno. V začetku drugega seta je nekaj blokov povrnilo Slogi Tabor samozavest, goste pa »prestrašilo«, da so začeli več grešiti. Boljše je Sloga Tabor OP SCORERJI Moški: Komjanc 32, A. Peterlin 17, Stopar 14, Lavrenčič 13 Ženske: Babudri 11, Bukavec, Rudes in Cernic 9, Moška B2 liga: Stopar 63, A. Peterlin 59, Cettolo 32, Jerončič 28, Sirch 23, Slavec 7, Veljak 4, M. Pe-terlin 3, Privileggi 1. Ženska C-liga: Bukavec 45, Ba-budri 35, Štoka 36, Balzano 33, Gridelli 24, Starec 15, Cvelbar 6, A. Grgič in Crissani 5. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 136, Lavrenčič (V/S) 86, Terpin (Ol) 82, Masi (V/S) 61, Faganel (V/s) 54, Romano (ST) 52, Pavlovič (Ol) 51, Sosič (ST) 47, Vogrič (Ol) 44, Vizin (Ol) 43,, M. Juren (V/S) 39, Taučer (ST) i34, Žerjal (ST) 30. Ženska D-liga: Cernic (Go) 81, Bressan (Go) in Rudez (Z) 55, Mania (Go) 38, Kneippi (Z) 34, Klobas (Z) 30, Zavadlal (26), Valentinig (Go) in Panozzo (Go) 18, Za-vadlal (Go) 17, Škerl (Z) 13, Preprost (Z) 9, Ghezzo (z) 4, Kralj (Z) in Povsic (Go) 3, 2, Valič (Z) in Cabrelli (Z) 1. Blok je bil v nedeljo v Repnu najboljše orožje Sloge Tabor Televita KROMA tudi servirala in nasprotnika »oddaljila« od mreže, v tem setu pa se je razigral kapetan Ambrož Peterlin (8:12 v napadu, sicer skupno le 17:42). Set je zlahka pripadel slogašem. Tretji set je bil odločilen. Po nekaj dobrih servisov Stoparja (v napadu tokrat samo 8:23) je Sloga Tabor hitro povedla, vendar se je po drugem tehničnem ti-me-outu pustila celo ujeti, v finišu pa pokazala svoj nedeljski najboljši obraz in popolnoma nadigrala goste. To je bilo dovolj za zmago, saj je bil četrti set enosmeren, v njem pa je bil dodana vrednost blok (Sirch, osem blokov), tudi pasiven, s katerim so povsem onemogočili nasprotnika. To, da napad ni več edino pravo orožje Sloge Tabor -tako je bilo namreč lani, je pomemben in spodbuden podatek. Tokrat je igrala Sloga Tabor ves čas z nespremenjeno postavo (podajal le Hlede: z Jeron- Moška C-liga skupina C Fincantieri - VBU B C, Soča Val ZBDS - Olympia 1 :B, Buia - Sloga Tabor, B:C Fincanteri 1 1 C B:C B Buia 1 1 C B:C B Olympia 1 1 0 3:1 3 Soča Val ZBDS 1 0 1 1:3 0 Sloga Tabor 1 0 1 0:3 0 VBU 1 C 1 C:B C PRIHODNJI KROG (10.11.) VBU - Soča Val ZBDS, Olympia Sloga Tabor, Buia - Fincantieri Moška C-liga SKUPINA D: Volley club TS - Val Soča Imsa 0:3, Vivil - Club Regione 3:0, Mortegliano - Casarsa 0:3 Vivil Val Soča Imsa Casarsa Mortegliano Volley club Club Regione PRIHODNJI KROG (10.11.)Val Soča Imsa, Club Regione, Mortegliano - Vivil, Casarsa Volley club 1 1 C B:C B 1 1 0 3:0 3 1 1 C B:C B 1 C 1 C:B C 1 C 1 C:B C 1 C 1 C:B C čičem se počasi ujema), le v drugi liniji je Matevž Peterlin v sprejemu (zelo dobro) nekajkrat zamenjal Cettola. »Takšne tekme bi se nam lani za-komplicirale, letos pa težave boljše obvladujemo. To je B2-liga, čim malo popustiš, ti nasprotnik že diha za ovratnikom,« je po tekmi še ugotavljal Battisti, Jerončič pa. »V pravem času smo naredili to, kar je bilo potrebno.« »Sloga Tabor igra urejeno, so dobra ekipa, mi pa še nismo dovolj konstantni. V naši ekipi so letos ostali le tisti, ki so bili pripravljeni igrati povsem zastonj, saj uprava nima toliko denarja kot lani. Kljub temu nam je uspelo sestaviti solidno ekipo za mirno plovbo. Ko bom lahko računal še na dva igralca, ki zdaj ne moreta igrati, bomo še boljši,« je povedal trener gostov Mario Di Pietro. A. Koren Moška B2-liga IZIDI: Trentino - Montebelluna B:1, Castelfranco - Loreggia B: C, P ra ta - FerroAlluminio B:C, Caselserugo - Cordenons 2:B, Sloga Tabor Televita - Valsugana B:1, Trebaseleghe - Volley Gemona B:C, Treviso - Argentario 1 :B Trebaseleghe 4 4 C 12:1 12 Sloga Tabor 4 4 0 12:2 12 Prata 4 B 1 9:B 9 Argentario 4 B 1 9:4 9 Cordenons 4 B 1 9:5 S Castelfranco 4 B 1 1C:6 s Trentino 4 2 2 S:7 7 Montebelluna 4 2 B S:6 6 Valsugana 4 2 2 7:6 6 Treviso 4 1 B 4:1C B Gemona 4 1 B B:9 B Casalserugo 4 C 4 B:12 1 Loreggia 4 C 4 1:12 C Ferroalluminio 4 C 4 C:12 C PRIHODNJI KROG (11.11.) Montebelluna - Castelfranco, Loreggia - Trentino, FerroAlluminio - Casalserugo, Valsugana - Prata, Cordenons - Sloga Tabor Televita, Argentario - Trebaseleghe, Volley Gemona - Treviso Ženska C-liga skupina B: Azzano Decimo - Tarcento 3:0, Est Volley - S.Andrea 3 :1, Majanese - Zalet C B:C, Pordenone Fincantieri B:C Pordenone 5 5 C 15:1 15 Est Volley 5 4 1 12:65 11 Fincantieri 5 B 2 11:6 1C S.Andrea 5 B 2 1C:7 9 Majanese 5 B 2 9:9 8 Zalet C S 1 4 5:13 3 Azzano D. 5 1 4 4:12 B Tarcento 5 C 5 B:15 1 PRIHODNJI KROG:Fincantieri - Tarcento, S. Andrea Azzano, Est Volley - Zalet C, Pordenone - Majanese v Ženska D-liga skupina A: Ronchi - Fincantieri 3:0, Altura - Zalet D 3:0, Staranzano Govolley B:C, Rigutti - Coselli B:C Altura 5 5 C 15:C 15 Staranzano 5 5 C 15:1 15 Govolley S 4 1 12:6 12 Rigutti 5 B 2 9:8 8 Ronchi 5 1 4 7:12 5 Zalet D S 1 4 5:13 3 Coselli 5 1 4 4:14 2 Fincantieri 5 C 5 2:15 C PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Coselli, Zalet D - Ronchi, Govolley Altura, Staranzano - Rigutti POKRAJINSKA PRVENSTVA Valovke so se povzpele na 4. mesto V boj za točke tudi sedemnajstletniki V prvenstvu U16 danes Zalet zelene proti Zaletu plave 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM Prejšnji teden so valovke slavile svojo drugo zmago v treh tekmah in se povzpele na četrto mesto na lestvici. Gladek uspeh je sad dobre ekipne igre in majhnega števila napak, zmaga pa bo igralkam gotovo vlila novega elana za nadaljevanje prvenstva, ki bo lahko zanje polno zadoščenj. Brez moči pa so bile tokrat mlade Sočanke. Proti ekipi Mora-ro/Capriva, ki se poteguje za napredovanje v D-ligo, so odpovedale v sprejemu, tako da se ji sploh niso upirale. Le v zadnjem setu so po zaslugi servisov Sare Devetak osvojile nekaj več točk. Izidi: Fincantieri - Val 0:3 (5:25, 14:25, 16:25), Soča Pizzeria Frnažar - Moraro/Capriva 0:3 (3:25, 5:25, 13:25), Lucinico - Azzurra 0:3, Mossa - Grado 3:0. UNDER 17 MOŠKI V nedeljo se je začelo deželno moško prvenstvo U 17, v katerem nastopata Sloga Tabor in Olympia Hlede A.I., ki sta bili uvrščeni v skupino A (poleg naših dveh ekip so tu še Ausa Pav iz Červinjana, tržiški Fincantieri in tržaški ekipi Virtus in Coselli). Prvenstvo za to starostno kategorijo je novo, kot bosta novi prvenstvi U 19 in U 15 in nadomeščajo lanska do 14, 16, oziroma 18 let, kar pomeni, da bodo ekipe lahko ostale nespremenjene glede na lanski igralski kader. Olympia je lani v kategoriji do 16. leta osvojila deželni naslov in se dobro odrezala tudi na meddeželni fazi, vendar je bila ekipa v lanski sezoni v bistvu deželna reprezentanca te kategorije. Letos nastopa naša goriška ekipa v »domačem« sestavu, ki je dobro pripravljen in pri društvu odkrito - in upravičeno - merijo zelo visoko. Krstni nastop so goriški odbojkarji odlično prestali, čeprav je bil to prvi nastop, v katerem so igrali skupaj, saj med tednom trenirajo v različnih delovnih skupinah (starejši s prvo ekipo v C ligi, nekaj s skupino Under 15 in deželno mladinsko selekcijo, ki nastopa v D ligi). Tržaški Coselli jim ni bil dorasel, tako daa je bila tekma povsem enosmerna. Najučinkovitejša sta bila Jernej Terpinin Matija Corsi (vsak po 14 točk). Sloga Tabor nastopa z zelo mladim sestavom. V nedeljo je imel trener Peterlin sicer na razpolago le šest igralcev, ki pa so se boljšemu nasprotniku kar solidno upirali. Ausa Pav je vsekakor boljši nasprotnik, kljub porazu pa naši odbojkarji niso razočarali, nasprotno, dosegli so celo več, kot je pred tekmo od njih pričakoval trener. Najučinkovitejši je bil tokrat Pietro Markežič (15 točk), zelo dobro pa se je odrezal tudi še ne trinajstletni Luis Vattovaz, ki je odigral svojo krstno tekmo brez najmanjše treme. Izidi skupine A: Ausa Pav - Sloga Tabor 3:0 (25:15, 25:13, 25:20), Olympia Hlede A.I. - Coselli 3:0 (25:14, 25:12, 25:13), Virtus - Fincantieri 3:0. Lestvica: Olympia Hlede, Ausa Pav in Virtus 3, Sloga Tabor, Fincantieri in Coselli 0. UNDER16 ŽENSKE NA GORIŠKEM Mlade odbojkarice Olympie so prebile led in osvojile prve tri točke v letošnjem prvenstvu. Nasprotnice so premagale z enostavno, a učinkovito igro, v napadu pa je bila najboljša Nikita Sosol. Goričanke so zdaj sedme na lestvici. Izidi: Olympia - Moraro 3:1 (28:26, 25:19, 12:25, 25:19), Pieris - Est Volley 1:3, Torriana - Grado 3:1, Mos-sa - Staranzano 3:2, Lucinico - Fincantieri 0:3. 14 Torek, 6. novembra 2012 ALPE JADRAN, RUBRIKE / PRVA SOVODENJSKA ZMAGA NA TREBENSKI »GRIŽI« Čeprav ekipi igrata v amaterskih prvenstvih že več let, Sovodnje so namreč začele v sezoni 1955/56 (podatki Bruna Rupla na www.slosport.org), kar pomeni da je letošnje že 58. prvenstvo, Primorec pa v sezoni 1966/67, tako da je za trebensko enajsterico letošnje že 47. prvenstvo, je bil nedeljski derbi le 17. po vrsti (8. v 2. AL in 9. v 1. AL). Prvi derbi sta ekipi igrali pred 21 leti, in sicer v sezoni 1991/92 v 2. AL (10. novembra 1991) v Sovodnjah. Zmagali so Trebenci z 1:0 z golom Pertana, ki ga je dosegel tik pred iztekom srečanja (v 88. minuti igre). Odtlej sta se ekipi srečali še sedemkrat v Sovodnjah in osemkrat v Treb-čah. In prav na trebenski »Griži« Sovodenjcem ni nikoli uspelo zmagati, saj so na domačih tleh Trebenci igrali trikrat neodločeno in so petkrat zmagali, v 7. in 13. derbiju kar z gladkim 4:0. V nedeljskem pa so Sovodnje le prišle do prve zmage v Trebčah. Skupni obračun po 17. derbiju je 6 zmag za Primorec, štirikrat so bili uspešni sovodenjci, 7 derbijev se je končalo pri neodločenem rezultatu, le eden in sicer drugi (8. marca 1992 v Trebčah) brez gola. Skupno je na teh derbijih padlo kar 42 golov, 25 jih je dal Primorec, 17 pa Sovodnje. m IZENAČILI NEGATIVNI REKORD Kras je v D-ligi doživel sedmi zaporedni poraz in s tem je ekipa repenskega društva, ki igra v amaterskih prvenstvih od sezone 1975/76, izenačila negativni rekord porazov (podatki Bruna Rupla). Sedem zaporednih porazov je namreč ekipa Krasa doživela v sezoni 1984/85, ko je v 3. AL v skupini L od tretjega do devetega kroga ostala praznih rok. To je botrovalo, daje vodstvo Krasa že po šestem zaporednem porazu odstavilo trenerja Vinka Hafnerja. Začasno vodstvo ekipe je od 26.11.1984 prevzel Bogdan Čuk, kije tudi vodil mladince Krasa, nakar seje od 5.12.1984 na trenersko klop usedel nekdanji vratarTriestine Gianpiero Bandini. Pod vodstvom Bandinija je Kras v preostalih 15 tekmah izbojeval 8 zmag in 4 neodločene izide, tako daje prvenstvo končal 8. PROMOCIJSKA L. Eni zanesljivo, drugi zamudili lepo priložnost Kriška Vesna je pozabila kako se zmaga. Varovanci trenerja Zanuttiga so proti solidnemu Ca-poriaccu zamudili edinstveno priložnost za osvojitev vseh točk. »Vodili smo do zadnje minute, nato pa so gostje izkoristili napako v zvezni liniji in nas kaznovali. Upam, da bodo tudi za nas kmalu prišli boljši časi. Zdaj nam je na lestvici zmanjkalo vsaj pet točk,« pravi športni vodja ekipe kriškega društva Paolo Soavi. Da so imeli Vesnini nogometaši zvrhano mero smole, nam potrdi podatek, da sta se med nedeljsko tekmo poškodovala Degrassi in De Pasquale. Pomembno zmago v gosteh so dosegli nogometaši Juventine, ki v letošnji sezoni nastopajo vse preveč nihajoče. »Tokrat ne smemo res nič očitati svojim fantom, ki so že po prvem delu vodili z 2:0 in so v nadaljevanju dobro obvladali situacijo, četudi so se gostitelji dobro upirali,« je ocenil športni vodja Juventine Gino Vin-ti. Juventina je v drugem polčasu zadela še vratnici. Reanese se bo sicer v letošnji sezoni borila za obstanek v ligi. D-LIGA - Kras po sedmem zaporednem porazu Predzadnji 0 zmag v letošnji sezoni. Primorec je še edina ekipa naših društev, ki v uvodnem delu še ni zbrala vseh razpoložljiv točk. Pri Krasu po sedmem zaporednem porazu ne morejo biti zadovoljni. Kljub temu pa gostovanje ob delti reke Pad, v kraju Porto Tolle, le ni bilo tako negativno. »Videli smo napredek v igri. Fantje so se vseskozi enakovredno borili in lahko bi brez težav odnesli domov vsaj točko. Žal sta nama bili usodni enajstmetrovki, ki ju je sodnik dosodil pre-poceni,« je bil do sodnika oster predsednik Krasa Goran Kocman. Po nedeljskem porazu se je položaj na lestvici še poslabšal, saj je Sanvi-tese dosegel še četrti zaporedni pozitivni izid (0:0 proti Trissinu) in prehitel rdeče-bele, ki so sami na predzadnjem mestu. Zadnji dve ekipi neposredno izpadeta v nižjo ligo, drugi dve pa po play-outu. Po prvem polčasu je bil izid 0:0. »Nato pa je sodnik v 3. minuti nerazumljivo pokazal na belo točko. Zadetek nas vsekakor ni zmedel in smo še naprej igrali zbrano. V prvem polčasu smo zgrešili vsaj tri dobre priložnosti za gol s Sainom, Pizzini-jem in Simoninom. Drugo najstrožjo kazen je sodnik dosodil domačinom v dodatku. Nato je še izključil Simonina. Tako smo se znova vrnili domov praznih rok,« je nedeljsko srečanje orisal Kocman. Kras bo v nedeljo v Repnu gostil Legnago. »Moramo absolutno začeti osvajati točke, drugače se bo kriza še bolj poglobila,« je še dodal Kocman. Legnago ima 15 točk na lestvici. V nedeljo je doma s 3:1 izgubil proti prvouvrščenemu Virtusu Vecompu. ZADNJI KROG V OCEH ... Walterja Kalca Padričar Walter Kalc je spremljevalec pri gro-pajsko-padriški Gaji, ki letos znova igra v 3. amaterski ligi. Presenečenje in razočaranje zadnjega kroga ... »Breg je pokazal izjemno kontinuiteto. Brežani imajo zelo solidno ekipo in se bodo v letošnji sezoni borili za napredovanje v višjo ligo. Presenetila me je tudi Zarja, ki je sicer premagala šibko Opici-no. Mogoče bo za bazovsko ekipo nedeljska zmaga odskočna deska. Znova sta me razočarala Primorje in Primorec. Obe ekipi sta v velikih težavah.« Gaja je dobro začela letošnjo sezono. Nad pričakovanji, čeprav na lestvici pogrešamo šeoa je bila posebna tekma, saj so nam manjkali številni igralci. Tisti dan nismo bili pravi. Kateri pa so cilji Gaje? Uvrstitev v play-off. Dokazali smo, da imamo ekipo, ki se lahko bori za vrh lestvice. Že v nedeljo nas čaka pomembna tekma: igrali bomo proti solidnemu Montebellu Don Boscu, ki se prav tako poteguje za najvišja mesta. 1., 2. IN 3. AL Kriza Primorca in Primorja Preporod Zarje in Mladosti V Trebčah so gledalci videli moško igro Derbi kroga v 1. amaterski ligi med Primorcem in Sovodnjami se je končal z zmago gostov. Po precej izenačeni tekmi so tri točke odšle v Sovodnje, ker so bili belo-modri natančnejši pred nasprotnikovimi vrati. »Igrali smo dobro, čeprav zaradi raznih poškodb še nimamo na razpolago vseh nogometašev. Kljub temu so se fantje izkazali in dokazali, da imamo enakovredne menjave. Ta bi lahko bila naša točka plus,« je ocenil športni vodja Sovodenj Robert Uršič, ki je pohvalil Stergulza (»Dobro je igral v obrambi«). Slabše razpoložen je bil predsednik Primorca Darko Kralj, ki je tudi napovedal, da iščejo okrepitve: »Zaradi poškodb nam je zmanjkalo pet igralcev, kar se še kako pozna. Trener Aldo Corona ni pod vprašajem, že iščemo pa nove okrepitve, čeprav jih ni lahko dobiti. V nedeljo smo v prvem polčasu igrali celo boljše od Sovodenj. Po golu pa smo popustili. V nedeljo bomo igrali proti goriški Azzurri, ki ima pet točk več na lestvici. Absolutno moramo zmagati, če se jim želimo približati in oddaljiti od dna lestvice.« V 2. amaterski ligi se je končno »odprlo« Zarji, ki je Opicino premagala kar s 6:0. Ekipa bazovskega društva ima na papirju zelo solidno ekipo (nekateri posamezniki bi brez večjih težav igrali v višjih ligah), ki pa je bila doslej v težavah. »Prišle so na dan večje KROMA izkušnje nekaterih naših posameznikov, predvsem Giuliana Cermelja v napadu. Upam, da bomo odslej igrali bolj samozavestno,« so želje športnega vodje Zarje Roberta Kalca. Zelo učinkovito igra še naprej dolinski Breg, ki je s 3:1 odpravil San Can-zian. Nogometaši Brega so zmagali še petič zapored (osmič letos) in so s 24 točkami (skupaj s Turriacom) prvi na lestvici. V krizi pa je proseško Pri-morje, pri katerem napovedujejo spremembe na decembrski kupoprodajni borzi. »Igrali smo slabo, predvsem na sredini igrišča. Žal imamo kratko klop in to se še kako pozna,« je priznal ka-petan Primorja Peter Emili. V 3. AL je bilo precej vroče na tekmi Gaje na Padričah, kjer je sodnik izključil tri nogometaše tržaške ekipe Campanelle (eden izmed teh je trenerja Gaje Giacoma Di Summo zmerjal s protislovensko psovko). Gaja je točko »ujela« šele v sodnikovem dodatku, ko je sodnik dosodil najstrožjo kazen. Zadovoljni so tokrat bili tudi v taboru Mladosti, ki je visoko zmagala v Villi Vicentini. »Končni izid je mogoče prehuda kazen za Villo, ki je zgrešila kar nekaj lepih priložnosti za gol. Z razliko pa smo bili mi bolj natančni,« je povedal športni vodja Mladosti Ezio Bressan. Pri Mladosti sta dobro igrala Marko Vižintin in Daniele Peric. D-liga Trissino - Sanvitese 0:0, Tolle Kras Repen 2:0, Giorgione - Tamai 2:3, Legnago - Virtus 1:3, Montebelluna - Este 1: , Pordenone - Real Vicenza 1:2, San Paolo - Belluno 4:2, Sacilese - Clodiense 2:2, Sambonifaciese - Union Quinto 2:0, SandonaJesolo - Cerea 2:0 Virtus Vecomp 12 S 2 2 26:10 26 Pordenone 12 S 2 2 21:12 26 Sambonifacijese 12 S 1 3 1S:9 25 Real Vicenza 12 7 3 2 26:17 24 Delta Porto Tolle 12 6 4 2 20:9 22 SanDomaJesolo 12 6 2 4 21:1S 20 San Paolo 12 6 2 4 1S:16 20 Clodiense 12 6 2 4 14:16 20 Este 12 5 4 3 22:15 19 Trissino 12 5 4 3 20:16 19 Sacilese 12 4 4 4 14:12 16 Montebelluna 12 5 1 6 17:22 16 Legnago 12 4 3 5 22:1S 15 Cerea 12 4 3 5 13:15 15 Giorgione 12 5 0 7 13:16 15 Belluno 12 4 1 7 14:21 13 Tamai 12 2 5 5 14:1S 11 Sanvitese 12 1 4 7 9:21 7 Kras Repen 12 2 O 1O 7:26 6 Union Quinto 12 0 1 11 6:2S 1 PRIHODNJI KROG (11. 11.) Real Vicenza - SandonaJesolo, Clodiense - Pordenone, Belluno - Giorgione, Cerea - Tamai, Este - Trissino, Kras Repen - Legnago, Sacilese - Montebelluna, Sanvitese - Sambonifaciese, Union Quinto - Tolle, Virtus - San Paolo Promocijska liga Buttrio - Tricesimo 0:2, OL3 - Terzo 3:0, Ponziana - Pro Romans Medea 1:2, Pro Fagagna - Muggia 1:2, Reanese - Juventina 0:2, Valnatisone - Isonzo 1:1, Vesna - Caporiacco 2:2, Zaule Rabuiese - Trieste Calcio 4:1 Muggia 9 S 0 1 25:6 24 Tricesimo 9 7 2 0 1S:2 23 Pro Fagagna 9 7 1 1 16:7 22 OL3 9 7 0 2 23:5 21 Terzo 9 5 3 1 10:4 1S Caporiacco 9 5 2 2 19:12 17 Juventina 9 4 1 4 11:11 13 Vesna 9 3 2 4 7:12 11 Isonzo 9 2 4 3 7:10 10 Zaule Rabuiese 9 2 3 4 10:11 9 Valnatisone S 2 2 4 S:11 S Romans Medea 9 2 2 5 7:14 S Trieste Calcio S 2 1 5 7:19 7 Reanese 9 2 0 7 12:14 6 Ponziana 9 1 0 S 4:29 3 Buttrio 9 0 1 S 4:21 1 PRIHODNJI KROG (11. 11 .) Caporiacco - Pro Fagagna, Juventina - OL3, Muggia - Reanese, Pro Romans Medea - Buttrio, Terzo - Isonzo, Tricesimo - Vesna, Trieste Caclcio - Ponziana, Zaule Rabuiese - Valnatisone 1. AMATERSKA LIGA Costalunga Begliano 2:0, Gradese - Esperia 0:1, Muglia - Domio 1:0, Pieris - Sistiana Aurisina prel., Primorec - Sovodnje 0:2, Pro Gorizia - Isontina 2:1, Ronchi - Mariano 2:1, San Giovanni - Azzurra 4:1 San Giovanni 9 5 2 2 21:11 17 Isontina 9 5 2 2 15:7 17 Sovodnje 9 4 4 1 11:7 16 Ronchi S 4 3 1 11:6 15 Costalunga 9 4 2 3 9:S 14 Pro Gorizia 9 4 1 4 16:13 13 Muglia 9 3 4 2 10:13 13 Gradese S 3 4 1 16:11 13 Begliano 9 2 5 2 13:10 11 Pieris S 3 2 3 11:9 11 Mariano 9 2 3 4 12:13 9 Esperia 9 2 3 4 9:15 9 Azzurra 9 2 3 4 10:19 9 Domio S 2 3 3 10:11 9 Primorec 9 O 4 S 8:19 4 Sistiana D. 7 0 3 4 6:13 3 PRIHODNJI KROG (11.11. ) Azzurra - Primorec, Begliano - Mariano, Domio - San Giovanni, Esperoa - Muglia, Isontina - Gradese, Pieris - Ronchi, Sistiana D. - Pro Gorizia, Sovodnje - Costalunga Postave ekip naših društev Delta Porto Tolle - Kras Repen 2:0 (0:0) Kras: Giorgiutti, Simonin, Mileto (Micheli), Pastrello, Barbetti, Visintin, Stolfa, Capalbo, Kneževič, Sain (Pavan), Pizzini. Trener: Ristic. Rdeč karton: Simonin v 93. min. Reanese - Juventina 0:2 (0:2) Strelca: v 12. Gulič iz 11-m, 29. Airoldi Juventina: Esposito, Previti, Beltrame, Gulič, Sellan, Jansig, Pantuso, Stabile, Airoldi (Giannotta), Trangoni (Zorzut), Secli (Buiatti), trener Murra. Vesna - Caporiacco 2:2 (2:1) Strelec: v 22. avtogol, 31. Avdic Vesna: Carli, A. Kerpan, Rossone, G. Kerpan, Avdic, Degrassi (De Pasquale, Borelli), Dragosavljevic, Pin, Cano, Spinelli, Martini, trener Zanuttig. Rdeč karton: v 75. Martini Primorec - Sovodnje 0:2 (0:1) Strelca: v 14. Visintin; 75. Paravan Primorec: Barbato, Cappai, R. Castrillon, Debernardi, Di Gregorio, Licciulli (M. Castrillon), Menichini, G. Laghezza (Stocca), Kert (F. Laghezza), Sau, Lanza, trener Corona. Sovodnje: Dim. Devetak, Kogoj, Paravan, Vinci, Visintin, Galliussi, Vanzo (Tomšič), Stergulz, Maurencig (Donda), Colella (Brandolin), Flocco, trener Coceani. Breg - San Canzian 3:1 (0:0) Strelca: 70. C. Bertocchi, 80. Nigris, 89. C. Bertocchi iz 11-m Breg: Giardirri, Labella (Suttura), Sovič, Latin, Coppola, Marturano (Legovich), Daris (Belladonna), M. Brertocchi, C. Bertocchi, Cigliani, Nigris, trener Cernuta. Mossa - Primorje 1:0 (0:0) Primorje: Zuppin, Ferro, Emili, Božič, Zidarich, Ravalico (Tuccio), Paoletti (Ferluga), Steffe' (Siccardi), Pellaschier, Martinelli, Pauletic, trener Ravalico. Zarja - Opicina 6:0 (3:0) Strelci: v 8. Degrassi, 14. Kočič, 31. Kočič; 53. Kočič, 70. Cermelj iz 11-m, 76. Ruggiero Zarja: De Mattia, Segulin, Franco, I. Križmančič (V. Križmančič), Radovini, Yatchominou, Ruggiero, Degrassi (Aiello), Bernobi, Kočič, Cermelj (Pestrello), trener Pocecco. Gaja - Campanelle 2:2 (1:1) Strelca: v 25. Perangeli; 93. Candotti 11-m Gaja: Markovic, Franzo' (Gargiuolo), Rossone, Martin (Mosetti), Potleca, Nissi, Asselti, Candotti, Bronzato, Perangeli, Favento, trener Di Summa. Villa - Mladost 1:4 (0:2) Strelca: v 15. Bertoli, 35. Bertoli; 79. Bertoli, 87. Bressan Mladost: Todon, Zorzin, Peric, Pecorari, De Luisa, Portelli, Bressan, Bertoli, Cristofoli (Cecchet), Vizintin, Bagon (Mucchiut), trener Soranzio. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 9 golov: Cigliani (Breg); 6: Airoldi (Juventina), Nigris (Breg); 5: Brunetti (Breg), Kočič (Zarja); 4: Bertoli (Mladost). 3. AMATERSKA LIGA Audax Sanrocchese - Chiarbola 2:1, CGS -Aurisina 2:2, Fiumicello - Lucinico 0:2, Gaja -Campanelle 2:2, Poggio - Sagrado 0:2, Strassoldo - Montebello Don Bosco 1:5, Villa -Mladost 1:4 Sagrado 7 6 0 1 1S:2 1S Mont. D. Bosco 7 5 2 0 16:4 17 Audax Sanrocc. 7 3 4 0 6:2 13 Aurisina 7 3 3 1 14:10 12 Gaja 7 3 3 1 9:11 12 Cgs 7 2 4 1 9:9 10 Lucinico 7 3 0 4 13:9 9 Campanelle 6 2 3 1 13:10 9 Mladost 6 1 3 2 8:8 6 Chiarbola 6 2 0 4 7:16 6 Strassoldo 6 1 2 3 7:12 5 Poggio 6 0 3 3 6:11 3 Villa 6 0 2 4 2:10 2 Fiumicello 7 0 1 6 5:20 1 PRIHODNJI KROG (11. 11.) Campanelle -Poggio, Chiarbola - Aurisina, Fiumicello - CGS, Lucinico - Strassoldo, Mladost - Audax Sanrocchese, Montebello Don Bosco - Gaja, Sagrado - Villa 2. AMATERSKA LIGA Breg - San Canzian 3:1, Turriaco - Torre 1:0, Mossa - Primorje 1:0, Piedimonte - Romana 1:0, Pro Staranzano - Aquileia 0:2, Roianese - S. Andrea S. Vito 2:0, Villesse - Moraro 1:2, Zarja - Opicina 6:0 Breg 9 8 O 1 29:6 24 Fogliano Turriaco 9 S 0 1 20:4 24 S.Andrea S.Vito 9 6 2 1 11:5 20 Aquiliea 9 6 1 2 19:6 19 Piedimonte 9 5 3 1 14:S 1S Roianese 9 4 3 2 14:9 15 Torre 9 4 2 3 10:12 14 San Canzian 9 4 0 5 15:17 12 Mossa 9 3 3 3 11:15 12 Villesse 9 2 2 5 9:12 S Romana 9 2 2 5 6:14 S Moraro 9 1 4 4 6:11 7 Primorje 8 2 1 S 9:16 7 Zarja 8 1 3 4 14:1 S 6 Staranzano 9 1 0 S 5:19 3 Opicina 9 1 0 S 3:26 3 PRIHODNJI KROG (11. 11 ) Aquileia - Turriaco, Moraro - Zarja, Opicina - Mossa, Primorje - San Canzian, Pro Staranzano - Breg, Romana - Villesse, S. Andrea S. Vito -Piedimonte, Torre - Roianese / ŠPORT Torek, 6. novembra 2012 15 1 SARA GERGOLET Kotalkanje in odbojka v njenem srcu Čeprav je Sara Gergolet (letnik 1996) doma iz Doberdoba, obiskuje 3. razred liceja Franceta Prešerna v Trstu. »V Trstu je edini slovenski jezikovni licej.« Izbrala je jezikovno smer, ker ji jeziki ležijo. Rada ima tudi matematiko. Ne rada se zbuja vsako jutro ob 6.uri, ampak ji prijatelji v šoli polepšajo dan, zaradi tega rada hodi v šolo. Ni ji še jasno, kaj bo, ko bo odrastla. »Po vsej verjetnosti bom fakulteto izbrala šele v 5. razredu.« Ukvarja se tudi z glasbo, igra kitaro, bila pa je tudi skavtinja. Sara je začela kotalkati v Sovodnjah, ko je bila stara 4 leta, od 10. do 12. leta se je ukvarjala bodisi s kotalkanjem kot z odbojko pri Soči. Pri 13. letih se je posvetila izključno odbojki pri Sokolu, kjer je nadaljevala do lani pri Zaletu, ko je morala opustiti agonistično dejavnost zaradi težav s hrbtom. Sedaj trenira rekreativno enkrat tedensko v Doberdobu. Izbrala je ta športa, ker sta se ji zdela zanimiva. Najboljše uspehe je dosegla v kotalkanju, tudi na mednarodni ravni. (and) ft. ® £ (P HE ... da je bil naš prvi nogometaš, ki je igral v italijanski A ligi, Marčelo Ku-fersin (Marcello Cuffersin, 1910 -1983), oče predsednika ZSŠDI Jureta Kufersina. Marčelo je začel svojo nogometno pot pri slovenskem društvu Prosveta. Pri 16 letih je prestopil k Triestini, krstni nastop v A ligi pa opravil pri 20 letih (16.3.1930, Roma - Triestina 5:0). V tisti sezoni (1930/31) je bil to tudi njegov edini nastop. V naslednji sezoni (1931/32) je bil že standardni član Triestine in je igral kar 30 prvenstvenih tekem. V sezoni 1937/38 je prestopil k Fio-rentini. Njegova profesionalna igralska kariera se je končala z drugo svetovno vojno. (lako) JADRANJE - Posadka TPK Sirena Orlando/Russo Cirillo druga na DP 420 za ženske v Neaplju Za las »srebrni« MEDNARODNA REGATA TPK Sirena in JK Čupa: V sodelovanju je moč Posadka razreda 420 Tržaškega pomorskega kluba Sirena se je z ženskega italijanskega prvenstva vrnila s srebrno kolajno. Od prejšnjega četrtka do sobote so ženske, med katerimi tudi dve posadki Jadralnega kluba Čupa, tekmovale v Neaplju, kjer je prvenstvo organiziral pomorski klub Posillipo. Od predvidenih devetih plovov so jih opravili sedem. Prvi dan regat je organizatorjem uspelo izpeljali le en plov z lahkim vetrom. V ostalih dveh dneh se je veter okrepil in so opravili še šest plo-vov, vsak dan po tri. Do predzadnjega dne je zgledalo, da je bilo prvo mesto že oddano, za drugo mesto pa so se borile kar štiri posadke. V zadnjem dnevu je vodilna posadka Paternoster/Di Salle (Y.C.Italiano) storila nekaj napak, posadka Sirene Carlotta Omari/Francesca Russo Cirillo se ji je približala, saj je jadrala odlično in zmagala dva plova, v tretjem pa je bila 5. Žal pa je Carlotti in Francesci zlato ušlo le za 3 točke. Zma- Od leve proti desni Martina Husu, Cecilia Fedel, Ingrid Peric, Chantal Zeriali (vse Čupa); sede: Francesca Russo Cirillo in Carlotta Omari (Sirena) govalki ženskega državnega prvenstva Paternoster/Di Salle sta sicer svetovni mladinski prvakinji Isaf. Posadka JK Ču-pa Ingrid Peric/Chantal Zeriali je zasedla 18. mesto, druga posadka JK Čupa Martina Husu/Cecilia Fedel je bila 30. Tekmovalo je 37 posadk. Na prvenstvu v Neaplju je posadke Sirene in Čupe spremljal trener Matjaž Antonaz. »Z doseženim rezultatom sem zelo zadovoljen. Škoda, ker nam za las ni uspelo osvojiti zlata. Car-lotta in Francesca sta jadrali odlično, saj sta zmagovalki bolj izkušeni in eno leto starejši od njiju. Zadovoljen sem tudi z nastopom Ingrid in Chantal, uvrstitev v prvo polovico lestvice je dober, Martina in Cecilia pa sta jadrali po pričakovanjih.« Na žensko italijansko prvenstvo je bilo vpoklican sodnik JK Čupa Luka Vu-ga, ki je opravil najvišnjo funkcijo predsednika regatnega odbora. Andreja Farneti Vremenoslovci so za nedeljo napovedovali močan južni veter in dež. Tržaški pomorski klub Sirena in Jadralni klub Čupa, organizatorja Mednarodne regate za razrede 470, 420, laser in optimist , ki se je odvijala v Barkovljah, sta se pripravila na hujše razmere kot sta jih dejansko dobila. V nedeljo je v namreč Tržaškem zalivu zavladalo brezvetrje in deževalo je, zaradi tega niso uspeli izpeljati nobenega plova. Tekmovalci sploh niso odšli na morje. Ob poldne so regato prekinili, jadralcem ponudili pašto, sledilo pa je nagrajevanje. V soboto jim je le uspelo izpeljati en plov v zmerno-lahkem vetru. Lestvica je zato ostala nespremenjena. Udeležencev je bilo po eni strani manj kot lani, ko je regato organiziral samo TPK Sirena in so tekmovali le razredi 470, 420 in laser. Lani je bilo jadralcev v teh razredih 36, letos pa skupno 21. Z razliko od lanske izvedbe je bila letošnja namenjena tudi optimistom, ki jih je bilo 110, kljub temu, da je regata Poleg tega je regata sovpadala s tradicionalno Martinovo regato v Izoli. Tako s športnega kot z organizacijskega vidika je regata uspela. »S sodelovanjem med kluboma smo dokazali, da lahko tako na kopnem kot na morju, s skupnimi močmi ograniziramo regato na mednarodni ravni. To je edini način, da lahko organiziramo zahtevno regato s petimi razredi in dvema rega-tnima poljema. V prihodnosti bi želeli regato še nadgraditi in ponovno privabiti klube iz tujine. Pred leti so tekmovali tudi Avstrijci, Čehi, Madžari, Nemci in Hrvati. Letos smo imeli le Italijane in Slovence,« je povedal predsednik TPK Sirena Peter Sterni. Tudi predsednik JK Čupa Roberto Antoni je regato ocenil pozitivno. »Pozitivno je, da smo po štirih letih regato spet organizirali več fotografij na www.primorski.eu skupaj, saj je v teh časih krize in recesije sodelovanje bistveno. Zaradi vremenskih razmer niso vsi jadralci uspeli pokazati svojih sposobnosti na športni plati, dokazali pa so jih z lepim obnašanjem in medsebojnim sodelovanjem.« Čeprav vreme in jadralni pogoji niso bili optimalni, so se jadralci Čupe in Sirene dobro odrezali. Čupa je domov odnesla pokal prvouvrščenega kadeta in prvouvrščene kadetinje (Giorgia Sinigoi) ter skupaj s Sireno prvouvrščene posadke v razredu 420 (Ugrin/Juretič). Sirena je osvojila pokal tretjeuvrščenega kadeta (Tinej Sterni) in drugouvrščene posadke 420 (Omari/Crevatin). Trenerja Sirene in Čupe Robert De Lucia in Matija Spinazzola sta bila z rezultati zadovoljna, saj so bili jadralni pogoji v soboto dokaj zahtevni. Vrstni red: 420: 1. Matia Ugrin/Mirko Juretič (Sirena/Čupa), 2. Matteo Omari/Ashik Crevatin (Sire-na/SVBG); optimist juniores: 5. Luca Carciotti (Čupa), 7. Nicolas Starc (SVBG), 10. Sebastjan Cettul (Čupa), 12. Peter Marzo Magno, 13. Sara Zuppin, 24. Max Zuliani, 25. Pietro Osualdini (vsi Sirena), 31. Jakob Podveršič, 35. Giulio Michelus, 39. Luka Paljk, (vsi Čupa); optimist kadeti: 1. Giorgia Sinigoi (Čupa), 3. Tinej Sterni, 7. Marko Sancin, 8. Elisa Manzin (vsi Sirena), 10. Nina Bene-detti (Čupa), 11. Petra Gregori, 14. Leonardo Glavina (oba Sirena), 19. Cateri-na Sedmak, 22. Alessandro Deluisa, 26. Elena Lo Cascio, 28. Francesco Ferletti in 31. Jan Pernarčič (vsi Čupa). (And) ŠAH - V Aosti Na DP tudi v* ■ • v • nasi najboljši mladinci Minuli konec tedna je v Arvier-ju v Dolini Aoste potekalo ekipno mladinsko državno prvenstvo. Udeležilo se ga je tudi tržaško društvo SST 1904, ki je v konkurenci 23.ekip zasedlo končno 15. mesto (5 točk v šestih tekmah). V tretji oziroma četrti šahovnici sta igrala tudi tačas najboljša zamejska mladinca Enrico Genzo (2,5/5) in Matej Gruden (1,5/5), poleg bolj izkušenih Alberta Jurissevicha (2/5 v prvi šahovnici) in Massimiliana Santinella (2,5/5 v drugi šahovnici).Turnir je bil zelo kakovosten, saj je nastopilo več mojstrskih kandidatov in celo Fide mojster Francesco Rambaldi (elo 2302). (M.O.) ORIENTACIJSKI TEK Gajevcem deželni naslov in drugo mesto med klubi Sezona orientacijskega teka gre proti koncu. Tekači in tekačice gro-pajsko-padriške Gaje so konec tedna nastopili na deželnem prvenstvu v štafeti pri Avianu. Gajevki Marta Pacor in Chiara Sepin sta v kategoriji ženske A osvojile 2. mesto. V moški konkurenci sta načelnik sekcije Fulvio Pacor in Paolo Pizzamus osvojila 3. mesto. Ker pa sta bila prva iz naše dežele, sta osvojila deželni naslov v štafeti. Na klubski lestvici je Gaja osvojila odlično 2. mesto. Nastopilo je deset društev. »Prav na to smo zelo ponosni, saj smo v letošnji sezoni naredili veliki korak naprej in osvojili veliko dobrih rezultatov,« je ocenil Pacor. Gajevci bodo v soboto nastopili še v Palmanovi in nato dan kasneje v Benetkah. 13. januarja se bo začela četrta izvedba Kraškega zimskega prvenstva, ki predvideva kar nekaj etap. Prva preizkušnja bo v Gropadi. spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport MLADINSKI NOGOMET - V pokrajinskem prvenstvu naraščajnikov na Tržaškem Združena ekipa iztrgala točko NARAŠČAJNIKI Sant'Andrea San Vito - Kras 1:1 (1:0) Strelec: Marocco iz 11-m Kras: Gregori, Racman, Renar, Krizman, Miniussi, Costa, Marocco, Bovino, Caselli, Pe-tracci, Maio, Košuta, Stefanovic, Sanzin, Kosovel, Žerjal. Trener: Makivič. V tekmi kroga proti drugouvrščeni tržaški ekipi so nogometaši združene ekipe iztrgali pomembno točko v boju za prvo mesto. Gostitelji so povedli že v prvem polčasu. Varovanci trenerja Dejana Makiviča so v drugem delu reagirali in uspelo jim je izenačiti. Sodnik je združeni ekipi dosodil najstrožjo kazen, ki jo je uspešno izvedel Marocco. Ostali izidi: Domio - Zaule 4:2, Roianese -Esperia 4:1, Sistiana - Opicina 0:4. Vrstni red: Kras 10, S. Andrea 7, Roianese, Cgs, Opicina 6, Sistiana, Esperia, Domio 3, Zaule, Montebello Don Bosco 0. Prihodnji krog: Kras - Montebello Don Bosco. San Canzian - Sovodnje 5:0 (4:0) Sovodnje: Medeot, Terpin (Passon), La-teano, Černic, Pintar (La Pirra), Pavletič (Ko-sič), Čavdek (Winkler), Bruzzecchese, Lo Piano, Leban, Peric. Trener: Feri Naraščajniki Sovodenj so tokrat gostovali pri na igrišču zelo organizirani ekipi San Can-ziana ter kljub požrtvovalnosti, izgubili. V prvem polčasu so predvsem zaradi padca koncentracije in tudi neizkušenosti v fazi branje-nja prejeli dva poceni zadetka. Svoje priložnosti čez celotno srečanje pa so izkali v hitrih (pol)protinapadih in strelih iz razdalje. V drugem polčasu, katerega je zaznamoval velik naliv dežja, je trener Feri skušal vzpostaviti ravnotežje z nekaterimi menjavami igralcev ter tudi posameznih igralnih mest znotraj ekipe in s tem po videnem, pozitivno vplival na sam razvoj dogodkov na igrišču. Juventina - Sevegliano 3:1 (3:0) Strelci: Forchiassin v 5., Cosani v 14. iz 11-m in De Santis v 18. Juventina: Ferro, Pljiuc, De Fornasari, Barbiero, Beltramini (Cadeddu), Cosani, Antonini, Visintin (Tomadin), De Santis, Forc-hiassin. Trener: Ledri. »Pohvaliti moram vse svoje fante, saj smo odigrali eno najboljših tekem v letošnji sezoni. Predvsem v prvem polčasu, ko smo že vodili s 3:0,« je ocenil trener Juventine Gian-franco Ledri, ki je še dodal: »V drugem polčasu smo malo popustili in nasprotniku je uspelo zmanjšati zaostanek. V nedeljo nas čaka težka tekma proti prvouvrščenemu Unionu 91. Radoveden sem, ali jim bomo kos, ali pa ne.« NAJMLAJŠI Kras - Opicina 6:0 Strelci: Niro 3, Kocman 2, Ghersinich. Kras: Paoli, Gregori, Nabergoj, Procacci, Suppani, Feritoia, Kocman, Ghersinich, Niro, Cardarola, Segulin, Smotlak, Carlasara. Trener: Pahor. Združena ekipa najmlajših je brez večjih težav odpravila šibkejšo Opicino. Varovanci trenerja Andreja Pahorja so bili boljši v vseh elementih igre. Ostali izidi: Fani A - Montebello 4:2, Fa-ni B - Trieste Calcio 0:14, Ponziana - Muggia 4:0, Roianese - Esperia 3:0. Vrstni red: Ponziana, S. Andrea 15, Trieste Calcio 13, Kras, Muggia 12, Cgs 10, Fani A 7, Roianese, Opicina, Zaule 6, Esperia 2, Mon-tebello 2, Fani B 0. Prihodnji krog: Kras bo prost. X MuPd cc O Q_ >LO E vO cs p 3« „ go: 's 6 $ - .ti ^ • 'in SH -H O -ŽŽ«-2 N ■ £ 'G , a- i—l " C rt C >u -d - u rt a '3 ^ C g «i rt H S -c ■j h ^ « yj Cti r—J »■os >• -S o »«j a fe s « »i - o rt s Oi b O S fl ^ > 2 „j ¿i »3 > OJ rt O -3 ^ ■a -S « > « B •U O « a B bf" B ¡>U|> •i VI rti 23 K J-, D S g » Z > - ' "i o +■> c N -s rt 41 SŽ > s s OJ D O S ■o ^ fl n! S c 2 OJ C. C o C •pn TJ ■iS 3 S- «s > t« u ■M o a v «s N «S N u .2, v v & •S. a S o rt o -a a, o 3 0 0 0 ^ n n rt > C rt <1; "O O n JS rt F- u v U M rt rt 6 . ' ' rrt , TO rt • OJ ^ S" Q a>U 1 ' > QJ OJ 0; O c .2 c s > ■C "rt a; ^ v » O a «s o TJ S ¡Sd > HH ^ » h v C s: « Si <2 ^ »-3 S o > ^ a o 5 CA 6 , 0) .1 o PH •' M -O ., C «S TJ N C rt u _rt E DU rt «s > h S m 0 0 M) O a >M C «i h rt N N N > O .. OJ 14 g 'Sort 3 -S 'C Saj » 3 E O o g JS Ja "35 h! rt g-Sh > ~0 003 £ £ ^ «s Ji 'S TJ N Si N a o 0.3 M « C5 M> S « S s- O a «s C <1; C S3 o >» o — v « — a 3 t« h .fi v C E O o OJ ^ ej vj u CTJ OJ bo o pj _4I '5T » M _, «S f 13 u > a « S V -u — 0 >• « « ' C . v 2-3 v rt O C P- S C -p rt 4J C« d TJ TJ w 2 'ET «s S «s > a > o .a PjPH I- rt 'd 5 M w S S ž! ^ O bO rt Si ^ c; c If&as s - o o.: &> > s • o >ts ><« S s s" g. -D -D m O 0> . g = «3 i 0 "D y »o nj >' a 5 ^ » 01 ■= • 01 O» C o 1/1 1/1 o oc o. o I- tn o VO m O M w >, ■■■'J S u i 3-5- o U rt >w = £ •> • 3 o BdnBZ Ulli UT 9pB]UI UIBjSojd ioAS A p -n j[>|A i>[ 'oAisn.ip o>[KSA bz [K) ez 0 ofeg z o3i[ o>js.io)Kiinr^ a siuBAopsjdBu ••• as ¡sasop uijpz 1 •njsijSi bu 9}9uiojbz osj[o(| ••• uiessjBod nAjsnjp uiafoAS y\ 0 jo .10) nA)sn.ip aoutjbui -op oirr/i[(| ut oinjs ••• uijuas nAjsnjp luafoAS y\ 0 -oak[3 z o3oz niuBiiqpo ijd ui BJBJA A HP[;?nip[BZ Tjd J9qop Bd UI9ST1NJ 'BUTjdpSTp BU3TJ>[B} UT B>[TUIJ9} '}SOU -}9jds jo) )soir.x|i3 os oiri[.iA o ioni ':»[ri3i u9qjoq uras :au uiaj a 'jaq -op uias UI33 y\ 0 n^sippod iLraAo>jiirpos a olidjd) oii,k| -joq ouibSbuiz o>[ ••• luasApajd uieAjZfi o 5 ^s roiAi ^ w a E n ^ rL >0 .S 1 ^ d a rs '3 «s S H 2 V 2 2 § n i " S-0 OC/C E C TJ I Ol .QJ "3" "o 0 01 o c: >52 3 a - s s s lil S 2 S i s £ i i s 11 iSSŠ is =! S \ S i b« : < i g _ N Z ^ S: S g o . £ S ac s 1 3 _ S s □ = § a s Sigi s« I« S o S ^ 1 o Š = s s S i s s» og g" !" K S O s g s 5! S S S s S £ 5 ši " M J UJ S i P 5 ■ S. 3 « « ; S 2 3 O £ o vi a *- m w < M/1 UJ ; S < 1 U QC ! sgs £ 1 S S > i- ^ i 3 S O g S> S Ml B 21. 1 ~ «2 »»M 9. (U g T3 < 01 š 3 < to cc < I cc < ■u QC I o o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu Torek, 6. novembra 2012 APrimorski ~ dnevnik 17 GORIŠKA - Bali so se Vipave, poplavljala je Soča Nasip rešil Gradišče, v Posočju ogromna škoda V Kanalu huje kot leta 2009 - Vipava se je nevarno približala hišam v Vasi v Sovodnjah »Kaj naj rečem? Molimo in upamo, da se bo gladina reke čim prej začela nižati.« Tako nam je včeraj okrog 15. ure povedal župan iz Gradišča Franco Tommasini, ki si je skupaj z občinskimi uslužbenci in osebjem civilne zaščite ravno takrat ogledoval naraslo Sočo. Reka je skoraj dosegla vrh nasipa v kraju Salet, ki so ga po poplavi iz leta 2009 povišali, prostovoljci civilne zaščite pa so ga včeraj utrdili z vrečami iz peska. Če bi Soča narasla še morda petnajst-dvajset centimetrov, bi se Gradišče znašlo pod vodo. Čeprav podivjana reka ni prestopila bregov, pa je v Gradišču vseeno povzročila veliko gmotno škodo. Voda iz podtalnice je napolnila ves kanalizacijski sistem, tako da bodo morali danes tehniki iz podjetja Irisacqua preveriti njegovo delovanje. Do okvare je po razpoložljivih podatkih prišlo tudi na čistilni napravi, ki jo je voda popolnoma zalila. Popoldne so iz varnostnih razlogov zaprli pokrajinsko cesto št. 8 in most med Gradiščem in Zdrav-ščinami, po mostu za Zagraj pa je promet potekal enosmerno. Pretok reke se je v Gradišču začel nižati komaj v večernih urah, ko je bilo jasno, da je nevarnost mimo. Manj težav kot leta 2009 so imeli v Zdravščinah, kjer je črpalka uspešno črpala vodo iz podtalnice in preprečila, da bi bilo naselje poplavljeno. Brez škode so jo odnesli tudi v sovo-denjski občini, kjer je le v popoldanskih urah Vipava nevarno grozila hišam v Vasi v So-vodnjah, zaradi česar je bila nekaj časa zaprta prometu Ulica 24. maja. Na tem območju je odtekanje Vipave ovirala narasla Soča, zato pa se je vipavina gladina dvignila. Pred nekatera dvorišča je civilna zaščita namestila nekaj vreč peska, k sreči pa voda ni dosegla nobene hiše. Osebje civilne zaščite je bilo po besedah sovodenjske županje Alenke Florenin na terenu cel dan. Zjutraj so v glavnem nadzorovali Vipavo v Ga-brjah in Rupi, kjer je bil pretok ves dan krepko pod opozorilno vrednostjo, popoldne pa so se prostovoljci odpravili v Sovodnje in tam bili pripravljeni na nudenje pomoči v primeru potrebe. Tako v Gradišču kot v Sovodnjah in Zagraju so ves dan spremljali ažuriranje podatkov o pretoku Soče in Vipave na spletni strani slovenske agencije za okolje ARSO. Soča je začela naraščati zgodaj zjutraj, kar je bilo posledica izrednih nočnih padavin na Bovškem, kjer je padlo preko 240 mililitrov dežja. Soča je pri Solkanu ob 11. uri presegla dva Narasla Soča pri Zagraju (levo); solkanski jez (desno); v Gabrjah in Rupi so v soboto in nedeljo z vrečami in nasipi iz peska zavarovali hiše, k sreči pa je bilo v Vipavski dolini malo padavin, tako da včeraj Vipava ni vzbujala skrbi (spodaj) BUMBACA, KM. več fotografij na www.primorski.eu tisoč kubičnih metrov na sekundo, najvišji -rekordni - pretok pa so nato izmerili ob 15. uri: 2401 kubični meter vode na sekundo, kar je kar sto kubičnih metrov več kot leta 2009. Pretok je začel upadati pod večer, na območju goriške pokrajine pa so prostovoljci civilne zaščite nadzorovali reko celo noč. Veliko huje kot v goriški pokrajini pa je bilo v zgornjem Posočju. Že v dopoldanskih urah so imeli zaradi narasle Soče težave na Kobariškem in Tolminskem, nekaj ur kasneje pa še v Kanalu. Včeraj je območje poplav obiskal tudi obrambni minister Aleš Hojs. Na napovedano močno deževje so se občinski štabi civilne zaščite pripravljali že med vikendom, nove poplave so pričakova- li zlasti v Vipavski dolini. Že včeraj zjutraj pa je postalo jasno, da je vodna ujma najhuje divjala v zgornjem Posočju; v občini Tolmin je zalilo dve hiši, celo polje z nogometnim igriščem, dve hiši je močan veter odkril. V občini Kobarid so reševalne službe posredovale na 20 objektih. Veliko škode so zabeležili tudi v občini Kanal. Zaradi obilnih padavin so bili včeraj zaprti tudi številni poplavljeni odseki cest na celotnem severnem Primorskem, največ v Posočju. Včeraj je bil aktiviran tudi vod Slovenske vojske iz vipavske vojašnice, sodeloval je pri polnjenju protipoplavnih vreč v Zaloščah pri Dornberku in pri razdeljevanju le teh v Kanalu, kjer se je reka Soča približala rekordnemu pretoku. Nasploh je bilo, kar se tiče Goriške, v Kanalu najhuje. V Desklah so včeraj morali prekiniti pouk v osnovni šoli, saj je voda zalila spodnje prostore, pouka na tej šoli danes ne bo. Zalilo je kamp v Kanalu. Na nogah je bilo okoli 100 ljudi, ki so pregledovali stanje in skušali pomagati, kjer se je dalo. »Mislili smo, da je bilo za božič 2009 hudo, a je sedaj za pol metra huje,« je včeraj povedal kanalski župan Andrej Maffi. Več o nastali škodi v Kanalu bo znanega danes. Včeraj je bila zaprta tudi Soška magi-strala med Solkanom in Tolminom, saj je v bližini Plav Soča prestopila bregove. V Pre-lesju pri Plavah so zjutraj gasilci morali iz vode izvleči osebno vozilo, ki je obtičalo na lokalni cesti, nato pa ga je hitro naraščajoča Soča kar odnesla. (dr, km) PODGORA - V popoldanskih urah iz varnostnih razlogov zaprli »pašerelo« Karabinjerji zapodili radovedneže Kljub prepovedi so z vrha opazovali deročo reko - Soča poplavila nižji predel pevmskega parka in tamkajšnji privez za kajake Zaprta »pašerela« v Podgori Iz varnostnih razlogov so včeraj popoldne zaprli podgorsko »pašerelo«; Soča je pod njo tako močno drla in udarjala ob njene stebre, da se je nevarno tresla. Kljub zaprtju pa so se številni radovedneži vseeno odpravljali si z vrha ogledovat podivjano reko, ki je BUMBACA popolnoma preplavila ostaline napol porušenega jezu, zgrajenega med Stražcami in Podgoro. Ker se je popoldne na »pašereli« zbralo že malce preveč radovednežev, so na kraj prišli karabinjerji, ki so poskrbeli, da so ljudje zapustili tresoči se most. Nara- Privez kajakaškega društva Šilec pod pevmskim parkom FOTOA. R. sla Soča v Podgori sicer ni povzročila drugih težav, saj teče na tem območju reka precej niže od hiš. V Pevmi pa je Soča zalila nižji predel obrečnega parka. Ravno tako je bil slikovit pogled na jez pod parkom, ki ga je voda preskakovala z vi- sokimi valovi. V parku je reka skoraj popolnoma prekrila plavajoči privez kajakaškega društva Šilec. Ker je bilo v reki cel kup vej in dreves, so že dopoldne zaprli kanal, ki se začenja pri Madonini in vodo usmerja proti hidroelektrarni v Fari. (dr) NOVA GORICA Našteli 116 plazov Včerajšnje jutro so v Novi Gorici in spodnji Vipavski dolini pričakali razmeroma mirno, saj napovedanih obilnih padavin k sreči ni bilo. Zaradi tega Vipava v Renčah, Biljah in Mirnu ni povzročala težav kot prejšnji teden, tudi zadrževalnika vode Pi-kolut in Pikol, ki sta tedaj zelo dobro opravila svojo nalogo in preprečila še hujše poplave v Novi Gorici, Rožni Dolini, Šempetru in Vrtojbi, tokrat nista odigrala posebne vloge. V Novi Gorici in okolici pa so še vedno težave s plazovi, teh je samo v novogoriški občini popisanih 116. Nekateri plazovi so se sprožili že pred leti, a so bili doslej na večini opravljeni le najnujnejši ukrepi, in sploh še niso bili sanirani, nekateri pa so se sprožili na novo. Zaradi zemeljskega plazu na odseku hitre ceste Vogrsko - Selo, ki se je sprožil ob zadnjem deževju in ogroža hitro cesto, je bil zaprt vozni pas v smeri Ajdovščine. Prav tako so zaradi plazu zaprli cesto iz Rožne Doline proti Stari Gori. Plaz je odnesel del ceste v zgornjem Lokovcu. Geolog Boris Ri-javec iz Geoinženiringa je pojasnil, da so včeraj nabolj kritične primere, kot na primer plaz za bolnišnico v Stari Gori, zavarovali do te mere, da vsaj niso nevarni. Opazovati jih bo treba pa še nekaj dni, saj do plazenja lahko še pride z zakasnitvijo. Teren je namreč zelo razmočen. Včeraj zaradi plazov ni bilo treba izseliti nikogar. (km) 1 8 Torek, 6. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Posvet v Kulturnem domu Azbestne bolezni, tragedija brez meja Izvedenci o pojavu z vidika uporabe, uničevanja, prava, okolja in zdravja Udeleženci posveta v Kulturnem domu Asbestos je naslov prejšnji teden na tiskovni konferenci napovedane ga in včeraj uresničenega študijskega srečanja o zgodovinskih, zdravstve nih, pravnih in okoljskih vidikih upo rabe in škodljivosti azbesta. Srečanje je bilo čezmejno zaradi primerjave med različnimi izkušnjami, zapleti in poskusi reševanja azbestnih težkih bolezenskih posledic. Prvi je posegel pokrajinski pred sednik Enrico Gherghetta, saj je go riška pokrajinska uprava v prvih vrstah pri soočenju in reševanju po sledic »tihega ubijalca«. Posredoval je tudi pozdrav in sporočilo novogori škega župana Mateja Arčona, ki se srečanja ni mogel udeležiti zaradi alarmnega stanja voda na širokem ob močju okrog Nove Gorice in samega mesta. V imenu deželne uprave je za radi zadržanosti odbornika Elia De Anne spregovoril goriški deželni svetnik Gaetano Valenti. Sledila so poročila več kot tri deset raziskovalcev in operaterjev s področja iskanja zgodovinskih po javnosti azbesta tako glede proiz vodnje kot uporabe in na koncu uni čevanja, s področja zdravstva in pra va ter tudi okolja. O vsem smo poro čali že prejšnji teden po tiskovni kon ferenci. Dodatno omenimo poroče valce iz Slovenije. Bojan Goljevšček iz Nove Gorice je predstavljal Zvezo sindikatov obolelih za azbestozo in je posredoval zgodovinske vidike ter dogajanja v Sloveniji. Marko Vudrag iz Zavoda za zdravstveno varstvo v Novi Gorici je prikazal pozne posledice obolelosti. Odvetnik Jure Srhoj je posredoval nekaj izkušenj iz slovenskega prostora in prakse. Andrej Miška je prikazal stanje na krajevni ravni, se pravi na območju Nove Gorice, in soočenje mestne uprave z različnimi pojavnostmi in posledicami. Dogajanja so popestrili nekateri ustvarjalci z video posnetki in umetniškimi zamislimi, ki naj prebudijo v ljudeh vsaj zanimanje, če že ne zaskrbljenost za material, ki se še vedno nahaja v objektih in na divjih odlagališčih. Največje zanimanje je verjetno vladalo za tako imenovano »belo knjigo« o azbestu. Izkazalo se je, da takšna knjiga materialno ne obstaja, ker gre dejansko za široko zasnovan in skoraj povsem uresničen projekt zbiranja in obdelave najrazličnejših podatkov, ki se tičejo azbesta v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Gre za tisoče občutljivih podatkov, ki jih ščiti pravica do zasebnosti, hkrati pa so na razpolago za zdravstvene, pravne in druge izvedence. Na koncu je povzela celotno problematiko pokrajinska podpredsednica Mara Čer- NOE na gradbišču Karabinjerji iz videmskega okoljskega oddelka NOE v teh dneh preverjajo morebitne nepravilnosti pri ravnanju z zemeljskimi izkopi na gradbišču avtoceste Vileš-Gorica. Komisarska uprava pojasnjuje, da preiskovalno delo poteka na 52 zemljiščih, predvsem takih, kjer gradijo zadrževalnike odpadne vode. Gradbena dela se medtem nadaljujejo, preverjanje pa bo kljub temu povzročilo določene zamude pri njihovem uresničevanju. Nudili so mu pomoč Sinoči je v Nunski ulici v Gorici posredovala goriška rešilna služba 118. Starejšega moškega, ki živi v enem izmed tamkajšnjih stanovanj, je obšla slabost, sosed pa je poklical na pomoč. Ker so bila vrata zaklenjena, so morali v Nunski ulici posredovati tudi gasilci. RONCHI - Odkritje občana Nadvoz zgradili z nagrobnimi kamni Nagrobni kamen z imenom vojaka Odločil se je za temeljito čiščenje dvorišča, ki je bilo poraščeno z robido in grmovjem, med delom pa je naletel na presenetljivo odkritje. Kamni, iz katerih so zgradili nadvoz, po katerem je speljana državna cesta št. 14, niso navadni kamni, pač pa so ostanki grobov italijanskih vojakov, padlih med prvo svetovno vojno. Michele Sundas, ki se je pred nekaj meseci preselil v Ronke, kjer je odkril nagrobnike, je takoj obvestil različne institucije, saj meni, da bi morali zanje najti bolj dostojanstveno mesto, a nihče ga ni uslišal. Zato se je naposled obrnil na popularno televizijsko oddajo Striscia la notizia: le-ta je v Ronke poslala Valeria Mo-rella, ki je pripravil prispevek, ki je bil na ogled minuli petek na televizijski mreži Canale 5. Sundas, ki se je v Ulico 24 Maggio preselil maja, se je v prejšnjih mesecih odločil za ureditev dvorišča, ki je bilo precej zanemarjeno. Del njegovega posestva je tudi stena nadvoza, ki pelje iz Ronk proti Tržiču. Le-ta je bila popolnoma poraščena, med čiščenjem pa je Sundas opazil, da so bila na nekaterih kamnih, s katerimi so zgradili nadvoz, vklesana imena vojakov. Nekatera imena niso berljiva, saj so jih z dletom ali drugim pripomočkom skušali izbrisati. Sundasovo odkritje je tik pred dnevom oboroženih sil vzbudilo veliko pozornost, poznavalec prve svetovne vojne Marco Mantini pa pravi, da je bila nekoč uporaba nagrobnih kamnov za nadvoze in cestne nasipe dokaj pogosta stvar. »V tem ni nič škandaloznega. Material opuščenih vojaških pokopališč, ki ga ni prevzela organizacija Onorcaduti, so večkrat uporabljali v take namene,« je pojasnil. GORICA Predstavili odbor za Bersanija V Gorici se je včeraj predstavil goriško-števerjanski odbor pripadnikov Demokratske stranke, ki za premiersko kandidaturo leve sredine podpirajo Pier Luigija Bersanija. »Tako smo se odločili, ker ima Italija z njim stvarno možnost razvoja in upanja v bodočnost. Bersani je že dokazal, da zna upravljati in ima jasne ideje o tem, kako je treba voditi državo iz krize in biti hkrati pozoren do šibkejših slojev, po katerih je kriza najmočneje udarila,« so povedali predstavniki odbora. Med njimi so tudi trije Slovenci - Aleš Waltritsch, David Peterin in Joško Terpin -, včerajšnje predstavitve pa so se udeležili Oliviero Furlan, Federico Portelli, Laura Fasiolo, Enzo DalTOsto, Marco Rota in Marco Rossi, ki ima vlogo koordinatorja. Danes bo dokument v podporo Bersaniju predstavila skupina javnih upraviteljev iz goriške pokrajine. Primarne volitve leve sredine bodo 25. novembra. GORICA - Pokrajina pripravlja več pobud November bo mesec usmerjanja nižješolcev Novembra bodo na Goriškem potekale številne dejavnosti za usmerjanje učencev drugih in predvsem tretjih razredov nižjih srednjih šol, ki jim pokrajinska uprava želi priskočiti na pomoč pri izbiri nadaljnjega študija in jim omogočiti, da čim bolj zavestno in premišljeno sprejmejo to pomembno odločitev. Vrsto pobud, ki jih bodo priredili v prihodnjih tednih, je včeraj predstavila pristojna pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra, ki je ob tradicionalnem sejmu usmerjanja GoOrienta in srečanjih za starše napovedala tudi nekaj novosti. »Skupaj s pokrajinskim šolskim uradom in deželno službo za usmerjanje smo začeli razmišljati o tem, da bi bodočim dijakom ponudili možnost, da pobliže spoznajo delo na višjih srednjih šolah in izberejo tisto smer, ki jim najbolj ustreza. Oktobra smo zato ravnateljem vseh višjih in nižjih srednjih šol (tudi slovenskih, op.ur.) predstavili nov projekt, ki predvideva, da učenci drugega in tretjega letnika nižje srednje šole opravijo neke vrste enotedenski staž na višjih srednjih šolah. Kako bo delo organizirano, bomo podrobneje določili v sporazumu, ki ga bodo sodelujoče šole podpisale 27. novembra,« je povedala odbornica Bianca Della Pietra. Istega dne se bo v Ulici Diaz v Gori- ci začel tudi sejem GoOrienta, na katerem bodo vse višje srednje šole goriške pokrajine prikazale nižješolcem svojo ponudbo. Sejem se bo zaključil 29. novembra. Niz pobud, ki bodo namenjene predvsem staršem otrok, ki se pripravljajo na izbiro višješolske študijske smeri, se bo začel že v četrtek, 8. novembra. Ob 9.30 bo v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici posvet z naslovom »I primi anni di carriera dei giovani: falsi miti ed evidenze em-piriche«. Predaval bo docent ekonomske politike na univerzi La Sa-pienza Michele Raitano. Drugi posvet bo v slovenskem višješolskem centru v Gorici na sporedu 12. novembra, ko bodo predstavniki deželnega centra za usmerjanje predavali staršem na temo »La scelta sco-lastica spiegata ai genitori: i criteri ef-ficaci per individuare la scelta sco-lastica dei propri figli e l'offerta for-mativa delle scuole secondarie«. Podobno srečanje bo 15. novembra potekalo v avditoriju šole Pertini v Tržiču. Zadnje javno srečanje bo 30. novembra v Ulici Puccini, kjer bodo organizirali videokonferenco s pod-tajnikom na italijanskem ministrstvu za šolstvo Marcom Rossijem. Tema predavanja bo šolski osip. (Ale) NOVA GORICA - Revija Starosta mali princ Pred pevskim koncertom pobliže spoznali ponudbo Goriških Brd Tradicionalne prireditve so se udeležili upokojenski zbori štirih večjih obmejnih mest Primorske Vsako leto se od 2001 dalje v jesenskem času srečajo po vrsti na že tradicionalni pevsko-kulturni prireditvi Starosta mali princ upokojenski zbori štirih večjih obmejnih mest Primorske, in sicer Gorice, Nove Gorice, Trsta in Kopra. Letos je za organizacijo prireditve v nedeljo, 28. oktobra, poskrbela Pokrajinska zveza DU Severne Primorske (PZDU) v sodelovanju z DU Nova Gorica. To je bilo četrto srečanje tretjega ciklusa. Prireditev ima namen povezovati Slovence od Goriške do Istre in ohranjati pridobljene izkušnje ter vrednote, ki morajo biti v oporo mlajšim rodovom. Kot vsa leta doslej so organizatorji pripravili poleg popoldanskega programa tudi jutranji obisk krajev, ki so zaznamovali zgodovino naše Primorske. Za Goriško so v tem pogledu pomembna tudi Goriška Brda, ki so svojstven svet ob slovenski zahodni meji, dežela sadja, odličnega vina in zadnje čase tudi oljk. Člani upokojenskih društev obmejnih mest so se kljub zelo slabemu vremenu povzpeli do lepo obnovljene turistične vasi Šmartno. V tamkajšnjem Kulturnem domu so bili deležni prisrčnega sprejema in res zanimivega srečanja z Brici. Po nastopih briškega kvinteta sta prisotnim spregovorila predsednik PZDU Nova Gorica Alojz Vitežnik in župan občine Brda Franc Mužič. Domačinka Milena pa je zelo na- Ženski pevski zbor Pristan Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Kopra tančno in bogato predstavila zgodovino Brd od preteklih do današnjih časov. Po poklonu žrtvam in položitvi venca ob spomenik v Gonjačah so udeleženci ob vodenem ogledu bolje spoznali Šmartno. Nato so se odpeljali na Dobrovo, kjer so si po odličnem kosilu v gradu nekateri tudi ogledali stalno razstavo velikega, svetovno znanega slovenskega umetnika Zorana Mušiča. Popoldne je od 17. ure dalje potekal pevski koncert v Kulturnem domu v Novi Gorici. O pomenu in namenu prireditve so govorili predstavniki društev in organizacij vseh štirih obmejnih mest. Nastopil je najprej kot gost večera Dekliški pevski zbor iz Stomaža pri Ajdovščini. Sledili so ŽePZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško pod vodstvom Aleša Hobana, ŽePZ Pristan Univerze za 3. življenjsko obdobje iz Kopra pod vodstvom Eliane Humar, MoPZ Fran Ven-turini od Domja pod taktirko Ivana Tavčarja in ŽePZ Univerze za 3. življenjsko obdobje iz Nove Gorice pod vodstvom Jožice Golob. Vsi zbori so za sklep zapeli Vstajenje Primorske Rada Simoni-tija. Za lepo preživet kulturni dan gre iskrena zahvala predsedniku Pokrajinske zveze DU Nova Gorica, predsedniku DU Nova Gorica, predsednici krožka Krut iz Trsta, predstavnici DU Koper in vsem sodelujočim upokojenskim društvom. (ed) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 6. novembra 2012 19 GABRJE - Tradicionalno družabno srečanje Martinovo z razstavo Postavili na ogled dela mlade likovnice Janine Cotič - Zbor Skala z novimi pevci Kljub muhastemu vremenu so v nedeljo v Ga-brjah v nadvse prijetnem vzdušju pripravili vsakoletno martinovanje, ki je v vasico ob Vipavi priklicalo kar lepo število ljudi. Zaradi vremenskih napovedi, ki niso obetale nič dobrega, so se marljivi Gabrci odpovedali pripravi tradicionalnega okrašenega voza, polnega pridelkov in novega vina, ki je po navadi krasil trg pred kulturnim domom v vasi. Člani društva Skala so se zato odločili, da sadove zemlje razstavijo na veliki okrašeni mizi v zgornji dvorani gabrskega doma. Nedeljsko praznovanje se je v prvih popoldanskih urah pričelo z zahvalno mašo, ki je tudi letos potekala v spodnji dvorani doma. Mašo je daroval župnik Karlo Bolčina, ki je v svojem nagovoru med drugim podčrtal vlogo kmeta, ki si z delom na zemlji priskrbi pridelke za preživetje, obenem pa varuje zemljo pred izkoriščevalci in brezvestnimi špekulanti. Po verskem obredu, pri katerem je nastopil tudi otroški pevski zbor, se je Robert Juren, član društva Skala, zahvalil vsem, ki so na kateri koli način prispevali k organizaciji občutene prireditve. Posebno zahvalo je izrekel domači lovski družini, ki je skuhala okusen golaž z divjačino in polento, vaščankam za pripravo sladic in drugih dobrot, pa tudi vinogradnikom za vino. Manjkal ni niti dišeč pečen kostanj. Sledilo je odprtje slikarske razstave, ki jo je postavila likovna ustvarjalka iz Sovodenj, mlada Janina Cotič. Avtorica, ki kljub mladosti, ima za sabo kar pestro likovno ustvarjalno pot, se je v Gabrjah predstavila z vrsto risb, v glavnem portretov in aktov, ki so sad njenega obiskovanja likovnih tečajev na Akademiji likovnih umetnosti v Benetkah. Ogled razstave je možen ves ta teden v popoldanskih urah. Umetnico je predstavil Robert Juren, zbor Skala pa je zapel priložnostno pesem. Vse dogajanje se je nato preselilo v zgornjo dvorano, kjer je zbor Skala pod vodstvom Zulejke De-vetak zapel nekaj pesmi, ki sodijo k praznovanju Martina, župnik Bolčina pa je blagoslovil razstavljene sadove zemlje. Omeniti velja tudi, da je letos k pevskemu zboru Skala pristopilo nekaj novih pevcev, ki bodo bržšas pomagali, da zborovsko petje v Gabrjah ne bo usahnilo. Družabnost s pokušnjo novega vina in raznih dobrot, je muhasti nedelji vtisnila pečat veselja, ki je sestavni del Martinovega dne. (vip) Robert Juren predstavlja likovno umetnico Janino Cotič FOTO VIP DEVETAKI - Večer v gostilni Pri Miljotu Trojna obletnica Gostinsko dejavnost je dedek bratov Peric začel opravljati pred 90 leti - Razstavili so tudi fotografske posnetke Silvana Pittolija Prepogosto in neupravičeno govorimo o dolgem izročilu že po desetih letih kakšne dejavnosti. Potem pa pride nekdo in ti postreže v devetdesetimi leti prisotnosti na nekem delovnem področju. Takšen primer so slavili v soboto zvečer v gostišču Pri Miljotu ob križišču državne ceste s pokrajinsko, ki pelje v Doberdob. Slavje s pogostitvijo je bilo odprto javnosti in res so se zbrali najrazličnejši gostje iz Dola, Gorice, Doberdoba, Tržiča, Sovodenj in Števerjana. Krog oseb se je razširil na zaljubljene v fotografijo, ker sta brata Peric - Robert in Aleksander - za obele-ženje pravzaprav treh obletnic razstavila tudi posnetke, ki jih je oblikoval Silvan Pittoli. Robert Peric, ki gostinski obrat neposredno vodi, je med pozdravom obrazložil, za katere obletnice gre: pred devetdesetimi leti je stari oče prevzel gostilno v hiši, ki je sedaj v ruševinah in jo prerašča bršljan, stoji pa prav nasproti izteka »doberd-obske ceste« v državno magistralo št. 55. Hišo so zažgali okupatorji v času Goriške fronte: na isti strani državne ceste stoji v bližini kamnito obeležje s ploščo v spomin na takratna dogajanja; pred petinštiridesetimi leti je bil na vrsti oče, ki je uredil obrat na sedanji lokaciji in ga skupaj z ženo vodil približno tri desetletja, pred petnajstimi je dejavnost prevzel njun sin Emil, ki je pred sedmimi leti preminil v prometni nesreči v Španiji. Gostilna je bila nekaj let v najemu, letos pa ji je dal nov zagon Emilov brat Robert. V imenu deželnega in pokrajinskega Slovenskega gospodarskega združenja je voščilnico s poudarkom na pomembnosti in uspešnosti gostilniške dejavnosti v naši narodni skupnosti posredoval Aleš Waltritsch. Sam avtor fotografij Silvan Pittoli, predsednik Fotokluba Skupina 75, je obrazložil nastanek in sporočilnost serije dvanajstih posnetkov. Gre za »simetrije« odtenkov, nabranih v kraškem okolju in sestavljenih v temnici z osebno interpretacijo in iskanjem obrazcev, ki urejujejo navidezen nered. Razstavljena dela bodo gostje v jedilnicah lahko (tudi podzavestno) doživljali med tovariškim kramljanjem in uživanjem okusov različnega izvora, saj ima sedanji upravitelj korenine v Dolu, po mami na Tolminskem, delal je dolgo let na turističnem področju v Španiji in seveda mu nista neznani italijanska in dunajska kuhinja. Kaj pa je bilo drugega druženje, ki ga je popestril glasbeni ansambel Trije prašički, sestavljen iz petih instrumentalistov doma od Slivnega do Dolenj in po-ustvarjalcev od narodnozabavne do haevy metal glasbe, če ne vabilo na po-kušanje različnih dobrot tudi v okviru prireditve Okusi Krasa, katere sestavni del je gostišče Pri Miljotu? Robert Peric in Silvan Pittoli (zgoraj); odprtje razstave (spodaj) FOTO AR VRH - Večer v Lokandi Devetak Dobro se znajdejo tudi s kakovostnim pivom V Lokandi Devetak so točili pivo iz pivovarne 32 FOTO AW Tudi s pivom je okusno. Tako bi lahko naslovili zanimiv večer, ki je v gurmanskem hramu Devetakovih na Vrhu spojil Gabrijeline kuharske mojstrovine in okusne proizvode manjše obrtniške pivovarne iz Pederobbe pri Trevisu. V kraju, kjer so vrhunska vina doma, se sicer najdejo tudi številni oboževalci najstarejše in najbolj priljubljene alkoholne pijače na svetu. Tokratni udeleženci večera pri Čotovih so bili v glavnem različni od onih, ki jih običajno srečujemo na degustacijah z vinom. Ni nam znano, če je Uštili Devetak z družino načrtoval večer v znamenju piva dalj časa ali če se je zamisel porodila in uresničila v nekaj tednih, Čotovim pa je treba priznati daljnovidnost in upravičenost izbire. GORICA Rešujejo težave s frekvencami Radia Trst A Zadnje tedne, predvsem na Goriškem, so velike težave s sprejemanjem Radia Trst A, kar tehniki sproti urejujejo, dokončna rešitev problema pa bo dosežena, ko bodo nameščeni posebni deli oddajnika, ki jih trenutno še pričakujejo. Glede na to, da šesta oddaja niza o bratih Rusjan »V sinjo brezkočnost« zaradi tehničnih težav na Goriškem ni šla v eter, so v uredništvu Slovenskih programov RAI odločili, da jo ponovno predvajajo danes ob 18. uri, nova, sedma oddaja pa bo na sporedu jutri ob 10.10. Upajo seveda, da bodo težave odpravljene, sicer pa sporočajo, da je radijska postaja na voljo tudi na televiziji. Dovolj je, da sprožite samodejni iskalnik digitalnih kanalov in kanal Radia Trst A se bo sam prikazal, deluje pa vedno, ker ni odvisen od oddajnikov radijskih frekvenc. GORICA - V Kinemaxu Montifilm Začenja se niz gorniških filmov V Kulturnem domu se danes začenja niz filmskih večerov, ki ga prireja goriška sekcija CAI v sodelovanju z združenjem Analogo film iz Trsta. Monti film - letos ga prirejajo enaind-vajsetič - se bo vrtel še 13., 19. in 24. novembra in ponudil bogato paleto filmov, kjer sicer prevladujejo taki z gorniško vsebino, ne manjka pa posnetkov, ki prikazujejo vrhunsko športno dogajanje, tako ali drugače povezano z gorami. V sklopu ciklusa Monti film, bodo predvajali tudi slovenski film Sfinga. Predvajanja bodo ob 17.30 in ob 21. uri. Predvidoma bodo vsak večer zvrteli po štiri filme. Današnji spored predvideva: ob 17.30 italijanski film »Sentire il mio passo sul sentiero« režiserja Carla Prevostija, zatem pa projekcija filma »Compagno orso« režija Val. De Marchi. V večernem delu, ki se bo pričel ob 21. uri bodo zavrteli film »Cold« ameriškega režiserja A. Fogla, zatem pa še »Cave of the forgotten drams« francosko-ameriška produkcija, rež. W. Herzog. GRADIŠČE Odpade ponovitev Zaradi zdravstvenih težav, povezanimi z vidom igralke Ariel-le Reggio, danes odpade ponovitev gledališke predstave »Mald-obrie«, ki so jo nameravala uprizoriti v Gradišču. Gledališka skupina Contrada z režiserjem Fran-cescom Macedoniom na čelu se opravičuje gledalcem, ker ni bilo mogoče v tako kratkem času nadomestiti igralke, tudi zaradi glavne vloge, ki jo ima v igri; denar za vstopnice bodo vrčali danes od 20. ure dalje pri blagajni občinskega gledališča v Gradišču (tel. 0481-969753). Med številnimi ponujenimi pijačami je imela svoj prostor tudi dokaj raznolika proizvodnja obrtniške pivovarne 32 Via dei Birrai, ki se zgleduje po belgijskem načinu proizvajanja piva z visokim fermentiranjem z naknadnim vrenjem v steklenicah. Pivovarna ponuja sedem različnih vrst piva, na Vrhu so jih predstavili pet, ostali dve pa sta sezonski in nista še bili na razpolago. Piva so spremljala tako nove kot tudi že predstavljene kulinarične užitke. Gostje so z uvodnimi prigrizki - jogurtovo peno s skuto, svežim sirom »caciotta«, hobotnico z zelenjavicami in rakovimi repki na krompirjevem pireju - pili lažje, osvežujoče, svetlo rumeno začinjeno pivo brez filtracije »Tre + due«. Sledil je odprti raviol z zajčevim ragujem aromati-ziranim s pivom »Curmi«, svetlim pivom iz pire in pivskega slada. Stopnja alkohola, ki je pri prvem pivu bila dokaj nizka (3,2) se je s tem pivom že krepko dvignila čez pet. »Oppale« je ime svetlega piva belgijskega tipa iz hmelja, ki so ga Deveta-kovi uporabili pri pripravi in ponudili z mehko polentico, sesekljano klobaso in svežo salamo s pivskim kisom. Da, tudi iz piva dobimo kis, in je še kar okusen in prilagodljiv. »Audace«, krepko svetlo pivo rumene barve z dvojnim pivskim sladom, je najmočnejše pivo obrtniške pivovarne s kar 8,4 stopinjami. Zelo dobro je dopolnilo krompirjeve »spattzleje« s cimetom, račjimi prsi in slivami. Med hodi sta tako Uštili Devetak, čigar Lokanda je tudi letos dosegla zelo visoko uvrstitev med deželnimi gurmanskimi hrami, kot predstavnik pivovarne 32 predstavili hode in ponujena piva. Glavna jed je tokrat bilo zelo okusno in mehko stegno divjega prašiča, kuhano kar 15 ur pri nizki temperaturi v omaki piva »Admiral«, jantarjastega solidnega temnega piva z dvojnim pivskim sladom, pri-ležnim za divjačinske hode in zimske dni. Zanimiv in užiten večer se je zaključil s polzmrznjeno sladico s Sarinim medom - naj tu še enkrat spomnimo, da bo Sara Devetak s svojimi domačimi kmetijskimi proizvodi 8. novembra prejela nagrado za žensko podjetništvo na goriški Trgovinski zbornici - in peno piva 32 istoimenske pivovarne iz Pederobbe. (aw) 20 Torek, 6. novembra 2012 ALPE JADRAN, RUBRIKE / GORICA - Stara je bila 91 let Tiho odšla pisateljica in pesnica Zora Saksida Tiho je odšla Zora Saksida vd. Graziani, pesnica, pisateljica in kulturna delavka. Od nje so se poslovili v petek v cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer so pri pogrebnem obredu sodelovali duhovniki Marijan Markežič, Karel Bolčina, Oskar Simčič, Cvetko Žbo-gar in Ambrož Kodelja. Pokojnica zapušča sina Bogdana in vnuka Erika. Zora Saksida se je rodila 21. julija leta 1921 v Ljubljani kot drugi otrok v družini 16 otrok. Njen oče se je imenoval Franc, doma je bil s Saksida pri Dornberku, njena mati pa Ana Kumar in je bila rojena v Kojskem v Brdih. Saksidova je obiskovala dekliško osnovno šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani, nato pa drugo državno realno gimnazijo na Poljanah Leta 1941 se je vpisala na univerzo, na tehnično fakulteto; študirala je kemijo in opravila prvi kolokvij iz kristalografije. Ker so italijanske zasedbene oblasti njeno fakulteto zaprle, se je ob koncu januarja 1942 vrnila k družini, ki se je mesec dni prej preselila v Gorico. V jeseni istega leta se je vpisala na univerzo v Firencah (kemija) in obiskovala predavanja do božičnih počitnic, ko se je zaradi bombardiranja vrnila v Gorico. Postala je kurirka OF, 22. februarja leta 1943 jo je aretirala goriška kvestura, zaprta je bila v Gorici, na Kostanjevici in v Trstu. Izpustili so jo dan po italijanski kapitualciji, 9. septembra leta 1943. Med vojno je bila upravnica poltednika »Goriški list« in v njem sodelovala s pravljicami. Zato so jo 3. maja leta 1945 jugoslovanske oblasti zaprle, na prostost je bila izpuščena 27. junija leta 1945. Leta 1946 je obiskovala in z maturo dovršila 6-mesečni honorirani tečaj za učitelje v Gorici; nato je poučevala na osnovni šoli v Gorici in Bukovici, v Dolini pri Trstu, na Škofijah in v Rojanu. Ko je prišlo Svobodno tržaško ozemlje pod Italijo, je izgubila službo, ker ni imela italijanskega državljanstva, zato je pomagala v družinski gostilni. Znova je bila nastavljena na osnovni šoli v Dolu od 1. oktobra leta 1964 do septembra leta 1975. Tu je poskrbela s kolegico za izdajo nekaj številk šolskega glasila »Lepi ruj«; od oktobra leta 1975 do septembra leta 1982, ko je stopila v predčasni pokoj, je poučevala v Ru-pi in izdala s kolegicami nekaj številk šolskega glasila »Vipavski val«. Saksidova se je uveljavila tudi kot pesnica in pisateljica. V prozi se je prvič predstavila s knjigo pravljic in pripovedk leta 1946, prvo pesniško zbirko pa izdala leta 1984. Svoja dela je objavljala tudi v Pastirčku ter drugih goriških, tržaških in celovških revijah. Veliko svojih del je posvetila otrokom in mladim. Za Radio Trst-A je pisala šolske oddaje, radijske igre, intervjuje, več serij pravljic in drugih oddaj. V prostem času se je rada ukvarjala tudi s slikanjem in modeliranjem. S svojim delom v šoli in na kulturnem področju je pustila sled. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 17.30 »Gladiatori di Roma«; niz »Riflessi sul fondo« 20.30 »Italiani sbagliati« in »La dove si sente cantare«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »La collina dei papaveri«; 22.10 »Amour«. DANES V KULTURNEM DOMU: »Montifilm« 17.30 »Sentire il mio passo sul sentiero« in »Compagno or-so«; 21.00 »Cold« in »Cave of Forgotten Dreams«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Il matrimonio che vorrei«; 21.30 »007 Skyfall«. Dvorana 3: 17.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D); 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 4: 17.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30 »Viva l'Italia«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »La collina dei papaveri«; 22.10 »Io e te«. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 20.30 »Del Don Giovanni« (Francesco Facciolli), nastopa gledališka skupina Il Teatro dei Picari iz Macerate; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž, abonma za gledališko sezono 2012-13. Prva od šestih predstav bo v ponedeljek, 19. novembra, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s premierno uprizoritvijo drame Vin- ka M derndorferja »Vaje za tesnobo« v režiji Jake Andreja Vojevca; vpisovanje abonmajev poteka do 19. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Stari abonenti lahko svoje sedeže potrdijo do 9. novembra; več na spletni strani www.kulturnidom.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 8. novembra, ob 21. uri deželna premiera »Tutto Shakespeare in 90 minuti« (Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield), nastopata Zuzzurro&Gaspare (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 6. in 7. novembra ob 20.45 »Sen-za confini - Ebrei e zingari« (Moni Ovadia), nastopata Moni Ovadia in Moni Ovadia Stage Orchestra. 9. novembra, ob 20.45 koncert pianista Francesca Piemontesija; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 10. novembra ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Zvezdica Zaspan-ka in razbojnik Ceferin«; ob 10.30 in 16.00 »Kaj se je krtek naučil« (Kim Komljanec). 11. novembra ob 17. uri »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash, Carroll Moore), gostovanje prosvetnega društva Štandrež; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 16.30 »Il pinguino senza frac«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). il Razstave V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona Solkan) je na ogled razstava kiparke in foto-grafinje Polone Demšar, ki bo predstavila svoj zadnji projekt z naslovom »PRO-FILI; do 3. decembra od ponedeljka do petka 9.00-17.00. FOTOKLUB SKUPINA75 se bo s skupinsko razstavo predstavil v likovni galeriji Rotunda Slovenskega narodnega gledališča na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici. Sodelovali bodo Remo Cavedale, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Sandi Gorkič, Mauro Paviotti, Silvan Pit-toli, Katerina Pittoli, Boris Prinčič, Loredana Prinčič, Tamara Puc, Matej Ratko, Paul D. Redfern, Robert Strahinjic, Enzo Tedeschi, Miran Vi-žintin, Marko Vogrič, Zdenko Vogrič in Simon Zamar. Razstavo bodo odprli danes, 6. novembra, ob 18. uri za glasbeno spremljavo bo poskrbel harmonikaš goriške Glasbene matice Jari Jarc; na ogled bo do 20. novembra od ponedeljka do petka 8.0019.00, ob sobotah 8.00-13.00, ob nedeljah zaprto. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo v sredo, 7. novembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic - Arbor Vi-tae«. Umetnika bo predstavila Ana-marija Stibilj Šajn, na čelo bo zaigral Francesco Malaroda. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Riko Debenjak ob 25-letnici smrti«. Razstavljena bodo olja na platno iz družinske zbirke umetnika, predstavila jih bo umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, na harfo bo zaigrala Doralice Klains-cek. Razstava bo na ogled do 23. novembra od ponedeljka do petka 17.0019.00 in od 24. novembra do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. V LOKALU CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Vladimirja Dijusta z naslovom »Sensazioni... emozioni di colo-re«; do 8. novembra. V MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 9. novembra, ob 20.45 bo koncert kvinteta Barutti; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 10. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa pianist Marco Grieco; vstop prost. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza). SPDG vabi na izlet v neznano v nedeljo, 25. novembra. Prijave in informacije na sedežu društva v Gorici v četrtek, 8. novembra, od 19. do 20. ure. Skupne hoje okrog 4 ure. □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com. KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). NOV SEDEŽ AMBULANTE ZA NASVETE V PREHRANJEVANJU zdravstvenega podjetja ASS2 je v Ul. Vit- torio Veneto, 171 v Gorici (poslopje B, v spodnjem nadstropju) in ima novo telefonsko številko 0481-585205; odprt je ob ponedeljkih in torkih, najaviti se je treba pri blagajni CUP v goriški bolnišnici. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je podaljšala urnik: trikrat na teden je odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 15.00-16.15; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 14.30-15.30. Informacije: 349-3887180 (Gabrijel). AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. ARCI SERVIZIO CIVILE GORICA sklicuje svoj občni zbor v sredo, 7. novembra, ob 14.30 v prvem ter ob 15. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo na sedežu društva v Gorici (Kor-zo Verdi 51/int.). Poročilu predsednice Nives Košuta o opravljenem delu v mandatu, ki se izteka in o projektu At-tivamente, pri katerem sodeluje šest prostovoljcev, bodo sledile volitve novega pokrajinskega odbora ter imenovanje delegatov za državno skupščino ARCI Servizio Civile Nazionale, ki bo konec novembra v Rimu. KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, naj ga prinese v nedeljo zjutraj h kulturnemu domu v Sovod-njah pred 10. uro. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ŽEPZ IZ RON K vabijo v nedeljo, 11. novembra, na martinovanje v Bardu-Lusevera. SKPD F.B. SEDEJ vabi na 26. redni občni zbor v ponedeljek, 19. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Sedejevem domu v Šte-verjanu. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.00-16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.0018.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.00-18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; 17. novembra v Štandrežu (Dom Andreja Budala) 15.00-16.15 in na Vrhu (KD Danica) 14.30-15.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. 0 Prireditve V LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici poteka vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Die-ga Kuzmina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Prebiral jih bo Pierluigi Pintar. »KRAJI IN PISANJE (I luoghi e la scrittura)« je naslov projekta v or- -/ ganizaciji državne knjižnice v Gorici v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in sedežem RAI FJK. V prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Carducci) bodo v sredo, 7. novembra, ob 17.30 predstavili pisatelja in knjižničarja Pier Antonia Quarantottija Gambi-nija s predvajanjem dveh oddaj televizijskega programa RAI-a »Il Set-timanale« Maria Rizzarellija in sicer »Tra Trieste e l'Istria« in »Sotto il cielo dell'Istria«. 21. novembra ob 17.30 pa bodo z oddajo »L'arte come missione« predstavili pisatelja Gia-nija Stuparicha; vstop prost. V BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca 1/A v Gorici potekajo srečanja z naslovom »Aperitivo con lo psi-cologo« (Aperitiv s psihologom), ki jih prireja združenje Psicheducando v sodelovanju z goriško občino in knjigarno LEG ob 18.30: v sredo, 7. novembra, Caterina Di Dato in Anna Maria Paco-rini na temo komunikacije in v sredo, 14. novembra, Marco Finizio in Elisabetta Cochietto o samozavesti; vstop prost. Več na psicheducando@gmail.com, www.psicheducando.it. ZSKD IN KRUT organizirata v sredo, 7. novembra, ob 18.30 predavanje o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode v Tumovi dvorani KB centra, na Korzu Verdi 51 v Gorici pod vodstvom Pike Rajnar, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET. Predavanje bo potekalo v slovenščini; informacije po tel. 0481-531495 (ZSKD), gorica@zskd.org. KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTAN-DREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje msgr. Stanislava Lipovška z naslovom »S kakšno vero v življenje?« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 8. novembra, ob 20. uri. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040360072 (prisarna v Trstu). LIKOVNA DELAVNICA »Kraljična z ledenim srcem« bo potekala v občinski knjižnici v Sovodnjah v četrtek, 8. novembra, ob 14. uri z mladinsko pisateljico Marizo Perat in ilustratorko Danilo Komjanc. Ob pripovedovanju pravljice »Kraljična z ledenim srcem«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, bo ilustratorka z otroki vodila likovno delavnico. Pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. PD RUPA-PEČ prireja v petek, 9. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Rupi večer s predvajanjem slik in podoživljanjem lepih spominov z izleta po Turčiji. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 10. novembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Iolanda Za-vertenik vd. Pecorari (iz bolnišnice v Krminu), blagoslov na glavnem pokopališču; 10.00, Ferrante Ursi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 11.30, Lon-gino Copolutti v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 10.00 Maria Da Ros vd. Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Alberto Calligaris (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepeli-tev; 11.00, Maria Calligaris vd. Cos-sar iz hiše žalosti v Ul. Giuseppe Verdi 63, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.50, Vanda De Cleva vd. Pacor iz bolnišnice v cerkvi Sv. Ambroža in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 13.55, Severina Veronesi vd. Fossati iz hiše žalosti v Ul. Enrico Fermi 13 v cerkvi, sledla bo upe-pelitev. / KULTURA Torek, 6. novembra 2012 2 1 STALNO GLEDALIŠČE FJK - Nov italijanski muzikal Titanic kot pripoved o neuresničenih sanjah Zgodbo o »najlepši potniški ladji vseh časov«si lahko sedaj tudi zapojemo O Titanicu, ki je dobrih sto let tega trčil ob iceberg in potonil na svoji prvi vožnji od angleškega Southamp-tona do ameriškega velemesta New York, poje muzikal Titanic - Il racconto di un sogno (Pripoved o nekih sanjah). Posebnost uprizoritve je v tem, da je nismo uvozili iz ZDA, temveč je rezultat prizadevanj italijanskih avtorjev. Glavni »krivec« je Federico Bello-ne, ki je več let vodil Stage Entertainment, producentske hiše odmevnih muziklov, tokrat pa se je preizkusil v vlogi avtorja, režiserja in producenta. V to dogodivščino se je podal z Barley Arts, ki v glavnem organizira koncerte znanih izvajalcev. Po italijanski premieri v Bologni je Titanic »priplul« v Trst, kjer je bil v Rossettijevem gledališču na sporedu do nedelje, 4. novembra. Kot izdaja tudi naslov, je uprizoritev zasnovana kot pripoved o neu- resničenih sanjah. V začetnem prizoru namreč nastopa Bruce Ismay, predstavnik ladjarske družbe, ki je doživljal Titanic kot uresničitev svojih sanj o potniški ladji, velikanki, ki ne more potoniti. Kot vemo, se je Titanicova zgodba tragično končala, še preden se je dobro začela. Z njegovim potopom in smrtjo številnih potnikov (kar ostaja nekoliko v ozadju) pa sanje niso utonile, vsaj za Ismaya, kot tudi zapoje na koncu. V okviru »zagovora« sanj, ki nikoli ne umrejo, se odvija zgodba o prvi, zadnji in edini Titanicovi vožnji. Avtor je glede na slavni Cameronov film zamenjal ljubezenski par. V mu-ziklu, ki predvideva samo govorjene in pete prizore, medtem ko plesa skorajda ni, se zaljubita mlad Italijan, asistent Houdinija, Francesco Ferrari, ki se je pritihotapil na krov, in mlada Prizor iz muzikla o Titanicu, ki so ga do nedelje uprizarjali v tržaškem Rossettiju operna pevka Isabelle Duval. Novost predstavlja tudi starejši zakonski par, ki potuje v drugem razredu, medtem ko je med najbolj simpatičnimi potniki tretjega razreda irski mladenič John O'Donnell. Osnovna zgodba je znana: morska potniška lepotica je slavnostno plula poti New Yorku, kapitan je bolj kot opozorilom o prisotnosti »ledenih gor« v morju prisluhnil željam ladjarja o podiranju hitrostnih rekordov in tragedija je bila neizbežna. Nesreča se je zgodila pred več kot stoletjem, aprila 1912, vendar še zdaj vznemirja in buri domišljijo. Zato je verjetno tudi Bellone želel ustvariti svojo verzijo o Titanico- vi zgodbi. Z njo bi želel prodreti tudi na tuje, angleško govoreče trge. Zaenkrat muzikal, ki ga ne odlikujejo nepozabne skladbe, kroži po italijanskih gledališčih. (bip) KNJIŽEVNOST - Intervju v Stampi Boris Pahor ima rad Camusa, Leopardija Edvarda Kocbeka Neutrudni Boris Pahor vedno opozarja na zamolčane temne strani italijanske zgodovine KROMA Boris Pahor je v intervju za Tut-tolibri, knjižno prilogo uglednega tu-rinskega dnevnika La Stampa, govoril o svojem zelo pestrem življenju, predvsem pa o svojih literarnih okusih. Njegova Sorbona (najbolj znamenita pariška univerza) je bil sanatorij v francoskem kraju Villiers-sur-Marne, kjer je okreval po bolezni in grozotah, ki jih je preživel v koncentracijskem taborišču. Med tri svoje naljubše knjige pisatelj uvršča Upornega človeka Alberta Camusa, Leopardijev Zibaldone di pensieri in To-varišijo Edvarda Kocbeka, s katerim je bil - kot znano - zelo povezan in človeško navezan. Prva knjiga, ki jo je Pahor prebral kot otrok, je bila pod Svobodnim soncem Franca Saleškega Finžgarja. Trenutno bere La bataille du silence. Souvenir de Minuit francoskega pisatelja Vercorsa. Pahor v pogovoru z novinarjem Giovannijem Tesiom govori o svoji ljubezni do Dostojevskega, Danteja, Umberta Sabe in Alessandra Manzoni-ja, pravi tudi, da mu Italo Svevo ni ravno všeč. Zelo ceni Carolusa Cergolyja, Sci-pio Slataper pa je po njegovem cenil Slovence, čeprav nekateri menijo drugače. Vedno dinamični in dobro raz-položenii 99-letni Pahor v intervjuju seveda ne pozablja na Slovence, fašizem, slovenski jezik in kulturo. Italija se spominja fojb in istrskih beguncev, ampak dosledno molči o zlu, ki ga je fašizem povzročil Slovanom, kaj vsega je počenjal v okupirani Sloveniji in o fašističnih koncentracijskih taboriščih, meni pisatelj. Nekaj sto tisoč Italijank in Italijanov - bralk in bralcev Stampe - je tako ponovno spoznalo Pahorja, Slovence v Italiji in zamolčano zgodovino fašizma. ZALOŽNIŠTVO - Lani v Sloveniji GLASBA - Tekmovanje v kompoziciji Coral Award Izdali več knjig Izziv za mlade skladatelje Skoraj 6000 novih naslovov, od teh četrtina leposlovnih del Pobudo sta dali tržaški društvi Chromas in Chamber music - Počastili skladatelja G. Corala S Statističnega urada RS so sporočili, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu izdanih 5991 naslovov knjig in brošur, med temi je bilo kar 1456 leposlovnih del. Pri podjetju Fivia in Slovenskem filmskem centru RS pa so zabeležili, da je bilo v letu 2011 distribuiranih 1305 kopij dolgometražnih filmov, od tega 906 ali 69,4 odstotka novih. Kljub strahu pred upadom založniške dejavnosti, so v lanskem letu pri statističnemu uradu zaznali 6,6 odstoten porast izdanih knjig in brošur v primerjavi z letom 2010, ko je bilo izdanih 5621 naslovov knjig in brošur. Med leta 2011 izdanimi naslovi je bilo 68 odstotkov izvirnih del in 32 odstotkov prevodov, med njimi 86 odstotkov prvih izdaj in 14 odstotkov ponatisov. Leposlovna bera knjig se je lani v primerjavi z letom 2010 povišala za 141 izvodov na 1456 izvodov. Prevladujejo dela iz tuje književnosti, saj jih je izšlo 775, izvorno slovenskih del pa je bilo 681. Glede na književno zvrst so bili med izdanimi leposlovnimi deli z največjim odstotkom izdanih naslovov zastopani romani (44%), sledijo kratke zgodbe (23%), pesniška dela (18%), dramska dela (2%) in drugo. Po podatkih podjetja Fivia in Slovenskega filmskega centra je bilo lani v Sloveniji distribuiranih skupno 1305 kopij dolgometražnih filmov. Od tega so z 69,4 odstotka prevladala nova dela, 30,6 odstotka pa je bilo starih dolgometražnih filmov. V letu 2011 je bilo po podatkih Statističnega urada RS za javno predvajanje v programih izdajateljev TV programov distribuiranih 164 avdiovizualnih del, od tega 95 ali 57,9 odstotkov starih in 69 ali 42,1 odstotka novih del. Pomorski muzej v Piranu bo začasno vodila D. Dukič Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu bo do imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja vodila predsednica sveta muzeja Dušanka Dukič. Dosedanji direktorici Martini Gamboz se jutri izteče mandat, razpisni postopek za imenovanje novega direktorja pa je trenutno v teku. Na razpis za direktorja je prispelo pet prijav, ki jih bo v prihodnjih dneh pregledala pristojna komisija. Piranski svetniki in svetnice bodo o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja predvidoma odločali na prihodnji seji 20. novembra. Ker pa se Gambo-zovi mandat izteče že jutri, je piranski župan Peter Bossman do tedaj za vodenje muzeja pooblastil Dukičevo. Piranski svetniki in svetnice bodo o novem direktorju Pomorskega muzeja tokrat odločali že drugič. Nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki jo je Bossman predlagal v prvem postopku, na glasovanju namreč ni dobila zadostne podpore, zato je bilo treba postopek imenovanja direktorja ponoviti. (STA) Pobuda dveh društev - Chromas in Chamber Music - je uspešno izpolnila več smotrov: mednarodno tekmovanje v kompoziciji Coral Award je spodbudilo mlade skladatelje, s tehtnimi skladbami obogatilo repertoar za klavirski trio in kvartet ter prispevalo obvezne skladbe za tekmovanje Trio di Trieste, ki se bo vršilo prihodnje leto, ne nazadnje pa počastilo ime Giampaola Corala, lani preminulega tržaškega skladatelja in kulturnega delavca. Svoje zadovoljstvo so izrazili umetniški vodja društva ACM Fedra Florit, njegova predsednica Maria Luisa Vaccari, načelnik urada za spomeniško varstvo Luca Caburlotto, pred- sednik društva Chromas Adriano Martinolli, ne nazadnje pa Ivan Fedele, mednarodno priznan mojster, ki je tudi odgovoren za sodobno glasbo na beneškem Bienalu in je predsedoval ugledni žiriji, ki so jo sestavljali Rocco Abate, Alberto Colla, Zygmunt Krauze, Luca Pfaff, Charlotte Seither ter Berislav Ši-puš. Mojstri so pretehtali skupno kar osemintrideset partitur ter se dokaj složno odločili: v kategoriji klavirskega tria je prvo nagrado osvojil Italijan Roc-co De Cia (r.1982), drugo Španec Carlos de Castellamau, posebno omembo pa Gashi Kushtrim s Kosova. Italijan Maurilio Cacciatore (r.1981) je zmagal Predsednik žirije Ivan Fedele v kategoriji klavirskega kvarteta, drugo mesto si je prislužil Enrico Travaglione, posebno omembo pa Marco Murru. Slovesnosti sta se udeležili tudi občinska odbornica Antonella Grim ter predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat. Ivan Fedele je v svojem spominu na Corala podčrtal zasluge mednarodnih srečanj s sodobno glasbo Trieste Prima, ki so v petindvajsetih letih predstavila domala vse najpomemnejše svetovne skladatelje, nato pa je predal besedo godalnemu kvartetu Prometeo, ki je pred Debussyjevim zaigral Fedelejev kvartet Palimpsest. V prestolni dvorani Miramarskega grada je akustika zelo lepo ovrednotila muziciranje sestava, ki je smiselno razčlenil dokaj kompleksno partituro: od nervoznih in nemirnih dialogov med godali do bolj spokojnih, zastrtih harmonskih kombinacij, ki so ovile poslušalce v zagonetno tihožitje. V zelo ubranem sestavu sta mu-zikalno izstopala čelist Francesco Dillon in violist Massimo Piva, žlahtno sta mu-zicirala tudi violinista Giulio Rovighi in Aldo Campagnari in interpretacija De-bussyjevega kvarteta št.10 je povsem navdušila poslušalce, ki so se kljub hudemu nalivu in delno poplavljeni cesti udeležili koncerta. Kvartet Prometeo se je aplavzom oddolžil z dvema dodatkoma, najprej z okusno priredbo mehiške pesmi izpod peresa Stefana Sco-danibbia, nato z ljubko priredbo Scar-lattijeve Sonate za čembalo, ki jo je spisal Salvatore Sciarrino. Katja Kralj 22 Torek, 6. novembra 2012 ALPE JADRAN, RUBRIKE / POPLAVE V SLOVENIJI - Najhuje na Koroškem, velike težave tudi drugod Drava je poplavljala v svojem v celotnem toku MARIBOR - Reke Drava, Sava in Soča (o Posočju poročamo posebej na 17. strani) so včeraj dosegle rekordne pretoke. Drava je popoldne začela poplavljati v svojem celotnem toku. Na Koroškem so poplavljene številne hiše, v Dupleku je voda zalila okoli 250 hiš. Sava v Zasavju in Posavju je zvečer še naraščala, na Gorenjskem so se vodostaji popoldne začeli spuščati, a ob novih nalivih so reke začele ponovno naraščati. Po celotni Koroški je poplavljenih veliko hiš in poslovnih objektov. Glavne ceste iz smeri Maribora in Velenja so bile neprevozne, prav tako je bil zaprt mejni prehod Vič, promet je bil oviran ali onemogočen tudi na cesti v Mežiški dolini. "Dravograd je doživel veliko katastrofo," je dejala županja Dravograda Marijana Cigala. Drava je skupaj z Mežo poplavila na obeh bregovih. Med drugim je zalilo policijsko postajo Dravograd in območje kmetijske zadruge ter teniški športni center. Voda je zalila več hiš in stanovanjskih blokov ter igrišč ob Dravi in Me-ži, Mislinja pa je na območju dravograjske občine poplavljala v Podklancu, Otiškem Vrhu in Šentjanžu. V Dupleku je pa je Drava poplavila med 250 in 300 domov, je povedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Evakuirati so morali ljudi in živali s petih kmetij, medtem ko so ostali prebivalci ostali na svojih domovih in so se preselili v višje prostore. Nekaj hiš je bilo poplavljenih tudi na območju mariborske občine. Val vode, ki je prišel popoldne iz Avstrije po nočnem obilnem deževju, se je širil proti Ptuju in proti hrvaški meji, kjer so vodni val pričakovali okoli polnoči. Zaradi poplav je bilo včeraj zaprtih precej šol po državi, na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa natančnih podatkov še niso imeli. Kot so pojasnili, ministrstvo ni izdalo nobenih splošnih navodil, pač pa so se ravnatelji o tem odločali samostojno. Tudi za torek nimajo podatkov, ali bo katera izmed šol zaprta, a te možnosti ne izključujejo. Reke so za zdaj prizanesle območju Ljubljane. Težave je v svojem srednjem toku povzročala le reka Sava, ki se je na območju Tacna in Šentjakoba razlila. Pretok Ljubljanice je značilen, poplavljala naj bi le na običajnih mestih. Tudi Gradaščica je bila v strugi. Je pa po podatkih oddelka za hidrološko prognozo Sava v svojem spodnjem toku zvečer presegla pretok 3000 kubičnih metrov na sekundo, s čimer naj bi pred- Drava je preplavila mestece Labot na avstrijskem Koroškem EGGI vidoma zajezila Krko. Ta naj bi poplavila v svojem spodnjem toku, popoldne pa je poplavljala tudi Kolpa. Zaradi povečanega pretoka spodnje Save so zaustavili agregate hidroelektrarn. Minister za obrambo Aleš Hojs je obiskal Kanal ob Soči in Duplek, ki ga je obiskal tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je tamkajšnjo situacijo ocenil kot zelo resno. sistem reševanja in zaščite pa je pohvalil kot zelo učinkovitega. Ob tem je ocenil, da je treba izboljšati koordinacijo z Avstrijo za primer kakšne nove ujme, glede tega je že govoril z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Obilne padavine so v noči na ponedeljek hudo prizadele tudi avstrijsko Koroško. Še posebej dramatično je bilo včeraj stanje na južnem Koroškem, kjer je Drava na več mestih prestopila bregove in poplavljala nekatere kraje. Iz Bilčovsa, Bistrice v Rožu in Kotmare vasi so javili poplave in zemeljske plazove, najhuje pa je neurje pustošilo v Selah in Labotu, ob meji s Slovenijo prti Dravogradu, kjer je voda opoldne zalilo središče kraja več kot meter visoko. Zaradi zemeljskega plazu na Jezerski cesti je bila Železna Kapla dosegljiva le s slovenske strani in tudi cesta na Ljubelj je bila včeraj popoldne še vedno zaprta zaradi zemeljskega plazu pri Čepi. Promet v Slovenijo so zato preusmerjali na predor Karavanke in Korensko sedlo. Škoda je po prvih ocenah ogromna, so sporočili župani prizadetih občin. (STA/CR) Poslanska zbornica zavrnila amandmaje za obnovo prispevkov Italijanom v Istri RIM - Poslanska zbornica je kot »nesprejemljive« zavrnila vse amandmaje, ki so bili vloženi na zakon o stabilnosti in so zahtevali obnovo prispevkov za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem ter za ezulska združenja. Poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato je v zvezi s tem poudaril, da bodo skušali najti tehnično rešitev za obnovo prispevkov, pri čemer je napovedal skupno akcijo leve in desne sredine. »Ne gre za velik denar, prispevke je možno obnoviti v celoti ali vsaj delno. Od poročevalcev Brunette (Pdl) in Barette (DS) bomo zahtevali, da se najde ustrezna rešitev,« je še dejal Rosato. Tondo na volitve s »svojo« listo OKOLJE - Z Dunaja preko Kopra v ZDA Skozi Luko Koper te dni pošiljka jedrskega goriva KOPER - Skozi Slovenijo je nedavno potovala pošiljka jedrskega goriva, namenjenega v raziskovalni reaktor v Avstriji. Drugi del tovora, izrabljeno jedrsko gorivo iz omenjenega reaktorja, iz Avstrije skozi Luko Koper v ZDA neuradno roma te dni. Da bi preprečili morebitne teroristične akcije ali druga nezaželena dejanja, konkretnih podatkov o času in načinu prevoza ne moremo posredovati, je za STA pojasnil direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. Gre za tranzit jedrskega goriva za raziskovalni reaktor na Dunaju in tranzit izrabljenega jedrskega goriva iz tega reaktorja, namenjenega nazaj v ZDA. "Tranzit poteka v cestnem prometu preko ozemlja Republike Slovenije med Dunajem in pristaniščem v Kopru. V pošiljki bo poleg izrabljenega jedrskega goriva tudi manjša količina plutonija," so še pojasnili iz uprave. Na ladji, ki bo sprejela avstrijsko pošiljko, ni drugega jedrskega tovora. Iz Luke Koper bo odplula v tržaško pristanišče, kjer bo sprejela še tovor italijanskega jedrskega goriva, nato pa od-plula v ZDA. Stritar je zavrnil navedbe, ki so se te dni pojavile v italijanskih medijih, da naj bi zaradi nasprotovanja lokalnih oblasti italijanski tovor namesto v Trstu naložili v koprskem pristanišču. Prebivalci države, skozi katero se prevažajo nevarni jedrski odpadki, bi morali biti obveščeni o tveganjih, ki so povezana s takim prevozom, o tranzitu jedrskih odpadkov pa menijo v organizaciji Greenpaece Slovenije. Prek Slovenije je bilo v zadnjem času opravljenih kar nekaj podobnih tranzitov. Leta 1999 je proti ZDA tako krenilo slovensko izrabljeno gorivo, skozi Slovenijo je leta 2006 romal cestni tranzit izrabljenega goriva iz ra- ziskovalnega reaktorja iz avstrijskega Gradca. Poleti 2008 je v ZDA prek Luke Koper odpotoval tovor izrabljenega jedrskega goriva iz romunskega raziskovalnega reaktorja. Na isto ladjo je bila v Luki Koper naložena tudi italijanska pošiljka manjše količine neob-sevanega visoko obogatenega urana. Jeseni 2008 in jeseni 2010 pa sta bila izvedena železniška tranzita obsevanega goriva iz madžarskega raziskovalnega reaktorja in iz raziskovalnega reaktorja Vinča v Srbiji. Tovor je iz Luke Koper odpotoval v Rusijo. Tovrstni tranziti predstavljajo po navedbah uprave za jedrsko varnost minimalno tveganje. "Po naših podatkih pri tovrstnih prevozih do radiološke nesreče doslej še nikoli ni prišlo, znani pa so zapleti z okoljevarstveniki pri tranzitih med Francijo in Nemčijo," so še zapisali v upravi za jedrsko varnost. (STA) VIDEM - »Ljudje Furlanije-Julijske krajine za Tonda kot predsednika«; tako se bo imenoval novi politični projekt, ki ga za deželne volitve pripravlja Renzo Tondo, najavil pa ga je na včerajšnjem zasedanju svetniške skupine Pdl v Vidmu. Pri tem je Tondo tudi napovedal, da želi kot kandidat desne sredine popolno avtonomijo pri izbiri kandidatov, programa in tudi volilnih zavezništev. Predsednik FJK je še dodal, da bo na primarnih volitvah Pdl podprl tajnika stranke Angelina Alfana. DZ danes o ustavni presoji zahteve za razpis referenduma o holdingu LJUBLJANA - Državni zbor bo danes na izredni seji odločal o tem, ali naj se na predlog vladajoče koalicije zahteva ustavno presojo pobude 30 opozicijskih poslancev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Tak predlog je včeraj podprl odbor DZ za finance in monetarno politiko. S-prehodi o 40-letnici TPPZ Pinko Tomažič po TV Koper KOPER - Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič že 40 let novim generacijam s pesmijo predaja vrednote antifašizma, bratstva in pravičnosti. S svojim delovanjem prehaja zgodovinske in geografske okvire - o tem smo se prepričali tako na vajah, ki jih imajo pevci in pevke vsak teden na Padri-čah, kot na prvem izmed štirih že razprodanih koncertov s katerimi slavijo svoj jubilej. »Mi smo tu« drevi ob 18. uri v oddaji S-prehodi na TV Koper. JEZIK NA OBROBJU Zavedam se brezupnosti svojega opozarjanja na tukajšnje napake v tiskanih in govorjenih medijih. Največkrat najhujših spodrsljajev sploh ne omenim, v upanju, da gre za enkratno »spako«, ki se ne bo nikdar več ponovila. Na žalost se največkrat uštejem. Zato sem se danes odločila, da bom vendarle citirala eno izmed hudih napak, ki nimajo skoraj nič skupnega z izražanjem v naši materinščini. Nekega dne me je neprijetno presenetila v poročilu neke občine tale navedba: »Občina je dala svojo razpoložljivost za prenos nepremičnine v svoje premoženje, pa tudi razpoložljivost za kritje stroškov za zemlji-ško-katastrsko ureditev obravnavanih nepremičnin, kot se temu pravi v uradnem jeziku.« V tej povedi sem pogrešala eno besedo, poročevalec je pozabil dodati besedo »v italijanskem jeziku«, v slovenskem govorimo drugače. Ker je citirana poved objavljena pod narekovajem, pomeni, da je dobesedni citat iz občinskega primopredajnega zapisnika. Govor je bil o prevzemu nekdanje smodnišnice pri Briščikih. V kakšni slovenščini potekajo občinske seje, je dovolj zgovoren zgornji citat. Novinar bi lahko tekst spremenil in napisal: »Občina je bi- la pripravljena sprejeti nepremičnino v svojo last in kriti tudi stroške za zemljiškoknjižni prenos teh objektov.« Hotel pa je ohraniti verodostojnost in je zato objavil nemogoče jezikovno skrpucalo, ki ga lahko razume samo, kdor obvlada italijanščino. Ime občine lahko razberemo iz vsebine. Čeprav večkrat kritiziram pod tem poročilom podpisanega novinarja, se moram tokrat vprašati, ali niso morda moje kritične pripombe včasih krivične. Kako naj novinar izpopolni svoje znanje slovenščine, če se že desetletja srečuje s takimi popolnoma neslovenskimi poročili in zapisniki. Je namreč eden izmed tistih, ki se oglašajo na naših tržaških straneh. Vsak dan spremlja najrazličnejša dogajanja v naših okoliških občinah in nas seznanja z njimi. Zgoraj sem omenila prenos objektov, ki jih v članku ni. Tam je v skladu z našo vsakodnevno »italijansko slovenščino« citirana županova izjava: »Struktura je velika, prenova dela ozemlja predstavlja prvi korak na poti širše sanacije... « V istem poročilu je še dolga vrsta podobnih napak. Tako izvemo, da so pred leti vojaki stražili vojaški objekt in niso nikogar spustili noter preden so ga prepoznali. Pravilno bi bilo »dokler ga niso identificirali« ali »niso vedeli, kdo je«. Pa še: »Krajevna uprava si je prizadevala, da bi tisti predel občinskega ozemlja vrnili v okvir matične občine.« Okvir je odveč, vrniti bi jo morali matični občini. Iz poročila izvemo tudi, da so občinski uradi v slabem mesecu pripravili ustrezne papirje. Domnevam, da so namesto takih domačih »papirjev« pripravili ustrezne uradne akte (dokumente) ali uradno dokumentacijo. Pod narekovajem je citirano tudi, da si je »občinska uprava od vedno nadejala da... « namesto »da je vedno upala, da... « Nadejati se (ne si) je neobčevalno, ustreznejše je obetati si ali pričakovati. Od vedno pa ne obstaja, saj nima začetka, pomeni namreč od vekomaj, od pamtiveka. Lahko bi nadaljevala, a naj bo dovolj, v pouk občinski upravi in opravičilo poročevalcu. Uradnih zapisnikov ne bi smeli pisati kar »po domače«. Lelja Rehar Sancin RIM - Pobude ob dnevu pokojnih Veleposlanik Mirošič se je spomnil padlih Veleposlanik Mirošič in slovenski vojaški ataše v Rimu polagata venec na rimskem pokopališču Flaminio RIM - Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič je v preteklem tednu položil vence na spomenike in obeležja padlim Slovencev in slovenskih borcev za svobodo. Spomeniki so na različnih lokacijah v Italiji. Mirošič je položil venec na rimskem pokopališču Fla-minio (tam so zakopani zajeti in potem ustreljeni partizani v bitki na Nanosu leta 1942) in v Barletti v Apuliji, vojaški ataše polkovnik Gregorič pa je položil venec v kraju Sansepolcro v Toskani. Na omenjenih pokopališčih so pokopani vojaki iz nekdanje Jugoslavije, med katerimi je bilo veliko število Slovencev. Ob novembrskih praznikov se je veleposlaništvo Slovenije v Aquili, kjer je pokopan, spomnilo tudi pokojnega Slovenca, sicer jugoslovanskega diplomata Cirila Kotnika, ki je med drugo svetovno vojno pomagal in rešil številke pripadnike judovske skupnosti. / RADIO IN TV SPORED Torek, 6. novembra 2012 23 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Glasbena skupina NSŠ Sv. Ciril in Metod 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Questo nostro amore 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 22.40 Dok.: La storia siamo noi 23.35 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.50 Nan.: Close to Home V" Rai Tre 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Sentieri selvaggi (vestern, ZDA, '56) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Fire down below - L'in-ferno sepolto (akc., ZDA, '97, i. S. Seagal) 23.501 bellissimi di R4 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: E complicato (kom., ZDA, '09, i. M. Streep, A. Baldwin) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisol-ti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.30 Film: Last night (dram., Fr./ZDA, '10, i. Keira Knightley) C/ Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spazioli-bero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Af-fari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (4. novembra 2012) Vodoravno: spaka, Babilonka, Tesla, ikonoskop, A. R., Arosa, Tit, S. A., subvencije, Nam, R. O., A. I., Erminio, zga-ranost, akant, Žerjal, Nanos, Sao, da, I. D., Boetij, Stojan Spetič, Aka, Loren, Ta, anion, Aretino, Bra, Nika, vi, Ilari-on, sezam, enakomernost, Eva, cona, Anio, K. A., Man; na sliki: Danilo Žerjal. 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: Smallville 16.30 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Tutto in famiglia 17.50 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Rubrika: Archimede - La scienza secondo Italia 1 (v. N. Torielli) 23.15 Rubrika: Champions League - Speciale La l LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Dok.: La7 Doc 23.55 Aktualno: Speciale Tg - La notte americana ^ Tele 4 14.00, 20.55 Dnevnik Agenparl 12.35 Dok.: I palazzi della regione Veneto 13.10 Itine-rari nascosti 13.30 17.00 Dnevnik 14.05 Dok.: La Ca d'Oro e la Collezione Fran 17.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport (t Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.00 Kratki igr. film: Yacine 11.20 Nad.: Čudežni copati 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.15 Umetnost igre 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.5018.35 Risanke 16.15 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Volitve 2012 21.00 Ameriške volitve 2012 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 0.35 Posebna ponudba (pon.) iT Slovenija 2 _ 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 8.55 Zabavni infokanal 10.20 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.30 Aritmija 15.00 Kviz: Moja Slovenija (pon.) 16.25 Dok. felj-ton: Večni študent 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 18.05 Glasnik 18.30 Slovenski vodni krog 18.55 Dok. serija: Amerika, zgodba o ZDA 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Očetje in sinovi 20.45 Glasb. odd.: Muzi-kajeto 21.15 Film: Koprena časa 23.20 Brane Rončel - Izza odra (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 22.00, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 11.55, 12.05, 17.50, 19.40, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 12.30 Poročila 8.2518.40, 19.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, prenos 16.35 Na tretjem... 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik 20.00 23.10 Aktualno 20.40 Soočenje kandidatov za predsednika republike z znakovnim jezikom 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Avtomobilizem 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 Istrska potovanja 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 20.45 Nautilus 21.15 Glasb. odd.: Boben 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Vas tedna 0.00 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Monitor 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Naredi sam! 20.30 Energetska samopomoč 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.35 16.30 Dok.: Italia da scoprire 8.00 12.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.30 6.55 Risane in otr. Serije 8.0018.00 Dok. serija: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 15.30 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 17.55 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Precej legalno A Kanal A 7.40 Risane serije 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina -New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Lepa dekleta ljubijo barabe (kom., ZDA, '09) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Misijonar (akc., ZDA, '07) 21.45 Film: Eraser (akc., ZDA, '96, i. A. Schwarzenegger) 23.55 Film: Življenje brez nadzora (dram., ZDA, '07, i. R. Dawson) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Tamara Stanese; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut IKabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Ta-bucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 8. nad.; 18.00 V sinjo brez-končnost. Pripravlja Vili Prinčič; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00, 18.00 Volilna kampanja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In mi-noranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved -pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.50 Hokej, Olimpi-ja : Sapa; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 6. novembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona vremenska slika C 1000 1010 102i 1030 A DUBLIN o' ' 1/8 K0BENHAvN —S' 5/101 ° - - 990 MOSKVA AMSTERDAM ONDON C O 5/8 0/9 __ 5/8 OBRUSELJ PARIZ 6/10 BERLIN 7/11 O VARŠAVA O 8/11 O KIJEV 6/11 6/12 ŽENEVA 6/16 O MILAN O 11/12 DUNAJ 6/10 O LJUBLJANA nO 14/16 o GRADEC -1/11 TOLMEČ O 1/12 \ VIDEM O 4/17 O PORDENON 5/16 TRBIŽ O -2/7 o -3/4 KRANJSKA G. ¿i ¿5 ČEDAD O 5/16 CELOVEC O -1/9 TRŽIČ 1/10 O KRANJ o-1/9 S. GRADEC CELJE 1/10 O MARIBOR o 2/11 PTUJ O M. SOBOTA 01/12 ... O N. GORICA ■"■■ N. MESIO 2/I0 ,-n - ° 6/14 ««J ^ ° ^^ Ljubljana ' zagreb 3/11 3/11 N. MESTO 2/10 - 0 O 2/10 ^-- --P^ REI KOČEVJE V -O J ČRNOMELJ UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 6/13 ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 10/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD ° 16/22 O SOFIJA 4/19 SKOPJE O 4/19 - 6/18 . ■ ^ V"S L^iATENE , J3/22 °T ^Spremenljivo oblačno; pri morju in na zahodu bo ponekod deževalo. Dopoldne bo na obali pihala Burja. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Nastajale bodo krajevne plohe, ob morju lahko tudi zagrmi. Najnižje jutranje temperature bodo do 2 do 6, v alpskih dolinah malo pod 0, ob morju in na Goriškem okoli 10, najvišje dnevne od 5 do 11, na Primorskem do 15 stopinj C. J Po prehodu fronte nad našo deželo doteka hladen zrak Hladna fronta se počasi pomika nad osrednji Balkan. Za na visoki nadmorski višini, kateri povzroča atmosferske njo doteka od severovzhoda hladnejši zrak. nestabilnosti. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45 Dolžina dneva 9.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.09 in zatone ob 12.33 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večji del dneva še močno obremenilen. Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Proti večeru bo splošna obremenitev popuščala. -/^T-^ MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.58 najvišje 25 cm, ob 12.48 najnižje -5 cm, ob 17.30 najvišje 8 cm, ob 23.37 najnižje -31 cm. Jutri: ob 6.19 najvišje 32 cm, ob 12.52 najnižje -15 cm, ob 18.21 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........9 2000 m...........-2 1000 m............5 2500 m...........-6 1500 m............0 2864 m...........-8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu do 2,5. grAdec -2/11 CELOVEC O -2/8 TOLMEČ O -2/10 VIDEM O 1/16 O PORDENON 2/15 TRBIŽ O -4/8 o -5/5 KRANJSKA G. ČEDAD O 2/15 O TRŽIČ -1/9 o-2/7 S. GRADEC CELJE 0/10 O MARIBOR o 0/10 PTUJ o M. SOBOTA O 0/11 LJUBLJANA 0/10 N. MESTO 4/11 ZAGREB 4/11 , O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo vreme jasno ali rahlo oblačno, več V sredo, četrtek in petek bo večinoma jasno, zjutraj in do^ oblačnosti bo v alpskem svetu. Na obali bo zjutraj pihala poldne bo po nižinah megla. burja. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE j >• ABONMAJSKA KAMPANJA ZA SEZONO 2012/2013 SE IZTEKA, POHITITE! - 4 DNI - 5 DNI - 6 DNI -10 DNI -11 DNI -12 DNI za abónente reda F za abónente reda B za abónente reda C za abónente reda T za abónente reda A za abónente reda K in pripelji s seboj prijatelja ali sorodnika in uveljavi 25% popust na oba abonmaja!! Blagajna Slovenskega stalnega gledališča-ul.Petronio, 4 - od ponedeljka do petka 10.00-15.00/ v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 /brezplačna: 80021430 Kraji in urniki dodatnih prodajnih točk na www.teaterssg.com EGIPT - 8-milijonska verska skupnost dobila novega voditelja Novi koptski cerkveni poglavar je škof Tavardos KAIRO - Koptski kristjani v Egiptu so v nedeljo izvolili svojega novega poglavarja. Drugi krog volitev, kamor so se uvrstili trije kandidati, je odločil, da bo papeža Šenudo III., ki je preminil marca, nasledil škof Tavardos. Drugi krog volitev je potekal v kairski katedrali sv. Marka. Po koptski tradiciji je novega koptskega papeža določil otrok, ki je z zavezanimi očmi iz ke-liha na oltarju potegnil enega od treh lističev z imeni kandidatov drugega kroga glasovanja. Obred je spremljala množica vernikov, ki je razglasitev rezultatov pozdravila z navdušenim ploskanjem. Prvi krog glasovanja, v katerem je 2412 duhovnikov in laikov izbiralo med dvema škofoma in tremi menihi, je sicer potekal prejšnji ponedeljek. Novega cerkvenega poglavarja bodo kopti, največja krščanska manjšina na Bližnjem vzhodu, slovesno umestili 18. novembra. 54-letni škof Tavardos, ki prihaja iz delte Nila, bo vodstvo Koptske pravoslavne cerkve prevzel od papeža Še-nude III., ki je marca po dolgotrajni bolezni umrl, star 88. let. Na čelu Koptske cerkve je bil kar 40 let. V Egiptu sicer živi kakih osem milijonov koptov, ki predstavljajo deset odstotkov prebivalstva. V državi občasno vzniknejo nemiri med večinskimi muslimani in manjšinskimi kopti, ki pogosto terjajo smrtne žrtve. Z vse večjim preganjanjem se kopti v Egiptu po medijskih poročilih soočajo po vzponu Muslimanske bratovščine. Odtlej naj bi jih izganjali iz številnih vasi in mest, veliko pozornosti pa je pritegnila tudi nedavna aretacija dveh krščanskih otrok, ker naj bi z domnevno oskrunila Koran. Številni kopti naj bi zaradi sovražnega ozračja že zapustili državo. (STA) 54-letni škof Tavardos takoj po izvolitvi ANSA V. BRITANIJA - Pripadale naj bi Rihardu III. Na Otoku prah dvigujejo kosti kralja iz 15. stoletja LONDON - V Veliki Britaniji se je razvnela bitka med dvema mestoma, ker so arheologi na nekem parkirišču na podeželju v osrednji Angliji septembra odkrili okostje, ki bi lahko pripadalo kralju Rihardu III. V spor okoli kosti, ki naj bi pripadale kralju iz 15. stoletja, so se poleg lokalnih oblasti vpletle še kraljeva družina, vlada in Cerkev. Okostje, ki so ga izkopali arheologi, ima jasne podobnosti z opisom Ri-harda III., ki je Angliji vladal od leta 1483 do smrti v bitki pri Bosworthu leta 1485, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za dokončno potrditev, da gre za kosti Riharda III., bo treba počakati vsaj do decembra, ko naj bi bili pripravljeni dokazi DNK. Že zdaj pa si uradniki razbijajo glavo s tem, kaj storiti z monarhom, katerega posmrtni ostanki so se JERUZALEM - Upraviteljem cerkve blokirali račun Spor zaradi neplačanega računa za vodo v baziliki Božjega groba JERUZALEM - Svetovno znana bazilika Božjega groba v Jeruzalemu se je znašla v središču grenkega spora zaradi neplačanega računa za vodo, zaradi česar so upravitelji zagrozili z njenim zaprtjem in internacionalizacijo vprašanja. Dobavitelj vode, podjetje Hagihon, od bazilike zahteva plačilo računa, ki so ga izdali že pred osmimi leti, ko so jeruzalemske mestne oblasti privatizirale vodoo-skrbo. Baziliki do tedaj vode nikdar niso zaračunavali. Račun je v minu- lih osmih letih narasel na okoli devet milijonov šeklov, kar znaša približno 1,8 milijona evrov. Na zahtevo Hagi-hona so zaradi neplačila pred dvema tednoma patriarhatu Grške pravoslavne cerkve, ki baziliko upravlja skupaj s patriarhatom Armenske cerkve in frančiškanskim kustosom, blokirali račun. Patriarhat vztraja, da je bazilika že desetletja oproščena plačila vode, z blokado računa pa je zdaj povsem ohromljena. "Niti toaletnega papirja ne moremo plačati. Hagihon nam je napovedal vojno," je za izraelski časnik Maariv izjavil predstavnik pa-triarhata grške cerkve. Vprašanje skušajo sedaj razrešiti predstavniki jeruzalemskih mestnih oblasti in izraelskih ministrstev, a jim doslej to še ni uspelo. Cerkveni voditelji pa so v zvezi s tem pisali patriarhatom Grške pravoslavne cerkve po vsem svetu, Vatikanu ter izraelskemu predsedniku in premieru Šimonu Peresu in Benjaminu Netanjahuju. (STA) Rihard III. v eni izmed najznačilnejših upodobitev znašli pod parkiriščem v provinci. Na to temo se je vnela razgreta debata, pri čemer nekateri predlagajo, da se Riharda III. pokoplje nekje v bližini odkritja njegovih kosti, blizu njegove nekdanje utrdbe na severu Anglije ali med preostale kralje. Rihard III. je umrl pri 32 letih v bitki pri Bosworthu, ki je bila zadnja večja bitka v vojni vrtnic. Po njegovi smrti je šla angleška krona iz rok Plantagene-tov v roke Tudorjem. Pokopali so ga v samostanu Greyfriars blizu Leicestra v osrednji Angliji, ki pa je bil uničen v 30. letih 16. stoletja, ko je kralj Henrik VIII. odredil razpustitev samostanov. Ker je bil Rihard III. zadnji kralj iz hiše York, je v tem mestu na severu Anglije vzniknila kampanja, da se ga pokoplje tam. A na drugi strani lokalne oblasti v Leicestru zahtevajo, da kosti ostanejo tam, kjer so bile zadnjih 500 let oz. nekje v bližini. Nekateri poslanci medtem terjajo, da se za Riharda III. pripravi državniški pogreb. Ob omenjenih se je pojavila še vrsta drugih pobud - med drugim, da se Riharda III. pokoplje v gradu Windsor ali opatiji Westminster v Londonu, kjer je pokopana njegova soproga, kraljica Anne, pa tudi, da se ga pokoplje v skladu z njegovo katoliško vero. (STA)