Dopisi. Iz Maribora. (Poročilo dijaškega semenišča.) V zaeetku preteklega šolskega leta bili so v dijaškem semenišču Maksimiljanum-Viktorinnm vsi prostori napolnjeni, vendar v tekn leta so smrt (1), alabo nepredovanje v I. polletjn (4), nepovoljno zadržanje (2), bolezen (1), prostovoljni izstop (1) in dokončane študije (6) izpraznili 15 prostorov, ki bodo se v bodočein šolskem letu z novimi dijaki napolnili. V ta namen naj dotični dijaki svoje prošnje na visokočastiti kn. šk. ordinarijat pri svojih župnijskih uradih vsaj do 10. avgusta vložijo ter pridenejo zadnji dve apričevali, kj:stni in ubožni list, in očetovo izjavo, koliko da bi zamogli na leto doplačevati. Pred vsem pa se opomni, da tisti dijaki, ki riimajo namena v duhovski stan stopiti ali niso telesno in dnševno popolnoma zdravi, naj no prosijo za sprejem v semenišče, kajti edini namen dijaškega semenišča je ta, da bi se ondi sposobni in pridni dijaki laglje, kakor med hrupnim svetom, na duhovski stan pripravljali, in le zavoljo tega so duliovniki potrebni denar zložili, da se revnim dijakom ta nameu doseei pomaga. Glavni pogoji za v sprejem v semenišče, ki so obširniše navedeni v okrožnici kn. šk. konsistorija od 17. jnlija 1878, so tudaj .* 1. Poklic za duhovaki stan pri vseh brez izjeme. naj se vsprejrnejo zastonj ali proti določenemu plačiln. 2. Spodobno zadržanje in povoljno napredovanje v študijak 3. Zdravje dnševno in telesno. ' 4. Povoljno dokončanje vsaj 1. latinske šole. — Vsak na novo v^piejeti semeniščan mora s seboj prinesti 2 para poateljnih prtov, '2 obrisai'i ia 2 majhna namizna prti<'a; za obleko in šolske potrebe morajo starišL^aU sorodniki skrbeti, drugo pa vse najde in JoM v aemenišču. Razume se, da glede obljubljeuega doplačila in drugih dolžuosti morajo biti ravno tako stariši kakor dijaki točni in natančni. Glede starosti je oraeniti, da imajo tisti dijaki, ki v 20. letn vsaj v sedmo šolo pridejo, prednost pred bolj starimi, ker bi slednji vtegnili biti k vojakom poklicani ali vsaj ne bi imeli pravice po § 25. vojaške postave do stalnega dopnsta, ko bi pred sedmo šolo bili za vojake potrjeni. To naj blagovoljno na znanje vzamejo stariši in prošniki, ki nameravajo za izpraznjene prostore v dijaškem semenišču prositi. V preteklem šolskem letn so vsi semeniščani šole dovoljno dovršili, šest celo z odliko, med njimi eden tudi zrelostno sknšnjo. Vseli šest osmošolcev je naznanilo, da bodo stopili v tukajanjo kn. šk. bogoslovnico. Iz Breškega okraja. Kakor je že zna.io eastitim bralcem cenjenega ,,Sl. Gospodarja", so si mnogo prizadjali nekateri gospodje iz Brežic ob časii volitve za državni zbor, pa na kmetih jim je spodlctelo. Na vso žaloat so ai na 29. rožnika, najeli nemške pevce iz Celja, da bi še ti vedeli. kakšni da 80 nckateri kmetje tukaj blizu Brežic. Pripeljali so se pevci s posebnim vlakom ob poldeseti uri dopoludne; mesto je bilo okinrano in zgodaj so uekateri okoli letali, kakor da bi besni bili, posebno sta si mnogo prizadeva'a župau, lani srečuo uinrli poslanec in naš akrbni Zehner pa neka brhka vdova.G.županpozdravi došlegoste, katerihjebilo vsake baže, še celo z raztrganimi čižmarai in z dolgimi nosi, tako da jih je bilo groza glcdati. Da je praznik bil sv. apostolov Petra in Pavla, to jili ni nič brigalo; da bi šli v cerkev, to jim še na misel ni prišlo, še celo kmečkim Ijndem ne, saj so rajši p03lnšali pridigo in govore g. Sorčiča iz Kapel, ker je tako lepo čaatito dnhovšuino črnil, češ da oni ljudstvo motijo, da noeejo liberalccv voliti. — Potem pa je g. Pečnik iz Bizelskega ravno tako otrobe vezal. Zatem se še oglasi neki Janez Požar iz Kapel, ta je pa še najlepše pokazal svojo nemščino, katero je že davno pozabil, in se je hvalil, kako da 80 oni trdno stali za liberalce. — Temii in vsetn kmetom bi bilo svetovati ob nedeljab in praznikih v cerkev iti, potem doma kaj lepega brati in se za prihodnji teden izpočiti, ne pa v nedeljah brez božje službe po krčmab posedavati in ob delavnikih pa počivati. Ni čuda, da grejo posestniki na kant, in da zemlja preobilo trnja in osata i-odi. Bili so tudi nekateri mladi učitelji navzoči, še celo iz okolice, eden še na pol zrel je bil tudi poleg ter je še do drugega dne poleg ostal; za cerkev je takim gospodom prevroče, za take norčije pa ne. Bolj ko se slabi časi približujejo, bol ljudje Boga žalijo in pobujšanje dajejo. Oh, da bi vendar enkrat ljudje 8pozaali Boga in njemn posvečene svete dni! Iz Vuhreda. (Tat.) V nedeljo 12. t. m. je nek anažno oblei-en mlad človek prišel v Vuženiški favovž, ko sta čč. gg. pri obedu bila Tiho zleze po stopnicah v prvo nadstropje, kjer si pazno ogleduje vsake dnri. Po naključbi ga zapazi liišna, katero prav prijazno pozdravi in vpraša: ,,Kje so pa gospodje?" ,.Pri obedu", je odgovorila in ga sprejme do obednice. Stopivši v hišo ae nizko priklone in prijazno vpraša: ,,Ali ni neka gospodicua prinesla zlate prsne igle?" ,,Dosedaj ni še*', nm reče č. g. nadžupnik. ,,Entschuldigen Ener Hoclnviirden dieae ungalante Stiirung'', reče nepovabljen gost ter se farizejsko odpravi, ne iz farovža, ampak po etopnicah v prvo nadstropje, kjer je prej ključ zagtedal. Tibo ga vzame, odpre duri, amukne v sobo, zapazi na mizi škrinjico z denarjem, pograbi čez 550 fl. in na drngem mestu zagleda tolarje, katerih je 6 v žep vtaknil, ter pobriae iz farovža, hitro jo maba mimo Mnte v Marenberg, kjer si najtne voz, in se urno pelja v v Vuhred, Ribnico in v Brezje. Po obedn zapazi g. nadžupnik velik nered v hiši in škodo storjeno. Naglo brzojavi v Marenberg, Vuhred in v Ribnico, žandarji se koj spravijo tička lovit. Nek fant Vuzeniški, ki je videl ovega človeka iz farovža priti, je spremljal žandarja v JMarenberg ia od tod v Brezje, kamor se pripelja ,,nobel" tat. ki hore dalje pobrisati. Fant reče žandarju: ,,Gospod! tam je." ,,Im Namen des Gesetzes", pozdravi žandar vjetega tička in ga vklene. Debelo gleda ta, in se začne opravičevati, pa zastonj. Preiskan je bil, našli so se denarji razun nekaterih desetakov, pa tudi tolarji vsi, ki so bili najbolji dokaz tatvine. Vjeti in zvezan tiC-ek je moral peš v Marenberg, kjer sedaj v kletki aedi in čaka na rešenje. Kdo in odkod je bil, ni prav povedal. Enkrat je rekel, da je tonrist iz Presburga, drugokrat pa, da je iz Antwerpen-a; jezik razodeva, da je rodom Nemec, lačen slovenskih denarjev.