štev, 49.

Poštnina plačana v


I
11. novem 1S2.
Leto VII,
r-
fanet, deiai/ec In obrtnik j ae< bodo narodu vodniki jj
f"
izhaja a ako eredc-
Nsročnina: »a celo ieto D!n 3®- — aa pol leta , IS-— sa inozemstvo ■a celo leto Din 50-— Inserati po tarifn. • Pie-menim vprašanjem naj a« priloli znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se n« sprejemajo.
Vsakdo uživaj vse sadove svojega dela in marijivosti!
ki-
ti
Vil
Rokopisi se ne vračajo. — Plače In tožj se v Ljubljani. — Uredništvo ln uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telei'in inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.568.


Kaj hočemo ml in kaj hočejo drogi.
Sedaj na jesen spravlja kmečko ljudstvo svoje pridelke domov. Nekaj se je obneslo, drugo ne. Pred vratrni je zima. Za naše podeželsko ljudstvo prinaša zima velike socijalne skrbi. To in ono je treba popraviti, treba se je oskrbeti z obleko in obutvijo, treba bo plačati posle, treba je plačati davke in obresti in tako naprej. Denarja pa nikjer nikoli nič. Treba je torej, da ljudstvo vsaj del svojih težko pridelanih sadov spravi na trg in jih proda, da se dobi novec za najpotrebnejše reči .
Od daleč, ure in ure hoda, pripeljejo naši mali kmetici na svojih vozovih svoje pridelke v mesta in trge na prodaj. Toda cene so tako nizke, da se niti vožnja ne izplača. Pretekli teden so n. pr. v Ljubljani prodajali lepe zeijnate glave po K 1.50 za komad. Recimo, da je pripeljal voz zelja v Ljubljano iz okolice Kranja. Vozil je 2 uri v mesto in 2 uri nazaj. Če je naložil na voziček 300 komadov glav, je naložil veliko. Če je prodal komad po K 1.50, je znašalo izkupilo K 450,— ali 112 dinarjev 50 par. Iz tega zneska naj pokrije vrednost gnoja, dela, vožnje s konji in prehrano v mestu. Če vse še tako nizko računamo, vidimo, da kmet ne samo nič ni zaslužil, ampak (Ta je še doplača!. Tako približno je tudi z ostalimi njegovimi pridelki. Če pojde tako naprej, mora naše podeželsko ljudstvo, morajo naši mali kmečki domovi popolnoma propasti.
Kaj pravijo k temu. eseles-
ar)i? ■ iiuiminiiPiriH
Naši eselesarji neprestano kriče, da zastopajo samo oni koristi našega podeželskega kmečkega ljudstva. Ljudstvo je v to doslej tudi verjelo in danes sedi 20 Koroščevih poslancev v Beogradu, ki so bili izvoljeni s samimi kmečkimi glasovi. In kaj pravi njihova stranka sedaj? V eselesarski »Socijalni Misli in v Slovencu dokazujejo s številkami, da je socijalna beda našega kmečko-delavskega ljudstva na vrhuncu in sklepajo iz tega, da-jo edini izhod ta, da začne naš ma-lokmeiski narod prehajati v obrt in industrijo. Z drugimi besedami se pravi to, da našemu poljedelstvu ni nobene pomoči več, da je treba zidati fabrike, v katerih bo naše kmečko ljudstvo delalo kot navaden mezdni delavec, popolnoma .odvisen od tujega fabrikanta ter bo morda zaščiten samo od tiste socijalne politike , ki že danes redi na tisoče uradnikov na račun našega slabo plačanega delav-atva.
Tako daleč so prišli naši eselesarji a svojo gospodarsko modrostjo. Oni trde, da za našega malega kmeta ni druge pomoči, kakor da popusti svoj dom in gre služit svoj kruh kot navaden delavec.
Kaj pravijo pa buržujski demokrati?
Naši demokrati so izrazita kapitalistična strani, a, ki je doslej gledala le na to, da se začšitijo gospodarski interesi kapitala, to je fabrikantov in bank. Na poljedelske produkte kmetov pa so naložili celo izvozne carine, na tisto pa, kar naše ljudstvo mora kupovati, to je na orodje, na obleko, obutev, kavo itd. pa so naložili takšne visoke uvozne carine, da mora biti drago vse ono, kar naše kmečko-delavsko ljudstvo kupuje za življenje. Ta stranka prav dobro ve, da imajo
J od takšne gospodarske politike korist ' zgolj maloštevilni kapitalisti, vse osta-: lc ljudstvo pa ogromno škodo. Teh i kapitalistov pa je pri nas tako malo, da bi ne mogli izvoliti v Sloveniji niti enega samega poslanca. Zato mora njihova stranka tako delati, da drži del kmečko-delavskega ljudstva v zmoti, češ tudi mi zastopamo vaše koristi. V ta namen izdajajo tudi časopise, ki jih večinoma zastonj dele ljudem in v katerih pišejo, kako da so vneti za koristi kmeta in delavca, Ljudstvo ie časopise bere in marsikdo se pusti zaslepiti, ker ne ve, da na drugi strani ljudstvo te časopise prav drago plača, pri vsem, kar kup! in se ve tudi pri davščinah.
Kaj pravimo mi?
Mi pravimo: Naše slovensko ljudstvo sestoji iz kmeta in delavca. Velika večina naše gospode je pokvarjena ter je na razpolago vsakomur, ki jo more ali hoče kupiti. Tako je bilo v Avstriji, tako je še danes. Samo prav majhen del naših izobražencev je ostal zvest kmečkemu ali delavskemu rodu, iz katerega je izšel.
Mi pravimo: Res je, da mora našega kmečko-delavskega človeka vzeti vrag, če bo šlo tako naprej, kakor je šlo doslej. Če bodo v državi vladali sami kapitalisti, to je bankirji in fabrikanii, bodo oni bogati, ljudstvo bo pa berač. Zato mora kmetsko in delavsko ljudstvo skupaj, da samo zaščiti sebe in svoje koristi in spozna, da ga pokvarjena gospoda ne sme več zastopati. Med eselesarji danes nT vec tistih stafilT Tju<li,
so ime
srce za kmetsko ljudstvo. Oni danes trdijo, da za naše poljedelstvo ni nobene rešitve več, da mora vse ljudstvo postati fabrični proletarijat.
Mi pravimo: Za vsak narod je sreča, ako ima prav veliko delavnih kmečkih domov. Kmečki dom je treba zaščititi, ker je jedro naroda. Treba je državno gospodarsko politiko voditi tako, da bo delo kmečko-delavskega ljudstva dobilo pravo vrednost. Treba je regulirati davščine in carine, ki hudo tepejo naše gospodarstvo in vse delovno ljudstvo. Treba je povzdigniti naše kmetijstvo na stopnjo, ki bo odgovarjala pridnosti našega ljudstva in krajevnim razmeram naše zemlje, klime, rodovitnosti itd. Treba je dvigniti našo živinorejo, prašičerejo, vinogradništvo in kletarstvo itd. in se boriti za to, da se bodo ti produkti lahko in dobro spravili v denar.
Mi pravimo: Smo tudi za delavstvo in male obrtnike, ki bodo mogli tem boljše živeti, čim bolje se bo godilo številnemu kmetskemu ljudstvu. Pro-letarstvo je zlo, je nesreča, ki se ji moramo upirati do zadnjega. Zato hočemo, da imej tudi delavec svoj dom.in da po možnosti ostane v stalnem stiku z domačo zemljo. Delavec in mali obrtnik sta naravna zaveznika podeželskega kmetskega ljudstva. V vseh velikih rečeh imata enake interese in tisto duševno skupnost, ki jo ustvarj." vsako produktivno delo.
Zato smo za to, da ta država ne sme in ne more biti kapitalistično-fabri-kantska, kakor hoče demokratska stranka; da ne sme in ne more biti industrijska, kakor zahteva to danes naša zmešana klerikalna stranka, temveč mi hočemo, da bodi miroljubna kmečka država z mnogimi tisoči svobodnih kmečkodelavskih domov, kulturna in vsakemu pravična, ki dela in nosi njena javna bremena.
Položaj.
Ko smo pred nekaj meseci zvedeli, da je srečno sklenjen sporazum med Srbi in Hrvati, smo se tudi mi sporazuma iskreno veselili v pričakovanju in trdni veri, da se bo tudi v Sloveniji marsikaj obrnilo na bolje, zlasti v gospodarskem oziru, in pa da se bodo popravile krivice, ki so jih za-
grešili samostojni demokrati v svoji maščevalnosti nad poštenimi in spoštovanja vrednimi ljudmi.
Prvi znaki nove vlade so kazali, da bo šlo. Ni bilo sicer bogvekoliko, kar srno prejeli, ampak nekaj je bilo le in to je v nas vzbudilo up, da pojde še dalje, čeprav počasi in polagoma.
Danes pa kažejo dejstva, da gre prepočasi. Zvesti svoji obljubi, da bomo svojim pristašem vedno brez ovinkov povedali resnico, hočemo poskusiti tudi današnje stanje razložiti..
Sporazum, ki je bil sklenjen med Srbi in Hrvati, je veliko delo, ki se je izvršilo na inicijativo zelo vplivnih in visokih oseb v Beogradu, tako visokih, da mirno lahko trdimo, da se je sporazum moral skleniti. V vodilnih krogih najmogočnejše srbske stranke so sporazum tudi večinoma odobravali. Pravimo, da le večinoma, kar pomeni, da ne vsi: Med onimi, ki v svojem srcu niso za sporazum, izgleda, da se nahajajo tudi najvplivnejše osebe v radikalni stranki.
Pašič je sicer že parkrat slovesno izjavil, da je za sporazum. Državniki pa včasih povedo v svojih izjavah le to, kar morajo povedati, ne pa tega, kar zares mislijo. Zato je treba tudi tozadevne Pašičeve izjave previdno pretehtati in soditi vrednost njegovih besed po — dejanjih!
Kakšna so ta dejanja? Mi gledamo na svojo žalost, kako vse gospodarsko zakonodajno delo zastaja. Iz ministrskih sob ne pride na svetlo skoi-o nobena rešitev še tako važnih in nujnih zadev. Storjene krivice se ne popravljajo več, ali pa silno počasi. Parlament pa so začeli pošiljati na počitnice, namesto da bi delali!
To ne more biti v smislu sporazuma. Nekje morajo biti gotove zapreke, ki se izvedbi sporazuma upirajo, čeprav proti volji jako visokih in'tudi po ustavi zelo merodajnih krogov. To se pravi, da se bije med mogočnimi činitelji v državi hud boj za in proti sporazumu. JKdo je za sporazum' m ictto" jo proti-fepOTaztnnu, po vsem, kar smo povedati, ni težko uganiti.
Velike zasluge, ki si jih je pridobil Nikola Pašič za predvojno Srbijo, so zgodovinsko dejstvo, ki ga nihče ne taji in ki mu jih vsak rad priznava. Vendar je razloček med bivšo malo Srbijo in današnjo državo SHS približno tak, kakoršen je med upravo skromne kajžarije in upravo obširnega veleposestva. Izkušnja nam kaže, da so tudi bajtarji ali osebenki jako dobri gospodarji na svojih malih posestvih. Vprašanje pa je, če bo ose-benek dorastel svoji nalogi tudi na obširnem veleposestvu, kajti uprava in gospodarstvo na veleposestvu je nekaj drugega kakor pa obdelovanje skromne njivice. Upamo, da bo to primero vsakdo razumel.
Mogoče je tudi, da bi Nikola Pašič novo posestvo rad obdeloval samo s svojimi ljudmi. Svoje neomejene in odločilne moči namreč nihče ne da rad iz rok. Če ima Pašič take želje, so nam te sicer razumljive, bojimo se pa, da so neizpolnjive, ker je naše državno veleposestvo preveliko, da bi mogel na njem gospodariti le en sam človek in to na način, ki je bil mogoče dober na malem posestvu. Naše novo državno veleposestvo zahteva sodelovanje vseh moči in to je tisto, vsled česar je sporazum potreben, čeprav se mu nekateri še upirajo.
Potreba sporazumnega gospodarstva v državi je tako jasna, da mora vsak izprevideti, da bo treba prej ali slej sporazum tudi izvajati. To je dobro spoznal tudi mogočen činitelj v državi, ki je pravi tvorec sporazuma, in na njegovi strani stoje vsi, ki res ljubijo svojo državo, in ki hočejo, da bi bili dobrot in moči te države deležni vsi, in ne samo eni.
Zato mi tudi najmanj ne dvomimo, kako se bo boj za sporazum in proti sporazumu končal. Zmagala ho ideja sporazuma, čeprav morda še ne takoj. Naša naloga pa je, da mirno počakamo izid tega boja in da sedaj, dokler ta boj še traja, s svojimi skromnimi močmi podpremo one, ki so za sporazum. Bok ob bok s Hrvati si bomo priborili zmago. Obvaruj pa nas Bog pred obupom, če ne gre vse tako gladko kakor si to želimo. Če bomo vzdržali, bo prav za nas in za one, katere podpiramo.
Da pa zlasti pri nas v Sloveniji ostaja vse pri starem, je predvsem
krivda Koroščeve stranke, ki ima skoro vse slovenske mandate v svojih rokah. Oni so postavni predstavitelji Slovenije. V rokah slovenske ljudske stranke počiva vsa politična moč Slovencev. Ta politična moč pa je v es-eleserskih rokah toliko vredna kot stran vržen denar! Eselesarji so namreč zaigrali ves kredit in ugled Slovencev do zadnjega ficka. Oni ne pomenijo ne med Srbi ne med Hrvali prav ničesar več in ne bodo nikoli več kaj pomenili. Glasovi, oddani za Koroščevo stranko, so skozi okno vrženi denar, kajti Slovenci smo te-peni baš zaradi tega, ker jih politično zastopa Koroščeva stranka, ki so ii leta 1919 v Beogradu pogrnili mizo in jo z vsem dobrim obložili. Eselesarji pa so s to mizo tako nerodno ravnali, da so jo sami prevrnili in so vse, kar je bilo na nji dobrega svinje požrle. Koroščeva stranka je brez-miselno izročila dober in lep slovenski grunt, ne da bi si izgovorila za naše ljudstvo primeren kot in užitek v novi državi. Kako pa se enkrat oddane pravice težko in polagoma zopet nazaj pribore, to vemo dobro iz vsakdanjega življenja. Zato pa je bila velikanska politična napaka našega ljudstva, da je izročilo svojo politično
Tedenski koledar.
15. november: 18. november:
17.	november:
18.	november:
19.	november:
20.	november:
21.	november:
Dnevi:
nedelja: Leopold, pondeljek: Otmar. torek: Gregori j. sreda: Odon četrtek: Elizabeta petek: Feliks (Srečko), sobota: Darov. Mar.
Dev.
Sejmi:
15. november: Poljčane, Vransko. J8. november: Sv. Martin pri Litiji,
Radeče. 17. november: Metlika.
19.	november: Raka na Dolenjskem, Podsrena, Št. Jur ob južni žel.
20.	november: Gorenja Planina.
21.	november: Hotederšica, Podčetrtek, Sv. Barbara v Halozah, Št. Jur ob Taboru.
ssa-aaassss
moč zopet tisti stranki, ki mu je zapravila grunt in premoženje! Zato pa bo potrebno pri prihodnjih volitvah to veliko politično napako popraviti in sicer — temeljito. Popraviti tako, da bo Koroščeva stranka res temeljito tepena.
»Kmetijska Matica".
Te dni se dotiskajo knjige Kmetijske Matice- , nakar se takoj prične njih razpošiljanje. Naročniki, ki so
vplačali potom poverjenikov ali pa neposredno pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova uT. 8~ znesek 30 Din, dobe tri knjige, in sicer: 1. »Veliki koledar Kmetijske Matice« za 1. 1926. Razen tega koledarja vsebuje ta knjiga prispevke, ki so jih dali sledeči pisatelji: inž. Ciril Jeglič, Ivan Albreht, Tone Gaspari, inž. Mikuž, Fr. Gombač, Anton Pevc, Dr. Spiller-Muys, Alfonz Završnik, dr. Janko Rajar, državni svetnik dr. Škarja, primarij dr. Derganc in dr. Joža Arko. Koledar bo trdo vezan. 2. »Zbirka kmetijskih naukov«, I. knjiga. Spisal kmetijski svetnik V. Rohrmann. Obseg 10 'pol. 3. »Črni pajek«. Velezanimiva povest iz življenja švicarskih kmetov. Nemško napisal Bitzius, poslovenil dr. Joža Glo-nar. Knjiga obsega 7 pol.
To je prvoletni književni dar Kmetijske Matice . Kdor količkaj pozna današnje tiskarniške cene, ta ve, da ima podjetje izgubo, ako daje za' 30 dinarjev tri knjige takega obsega, kakor so spredaj navedene in ,na tako odličnem papirju, kakor so tiskane te knjige. Toda Kmetijska tiskovna zadruga stremi za tem, da
nudi kmetskemu prebivalstvu čim največ strokovnega in takega berila, ki je v stanu v kmetskern ljudstvu samem vzbuditi ljubezen do kmetskega dela in življenja ter nuditi nasvete za lajšanje raznih težav, katerih je v življenju kmetskega ljudstva žalibog toliko najti. To je stremljenje Kmetijske tiskovne zadruge in od nje ustanovljene »Kmetijske Malice , zato pri podjetju ne išče nikakšnega dobička, nego je celo pripravljeno neizogibne izgube pokrivati s pomočjo drugih virov.
Začetek je storjen, a začetek je najtežji. Vnaprej bo šlo lažje, ker ni dvoma, da bo vedno večji tudi krog onih, ki razumejo koristnost »Kmetijske Matice in bodo radi tega voljni sodelovati, bilo pri nabiranju naročnikov, bilo s spisi. Akcija je zamišljena dobro, plemenito, vsled česar pri njej sovražnikov ne potrebujemo, a prijatelji sodelavci, podporniki, ki so čiste nesebične misli, so dobrodošli!
Kdorkoli bi se za kakršnokoli sodelovanje pri Kmetijski Matici zanimal, naj se blagovoli obrniti na naslov: Kmetijska tiskovna zadruga« v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Miloš Štibler.
Razne politične vesti.
Sramota. Pretekli teden so hoteli Lahi v kinu umoriti Mussolinija. Zaroti so pravočasno prišli na sled. Odkritje zarote in rešitev Mussolinija pa je dalo povod fašistom za kruto maščevanje nad vsemi, ki so bili po mnenju fašistov z zarotniki v zvezi. Med zarotnike so šteli tržaški fašisti tudi primorske Slovence, čeprav vsakdo ve, da imajo naši bratje vse druge politične in gospodarske skrbi, kakor brigati se za stvari, ki se dogajajo med Lahi v Rimu. V svoji podivjanosti se je fašistovska druhal v Trstu spozabila tako daleč, da je napadla tiskarno društva Edino|)|, jo popolnoma razdejala in pokradla vse, kar se je dalo premakniti. To je sramota za celo Italijo, ki ji ni para. Pri nas se sramuje najbolj posurcvel odrasel človek položiti svojo roko na slabotnega otročiča, Lahov pa ni sram znašati se nad maloštevilnimi Slovenci in to prav brez vsakega vzroka. Naš najboljši odgovor na tako sramtno dejanje bi bil gospodarski bojkot laškega blaga, ki itak ni nič prida. Na drugi strani pa dokazuje sramotni dogodek v Trstu, kako krvavo je potreben
v naši državi sporazum doma, da bomo kolikor mogoče močni in čvrsti tudi na zunaj.
Predsednik HSS Stjepan Radič v Beogradu. V nedeljo 1. novembra se je odpeljalo celo vodstvo HSS v Beograd radi neurejenih političnih razmer. Predsednika Radiča je sprejel kralj v triurni avdijenci. Predsednik je v tej avdijenci razložil zahteve kmetskega ljudstva. Nato se je sestal ministrski svet pod predsedstvotn kralja k seji. Na seji se je razpravljalo o važnih političnih vprašanjih ki se tičejo naše države in specijelno o kmetskih zadevah. Nadaljevala so se posvetovanja pri min. predsedniku Pašiču, katerega je predsednik Radič dvakrat obiskal.
Zakaj se je predsedstvo HSS odpeljalo v Beograd. Hrvaški kmetski narod, organiziran v Hrvaški kmečki stranki pod predsedstvom Radiča, je sklenil sporazum s srbskim narodom, organiziranem v radikalni stranki pod predsedstvom Pašiča. Sporazum je samo takrat kaj vreden, če je odkrit in se prizna obema, ki sta sporazum sklenila, enake pravice in enake dolž-

Razširjajie vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! "isc
'MUMil i— 1 ■ limm—— i m ■ i I i II i	_____ ___-. ttuiimibmi m »na—mu i........ .... . i—m«n ■■ m ■mi«—	«i ■	■ ■	n ■	. . _____ '
aaa.vata«
nosti. Iz sporazuma je nastala vlada srbske radikalne stranke in Hrvaške kmetske stranke. Po vsebini sporazuma bi se morale razmere v državi temeljito spremeniti in celo državno gospodarstvo postaviti na kmetski temelj. Pri enem delu srbskih radikalov pa se je izkazalo, da sporazuma ne upošteva in da hoče vladati po starih gosposkih inanirah. Predsedstvo HSS se je odpeljalo v Beograd, da zahteva, da se začne vladati v vseh ministrstvih v smislu sporazuma, da se temeljito pomede s samostojno demokratskim policijskim ostankom in da se vlada kmetska država v kmetskem duhu. Tem zahtevam bodo morali v Beogradu ugoditi, če so v resnici za sporazum. Ne gre se za to, da bo predsednik Radič minister, če bo minister, bo samo v taki vladi, ki bo pravična vsem in ne samo enemu delu.
Slavenci in sedanja vlada. Ne more biti vlada popolna če ni v njej zastopana tudi Slovenija. Ne more Srb zastopati v notranji politiki hrvaških interesov tako, kot jih zastopajo Hrvatje sami; pravtako pa tudi Hrvatje ne morejo zastopati interesov Slove-nijev taki meri, kot bi to storil Slovenec. SLS, ki ima mandat slovenskega naroda, da ga zastopa v vladi, tega ne more storiti, ker se je izključila sama pri delu za ljudske pravice. Samostojni demokrati so politiki s kapitalističnim programom, zastopajo le banke in veleindustrijo, zato so v tej vladi, v kateri imajo kmetje precejšen upliv, nemogoči. V poštev za vstop v vlado pridejo torej le poslanci »Zveze slov. kmetskega ljudstva«. Naša naloga je, delati in se boriti za pravice kmetskega ljudstva tako dolgo, da bo narod sam dal pri volitvah mandat ZSKL, da ga zastopa v vladi. Zato vsi v boj za naše gospodarske pravice!
Resnica je in ostane resnica. Povedali smo, da se je naša inteligenca navzela v prejšnjih časih, ko se je večina šolala na Dunaju in v Gradcu, uemško-liberalnega duha. Ta duh pa je bil večinoma židovski, ali kakor pravimo po domače, čifutski. Židje so namreč obvladovali v bivši Avstriji ves tisk in vse časopisje. Kar pa je stalo v tem časopisju tiskano, so manj poučeni ljudje vse verjeli, ker je bilo pač tiskano. Na to, kar je stalo tiskano v nemško-židovskem časopisju, je verjela tudi slovenska inteligenca in kakor vse kaže, verjame še danes. Vse to smo mi povedali odkrito v zadnjih številkah našega lista. To pa »Jutru« nikakor ni prav, da smo mi to povedali. »Jutro« in njegova za njim stoječa inteligenca bi namreč še danes radi videli, da bi slovenski kmetje še danes sedeli na tistih limanicah, kakor nekdaj. Nas to ne veseli in še veliko manj bi nas veselilo, da bi slovenski kmetje še zanaprej sedeli na starih dunajskih od čifutov nam nastavljenih limanicah in se tepli za »liberalce« in »klerikalce«, kakor nekdaj pod Dunajem. Mi pa kljub »Jutro-vi« jezi na naše ugotovitve, ki smo jih tudi dokazali, da so resnične, vztrajamo na tem, da je liberalno-kle-rikalni boj za nas dandanes, v novih razmerah, velikanska oslarija in zato pravimo še enkrat, da je treba te ostanke iz stare Avstrije zagnati za plot v samostojno-demokratske koprive. Mi pravimo: Dajmo Bogu, kar je božjega, kralju, kar je kraljevega, državi, kar je državnega, duhovščini, kar je njenega, »liberalcem« in »klerikalcem« pa vsakemu tri brce, kakor jih zaslužijo.
Čemu so nam »liberalci« in »klerikalci«? Liberalce in klerikalce se gremo zato, da se veseli nekdo tretji. Tako je bilo že v stari Avstriji. Kadar je hotela bivša avstrijska vlada Slovencem pritegniti eno okoli ušes, je razdražila pri nas v Sloveniji liberal-no-klerikalni boj. Mi smo se tepli med seboj za prazno slamo, dunajska vlada se je pa smejala, prav po pregovoru: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tako je tudi dandanes. Mi, oslički in telički, se še vedno prepiramo za stvari, ki jih je ves svet že zdavnaj vrgel v staro šaro, vlade se nam pa vsem skupaj smejejo in to po vsej pravici. To vidimo najbolj pri davkih. Le poglejmo na deželo, ali pa tudi v mesta. Če »klerikalec le more, potunka noter »liberalca«, češ, ta liberalna baraba naj le plačuje, da bo ves črn. Če pa more »liberalec« »klerikalca« noter potunkati, kakor pravimo, ga pa tudi. Davčna oblast se pa smeja. In tako gre na vseh koncih in krajih, namesto da bi Slovenci in zlasti slovenski kmetje iu delavci držali skupaj in nastopali složno. Komur to oči ne odpre, temu ni za pomagati. Zato pa pravimo še enkrat: Naj se vojskuje dr. Korošec za »klerikalce« kolikor se hoče, dr. Žerjav naj se tepe za »liberalce« in za svojo slamnato »napredno fronto« kolikor se hoče, slovenske kmete in delavce pa naj vendar že enkrat sreča
pamet, da na take traparije ne bodo več nasedali iu da se bodo siožno borili za svoje skupne pravice.
Zakaj je dr. Pucelj »v vladi«? Tako se namreč vprašuje samostojno demokratsko ali zerjavovsko »Jutro«. Odgovarjamo: Če ne za drugo, je posl. Pucelj v vladni stranki zato, da tišči vrata, da dr. Žerjav ne more v vlado. To pa je za Slovenijo velikanskega pomena! Kjerkoli se namreč vtika vmes dr. Žerjav, se povsod uresničuje znani izrek dr. Tavčarja o cekinu v roki, ki se izpreminja v neko drugo stvar podobne barve.
Dr. Korošec v Dalmaciji. Eselesar-jem je silno neprijetno, ko vidijo, ka-. ko se jim majejo tla pod nogami v Sloveniji. Posebno jih jezi, da se naše ljudstvo čim dalje bolj oklepa naše »Zveze«, ki je resnična slovenska ljudska organizacija brez vsake tuje navlake. Eselesarji se vsled tega boje, da ne bi izgubili pri prihodnjih volitvah v Sloveniji preveč mandatov, dr. Korošec pa se še posebej boji, da bi prišel v parlament samo s par poslanci, ki ž njim vred vsled svoje ma-loštevilnosti ne bi prav nič pomenili. Zato se je ozrl dr. Korošec po pomoči drugam, in sicer v Dalmacijo. Tam je priredil več shodov in sestankov, ki so po poročilih v »Slovencu« vsi »sijajno uspeli«. Nam se pa zdi, da so vsi ti shodi sijajno uspeli samo v »Slovencu«, v Dalmaciji pa nekoliko manj. Žalostno je za dr. Korošca in za njegovo politiko, da mora hoditi iskaii pomoči drugam, ker je v Sloveniji več najti ne more. To je najboljši dokaz, kako strahovito je njegova politika skrahirala na vsej črti.
Prezgodnje veselje. Korosčevo časopisje je pretekli teden poročalo s silnim veseljem, da Štefan Radič še ne pride v vlado, ampak da se je vrnil iz Beograda v Zagreb samo koi ministrski kandidat«, ki pa ne more do vlade. Cela stvar pa stoji nekoliko drugače kakor jo slika Korošcev časopis. Štefan Radič bo prišel v vlado iii bo tam tudi imel nekaj besede, čisto postranskega pomena pa je, kdaj pride v vlado oziroma kdaj postane minister. Glavno je, da bo postal minister in to jako veljaven in vpliven minister, vse drugače veljaven in vpliven, kakor pa je bil svoj-čas dr. Korošec s svojimi tovariši vred. Da pa že danes še ni minister, to ni njegova krivda, ampak je treba vzroke iskati drugje. Njegovemu vstopu v vlado se protivijo za njegovim hrbtom mogočni gospodje, so pa na svetu še bolj mogočni gospodje, ki se tudi dolgih brad ne ustrašijo. Tega pa Koroščevo časopisje ne pove, ker
Dopisi.
KRANJSKO.
Smlednik. — Povsod traja šolski pouk že dva meseca, pri nas pa smo še vedno brez učitelja in učiteljice. Šola je lepo zaprta in čaka boljših časov. Otroci pa napredujejo v nevednosti. Ne vemo, kje je vzrok, da ni šole. Ako se res šola toliko učiteljev, potem bi se pač dobila kaka učna moč. Kakaj se krajni šolski ob-bor nič ne pobriga. Seveda mnogo ludi ni pričakovati od njega, ko pa se nahajajo pri nas možje, ki javno govore: »meni je vseeno, ali se vrši šolski puuk ali ne, saj jaz nimam otrok«. — Tudi značilno, kaj ne? — Druga odlika je pač naš občinski odbor; oziroma oni, ki imajo večino v odboru. Za občino se ničesar ne stori. Dozdeva se nam, da se nekatere vasi v občini zapostavljajo, ker se predlogi odbornikov nič ne vpoštevajo — onih namreč, ki so v manjšini. — Občinske seje se vrše vsake svete čase ena, kakor bi bilo vse v najlepšem redu. Ljudje se pa zgražajo nad občinskimi cestami, ki že dolgo niso bile popravljene ter se nahajajo v skrajno žalostnem in zanemarjenem stanju. Ne vemo, zakaj plačujemo občini raznovrstne doklade, ko se nič ne napravi. Saj so vendar dobre občinske ceste glavni znak umnega gospodarstva v občini — ne pa — kakor se je nekdo izrazil, vsoto denarja, ki ga ima občina. Seveda najraje bi naši očanci vpeljali tlako, toda saj imajo že skušnje, da to ne gre tako enostavno. — Dokler se občina ne zgane, smo tudi sklenili, da na krajih, kjer se pretaka po občinskih cestah gnojnica kar v potokih, postavimo za prevažanje splave. Imenovali se bodo pa »Pur-garjevi splavi.«
Dvorska vas pri Vel. Laščah. Tukajšnji za napredek vneti kmetovalci se že dolgo bore za šolo. Ker od nikoder ni bilo pomoči, so se kratkomalo odločili, da sami postavijo poslopje in zahtevajo v njem otvoritev šole. Stavbni prostor je že kupljen.
tega povedati note, ampak misli, da se bo dalo slovensko ljuustvo še nadalje držati v temi nevednosti in ne-poučenosti. ie eselesarske štrene bomo mi počasi nekoliko zmešali.
Poglavje o zmagovaleili in premaganem. v zadnji številki našega lista smo napisali, ua se Srbi smatrajo še vedno za zmagovalce, nas pa imajo za premagance. To svojo trditev kljub / Jutrovirn«. opazkam tudi še zanaprej vzurzujeiuo, ker je to res! Preko tega dejstva ne pomagajo nobene še tako lepe besede o »bratstvu« in o ^jugo-slovenstvu«, ker dejanja govore svoj jezik« Slovenskim kmetom svetujemo, naj vprašajo le svoje sinove, ki služijo pri vojakih, koga imajo gospodje za »Svaba« in kako se jim godi. Tu ne pomagajo nobena opravičevanja, ker govore dejanja! ludi davčna praksa v bloveniji je dejanje in skrb za slovenske ceste itd. je dejanje. Več nam menda ni treba povedati.
i oaesrečeiia slika. V nedeljski številki je »Slovenec« prinesel sliko, ki kaže, kako sede dr. Žerjav, posl. Pucelj in Prepeluh pri mizi in kvartajo, s trnjem kronana Slovenija pa te kvartopirce žalostno gleda. S to sliko je hotel »Slovenec« pogreti staro laž, ua delajo dr. Žerjav, Pucelj in Prepeluh skupaj. Če se prav spominjamo, j smo že nekje brali tiskano, da je za časa volitev dal »Slovencev« dopisnik-duhovnik iz Beograda v Ljubljano telefonirati ostudno laž, da je dobil Prepeluh od dr. Žerjava denar za volitve,. in tej laži je res nasedlo lepo število ljudi. Trditev, da so Koroščevci vrgli to laž v §vet, le ti, kolikor se spominjamo, niso ugovarjali, ugovarjal pa je g. Prepeluh, ki je še danes pripravljen vsakomur dokazati, da ni nikdar prejel iz Zerjavovih rok ali pa sploh od samostojnih demokratov niti vinarja. S ponavljanjem takih laži si Slovenec« ne bo povečal svojega že zelo padlega ugleda!
»Ko brez miru okrog divjam, prijatelji vprašajo me: kam?« Tako si je žalostno pel g. Korošec prejšnji teden po Dalmaciji, kamor si je šel živce mirit, ker so ga doma »prijatli« preveč vprašali, kaj misli o Gospodarski Zvezi, o Zadružni zvezi in o Gospodarski zadružni banki.
N& kupujte
preden si ne ogledate velike izbire zimskih «blek in ulstrov pri
JOS. ROJINA - LJUBLJANA
Interesente vabimo na ogled!
Sedaj vaščani sami kopljejo ter nava-žajo kamen, pesek in les. Načrti so že pripravljeni. Upati je, da se Dvor-jancem želja po šoli kmalu izpolni. Vzorno vas, ki tako ljubi izobrazbo in svoje otroke, postavljamo za vzgled vsakemu kraju!
Hlebše pri Lescah. V nedeljo dne 8. novembra sta praznovala v krogu svojih domačih g. Kristan in njegova soproga p. d. Božič svojo zlato poroko. Kličemo jubilantoma, kakor vsem domačim krepke čestitke in želimo slavljencema še dolgo solnčno življen-sko jsen!
BORINJSKI KOT.
List za listom pada. In zopet nam umrl je mož, mož poštenjak od nog do glave. Prezgodaj, niti 40 let star je moral leči k večnemu pokoju v ono grudo, ki jo je tako ljubil, s tako strastno ljubeznijo obdeloval, mož, ki s je, četudi navaden kmetski sin, zavedal v polni meri svojih državljanskih in stanovskih dolžnosti. Mirno spava danes gori na visokih Žalah. Mogoče, da pri tem sanja tudi o napredku Bohinja, ki si ga je začrtaval j v svojih načrtih, mogoče sanja tudi o tem, kako si pribori človek kal smrti z delom za splošno človeštvo. Mogoče — mogoče! Mesto godovanja smo ga spremljali na Martinov dan, da mu izkažemo ono čast, ki jo je v polni me-i zaslužil. Bil je to naš prvoboritelj, naš tov. Martin Zupane, p. d. Žvan iz Srednjevasi, čigar gospodarsko sood-loeevanje se označuje najjasneje s Lun, da je bil odbornik občine, načelnik gasilnega društva in blagajnik sirarske zadruge v Srednji vasi. Težko mu bo najti nadomestitve. Zapušča soprogo in 5 nepreskrbljenih otrok. — Možu-vzor-poštenjaku častni spomin, žalujočim preostalim naše najiskreneiše sožalje!
Davki in protesti. Nedeljski protestni shod radi preobdavčenja je iz-borno uspel. Bohinjci si želimo samo še dosti takih govornikov-strokovnja-kov kot to pot, ki zna v poljudni be-
sedi tudi podeželanu razjasniti, kaj sme in do kam sme. Z odobravanjem soglasno spreta, za gotove kroge ostra resolucija je najbrže radi nerazumevanja ali potvorbe s strani gg. ovaduhov napravila preveč prahu pri kompetentnih oblastih. Za nas zadošča, da o poteku shoda poizvedujejo na vse strani in da se nas hoče žigosali za protidržavni element. Za danes samo to: G. dr. Šavnik ali katerikoli njemu podrejen uradnik v naših očeh še ni država SHS. Prihodnjič pa še kaj več.	—r.
ŠTAJERSKO.
Št. Rupert v Sav. dolini. Tukaj je po kratki in mučni bolezni preminula ga. Anica Cizej roj. Brišnik, učiteljica na ljudski šoli v Oriivasi. Pogreb se je vršil v nedeljo ob 3. uri popoldne na tukajšnjem pokopališču ob ogromni udeležbi ljudstva in stanovskih tovarišev in tovarišic. Od rajnice so se z ganljivimi besedami poslovili: gospod župnik Grobelšek iz Gomiljske-ga, g. Mirko Zdolšek, nadučitelj v Le-tušu, učenka Sketova iz Orlevasi ter neka gospodična iz Št. Jurja ob Taboru kot njena prijateljica iz mladih let. Pevci so ji pri odprtem grobu zapeli par ganljivih žalostink. Pokojni-ca je bila skrbna vzgojiteljica mladine, zato jo bomo težko pogrešali. Vsem preostalim pa naše iskreno sožalje!
IZ AVSTRIJSKE KOROŠKE.
i 'h Ko; oške. (Kako se godi koroške m u k m e t u ?) Jedro slovenskega ljudstva na Koroškem je kmetijski stan. On je ohranil stare slovenske šege in navade. Edino kmetijski stan je ostal na svojem mestu in se ne da izpodriniti, ker ima kolikor toliko življenske pogoje. S kmetijskim stanom stoji in pade slovenski živelj na Koroškem. Kmetijski stan pa danes v Avstriji propada. Razmere so takšne, ki kmetijskemu stanu nikakor niso v korist. Vse gospodarstvo je tako urejeno, da je kmetu v škodo. To seveda ni nobeno čudo, ako pomi-
slimo, da je v Avstriji 80% nekmetijskega prebivalstva. V takem slučaju imajo seveda besedo stanovi, ki jim je vse prej pri srcu, nego kmet. Prav posebno so razočarani kmetje v nekdanjem plebiscitnem ozemlju, najbolj tisti, ki so glasovali za Avstrijo. Še se najde kje -letak, ki je v dobrem spominu, ker obeta kmetom, ako pridejo k Avstriji, da pet let ne bo treba plačati nobenega davka. To je bilo seveda imenitno agitacijsko sredstvo, kajti kaj je marsikateremu bolj neprijetno, kakor plačevati davke? Ali je bilo to res? Ne. Ne samo ene vrste davka, nego šestnajst različnih vrst davkov so naložili na rame ubogega kmeta. Kmet nima denarja, da bi davke plačal. Kako bi ga tudi imel, ker vsled za kmeta slabe carinske politike svojih produktov ne more vnovčiti ali komaj po sramotno nizki ceni. Tako prihaja vsakega pol leta eksekutor in hodi od kmeta do kmeta ter zapisuje, kar bi se dražilo. In ko pridejo rubežni na občine, da jih na običajnem prostoru nabijeio, je to seveda za dotičnega nekaj neprijetnega. Če bo šlo tako dalje, se to seveda ne bo več smatralo za sramotno, kajti vsemu se ljudje privadijo in se bodo morali tudi temu. Ker je davek treba plačati prej, nego pridejo po kravo, konja itd., se mora dobiti denar kjerkoli. Letajo okrog in prodajajo, kar se da po nizki ceni prodati, ali iščejo na posodo, ako kje dobijo, kar je seveda še slabše. Bližajo se še slabši časi. Cela armada brezposelnih bo zahtevala ogromne vsote iz državne blagajne. Kmet pa nima niti delavcev, nima jih, ker jih ne more vzdrževati, zato njegovo gospodarstvo propada. Žal, da je s tem prizadet tudi slovenski kmet, ki je nehote in po krivdi drugih prišel v avstrijsko državo. — Levro Potočnik.
PAZITE, DA NE BODETE PREVARANI! Radi neštetih zamenjav, ki se dogajajo zahtevajte pri trgovcih razločno le miio »GAZELA«.' Ponaredbe odklanjajte.

Novice in razno.
Spodnještajerske posojilnice, ki so
izgubile svoje naložbe v Gradcu pri Verbandu, dobe te dni nakazano prvo kvoto za pokritje izgub. Poslanec Pucelj je vse potrebno ukrenil pri min. financ, da bo v prihodnje zasi-gurana tudi druga kvota.
Osebna dohodnina. Poslanec Pucelj in HSS klub so zastavili vse svoje sile, da že v prihodnjih dvanajstinah dosežejo spremembo dohodninske lestvice. Dolžnost finančnega delegata dr. Šavnika je, da sedaj tudi on stavi sličen predlog ministrstvu.
Radicevi kmetski poslanci bodo predlagali v prihodnjem dvanajstin-skem zakonu spremembo trošarin-skega zakona na vino. Pri finančnem ministru pa bodo vložili predlog za spremembo »Pravilnika o trošarini na vino v Sloveniji.«
Zaupnico za Pašiča je predlagal občinski odbor v Grosupljem. Pomagalo ne bo mnogo.
Amnestija vojaških beguncev. Na željo kmetskih poslancev je kralj podpisal ukaz, po katerem so oproščeni kazni vsi oni vojaški begunci, ki se javijo pristojnim oblastvom do 1. januarja 1926.
Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol ima dne 22. t. m. ob 10. dopoldne izredno glavno skupščino v Ljubljani v gostilni Novi svet, (Prešernova soba) na Gosposvetski cesti. Dnevni red: Razpust društva in pristop članov k Društvu kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Prosimo točne in sigurne udeležbe! — Odbor.
Državna kmetijska šola na Grmu je 31. oktobra t. 1. zaključila svoj 52. letnik. Šolo je tega dne zapustilo 28 absolventov celoletnega oddelka, ki so prestali izpite večinoma s prav dobrim in dobrim uspehom. Priznalna diploma se je podelila Ivanu Vrabiču iz Jelše pri Xitiji kot najboljšemu, učencu. Dne 5. novembra t. 1. se je otvoril 53. letnik tega zavoda. Za vstop v šolo se je priglasilo 86 prosilcev, ki jih pa radi pomanjkanja prostorov žal ni bilp mogoče vseh sprejeti. Sprejelo se je le 62 učencev v starosti od 16 do 26 let. Od teh obiskuje letno šolo, to je celoletni oddelek 34 učencev, zimsko šolo, to je zimski oddelek pa 28 učencev in sicer prvi letnik zimske šole 15, drugi 13 učencev. En učenec je slavonski Hrvat, vsi ostali pa so Slovenci in sicer je 6 italijanskih državljanov, 4 avstrijski državljani, ostali pa so državljani naše kraljevine. Učenci so iz raznih pokrajin slovenske zemlje in sicer je Dolenjcev 18, od teh 1 Belokranjec, Gorenjcev je 19, Notranicev 11, Štajercev 5, Primorci 3, 1 Vipavec, 4 Korošci in en
Slavonec, skupaj 62. Kmetijska šola na Grmu bode v prihodnjem letu obhajala štiridesetletnico svoje premestitve iz Vipavske doline na Grm na Dolenjskem. V tem času je ia najstarejši slovenski zavod te vrste vzgojil lepo število zavednih in naprednih slovenskih kmetovalcev.
Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta je priporočil prosvetni oddelek pri velikem županu v Ljubljani. Na to opozarjamo podeželsko učitelj-stvo in pa kraj. šolske svete na deželi. Da se najdejo marljivi razpečevalci tudi med učitelji, priča dejstvo, da je ena šola razpečala v enem tednu 60 knjižic. Knjižica nudi za vsak letni čas svoje posebnosti. Segajte pridno po njih. Cena je 6 dinarjev, po pošti 7 Din. — Naroča se pri Kmetski tisk ovni'zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ul. 8.
Dva rajhenburška roparja. Fabijan Gršič in Tomo Sebalj, sta bila aretirana na ljubljanskem kolodvoru.
50 rodbin se je zastrupilo v selu Busovača v Bosni, ker je nek kmet prodal mesarju na steklini obolelo ži-vinče. Mesar o bolezni baje ni vedel ničesar in je meso prodajal. Vse bolnike so spravili takoj v bolnico.
Čuden lov. Na Štajerskem, ob avstrijski meji je Lojze Hernah, pastirček pasel živino in obenem pazil na malo deklico. Naenkrat se približa velik ptič in se loti deklice. Fant pa ni bil strahopeten, nego je planil nad ptiča, ga pograbil za vrat in zadavil ter odnesel lastniku lova. Tu se je ugotovilo, da je fant ulovil divjega petelina posebno velike vrste.
Lovska sreča. V zadnjem času je v Krimskem pogorju ustrelil bančni uradnik g. J. Skale iz Ljubljane velikega jelena, 298 kg težkega. V Sv. i Petru pod Sv. gorami je ustrelil 160 kilogramov težkega jelena g. F. Kra-mer.
Cigan izganja hudiča. K posestniku na Kapli sta prišla dva cigana pod pretvezo, da mu popravita kotel. Izkoristila sta naivnost gospodinje in ji namignila, da je vzrok niene gospodinjske nesreče vrag, ki čepi v kotlu. Izgnati ga more starejši brat s pomočjo Kolomanovih bukev, če mu gospodinja izreči 1000 Din. Sirota je tekla v svoji lahkovernosti od kmeta do kmeta, da si izposodi imenovano vsoto. Vsa upehana je doma izročila goljufu denar in še dva fina prta, ki ju je moral cigan bojda podariti slovenski cerkvi v Mariboru. Nato sta jo pa oba cigana pobrisala v smeri proti Sp. Kaplji, kjer jima je šlo na liman-ce še nekaj kmetov. K sreči so ju orožniki kmalu prijeli.

Sramota za vsakega kmeta je, ki misli še vedno le tisto, kar m« dovoli gospoda!

jaf^ Razširjajmo vedno in povsod misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega In srbskega kmeta !
frrrfirf-s	»Jr.i „ »-t« . f.r- UdBLfts&ti Wf¥?T* i	—II KM ) i III m i	■ ■	»■BM»'i tPI	li« iMi— I	-	V50.
Najdeno moško truplo. V Širjah pri
Zidanem mostu v bližini posestnika Šromla so našli v prepadu moško truplo. Poklicana komisija je dognala, da je bil mrtvec 43 let stari, v Grosupljem rojen Tone Alilin.
Podivjani, bik. Posestnik dager v Trbovljah ima bika, ki se prosto pase med živino. Te dni je nenadoma zdivjal in se je zagnal na posestnico Pavlo Strojevo, ki je gnala kravo po cesti. Žena mu je komaj ušla v neko leseno barako, s kravo pa se je bik - toliko časa bodel, da ji je končno odlomil rog.
G. drja Korošca kot predsednika Zadružne Zveze v Ljubljani« prosimo, naj javnosti pove, koliko milijonov dinarjev dolguje Gospodarska zveza« »Zadružni zvezi«. Ljudje so razburjeni, zato je nujno potrebno, da javno poveste, koliko denarja je Zadružna Zveza v Ljubljani« posodila »Gospodarski zvezi«.
Šestorčke je baje povila neka kmetica na Španskem. Tako poročajo »veliki« dnevniki. Ce ta ni predebela, kakor je sploh marsikaj predebelo, kar čitamo v »velikih« dnevnikih.
Romarjev je v letošnjem svetem letu bilo v Rimu že okoli 600 tisoč iz Italije in iz ostalih držav celega sveta.
Neka Francozinja je bila obsojena na smrt, ker je umorila svojega ljubimca. Pred izvršitvijo smrtne kazni
je v ječi porodila dvojčka in sicer dve deklici.
Nova vrsta goljufije. V Pijačenci v Italiji je izginil nek trgovec. Našli so njegovo obleko vso krvavo in so bili prepričani, da je bil umorjen. Po preteku več tednov pa so moža našli čilega nekje v Švici, dasiravno si je nadel drugo ime. Priznal je, da je izvršil več tatvin in je radi tega hotel oblasti odvrniti od sebe s tem, da je uprizoril svojo navidezno usmrtitev.
Poštniii uradov je na celem svetu 335.000. Več kot polovica jih odpade na Evropo, napreč 170.000. V Ameriki jih je 78.000, v Aziji 66.000. Ostalo odpade na Avstralijo in Afriko.
V bogati Angleški je en milijon in 300 tisoč ljudi brez dela in brez kruha. To je posledica tega, ker so tam vedno ščitili samo fabrike, kmetije pa so pustili popolnoma propasti.
Tako je prav! Sodišče v Novem Sadu je obsodilo nekega gimnazijskega ravnatelja na dve leti ječe, ker je prodajal šolska drva in poneveril tudi nekaj za fclp "■nuanj^nflfffl narja.
50.000 konj so letos nakupili v Ameriki za Belgijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. V teh državah mora revno ljudstvo uživati konjsko meso.
Tatovi sg navrtali blagajni pri kemični tovarni v Celju in odnesli 7000 dinarjev.
Rabelj Zjedinjenih držav ameriških gre v pokoj, ker mu država ni hotela povišati plačo. Usmrtil je doslej 140 ljudi. Njegova plača je znašala 250 dolarjev t. j. 12.500 din za vsako usmrtitev. Za vseh 140 usmrtitev je torej dobil skoraj dva milijona dinarjev in vendar pravi, da s to plačo ne more izhajati. Zato gre v pokoj. Za njegovo mesto še poteguje več sto ljudi, med njimi so inženirji, pridigarji, gledališki igralci in pevci. Kakor znano se v Ameriki vrši usmrtitev z elektriko.
Koliko je bilijon? En milijon je 1,000.000. Ena milijarda je 1.000 milijonov. En bilijon je 1,000.000,000.000 ali milijon milijonov. Ako bi kedo mogel šteti 200 v eni minuti in bi dnevno štel 12 ur tedaj bi rabil nad .19 tisoč let, preden bi preštel en bilijon.
Zanimivost koledarja. Marsikdo je že imel v roki koledar, ne da bi pri tem postal kaj pozoren, dasi je v njem mnogo zanimivega. Vsakdo, ki vse dobro pregleda, najde na koledarju mnogo zanimivega. Tako n. pr. se vsako leto začne in konča z istim tedenskim dnevom, razun v prestopnem letu. Mnogo mesecev se tudi vedno začenja z istim dnem v tednu, tako januar in oktober, september in december, ravno tako februar, marec in november. Manj. naglo se zapazi, da se nobeno stoletje ne prične s sredo, petkom ali soboto. Za vraževerne ljudi bo tudi zanimivo, da se je pričelo'leto 1914 s četrtkom, dnevom, ki je bil posvečen nemškemu bogu groma Donarju. Tudi leto 1925 se je pričelo s četrtkom, toda upajmo, da bo leto mirno.
Naznanilo preselitve I
je od! 25. novembra daije v poslopju novomeške pošte.
Do tega dne se stranke ne sprejemajo.

Dohodninski davek. Dohodnina za leto 1925 je sedaj predpisana in izkaze o predpisu že pošiljajo občinskim uradom. Občinski urad razglasi, kedaj so razstavljeni izkazi in v katerem času je čas za pritožbe. Dolžnost vsakega davkoplačevalca je, da gre v občinski urad pogledati, koliko dohodnine so mu predpisali. Če je predpis krivičen, naj se takoj spiše pritožbo, na pristojno okrajno davčno oblastvo. Kdor ne bo pravočasno vložil pritožbe, temu ne pomaga pozneje nobena stvar več. Zato naj nikdo ne zamudi s pravočasno vložitvijo pritožbe. Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala knjižico dohodninski davek, ki stane 10 Din. V tej knjižici je točno popisano, kako je vložiti napoved in priziv. Priporočamo, da vsak davkoplačevalec to knjižico kupi, da se ve ravnati in prihranjen bo vsakemu marsikak kovač.
Kaj je Njujork?- To je ameriško mesto, ki šteje blizu 6 milijonov ljudi, skoraj polovico toliko kot cela Jugoslavija ali Češka, oziroma toliko kot cela Avstrija z Dunajem vred. V Njujorku je več Italijanov, kakor v Rimu in ena desetina vseh Židov celega sveta. Ima 1500 cerkev. Vsak dan pride v mesto 300 tisoč obiskovalcev. Vsakih 52 sekund prihaja en osebni vlak. Vsakih 13 minut se vrši ena poroka, vsakih 6 minut je en porod. Vsakih 10 minut se otvori novo podjetje, a vsakih 51 minut nastane novo poslopje. To je Njujork!
Ali je zdravo spati v hlevu? Tudi v Švici na deželi spijo ljudje radi v hlevu, kakor pri nas. Pravijo, da je zdravo spati v hlevu in da je posebno priporočljivo v kravjih hlevih spanje ljudem, ki imajo slaba pljuča. Neki zdravniški strokovnjak pa prihaja po svojem dolgem opazovanju ljudi, ki spe v hlevih, do zaključka, da je spanje v hlevih škodljivo. Strokovnjak je natančno preiskal najmanjše dele iz hlevnega zraka potom mikroskopa in je uvidel, da zrak v hlevu, ako se dolgo vdihava, zelo škoduje. V zraku v hlevih je polno malih delov prahu, živalske dlake in mladih delov kože, pa tudi malih živalic,' kar človek sprejema v sebe in kar udere v njegovo telo ter se prime pljuč ali las in kože človeka. Ljudje, ki spe v hlevih, dobijo na glavi lišaj in lasje jim izpadajo.
Krepak odgovor. Ko je Filip II. leta 1586. poslal k papežu Sikstu V. svojega odposlanca, da mu izreče v njegovem imenu čestitke k izvolitvi, je bil papež, ko je zagledal mladega
človeka pred-aeboj, ^reeej nevajen
in je rekel: »Vaš gospod očividno nima preveč ljudi, ker mi pošlje poslanca brez brade. Sledil je odgovor: »Ako bi bil moj gospodar vedel, da gre Vaši svetosti samo za brado, bi bil Vam poslal kozla in ne pleme-nitaša. Papež se je obrnil, plemeni-taš pa tudi in konec je bilo razgovora
Pravi vzrok. Sinko vpraša očeta:
Zakaj petelin tolikokrat poje? Petelin zapoje vsakokrat, kadar se kdo zlaže,« pravi oče. >Toda petelin poje vendar najbolj rano zjutraj, ko vsi ljudje še spijo!« ugovarja sinko. »Da,« pravi oče, toda v tem času se tiskajo jutranji dnevniki!
Sienkiewicz: Potop. — Iz poljščine prevel dr. Rudolf Mole. 5. in 6. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena 25 Din s poštnino vred. — V Sienkievviczevih delih, katere izdaja Tiskovna zadruga, je izšel romana Potop 5. in 6. snopič. Nadaljni snopiči izidejo v kratkem.
Janez Žagar: Vrtinec. Drama v treh dejanjih. Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1925. (Oder, 12. zvezek). Cena s poštnino vred Din 18.75. — Realistična povojna slika nesrečnega zakonskega življenja na kmetih. — Dekle je pri izbiranju ljubimcev hladno računalo in bili so ji travniki, njive, hiša bolj všeč kakor srce. In tako je drug drugega naveličana, v desetih letih zakonske pokore postala vsaka beseda zbadljivka, vsaka kretnja grožnja. Mož, v bistvu sicer pošten in skrben gospodar, postane ob njeni strai skoraj zločinec nad lastnim otrokom, tašča -mučenica skuša pomiriti sovražne duhove in v trpljenju preizkušeni svak, ki se je s težko prisluženim denarjem vrnil iz črnih ameriških rovov k bratu, se komaj iztrga njenim mrežam. Bogato dejanje, ostra oznaka oseb, priprosta scenerija, krepek dialog bodo uspelemu prvencu mladega domačega dramatika zasigurali trajno in hvaležno mesto na naših podeželskih odrih.
»Srbi, Hrvati i Slovenci u Americi«. Pod tem naslovom izide knjiga, ki bo zanimala vsakogar, posebno pa ljudi, voljne izseliti se v Ameriko. V predplačilu stane 150 Din, ko bo dotiska-na, pa bo stala 200 Din. Naroča se pri Biblioteka »Bankarstva«, Zagreb 6, Moravska ulica 30.
OLINSKA CIKORIJH
J^ JE IZVRSTNA! ^fcC
dela za ljudsko izobrazbo,
Gospodarstvo.
Kmetijska dela v novembru.
V	splošnem in pri živini. V novembru se navadno začenja pri nas mrzlo vreme. Zategadelj se zavarujemo pred mrazom v stanovanjih z zimskimi ckni. Popravimo tudi hleve in zadelamo odprtine, skozi katere bi mogel prihajati mraz do živine. Dovažamo drva in steljo, da se bomo greli po zimi ob zakurjeni peči in da bo živina ležala v suhih ležiščih. Pomnimo, da mraz in mokrota živalim škodujeta enako, kakor človeku. V mrzlih hlevih je treba živali boljše krmiti, nego v toplih, ker živali porabijo mnogo krme za vzdrževanje telesne toplote. Svinje pitajmo s krmili, ki vsebujejo obilo tolščob, da dobimo več masti in slanine. Ne pozabimo tudi na kokoši, osobito, ako je zapadel sneg. Če hočemo, da bodo kokoši tudi po zimi nesle, jim je polagati razen navadnega zrnja tudi nekoliko solnčnie, zdrobljenega in v testo predelanega laškega kostanja in želoda. Vrhu tega jim je ponuditi dvakrat na dan tople pitne vode ter jih vobče držati na toplem. — Ostra zima zgodaj v novembru prinaša čestokrat južno vreme o Božiču in Novem letu. Zategadelj kroži na kmetih prislovica, ki se glasi:
Ce gos Martina po ledu plaei,
k Božiču rada po blatu gazi.
V	vinogradu. Gnojimo s hlevskim gnojem, kompostom, gnojnico ali umetnimi gnojili. Če smo se odločili zaradi težavnega dovoza gnojiti z umetnimi gnojili, mesto s hlevskim gnojem, tedaj storimo najbolje, ako damo zemljo preiskati z ozirom na hranilne snovi po kakem kmetijsko-kemijskem zavodu. Pristojbina za takšno preiskavo zemlje znaša razen kolkovine za prošnjo še 18 Din. — Najboljši gnoj je vsekakor dobro ohranjen (konzerviran), to je od deževnice neizpran in neizsušen hlevski gnoj, ki zemljo obenem rahlja in izboljšuje fizikalno, dočim jo umetna gnojila samo kemično izboljšujejo. S hlevskim gnojem spravimo v zemljo potrebne množine sprstenine (humusa), ki je za razvoj različnih nizkih bitij (mikroorganizmov) v zemlji neobhodno potrebna. Brez mikroorganizmov bi bila naša zemlja pusta in nerodovitna, kajti eno se sklada z drugim in vi4ja t>itja ne morejo obstojati brez najnižjih (t. j. bitij s samo eno celico). Z gnojenjem nadomeščamo hranilne snovi, ki smo jih odvzeli zemlji s trgatvijo in rezjo (ako rožja nismo v vinograd nazaj spravili). Od hranilnih snovi porabi vinska trta največ kalija, dušika in fosforove kisline. Te tri hranilne snovi je potemtakem treba zemlji vračati v dovoljni meri. Hlevski gnoj vsebuje povprečno 0.50 odstotkov dušika, 0.63 odstotkov kalija in 0.26 odstotkov fosforove kisline. Zemlja potrebuje v enem letu približno 80 kg dušika, 30 kilogramov fosforove kisline in 100 kg kalija na 1 ha. Na en oral je potemtakem potrebno pri triletnem gnojenju najmanj 300 meterskih stotov, to je 50 do 60 vozov hlevskega gnoja. Gnoj podkapamo ob priliki jesenske kopi v jarke med posameznimi črtami, toda ne pregloboko. Pregloboko v zemljo spravljen gnoj bi le počasi troh-nel ter v gobočini zemlje ne prišel do svojega popolnega učinka. Dobro je tudi gnoj enakomerno raztrositi ter ga pri kopi strgati v jamice ali jarke. Dež in sneg nakvasita z zemljo pomešan gnoj in zemlja ga takorekoč posrka vase. Osipajmo eno- ali dveletno trsje, v nižavi pa tudi starejše trte, da ne pozebejo pozimi. Kjer obdelujejo zemljo z vprežno živino, tam se v jeseni pri oranju trsje zagrne, na spomlad pa zopet odgrne.
V	sadonosniku. Po spravljanju sadja v jeseni bi marsikdo mislil, da je konec letnih opravil v sadonosniku. Vendar umen sadjar najde tudi v poznem jesenskem času na drevju dovolj posla. Odpadlo listje pograbimo ter porabimo za steljo. Če pa hočemo sadne škodljivce in bolezni uspešno zatirati, storimo najbolje, ako odpadlo listje sežgemo. Misliti je treba na gnojenje sadnega drevja, kar je eno najvažnejših opravil naprednega sadjarja v pozni jeseni. Mlado, do 6 let staro drevje gnojimo najbolje tako, da potrosimo drevesne kolobarje s hlevskim gnojem ali kompostom, ali jih polijemo s straniščnico (fekalijami). Starejše sadno drevje gnojimo na ta način, da izkopamo pod koncem vej ali pod drevesnim kapom 30 cm širok in 30 cm globok jarek, v katerega nasujemo gnoja ter ga pokrijemo z zemljo. Debele korenine okoli debla ne sprejemajo hranilnih snovi, temveč le najfinejše resam podobne ko-
reninice, ki se nahajajo v zemlji približno tako daleč od debla, kakor drobne vejice od debla nad zemljo. — Z gnojnico gnojimo najizdatnejse, ako jo nalivamo v io do zo cm globoke luknje, ki jih napravimo s Kolom ali mouko pod zunanjim robom uievesne krone. Prav uooro je tudi polivati z njo irato ali rušo pou drevjem. Četudi gnojnica ne doseže vselej drevesnih korenin, se nima bati iz-guoe. Posrkale jo oodo travne koreninice in nam bodo za to delo hvaležne. zju gnojenje z umetnimi gnojili veljajo ista načela, kakor za gnojenje travnikov. Ce imamo sadna drevesa na razpolago, presajajmo sadno drevje, dokler je vreme ugodno. V jeseni vsajena drevesa prej poženo, nego v pomladi vsajena. Mlado sadno drevje, katerega smo posadili v zadnjih treh letih, obdamo s koljem, ki ga varuje pred zajci, ali pa drevje pomažemo z mažo, ki jo napravimo iz kravjeka, krvi in ilovice. Kjer zajec ovoha kri, se ne bo lotil drevesne skorje. Drevesni kolobar prekopamo a lopato ali moti-ko. S tem omogočimo pristop zraka do korenin ter hitrejše razkrojevanje hranilnih snovi v zemlji. V drevesnici pripravljamo 6ejalne prostore za prihodnje leto. Zatiramo sadne škodljivce, kot kravo uš ter velikega in malega zimskega pedica. V sadnih shrambah razbirajmo jesensko in zimsko sadje vsaj enkrat na teden, da preprečimo škodo po gnilobi. Kdor hoče obvarovati sadje pred gnitjem, naj ga drži na hladnem in zračnem prostoru ter naj dotični prostor žvepla večkrat z navadnim žveplom.
Na polju. Spravljajmo repo, korenje in druge pridelke, ako jih nismo spravili že v prejšnjem mesecu. Iz-važajmo gnoj in gnojivo na njive, ko ni drugega nujnega opravila. Orjimo globoko jesensko brazdo, da izboljšamo obdelovalno plast zemlje. V ta namen se poslužimo najbolje železnih plugov za globoko oranje znamke »Universal« od tvrdke Melichar-Um-rath-Bacher, ki jih ima v zalogi generalno zastopstvo omenjenih tovarn za poljedelske stroje F. Smola v Št. Jur-ju ob juž. žel. Lahki univerzalni plug stane 975 Din. Če imamo v bližini polja lapor na razpolago, moremo gnojiti v jeseni z laporjem, ki deluje na isti način kot apno. Saj je tudi apno glavna njegova sestavina. Poleg apna nahajamo v laporju še glino in nekoliko peska. Imamo glinasti ali ilovnati lapor, apneni ali peščeni lapor in razne vmesne varijacije laporja. Če je zemlja lahka in peščena, potem ji pomagamo z glinastim laporjem, če je pa težka in ilovnata, jo zboljšamo z apnenim laporjem. Da lapor hitreje sprsteni, ga raztrosimo že v jeseni, spomladi ga prevlačimo z brano, da se razdrobi in razsuje. Če hočemo z laporjem zemljo pognojiti, je treba, da ga navozimo vsaj za en palec na debelo po njivi, obenem pa moramo njivo pognojiti s hlevskim gnojem, sicer nam zemlja opeša enako, kakor če bi gnojili z apnom. Vendar je gnojenje z laporjem izdatnejše, nego gnojenje z apnom ter se pozna več let. Koliko izda takšno gnojenje, se ravna po lastnostih laporja in po lastnostih zemlje, kakor tudi po tem, koliko laporja smo navozili. Za 1 ha je potrebno približno 200—300 meterskih stotov laporja, če vsebuje ta 50 odstotkov apna, sicer ga je potrebno še več. Svetlosivi lapor vsebuje več apna, nego temnosivi lapor, v katerem je zopet več kalija, nego v prvem.
Na vrtu. Pred nastopom sneženega vremena spravimo zelenjavo v prezi-movalne prostore. V ta namen izkopamo 20 cm globoke in približno 2 metra široke jame, v katere vložimo zelenjavo. Jame pokrijemo z deskami in damo na vrh še plast listja. V lepem vremenu pustimo jamo odkrito, v slabem pa jo pokrijemo. Na dveh straneh jame pustimo luknje, da more zrak dohajati v jamo. Rastline, ki začno gniti, odstranjujemo od časa do časa. V takšnih jamah prehranjujemo z uspehom solato, špinačo in zimski por, ohrovt, motovileč in rožni kapus pa puščamo najbolje na prostem. V kleti prezimujemo tako, da nasipljemo peska, v katerega vsadimo rastline. Pesek mora biti zmerno vlažen in ga je treba zato večkrat poškropiti. Rastlinam se puste korenine, da ne ove-nejo. Kletni prostor izrabimo najbolje na ta način, da sadimo rastline na piramidalne kupe v zemljo, druga vrh druge. Prekopajmo prazne grede z lopato ter nanosimo na nje gnoja. V rastlinjakih pazimo na primerno kurjavo.
V kleti. Vinski mošti v novembru pokipevajo. To zavisi od kletne topline in kakovosti dotičnega mošta. Kdor je bral v poznih dneh oktobra, je naprešal mošt, ki ponekod prekaša lanskega. Po končanem burnem vrenju je mošt v sodu večkrat premešati s kolom ali za to nalašč pripravljeno
kositreno lato. S tem zmanjšamo množino vinske kisline in dosežemo popolnejše pokipenje in hitrejše čiščenje mladega vina. Mešanje naj se vrši vsaki drugi ali tretji dan. Ko je vrenje ponehalo, ne pozabimo sodov pravočasno zaliti. Z zalivanjem obenem očistimo pilko vsakršne nesnage ter sode v prvem času samo narahlo zadelamo. Pilk ne omotavajmo s cunjicami ali krpami. Cunjice v sodu so isto, kakor stenj v svetiljki ter nudijo raznim škodjivim glivicam najlepšo priliko za razvoj. S prvim pretakanjem počakamo v vsakem slučaju do Novega leta, ali še dalje.
V čebelnjaku. Letos so čebele v oktobru opravile svoja predzimna dela, ker je bilo vreme za to ugodno. Nanosile so obilo praška in lepila, s katerim so zamašile vse razpokline v svojih pouličnih stanovanjih. Sedaj izletavajo še samo, da se iztrebijo.
-Čebele pozimi ne spe, marveč samo dremajo. Nahajajo se v klopčiču, da lažje kljubujejo zimi. Čim je zapadel sneg, je treba zapreti vse odprtine, ki vodijo v čebelnjak. Solnčni žarki ne smejo padati v notranjost čebelnjaka, ker bi čebele vznemirjali. Vznemirjene čebele pojedo več medu, se raz-lazijo po panju, ozebejo in nato poginejo. Sploh je treba v bližini čebelnjaka držati največji mir. Na izletišče je treba postaviti rešetke, da ne morejo v panje miši, ki utegnejo povzročiti v satovju ogromno škodo.
V novembru listje grabijo ljudjž, orači žurno njive prašijo; pastirci okrog ognjev se vrte, jesenske sape se ne plašijo.
Na dvoru kmetskem svinja debeli, če krmljenje skrbnih rok opravlja vrl deklič, ki še dela in bedi, ko narava k spanju se napravlja.
Vekoslav Štampar.
* * *
Izvoz vina v Avstrijo.
Ministrstvo poljoprivrede je dopo-slalo mariborskemu velikemu županu odlok z dne 12. oktobra 1925, br. 37., 105-VI. sledeče vsebine:
»Po novi trgovinski pogodbi, sklenjeni med našo kraljevino in avstrijsko republiko, ki je bila pred mesecem podpisana na Dunaju in ki je deloma stopila auionomnim potom v veljavo, je Avstrija docla ukinila prepoved uvoza vina iz naše kraljevine. Od sedaj naprej se more naše vino uvažati v Avstrijo; dovoljenja za uvoz izdaja avstrijsko ministrstvo trgovine ali ustanove, katere bo ono z izdava-njem uvoznih dovoljenj pooblastilo. Naš ministrstvo bo zahtevalo od avstrijske vlade tozadevne podatke in jih bo dalo naši javnosti na znanje.
Carina na vino znaša 30 zlatih kron do izčrpanja kontingenta od 40.000 hI belega in 40.000 hI črnega vina. Za vino, izvoženo nad ta kontingent, se-plača carina od 60 avstrijskih zlatih kron, t. iufca vino iz pod 13 odst. (prostornih) ■ikohola.
Evidenco o izčrpljenju kontingenta bo vodila avstrijska carina. Razdelitve kontingenta za sedaj ne bo, t. j. prepušča se izvozničarjem, trgovcem, da v mejah kontingenta izvažajo vino.
Trgovci in izvozničarji v mariborski oblasti smejo participirati na omenjenem kontingetu po znižani carinski tarifi.«
* * *
Vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev. V Prekmurju je 12.000 kmetskih delavcev, ki gredo vsako leto na delo na razna veleposestva v Jugoslaviji in na Madžarskem. Na Madžarsko jih odhaja vsako leto okoli 4000. En del, nekaj tisoč, sploh ne more najti stalnega dela. Sedaj pa izgleda tako, da bo Madžarska prepovedala dohod našim delavcem, s tem bi se pri nas število nezaposlenih delavcev takoj povišalo za 4000. Zato je nujno potrebno, da naša vlada iz-posluje pri madžarski vladi dovoljenje, da smejo naši delavci iz Prek-murja tudi še v bodoče iskati dela na Madžarskem. Istotako je vprašanje carine važno. Naši delavci, ki delajo na madžarskih veleposestvih, dobe glavno plačilo v žitu oziroma sploh v pridelku. A ravno na žito je pri nas uvozna carina občutna. Zato bi bilo nujno potrebno, da se naše sezonske kmetijske delavce oprosti od vsake carine, kadar prinašajo iz Madžarske žito, ki so ga tam prejeli za svoje delo.
Pridelek žita je letos po celem svetu mnogo večji, nego je bil dosedanja leta. V državah, ki uvažajo (Nemčija, Francija, Avstrija itd.) je zaznamovati velik napredek, istotako v državah, ki žito izvažajo. Zelo nevaren konkurent nam postaja Rusija. Računa se, da bo mogla Rusija od letošnjega prebitka izvoziti že okoli 150 tisoč vagonov žita. V izvoznih državah je prebi-
Kdor
aftm.aua^	a i .nr ii.i mmij«!! mu—i m m i]ii nntm
dela za osvoboditev ljudstva iz duševne in politične sužnosti! "^C
»" Pridobivajte naročmkov »Kmetskemu listu«, ker ie z njim se širi najuspešnejše naša ideja!
tek mnogo večji, nego je potreba v uvoznih državah.
Sleparije z živinsko soljo. Kmetijski družbi prihajajo poročila, da se ponuja v Savinjski dolini kajnit v podobi rdečkaste soli kmetovalcem v nakup kot živinsko sol. Ker ie kajnit zdravju škodljiv, svarimo naše gospodarje pred nakupom take soli, ki se prodaja za živinsko sol. Živinske soli danes sploh nimamo, in kar se ponuja pod tem imenom, je samo sleparija, s katero si delajo brezvestni trgovci mastne dobičke na račun in škodo nevednega kmeta. Okrajna glavarstva pa
prosimo, da posvetijo tej trgovini vso potrebno pozornost, kar je kaznjive ga, naj kaznujejo!
Zadružništvo v Rusiji. Po vojski se je pričelo zadružništvo v Rusiji močno razvijati. Posebno se razvija konsuni-110 zadružništvo, katerega vlada močno podpira v bcrbi s trgovino. Zato raste število konsumnih zadrug in se širi tudi njih poslovanje. Vsega skupaj je bilo letos 1. aprila v Rusiji 23.821 kcn-zumnih zadrug z 43.685 prodajalnami, ki so štele 8 milijonov članov. Dne 1. oktobra 1923 je bilo samo 18.002 zadrugi z 24.636 prodajalnami in s
4,896.000 člani. Opazuje se, da se zlasti po vaseh zelo množijo konzunine zadruge. 1. oktobra 1923 je bilo po vaseh 16.105 konzumnih zadrug z 21 tisoč 240 prodajalnami in z 2,297.000 člani. — 1. aprila letos pa je bilo na kmetih že 22.244 kozumnih zadrug z 32.558 prodajalnami in z 4,360.000 člani. Mestne zadruge so imele članov 1. oktobra 1923 2.599.000, 1. aprila letos pa že 3,562.000. V konzumnih zadrugah je torej okrog 8 milijonov članov. — Če računamo na vsakega zadrugarja še tri člane družine, pridemo do rezultata, da oskrbujejo te
zadruge že 30 milijonov ljudi od 140 milijonov prebivalcev današnje Rusije. Poleg tega štejejo poljedelske zadruge-2,900.000 članov, produktivne zadruge zopet 450.000 članov, tako da pridemo do števila 40 milijonov, kar znači da zadružništvo v Rusiji obsega tretjino prebivalstva.
Živinski sejem v Ljubljani 4. t. 1. Dcgcn: 130 volov, 120 krav, 23 telet, 213 prašičev, 373 konjev in 14 žrebet. Cene (v dinarjih): Voli prvovrstni za kg žive teže 9.50 do 10, voli rejen? 8.75 do 9.25, za vprego 8 do 8.50. K^a-ve rojene 7.50 do 8, debele 8.25 do
8.50, klobasarice 4 do 4.50. Teteta, težja, debela 11.50 do 11.75, rejena 11 do 11.25, zaklana 14.50 do 15. Prašiči špeharji 16.50 do 17.50, peršutar-ji 11.25 dc 12; zaklani prašiči 16 do 16.50; banaški špeharji, prima, 17 do 18, lažji 16 do 16.75. Plemenske krave s teleti 2500 do 4000. Plemenski prasci do entedenski 120—200. Konji za vprego 2-500 do 5000. Zelo živahna ie bila kupčija s plemenskimi prasci. Mnogo je bilo krav s teleti. Predober prigon takoj potisne cene nekoliko nazaj. Več ko je blaga, slabša je cena.



HRANIL
POSOJIL
Vlojje na feitffžfce iti telcoei rečun po	IBdru®» - neomejeno	Posojila raa vknjižbo, proti poroštvu, zastavi najugodnejšem obreslovanju. — Krediti v tekočem	T.'« -mf"*! f a *■»«	premičnin in vrednostnih papirjev. — Čekovni proračunu. — Eskont menic. - Inkaso.	^J i. J. met. _ Nakazila.
Račun poštne hranilnice št. 14257. - Brzojavke „KMETSKIDOM".	Tavčarjeva (Sodna) ulica Št. 1, pritličje.	Poslovne ure od 8.-12'/, dopoldne in od 3.-4*/, popoldne.
Edino najboljši
Telefon 913
šivalni strop In kolesa so ie
Josip Pelellnc-a
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner,PhoniXinAdler
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
Jugoslovanski kreditni imA v Ljubljani
Marijin trg štev. S
mummmm
llllillillllillllillllU
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proii dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.

najboljše srcdslvo za konzerviranje in zbollšavanje hlevskega gnoja izdeluje in priporoča ter vsakovrstna pojasnila daje
Prva jugoslovanska tvornlca za „DUlVaiTw v Ljubljani
»Tvrdka ANTON KOBI" v Ljubljani, Ižanska cesta št. 22,
(Tovarna v Borovnici.)
V zalogi pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
KDOR KUPUJE BLAGO
moške in ženske oisieke najde doiiro, trpežno in veliko izbiro po najnižji ceni -v čeas 50 let obstoječi manuiakiurni trgovini
R • MI ML Sj A Ui U:
»Pri Skolu . — ^iubijana.
krone: žile
si zavarujte s pat. ANTIUfiR K obvezo CENA DIN 130-.
NaroČila :
M. BARTL, Ljubljana Stritarjeva uiica štev. 2.
MMNM«MM«N*Mt
ff
Panonij a
u
> :
; •
: osrednja gospodarska zadruga [
Najboijše in zato najcenejše kupite edino le
j Izvoz sadja, krompirja in drupih kmet- • j skih pridelkov preskrba kmetijskih in : gospodarskih potrebščin.	j
j emstori u Meliski ulici 12 na dvorišču }
(prej MOrienl"). : :
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje, šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo!
V čajem oddam takoj večje
KMETSKO POSESTVO
v Belokrajni z vinogradom, hišo, gospodarskimi poslopji, orodjem, živino in živežem. Vse v najboljšem stanju. Pogoji zelo ugodni. Ivaa M&droni©, Konjice.
Krojači, šivilje in nešmlje'.
S t. decembrom pricetek
krojnih tečajev.
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto potom učnih rizb.
Dipl. krojna šola, Ži- j dovska 5, Ljubljana, i
sca navadno £e£o ki ima 3(55 dni.
»VELIKA PHATIKA"
ja najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan
že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zalo pride
prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo o dobili, naj se naroči po dopisnici pri
J, Blasnika naslednikih
tiskarna in litografični Zfeuod LJUBLJANA - BREG ŠTEV, 12.
SVOJI K SVOJIM!
Vsakovrstno usnje, kože, gnojila jermena, čevlje od priproslih do najfinejših, žoge in čevlje za nogomet, torbe za orožnike, gamaše itd. Dalje veliko izbiro kopit, čevljarskega or >dja in vseh v čevljarsko stroko spadajočih predmetov tudi na drobno in debelo
ANTON MARKUN, ^hijena, Kolodvorska ul ca 41 li glavnega koiodvo a>.
ARBORIM
sredstvo za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, gosenični lep, cepilno smolo in druga raz-kuževalna sredstva za dom, vrt in hlev izdeluje tvrdka
CHEM0TECHNA 0. Z 0, L
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 10. - (Na dvorišču.)
VRT
Najcenejše
strešno
kritje!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in lidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
Džemonja in drugovi
dr z o. z v, MaHbor
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih drevei
foepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ulcrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
Zapomni si,
da kupiš srajce po Din 45"—, 48"—, 50"— 35'— in najboljše po Din 60" 1. v trgovini MIHAJLO LAPUH, — Škofja Loka, kapucinsko predmestje. — Velika i/bira vsakovrstnega manufak-turnega blaga!
TISKARNA
,,MERKUR"
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
TRG. - INDUSTB. DELNIŠKA DRUŽBA.
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica 13
Telefon St. 552	Telefon M. 553
Se priporoča za izdelavo vseh v tiskarsko stroko spadajočih del.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
ITeEje in slalne vloge Prestole ps dssovera.
Posojila daje proii popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
da se kupi v trgovini Mihajio Lapuh, Škofja Loka, kapucinsko predmestje, štof že po Din 40"— in močne porhante po Din 12"— meter? Poskusi sem!
»Srgcfpairona uniči sigurm vse
• v
e mis
jugoslovanski izdelek, ki prekosi vse dosedanje inozemske izdelke ie vrste. — Zahtevajte ponudbe!
Železarna In livarna:
A. Pogačnik, iušs pri Mariboru
GOSPODINJE, ŠIVILJE, OBRTNIKI! Do sedaj neprekosljivi
šiwal.nl KČHLER z10l?nim
stroji Mm-......i.........m..... jamstvom
se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki
IV. AUERHAMMER, Ljubljana, Kolodvorska 3. Zaloga za Gorenjsko: L0VR0 REBOLJ V KRANJU.
UflP- Prodaja se tudi pa obroke. "•C
(iiiiiiimitiiMimu! Kupim vsako množino
sadjevca
(mošta).
Ponudbe z navedbo množine na Vrečko & Debovšek Šmiklavž. Slovenjgradac,
lilllll!lllllllllll!!ll!ll|llllllllllllllllllllllll

Celnllka glavnica:
Hira 50,000.000 -Heacervifsl amtelatdl ca.
10,000.000-
AMSKA'K
Centrala: LJUBLJAMA,
PODBilŽNICE: SreSlce	Oorica	Met i« o vi«";
;elje	Kranj	Novi Sad
tomel) Maribor	Ptuj
M
r
DimaJsSccfc
Sarajevo
Split
Tr»t
AOENCIJA: Logatec
Bris o jat vral rtaa s 1 o v BANKA LJUBLJANA Teletom št.	413, *
302, 503 trt 5' s
SE Pl
ZA VSE V BANČNO STROKO SPAf>A|OČE POSLE
1
—— ii 111 mm ——— .......i i
Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. — Za Koaaoreij »Kmetokega lista«: IVAN PUCELJ, narodni podaaac. — Za tiskamo »Merkur«: ANDREJ SEVER.