Sindikalne mlsli ob novem pokretu slovenskega učitelistva. Današnji politiki vpree:aio za svoj strankarski obstoi v svoi voz vse in vsakojfar. Za okreplienje niihove smeri jim služi šola kot ide.fni pomaarač a v nas ie to hlapčevstvo šole za strankarske cilje ceilo našto odmeva. Tako ie bilo naše učitelistvo nehote v službi strankarske oolitike čiie brezobzirnost in umazanost danes uvidevajo tudi že najboli zaslepljenj strankarji. V to brezstidno službo smo billi vprežetii vsled prevelike poslušnosti. nesamosto.1nosti in oolitične fanatičnosti nekaterih. ki sn nas vodili do teea. da bi nas s partizansrvom omamili z moralnim slepiloim. Vendar je danes celo površnemu opazovalcu lasno da žel; ueitelistvo orektaiti z dosedaniimi tradiciiarmi in ie ž>e na potu. da poide z duhom časa. To ]e Rubikon. ki za ie treba prebresti in Gordiiev vozel ki ?a ie treba presekati. Politika ne mara vsatelea ulčitelja! To ie cneea v istfn? Drosvečenega. tfuhovno visokeea in duhovno kulturnega učitelša uč'telia hoievnifka. katerepa duhovni* slika bi bila na'bližia on; <M'niciii značaia. do kateri iV karakter le sistem energično izvedenih načel. Takeea učltelia noče imeti nrfitika! Ona si želi učitelia žfvečeffa v mračniaštvu fn siromaštvu Kahi diiiiovni mrak in sromaštvo napravliata učitelfa za felabetea ih onemogleira boievnika. Tak 110 teli ne dviga glaSn orot, svofemn eosoodu colitJku. On ie obdan z mrakom s tradicijonalno temo. k; fa Drot.vna vsaks> oroeresivni in preobratn! stvari Tak ie današniim politikom ideal tučiteilja. prosiaka. ki vzbula sočuvstva in se stnatra srečnlm. ako naDravi Dolitikom kakšno nslugo. Zato ie bilo nezmftselno 'zahtevati boliš- orosvetne politike. tie da !hi ore.ie odpravili naidene vzroke ki so učitelia tako zaslepili. da ni moeel videti v strankarski Dolitiki oneea zla. iz katereea izviraio vsi naši iadi elede prosvete in našesa stanu. naše škrtanje z zobmi, naše kletve. Priznati ip treba tminost organizovania sile. fe W naš sistem mlačnosti fzmenila 7 borbo. Nemogoče ie priznati realnost a ne hoteti usvoiiti aien ideini izraz. Dokler bomo stavliali svoie življenie na razpolagro strankarsko poHtičnim žoneleriem za niih avanture do tedai bodo nohti protivnooolitičneea reakciionaria Praskali do naši koži. Strankarski nolitiki ie treba v naš; oreanlzaciii zar>eti labuddo pespm in umakniti se mora trezni stanovski in prosvetni doHtiki. Ni nikaka slučajnost da se ie v posledniem času poiavil probilem nove smeri uči-teliske oreanrzaciie. temveč !ie to dokaz točnosti eledišča. do katerem ie. novo duhovno življenie oosledica in protiutež eitoania družabnih odnosov. ki se razviiaio v nepravem Dravcu besnosti in sovraštva. Dočim ie billo iavnosti preie potrebno Dovdariati nravo razmerie TTied politikf) in našim stanom. ip danes to vsakomur iasno ki ne sedi na ministrski stolici. ali pa i> np DodDira. ali pa želi Dodureti u sebičnih razloeov. Kai hočeio od nas strankarski politiki, Vidimo na eni strani Dolitike z nairazličneišimi aferami. na druei eladen fn bos narod. V sredini pa narodni učiteli v šokkih temnicah z izmučenimi bit.ii. ki nai bodo temeli bodočnosti Politika hoče da se napravi praktiioen tiP iz uatelia. napram krivicam neobčutljiveea, mtrpežliiveiea, v svoii bedi nesposobnesa. da se bori za bedo drusrih ki ne računa z občniim temveč Drivatnirn interesom, ki ne vidi svoieea naipredka v občnem nauredku in dviganju. temveč v obešaniu pdlitikom za frak. pa bodisi da so oni tudi duhovno in politično boervekako nizko. Ne to ampak široka družabna kooperaciia visok dvie naše, stroke in našeea stanu. da t>o sposdben ya vsak samostoien dviff riaroda to ie ideal in naloea ki ip. našemu stanovskemu življen.iu potrebna. Prj tem se pa ne smemo obešati politikom za frak. temveč moramo naiti kontakta z narodom. da razume naše težnje in potrebe soddbne šole. Kdor ie bil na našem prvem kongresu ta ve. kakšen trušč se ie dvie:nil ob tei kardinalni točki Tedai so ideali več eovorili kakor razum Srce ie Drevladalo sjlavo. Danes občutimo to napako na lastni koži. Preostaia nam edino sanaciia. ki nai izTorerneni naše moledovanie v borbo ki nai izpremeni naše pro§nip v ^hteve. Zato ie treba odločnosi:i in sindikalne oreanizacinV našeea stanu. ki ii bo prvo dvie stroke ter dvip- in samosto]nost stanu. potem bomo lahkn vselei zahtevali mesto nrosili. če bomo Drvn uč'telti in »otem šele ooKtični strankarii. Le v tem znameniu stannvske sloge bomo zmagali! Peter .Tereb.