Došlo . 18.111.1930' krat, prilog.. 1 ——....... '-»»i ...........m.». llv^^d Poštnina Dlafana v gotovini Leto LVIII. V Liublipnï, v torek, dne 18 marca 1930 St 64 2. delala st. 2 oin Naročnina Dnevna izdajo U knlitvino Jugoslavijo mesečno 23 Dln polletno 130 Dln celoletno 300 Dln za inozemstvo mesečno 40 Dln netleilska izdajo ceiole nu v Juge slavili liO Dln, za Inozemstvo 140 C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I sloip. peui-vrsla mali oglasi po 130 in il>,veC|l oglasi nad 43 mm viimc po uin г-ЗО. veliki po 3 in 4 Dln, v uredmikem delu vršilca po 10 Dir» o Pr veciem a narodu popust IZKlt! Ot> 4 ZjUlra) razen pondellKo in inevo do prazniki ' UreaniAtvo /e l Koptiarievi uttet it. Oilll Rokopisi se ne vračalo, netranhtrana pisma se ne sprejemalo VreankUvtt («le/on 41. 2050, unravnlitva it. 2.128 Informativen list za slovenski narod oprava /e fhupiiuijevj ui.si.b ceKounl račun: Liubljana SIcl. lU.bSO In I0.34.« sa Insciule, SaiainvoAt.7 56J, JLagrcb 41. 39.04, Prana In Duna' št. 2-Г.707 Križarska vojska naših dni Katoličani vsega sveta bodo tc dni izpolnili željo sv. očeta Pija XI., ki jo je v znanem pismu na svečnico let. leta izrazil kardinalu Pompiliju, in izvedli križarsko vojsko molitve za strašno preganjane kristjane v Rusiji. Iz docela verodostojnih poročil o verskem stanju v boljševiški Rusiji je vedno bolj jasno, da brezbožni boljševiki stoje šc nižje, kakor nekdanji pagani, ki kljub sovraštvu do krščanstva vendar niso bili brezbožci. Ruski brezbož-niki pa so z opustošenjem in grozoto napolnili posvečena svetišča božja. Tisoče cerkva in samostanov je porušenih in požgauih ali pa spremenjenih v kraje brezboštva. Križ se jc moral umakniti sovjetski zvezdi. Zvonove so raztopili, svete posode, slike in kipe svetnikov uničili in požgali. Usta škofov in duhovnikov so obsojena k molčanju. Pastirji Cerkve so v zaporih, pregnani ali umorjeni. Sovjeti, ki so spočetka proglašali svobodo vesti in prepričanja, so šli tako daleč, cla po tovarnah in delavnicah silijo delavce in delavke, da se s formalno pismeno izjavo odpovedo Bogu in veri. Kdor se brani, mu je odvzeta krušna karta in nakazilo za stanovanje in obleko, kar pomeni isto, kakor prepustiti ga smrti za lakoto. Ko čujemo te stvari, se spominjamo apokaliptičnih besed, ki pravijo: »Vsem, velikim in malim, revnim in bogatim, svobodnim in sužnjem je ukazala žival, da na svoji desni roki ali na čelu nosijo njeno znamenje: nihče ne more ne kupovati ne prodajati, kdor ne nosi tega znaka živali.« Najhujše pa je razdejanje boljševikov v srcih mladine. Brezbožni vlastodržci trgajo mladini iz prs verno krščansko srce, da ga zamenjajo s kamenitim srcem, ki nc bo imelo več »poslovanja ne pred Bogom ne pred starši, ie pred zakonom in ne pred družino, srce, v katerem ne bo več občutja za poezijo nedelj in za skrivnosti Gospodovih praznikov. Brezbožniki Rusije, ki gospodujejo šestini naše zemlje, hočejo pogasiti vse nebeške zvezde in popolnoma zatreti vsak dih vere. Proti temu nečuvenemu razkristjanjevanju novega naroda je nastopil sv. oče Pij XI. Njegov korak nikakor ni političnega značaja, kakor bi ga radi prikazali sovjeti. Pija XI. ne vodijo nobeni politični in gospodarski oziri, ako predpisuje molitve za nesrečno Rusijo. Ko je pred devetimi leti strašna lakota morila po Rusiji, tedaj ji je papež prihitel na pomoč in ustanovit širokopotezno pomožno akcijo za prehranjenje stradajočih, čeprav je bila združena z velikimi materijelnimi žrtvami. Danes, ko Rusija strada duhovnega kruha, ko so zaprti tabernaklji njenih cerkva in pregnani njeni duhovniki, ji papež hiti na pomoč z duhovnimi sredstvi molitve in žrtev vsega krščanskega sveta. Nič bi ne bilo bolj obsodbe vrednega, kakor tako plemenito delo Kristusovega namestnika potegniti v metež političnega koristolovstva. Papež Pij XI. se je kakor veliki duhovnik krščanstva postavil med žive in mrtve, da s sredstvi, ki so lastni njegovemu visokemu zvanju, z molitvijo in pokorili deseže pri Bogu usmiljenje za preganjane kakor preganjance. Sv. oče stoji kakor veliki duhovnik med tistimi, ki so po groznih mukah dali svoje življenje za svoje versko prepričanje in onimi, katere z mučenjem in moralnim pritiskom hočejo pripraviti k odpadu in prosi Boga, da bi prikrajšal dneve verske stiske in brezbožne teme, ki grozi zagrniti Rusijo. »Nespametuik govori v svojem srcu: ni Boga.« Prav v tej nespameti so brezbožniki v Rusiji Bogu samemu napovedali vojno. Predli so ogromno nedolžne krščanske krvi, ki kliče k Bogu za maščevanje. Nc vemo, kateri čas si jc izbrala božja previdnost, da vmes poseže tn z ognjenim prstom napiše krutim preganjalcem na steno usodne besede: Mene, The-kel, Phares. Vemo pa, da Boga ni mogoče premagati in da je tam večina, kjer je Bog. A ne kličemo maščevanja nad Rusijo, ampak usmiljenje. Naj bi iz ruševin pravoslavne ruske cerkve, ki jc v zgodovini radi cezaropapizma sc često preveč oddaljila cd ljudstva in prezrla žive duhovno-verske potrebe ruskega naroda, vstala nova cerkcv, združena s sveto, katoliško in apostolsko Cerkvijo. Kri tolikih inučenikov gotovo ne bo prelita zaman! Kar je v teh dneh posebno razveseljivo, jc dejstvo, da se je papeževemu pozivu k molilvi za Rusijo odzval ves krščanski svet. Pravoslavni, angličani in protestanti vseli mogočih ločin 30 sc spontano pridružili katoličanom in s tem priznali veliko avtoriteto rimskega papeža. V razveseljivi meri sc je pokazalo, da se je edino verska intcruacijonala izkazala, medtem ko so vse druge odpovedale V nuiojrili parlamentih Za preganjane ruske Na^več^a manifestacija katoliške Cerkve - Mogočen protest naše prestolice Pred omiSjenjenjem preganjanja? /fini, 17. marca. n. 4'elika manifeslac-a katoliške cerkve proti protiverski politiki ruskega boljševizmu, ki bo dosegla v sredo svoj višek s slovesno mašo papeža v cerkvi sv. Petra, je sedaj že pripravljena v vseh podrobnostih. Sklenilo se je, da se bo vršila ceremonija popolnoma na tihem in brez običajnega pompa. Ta sklep se utemeljuje s tem, da je treba ohraniti značaj spravne službe božje, kateri se ne strinja z nobenimi zunanjimi svečanostmi. Razen tega ho imela manifestacija popolnoma ljudski značaj, radi česar bo cerkev odprla vsem do zadnjega kotička. Pripravile se tudi ne bodo lože za diplomate, kateri so bili opozorjeni, da se ne bodo pošiljala nobena vabila in da bodo poslaniki ki se bodo udeležili maše, sicer dobili ugodna mesla. da pa se z njimi ne bo postopalo kot z oficijel-nimi osebnostmi. Jasno je, da diklira to rezer-viranost Vatikanu ne samo ljudski značaj ceremonije, temveč tudi diplomatski pomisleki. Po maši. ki ne bo pontifikalna, se bodo pele litanije Vseh svetnikov, poleni pa se bodo z balkona levega slebrovja pokazale relikvije cerkve sv.Petra, med njimi pravi križ Kristusa in ost sulice, s katero je rimski vojak prebo-del Kristusa. Prvič se bo ludi po papeževi maši vršilo zbiranje denarnih prispevkov, ki se bodo porabili za vernike v Rusiji. Ravno danes so dospele iz Rusije vesli, da namerava boljševiška vlada na viden način ublažiti versko preganjanje. Ta vest se v j vatikanskih krogih sprejema z velikim nezaupanjem 1er vlada prepričanje, da hoče Mo-j skva s tem samo paralizirati učinkovanje papeževega pisma in cerkvene slovesnosti, ki se nameravajo obhajati v sredo. Naglaša se, da hoče Moskva s svojim navideznim manevrom pozneje uvesli le še luijšo aktivnost. Jutri zve- zvečer bo v ruski katoliški cerkvi v Rimu pri sv. Lovrencu spravna služba božja, ki bo tudi prvič od začetka do konca popolnoma čitana v ruskem jeziku. Belgrad, 17. marca. Včeraj ie priredilo belgrajsko katoliško akademsko društvo svetega Cirila in Metoda veliko manifestacijsko zborovanje v znak protesta proti preganjanju kristjanov v Rusiji. Zboru je poleg papeikega nuncija Pellegrineltija iu belgrajskega nad- Avstrija se Učinkovit govor kardinala P.iHa — J5Q0 katoliških duhovnikov pomorili boljševiki Dunnj. 17. mnreu. п. V zmislu papeževega êlcofa dr. Rodila prisostvovalo veliko število pravoslavne duhovščine. Veliki množici je povedal najvažnejše ljubljanski vseučiliški prof. dr. Franc Griva, nato pa je govoril predsednik ruske kolonije Slrandmann. Tudi društvo Kneginja Ljubica« je priredilo veliko manifestacijo. kjer so govorili zastopniki pravoslavne cerkve in zidov ter v imenu katoličanov dr. Grivec, kateremu so prišle na njegove govore številne pismene zahvale. pismu je imel kurdintil nndškot dr. Pilil včeraj med službo božjo v cerkvi sv. Štefana pred zbrani množico pridigo o preganjanju kristjanov v so\ jetski R uši j i. Rekel je. dn so boljševiki napoved.di Rogu vojno. Njihov boj pa je naperjen tnko proti eksistenci in avtoriteti Boga, kukor proli kulturi, ki jo oduševljn krščanski duh, pi'oti veri in |>roti vršenju vere. Več kakor 1500 katoliških duhovnikov je pod vlado boljševikov umrlo mučeniške smrti rudi svojega prepričanja. Toda število onih duhovnikov, ki zdihujejo v temnih kleteh nli v grozovitem pregnanstvu, se niti ne dn določiti. Boljševiki so pognali cerkve v zrak ali jih spremenili v kinematografske in koncertne dvorane, nli v propagandne svrhe z komunizem. Nedelje in prazniki so odpravljeni. Zakonsko življenje pa je zasrnmovano. Zato mora vsakdo pokoravati se papeževemu oklicu proti krutemu zatiranju kristjanov in nečlovc-» škemu zatiranju verske svobode, posebno pa avstrijski katoličani, katerim grozijo slične razmere kakor v Rusiji. Tudi v Avstriji delujejo radikalni elementi nu io da se načelo: vera je privatna stvar, \ resnici tako tolmači, da zasleduje iste cilje, kakor jih je marksizem v Rusiji že dosegel. Tudi v Avstriji se velik del mladine vzgaja brez Boga in brez nravne vzgoje. Tudi v Nvstriji se krha zakonska vez med možem in ženo in (udi v Avstriji hočejo, da preneha biti nedelja in praznik Gospodov dan Kardinal je končni svojo pridigo s svarilom: :>č'e pustite, da pride marksizem tudi v Avstriji do neomejene oblasti, bodo tudi jiri nu5 čez noč nn dnevnem redil ruske razmere.'- Protest New Yorka Newyork, 17. marca. AA. >Havas« javlja: Včeraj so se vršila v Newyorku velika zborovanja kristjanov in Židov proti verskemu preganjanju v Sovjetski Rusiji. Največja množica se je zbrala v katedrali st. Hohndivine. Pred katedralo jc pazila policija, da ne bi anarhisti skušali priti v cerkcv in motiti verske po-božnosH. Toda policiji ni bilo treba stopiti nikjer v akcijo, ker je vladal novsodi popolen mir. Živahna posvetovanj a v Londonu Francija zahieva sotidarstieno pogodbo petih držav, кг bi onemogočilo vsaho sovražnost na morju London, 17. marca. n. Včeraj je bil pri MacDonaldu v njegovem letnem bivališču sestanek z Tardieujem, Briandom, Dumesnilom, Hendersonom in Alexandrom, ki je (rajal štiri ure. Pokazala se je splošna želja, da se sklene, varnostna pogodba med petimi državami. Tardieu je prepustil vodstvo teh pogajanj Briandu Po tein sestanku je izjavil, da ne gre za lo, da bi se delo hitro izvršilo, temveč zato, da bi se dosegli uspehi. Prepričan je o tem, da se bo dosegel zadovoljiv rezultat. Ti skupni razgovori se bodo nadaljevali. Tardieu je izjavil ameriškemu zastopniku M o r r o \v u , da vztraja Francija na svojem popolnem gradbenem programu, če v pogodbi potih držav ne bo nobenih določb o varnosti in če bo Italija vztrajala pri praktični izvedbi svojih zahtev glede paritete. Nato je izjavil M o r r o \v, da je Amerika zelo proti temu, da bi se udeležila kake pogodbe, ki posega v evropske razmere, kakor n. pr. sredozemskega pakta. Tardieu je nato izjavil, da ne zahteva, cla bi se varnostna pogodba omejila na Sredozemsko morje, temveč da hoče srli-darnostno pogodbo polih držav, zastopanih v Londonu, da se zavaruje mir na vseh morjih, in ki bi petorico držav samo vezala, da bi se pred začetkom vojaških operacij posvetovala skupaj. Solidarnost petih držav, ki razpolaga z več kot 85% tonaže bojnih ladij na svetu, bi onemogočila vsako sovražnost na morju. Po tem razgovoru je bil sestanek pri Mac- so narodni zastopniki nastopili proti grozodejstvom ruskih boljševikov z najodločnejšimi protesti. Žalostno je le to, da vlade oklevajo radi političnih in materijelnih koristi in si ne upajo tudi oficijeluo dati izraza celokupnemu čutenju krščanskih narodov. Skrajni čas jc, da človečan-ska etika dobi prednost pred matcrijeluim dobičkom in da se nc pusti ruskega naroda brez opore izvojevati boj za njegovo versko svobodo. Nam Slovencem je veliki ruski narod posebno pri srcu, zato sc bomo z vnemo udeležili duhovne križarske vojske molitve za nesrečni bratski narod, cla bi bili prikrajšani dnevi njegove verske stiske Donaldu, na katerem je MacDonald pojasnil, da bi se lahko dosegla shema o pariteti z določenimi številkami glede brodovij, če bi se francoski gradbeni program znižal za golovo mero. Angleški mornariški krogi so imenovali številko 560.000 ton za skupno francosko tonažo. MacDonald je na podlagi svojih stikov z zastopniki Italije predlagal Franciji, da bi v Sredozemskem morju sestavila svojo glavno pomorsko silo, ki bi lahko bila močnejša, ka-! kor vsakokratno italijansko brodovje. Tardieu je ta predlog odklonil, češ da mora Francija biti pripravljena ne samo nn to. da uspešno odbije napade, tc-niveč da mora tudi varovati svojo prekomorsko posest in transporte čet iz Alžira, Maroka in zapadne Afrike. Francija se v resnem slučaju ne more odreči svojim črnini i vojakom. Vendar je Francija slej ko prej pri-i pravljena, bistveno znižali svoj gradbeni pro-I gram, če so države, zbrane v Londonu, priprav-; ljene, skleniti pogodbo, s katero se obvezujejo, da bodo pri vsakem ogrožen ju miru na morju sodelovale in določile skupne smernice svojega nastopa. Nato se je na sestanku govorilo o pravici blokade in o ustavitvi dobave municije in sirovin. MacDonald je izjavil, da se Anglija noče spuščati v dalekosežne zunanjepolitične obveznosti in v vprašanju jamstva noče iti dalje kakor ameriške Združene države. Pripravljena pa je posredovali pri ameriški delegaciji in v Washingtonu, da pripravi Ameriko do tega, cla bi odobrila tako mirovno pogodbo na morju. MacDonald in Tardieu sta potom skupno ugotovila, cla sta za nadaljevanje konferenčnega dela na razpolago samo naslednji alternativi: 1. mirovna pogodba na morju, katere bi se udeležile Združene države, 2. če se ameriške države ne udeležijo, določitev razmerja moči francoskega in italijanskega brodovja z novo pogo lbo v razmerju (5 : 4. MacDonald jo še vprašal Tardieuja, aH pristane Francija nn odpravo podmornic, če sc uresniči splošno zavarovanje miru. Tardieu je odgovoril, da niti Francija niti Japonska iiMu pripravljeni, odpovedati sc podmornicam i Pohod Gandija postaja počasnejše London, 17. marca. n. Pohod Gandija v Jalaipur postaja počasnejši. Pri včerajšnjem prihodu v Nadiad je bil Gandi včeraj zelo opešan. Nekateri njegovi spremljevalci so oboleli. Gandi jim je dovcTil, da smejo nadaljevati potovanje v avtomobilu. Od danes dalje bodo vsak ponedeljek počivali. DemSs'ja poljske vlade ni spreieia Varšava, 17. marca. n. Poljska vladna kriza bo najbrže trajala dalje časa. Predsed-; nik republike Moscicki formalno še ni ugodil j predlogu demisije, temveč je v oficielnem ko-j munikeju izrazil svoje začudenje, da je sejm še pred sprejemom proračuna otvoril vladno krizo. Zdi se, da se želi, cla bi se sporazum zavlekel tako dolgo, dokler ne poteče 31. mar-1 ca zborovanje sejma, tako da bi bilo potem j izključeno vplivanje parlamenta na sestavo nove vlade. Končni rezalat mm. obč. volitev Bukarešta. 17. marca. AA. Snoči so bile zaključene občinske volitve po mestih. Vlada je skušala dati tem volitvam upravni značaj, toda opozicija, zlasti pa delovanje liberalne stranke je te volitve pretvorilo v čisto politično akcijo. Od 130 mestnih občin je zmagala : vlada v 103 mestih, liberalna stranka ima večino v 13 mestih, narodne manjšine v 6, a ostale meščanske stranke v 6 mestih. Po oddanih glasovih je vlada prejela (>0, liberalna stranka 20%. socialisti 5, Madjari 5, komunisti 3, 17?» pa so prejelo manjše skupine. Kardinal Mis'rangelo — oboie/ Firence, 17. marca. AA. Stanje bolezni kardinala Mistrangela, ki so se mu radi prehlada vnela pljuča, se je poslabšalo. Gušhi de'avci pro?î komunistom Atene, 17. marca. AA. Včeraj se je tu vršilo veliko delavsko zborovanje, ki ga je ; sklical tajnik organizacijo zn drugo infernado-nalo Zasepa, ki je imel oster govor proti ko-I uiuuistoui Primo de Rivera umrl Proces proti Pangalosu se pričel Bivši gršfei diktator obtožen goljufije Atene, 17. marca. n. Danes se je začela pred državnim sodiščem, spopolnjenim s 30 senatorji in narodnimi poslanci, razprava proli bivšemu diktatorju, generalu Pangalosu in njegovemu notranjemu ministru Vogopulosu. Obtožena sta goljufije pri podelitvi koncesije za muzej v Elevsisu. Na razpravo je povabljenih 26 prič, razen onih, ki jih je zahtevala obramba. Zagovorniki so izpodbijali zakonitost sodišča, Pangalos sam pa je očital sodnikom, da se proti njemu obnašajo kakor diktatorji. Temu sodn. procesu bodo sledili še nadaljnji. Zakon o uradnikih trg. ministrstva Primo de Rivera je umrl za srčno kapjo kot samoten tujec v pariškem hotelu, potem, ko je sedem let vodil usodo Španije.« Tako nam je \ nedeljo sporočil brzoja\ tragičen konec moža, o katerem se je skozi vrsto let toliko govorilo l>o svetu. Tri dni po njegovem padcu, tako piše dopisnik Journul.K. ga je videl, kako je stopil bivši diktator Španije v eno najodličnejših ka-vareu Madrida. Obstal je pri vratih. Nihče ga ni pozdravil. Naredil je nekaj korakov proti mizi, kjer je sedelo več višjih častnikov. Nobe-11.' pozornosti, nihče se ue zmeni zanj. ki je še včeraj pomenil vse \ deželi. Počasi in knkor zlomljen se je general obrnil in odšel ven. Čutil H povsod prezir, čutil je, da je od vseli zapuščen. l ega ni prenesel in je radi tega zapustil domovino ter odšel s celo svojo družino v Pariz, kjer pa jc po nekaj tednih notranja bolest strla njegovo življenje. To jc tragična usoda moža, ki je bil osebno izredno ljubezniv in simpatičen mož, tako, da so u i u rekali smehljajoči diktator. Osebno je bil pošte u in izredno delaven. Ko je 12. septembra 192? proklamiral nad Španijo diktaturo, ni storil tega, ker bi gu žejalo krv i in nasilja. Primo Rivera ni prelival krvi. Kur je nameraval s svojo diktaturo, je bilo objektivno nekaj dobrega. Hotel je, da v Španiji zavlada red in da s; ljudstvo gmotno opomore po dolgi in krvavi maroški vojni. Napovedal je, da se mu bo to |>o-srečilo po treh mesecih, nakar pa du se bo umaknil. V prišlo je drugače. Iz treh mesecev so nastala tri leta iu šest let. Primo de Rivera je vedno obljubljal svoj odstop, čim napravi red. Nazadnje pa je moral iti zato, ker je bilo vedno manj reda v državi. Iu vendar se je tedaj, ko je nastopil diktaturo zdelo, da ima vso predpogoje zu uspeh. / sabo je imel armado, ki jc edina organizirana sila v deželi. Na svoji strani je imel. kako" je vse kazalo, tudi kralja. Ljudstvo? Težko je dobiti politično bolj apatično ljudstvo, kot je špansko. A Primo de Rivera je mislil tudi na ljudstvo. On ni hotel vladati kar tako brez nu-roda. ker jc vedel, da to trajno ni mogoče. Sploh je potrudil, vzeti svoji vladi videz diktuture in j- osnoval stranko, nekako patriotično unijo. ki bi delala zanj ugodno javno mnenje in ki bi diktatorski režim polagoma provedla v parlamentarizem. Do tu je šlo vse dobro. Težave so se pričele tedaj, ko v novo stranko ljudje niso hoteli vstopati. Ni bilo vanjo ne prejšnjih strank, ne posameznikov. Druge nezgode so se dale še nekako preboleti. Da so se uprli gojenci oficirske šole v Segoviji, to je bila le epizoda. Vojaška z:.rota v Cindad-Real je bila sicer že mnogo resnejša. Pokazalo se je, da vodijo njene niti v v-e garnizije Španije. A zarota je bila pravočasno odkrita in ni kar nič uspela. Poteni so štrnjkiili študentje, proti katerim je Primo de Rivera menda hotel zelo hudo nastopiti, a mu kralj ni dovolil. No. vse to so bile malenkosti, lodu ljudstvo! Narod jc ostal pasiven, brezbrižen. gluh. nem ... l ako je Primo de Rivera ustanovil nekakš-n narodno zbornico in povabil tudi vse nasprotnike k sodelovanju, u ver jen, da jili bo na t., način še najlažje razorožil. Vsi so gladko odklonili mesta. Potem je ponudil več sedežev mogočni delavski organizaciji, ki jo je on prav zn prav spravil pokoncu in jo favoriziral uprav drznimi socialnimi koncesijami. Tudi tu ni bilo hvaležnosti. Odklonili so sodelovanje. A kar je glavno, gospodarski položaj dežele se je pričel slabšati. Glavni argument za diktaturo: gospodarski podv ig dežele, je bil iz-podbit. Veliki mednarodni razstavi v Barceloni in Sevilli nista prinesli zuželjenega uspeha. Peseta se jo zamajala in pričela padati. Bilanca diktaturo torej ni bila ugodna. Razen tega bi skoraj spravila v resno nevarnost monarhijo, nko se ne bi pravočasno kralj Alfonz XIII. odločil od Primo de Rivere. Sedaj se zu monarhijo ni resno bati. ker oni dve sili, ki stu najbolj vplivni v državi, to je vojaštvo in duhovščina, nista za republiko. Pač pa sedanji politični razvoj v Španiji kaže. da je mnogo lažje n postu viti diktaturo, kakor pa jo likvidirati. Žc Primo de Rivera je zastonj poizkušal, kako bi izpeljal svojo diktaturo v normalni režim. Isto poizkuša sedaj general Berenguer. s kolikim uspehom, to l>o pokazala bližnja bodočnost. Pogreb bo v sredo Pariz, 17. marca. il. V mrliški sobi Primo de Rivere je bila danes dopoldne črna maša, katere so se razen generalovih otrok udeležili samo nekateri intimni prijatelji pokojnika. Po maši so oblekli pokojnika v redovno obleko bratov karmelitskega reda. Truplo bodo danes z ekspresnim vlakom odpeljali v Madrid. Madrid, 17. marca. n. V torek bodo truplo pokojnega diktatorja prepeljali na fran-eosko-špnnsko mejo, od koder ga bodo s posebnim vlakom prepeljali v Madrid, 1er bo v sredo pogreb nn pokopališču Sauto lsidoro Belgrad, 17. marca. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog trgovinskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o položajih in zvanju ter o pogojih za njihovo dosego, o postavljanju in razporejanju plač in ostalih prejemkov uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Obče odredbe. § 1. Za uradnike ministrstva za trgovino in industrijo v ministrstvu in pri kraljevskih banskih upravah veljajo določbe uradniškega zakona, zakona o vrhovni državni upravi ter na njihovi osnovi izdanih uredb, v kolikor niso s tem zakonom izpremenjene. § 2. Za uradnike 1. kategorije v ministrstvu za trgovino in industrijo so določena ta-le zvanja in njihove razporeditve: 1.) pomočnik ministra se imenuje po čl. 13 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave v 2/1. Po 4 letih službe v tej skupini se lahko imenuje oziroma poviša v 2a/I; 2.1 načelniki se postavljajo v 3/1, a po 4 letih službe v 3. skupini se morejo postaviti, oziroma povišati v За/L, po 4 nadaljnjih letih v 3a skupini iahko napredujejo in se moreio postaviti v 2 I. Ako prihajajo s položajev, ki so višji od položajev, predvidenih v tem zakonu, se imenujejo v oni skupini, ki jo imajo, a za nadaljnje napredovanje veljajo določbe točke 2: 3.) inšpektorji se imenujejo v 4a.'I, po 4 letih službe v tej skupini se lahko postavijo in povišajo v 3/1, po nadaljnjih 6 letih v 3. skupini pa lahko napredujejo in se morejo postaviti v 3a/I; 4.) svetniki se imenujejo v 5/1. Po 4 letih v tej skupini se lahko postavijo in povišajo v 4/1, po nadaljnjih 4 letih v 4. skupini pa lahko napredujejo in se morejo postaviti v 4a/I; 5.) tajniki se postavljajo v 7/1, po 3 letih v 7. skupini lahko napredujejo v 6. skupino, po nadaljnjih 4 letih v tej skupini pa morejo napredovati v 5/1; 6.) pristavi se postavljajo v 8'I, po 2 letih v lej skupini lahko napredujejo v 7/1; 7.) pripravniki se imenujejo v 9/1. S tem se ne izpreminjajo določbe § 47 zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929. § 3. Čas, ki ga prebije uradnik v skupini, ki je predvidena za višje zvanje, se mu računa za napredovanje v višjo skupino tega zvanja. § 4. Uradniki II. kategorije v ministrstvu za trgovino in industrijo in pri kraljevskih banskih upravah imajo zvanja in napredujejo tako-le: Landbund za Schohrovo vlado Celovec, 17. marca. r. Včeraj je imel javno zborovanje poslanec Landbundu dr. VVinkler, kateri je izjavil, dn bo Landbund tudi nadalje pomagal vladi dr. Schobru, ki ima v zadnjih šestih mesecih svojega dela pokazati velik uspeh. Ugovarjal je glasovom, češ, da stoji Avstrija pred rdeče-zeleno koalicijo. Naglasil je, da se bodo kmetje še nadalje borili proti socialistom in končno poudaril potrebo, da se uvede v Avstriji namesto sedanje vojske narodna milica, s čimer bi se lahko ukinile obrambne organizacijo, kakor sta Heimwehr in Scliutzbund. „Daily Heroîd" se povečal London, 17. marca. AA. List Daily He-rald«, ki izhaja žc 20 let, je izšel danes v pomnoženi in povečani obliki. List je prešel v roke znane založniške tvrdke Odham in Co., ki ima 51% akcij. Ostali del akcij imajo ravnatelji sveta delavske zveze, ki bodo nadzorovali politično smer lista, dočim bo Odham skrbel za njegovo modernizacijo. Ministrski predsednik Macdonald je poslal listu čestitko, v kateri pravi, da potrebuje delavska stranka list še bolj ko kedaj poprej. Stranka je sedaj na vladi in ie odgovorna za rešitev nujnih problemov. Ustanovitev po1rsko-;agos1ov. iige Belgrad. 17. marcu. k. Danes se je tukaj ustanovila jiigoslovnnsko-poljskn liga. Tu liga in. i isti značaj knkor pred časom ustanovl jena češkoslovaško-jugoslovanska liga. Delovala bo za zblizanjem med obema slovanskima narodoma. Ustanovitev te lige ju tembolj pozdraviti, ker je pri Poljakih opazili v jposlednjem času zelo veliko zanimunjfe zn Jugoslavijo in so se ravno v zadnjih mesecih po Poljskem priredila mnogoštevilna predavanja o naši državi. Dose-dr so bili kulturni stiki med obema državama zelo tnalo razviti in je upati, du bo v bodoče bolje. V odbor lige so izvoljene najuglednejše osebe tukajšnje družbe. Pozneje se bodo ustanovili |vidodbori v vseh večjih mestih Jugoslavije. s častmi, ki pripadajo poveljujočemu gene-jalu. Španski kralj in vlada sta izrekla rodbini svoje sožalje. Bivši ministri diktature, ki bivajo v Madridu, so včeraj sklenili, da bodo vztrajali pri političnih smernicah Primo de Rivere. Šolski referenti in bančni revizorji se poslavljajo v l/II. Po 5 letih v tej skupini se lahko postavijo, oziroma povišajo v la/II; Pomožni referenti se imenujejo v 3/II po 5 letih v 3. skup. pa lahko n.-predujejo v 2. skup., po 3 letih v tej skupini pa se lahko povišajo v 1. skupino a po 5 letih v tej skupini morejo biti imenovani oziroma povišani v la/II; pomožni pristavi se imenujejo v 4/II, pripravniki v 5/11. § 5. šolski referenti in bančni revizorji morajo imeti najmanj popolno srednjo strokovno šolo z zaključnim izpitom, srednjo tehnično šolo, višjo žensko obrtno šolo, strokovno šolo, trgovsko akademijo v tuzemstvu aH inozemstvu. § 6. V la/II lahko prispejo samo oni uradniki, ki so absolvirali domačo ali tujo fakulteto ali pa specijalno visoko šolo nepopolne fakullet-ske stopnje v tuzemstvu ali inozemstvu, ali pa šolo, ki je navedena v § 5. in ki so poleg tega položili izpit za dvorazredno trgovsko šolo ali zu učitelje meščanskih šol, ali pa imajo na manj dve leti bančne prakse in ako imajo tekom treh službenih let odlično oceno. § 7. Uradniki Ш. kategorije imajo tale zvanja in razporeditev: Glavni arhivar se postavlja v l/HI, arhivarji se imenujejo v 1. in 2. skupini III. kategorije, arhivski uradniki v 2. in 3. skupini III. kategorije, arhivski pripravniki v 4. skupini III. kategorije. Arhivarja sla v vsem lahko samo 2. Plače. § 8. Pnlnžajne plače za 2a. 3a in 4a 1. kategorije. ki so predvidene v § 2. znašajo: za 2a 45.000 Din letno, za 3a 39.000 Din. za 4a 18.000 Din letno. § i). Prejemki la II. kategorije so enaki prejemkom 5. skupine I. kategorije. S 10. Uradniki ministrstva za trgovino iu industrijo v ministrstvu in pri kraljevih banskih upravah prejemajo glede ua poseben značaj njihove službe stalne službene doklade iu siccr mesečno v 1. kategoriji: v 1. skupini 3500 Din, v 2n 3100 Din, v 2. 2700 Din, v 3a. 2120 Din, v 3. 1720, v 4a. 1320, v 4., 5., (i. 920, v 7.. 8. 520. v 9. skupini 2. ko je sklenil, da |>ošlje v Rusijo posebno misijo, i>i naj zlasti ruske otroke reši pred smrtjo od lakote. Oelul je v tem čisto v duhu papežu Benediktu XV., ki je že leta 1921 poslal Društvu narodov v pomoč gladili Rusiji en milijon lir, Dne ■ . juliju 1922 se je obrnil papež Pij л . - posebnim pismom nu vse škofe, da prispevajo /i gliulno Rusijo. Ni liil njegov oklic zaman in že 24. j a«, j -i se jc zbralo v zasebni papeževi kupili 12 redovnikov, ki so bili določeni, du vodijo papeževo misijo. Papež sam je obhajal te redovnike in jim nato ruzložil njih nalogo. Samo za gladne imajo skrbeti, pn naj bodo ti te t>U one vere. Člani misije so bili izbrani iz reda salezijancev. kougregncije Božje besede, iz jezu-i iv in iz kougregncije misijonarjev Srcu Jezu-y< vogu. Par dni po svojem prihodu v Rusijo, je po, stavila papeževa misija 92 kuhinj, v katerih je. dobilo hrano vsak dan 13.613 otrok. Že prihodnji teden je naraslo število otrok na 23.000 in potem nu 39.305. Med tem jc prišla zima ir vedno več je bilo treba pomagati. Redovniki si, si zato razdelili delo. Redovniki Božje besede so ostali nu Krimu, sulezijanci so odšli v Moskvo, jezuiti v Krasnodar in misijonarji Srca Jezusovega v Rostov. V teui času je prejemalo 160.000 ruskih otrok vsak dan zastonj hrano. Pa ne samo hrano, temveč tudi obleko, obutev ii. perilo. Na 400 krajih so neprestano kuhale papeževe kuhinje za gladuo rusko deco. Kako pn so sc boljševiki zahvalili za to ve« likansko pomoč? Ker je Iu velikanska papeževa podpora zelo vplivala na ljudstvo, so pričel sovjeti preganjati katoliško duhovščino. V dneli od 21. do 25. marcu 1923 se je pričel v Moskvi proces proti nadškofu Budkiewiczu in mnogim duhovnikom. Nadškof in njegov vikar sta bila obsojena nu smrt, uionsignor Cieplak pa je bil izgnan. Kljub vsem intervencijam pa je bil nadškof Budkievvkz v noči nn 31. maj ustreljen. še vedno pa so delovule papeževe kuhinje in pomagale bednemu ljudstvu. Vedno težje ovire pu so delali boljševiki papeževi misiji in ji na konec sploh onemogočili delo in tuko je morala leta 1924 blagodejna papeževa podporna akcija prenehati v Rusiji. Nadaljevala pa se je v Rimu, kjer prejemu šc sedaj vse polno Rusov papeževo podporo. Zato pa imu tudi papež Pij XI. vso pravico, da nastopi za ruske kristjane, ker je s svojim plemenitim delom dokazal, da mu je ruski narod res pri srcu. Zakon o zatiraniu gozdnih škodljivcev Belgrad, 17. marca. A A. Nj. Vel. kralj je pod« pisal in proglasil sledeči zakon: S l. Gozdarski minister je pooblaščen, da sme zn pobijanje poškodb žuželk in drugih g^fcjnih škodljivcev na breme šutnarskih ravnateljstev v Sarajevu in Banjaluki izjemoma od čistega dohodka podjetja Dobrlin-Drvar- za lelo 1929 odrediti znesek 5 milijonov Din. § 2. Gozdarski minister bo takoj predpisal vse potrebne ukrepe, da se prepreči širenje poškodb žuželk in drugih škodljivcev in s tem prepreči nadaljnje sušenje gozdov. § 3. Gozdarski minister se pooblašča, da sme ne glede na zakon o drž. računovodstvu in ne glede na zakon o gozdovih za časa poškodb prodajati las iz takega gozdu iz proste roke in pod pogoji, ki jih bo sani predpisal s lem, da vrednost ene prodaje nc'snie presegati zneska pol milijona Din. Pomoč hmeljarjem V petek, dne 14. in soboto, dne 15. t. m. sla se v Belgradu mudila g. Steblovuik iz šmartna ob Paki in g. Senira jz Žalca, kot zastopnika Zadružne zveze v Ljubljani in Celju in kot odposlanca hmeljarjev iz Savinjske doline v svrho intervencije zaradi državne pomoči hmeljarjem v dravski banovini. Obiskala sla razna ministrstva in merodajne kroge, kjer sta predložila tozadevne spomenice, priporočene tudi od Glavne zadružne zveze v Belgradu. Pomoč se je obljubila. VcsJi iz države Split, 17. mavca. r. V Splitu se mudi bivši španski minister Henric de San t Braulio. Do-potoval jc iz Sušaka preko šibeniku ter odpotuje s svojim avtomobilom v Tinino. Zagreb, 17. marca, r. V soboto zvečer je dopotoval iz Sušaka z brzovlakom prevzv. g. nadškof dr. Ante Bauer. Zagreb, 17. marca. r. Odkar je bila posve« čeua>no\a kapelica v Mladinskem domu salezijancev, dokazuje velik poset prebivalstva, kako neobhodno potrebna je bila. Kapela je vsako nedeljo polna. Zagreb, 17. marca. Vojno min. je obvestilo vse producente preko udeležencev vinogradniškega kongresa v Belgradu, da jc odobrilo kredit 12 milijonov Din za nabavo vina za vojsko. Za la denar bo ministrstvo kupile približno 300 vagonov ali 3 milijone litrov vina. Na'večja banka sveta Neitnjork, 17. marca. n. Jutri se bo objavili» ustanovitev največje banke na svetu, ker so danes tri banke: Equitable Company, Chase National Bank in Interstate Trust Company na občnem zboru sklenile, da se fuzijonirajo. Nova združena ban. Itn bo razpolagala z več kol 2800 mili. dolarji, t. i. . 157 milijard Din glavnice in rezerv in bo liajbržo obdržala ime Chase National Bank,