The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium E N AKOFR AVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni JUJMEXXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 10, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 238 kemčija 0ST4JA NACEDILU jJ1 hočejo podpisati z ettlciio vojaškega pakta davijo glede baltiških 1 11 skandinavskih držav ; edn° večje zahteve. ' (JjJffN. ^"oktobra. — Da- 5 Jo JSko časopisje bombastic- 1 ^ da se Rusija pri- c lemv'Za izvoz SV0Jih surovin £ is biiaClJ° v velikem obsegu, pa t,; jj V^a3emnim odnošajem £ S? in Berlinom danes j V^ aJalJ'na težka brca, ker ' eli Popisati polno- r Vo3aškega pakta z E % akor Je zadnja priča- v ker hkratu vedno več r ; Vva 3 Rjavil'-80 S0vJetski oblastni- i: % r bi se zadovoljili z fcto ■ i StVo kot s "sfero n K pa." Nato pa so za- v a se mora priključiti d tudi Litvinsko. Sov- k m ^ krogi so obvestili k lh 2ah,Se bodo poslužili v §a ene 6Vah naPram Finski z iso JgiČnega tona, kakrš- P ^ Poslužili napram Li- d i ^ "Mi moramo do- J ki Za"tevamo," pravijo t( 3 vi- " Velika nervoznost c kjer krV!kih krogih v Berli-feg* vesti, da bo Ru- r. Se n tudi v Skandina-' n p°ttiorske baze. a tilf —— d Priznal novo pd ,ad« Poljske s S je T-- f< •Ia sv- stolica n f «e Cn *n resen korak, n N..Je Pridružila drža- v \!Ve,ne Priznavajo Hit- k ltil S^vojevanja. ° '>V>bra- - V Vati-0 V1R, ln° priznali novo V h ,tl(lo k; • I ' «1 ima svoj se- •O d ^ in resen korak, s či ,VaJe Postavila vatikan- Sl /Vlii Vrsto Zedinjenih n K^ancije in osta- v . ^Vega ' n°čejo priznati d BL Zav°jevanja Polj- d iN P b JS** poljski posla- d ;^>Hješel v Vati- d VNti, ljelno naznanil, n VSa* novo PolJsko T \ ^?Casni sedež v S^aŽ6 bil breZ U" " t H V n°delj° se J'e vr- k ' pariške c " ie ' 0zja v namen v i(Avii ./U Jean Verdier, 1« v katedrali g VVl* 11915 Mi" II V36 ^ ilson Haugh' S M Agency, i K O St? F I XS ** Miss Rose s «cker Court, in c t> 215 Vinp St., f ' Ohio. Naše JI CIO voditelji pravijo, da je malo izgledov za skorajšnji mir med delavstvom Rooseveltovo prizadevanje za sporazum ne bo obrodilo v bližnji bodočnosti kaj prida sadu. — CIO konvencija v San Franciscu. SAN FRANCISCO, 9. okto-< bra. — Voditelji CIO organizacije, ki so se zbrali v tem mestu k svoji narodni konvenciji, pravijo, da imajo malo upanja, da bi nov apel predsednika Roo-sevelta za mir med obema delavskima organizacijama obrodil kaj sadu v bližnji bodočnosti. Nekateri voditelji so izrazili svoje mnenje, da bo organizacija podvojila svoja prizadevanja, "da se organizira neorganizirane delavce," izrabljajoč vse prednosti, ki bi se morda pojavile zaradi izboljšanja delavskih razmer v slučaju, če bo dobila ameriška industrija več naročil iz Evrope, kjer je vojna. Pričakuje se, da bo predsednik Roosevelt poslal CIO konvenciji podoben apel za dosego delavskega sporazuma in miru, takor ga je poslal A. F. of L. konvenciji v Cincinnati. "Mi se nikakor ne moremo združiti pod pogoji, kakršne predlagajo voditelji Ameriške lelavske federacije," je izjavil lohn Brophy, eden izmed direk-:orjev CIO organizacije. "Ti poboji vsebujejo namreč uničenje 210 organizacije." Harry Bridges, eden izmed ravnateljev CIO organizacije ia zapadni obali, ki je bil za-mamovan kot komunist in čigar leporatcijo se je zahtevalo ired kongresnim odborom,'je bli ieležen velikih ovacij, ko je nagovoril konvencijo. "Vodstvo Ameriške delavske • federacije zahteva mir, ki te- ; nelji na željah male klike urad- 1 likov Federacije. Mi pa zahte- I ramo mir, ki bo zaščitil CIO, • {akor tudi članstvo Ameriške lelavske federacije," je dejal 1 3riggs. 1 t Za izboljšanje relifa Councilman Thomas J. Davis, 1 1 iemokrat iz 11. varde, je sino- j Si predložil v mestni zbornici re-! solucijo, v kateri poziva mest-!' io administracijo, naj vzposta- j /i relifnikom oni živilski stan- j: lard, ki je bil v veljavi pred ' Ivema letoma, ko je bil za pri- 1 aližno deset odstotkov višji od 1 lanašnjega. Davis pravi, da bo- 10 relifniki kmalu postali jetič- 11 zaradi nezadostne in neprave hrane, ako se standard živi- ( om nemudoma ne izboljša. Na uslugo Iz podružnice slovenske ban- ; le The North American Bank , 2o. se naznanja, da sprejemajo ; v uradu banke plačila za gas, e- ; :ektriko, telefon, davke in dru- i 2:0. Vsak se lahko posluži te pri- ; like. — Jesenske rože Pri Mrs. Samsa, 19808 Ke-wanne Ave. in pri Franku. Za-fretu, 952 East 185th St., imajo georgfne (dahlias), ki so zra- 1 3le do 7 čevljev visoko. Mrs. Samsa mora pristaviti kar le-stvo, da pride do cvetja. K--; DEJANJE ČEŠKEGA PATRIOTA Pariz, 9. oktobra. — Pariški list "Paris Soir" je priobčil danes poročilo iz Cu-riha v Švici, v katerem naznanja, da je neki češki le- i talec povzročil včeraj svojo smrt in smrt 67 Nemcev, ko je esplodiral mino v nekem hangaru v bližini Prage. Poročilo naznanja, da je nemška Gestapo (taj. politična policija) izvedela, da je hangar podminiran ter se je za natančnejša obvestila obrnila na omenjenega letalca, ki je izprva tajil, pozneje pa se naredil, kakor da se je premislil in da bo povedal resnico. Odvedel je veliko število Gestapo policistov in nemških letalcev v omenjeni hangar, kjer je nenadoma eksplodiral mino, ki je ubila j njega in ves nemški štab. Sporazum med Taf- 2 torn in Brickerjem! -- i Delegate za republikansko ! predsedniško konvencijo . bodo izbirale okrajne or- ^ ganizacije v državi. g { COLUMBUS, O. 9. oktobra. { — Governer John W. Bricker in zvezni senator Robert A. Taft y sta se sporazumela glede dele- c gatov na republikanski pred- J sedniški konvenciji. j Vsi delegatje bodo izbrani po r okrajnih organizacijah, ne pa po Taftu ali Bricker ju. Ker je j £ Taft "favorizirani sin države z Ohio" za predsedniškega kandidata na republikanski listi, je bilo določeno, da ima Taft pravico odobritve vseh izbranih de- j legatov. x Taft in Bricker sta se spora- r zumela glede izbire delegatov pri večerji v Brickerjevem domu, kamor je sinoči Bricker j. povabil Tafta. j Redna seja i Redna seja gospodinjskega 1 odseka Slov. društ. doma na ( Recer Ave. se vrši v torek (da- r nes) dne 10. oktobra ob 7:30 zvečer. Vabljene ste vse člani- 2 v • 1 ce, da ste gotovo navzoče, lma-mamo več važnih zadev za* re- ' šiti, poglavitno je naše žegna- „ nje, ki se vrši prihodnjo nede- ^ ljo. — Tajnica. j J j Posoda Na ponoven apel nekaterih gospodinj smo podaljšali oddajo posode do sobote, 14. oktobra. To ie zadnje podaljšanje, zato ^ naj pridejo one, katere še ni- j majo vse posode, da zberejo kar jim še manjka. ODHOD POLJSKIH DIPLOMATOV IZ RUSIJE MOSKVA, 9. oktobra. — j! Štabi poljskega poslaništva v i: Moskvi in treh poljskih konzu- j latov se pripravljajo nocoj za odhod iz Moskve v Finsko, čeprav še vedno pogrešajo poljskega konzula Matusinskega in dvoje poljskih konzularnih šoferjev. Matusinski, bivši poljski konzul v New Yorku,, se je v nede- | ljo odpeljal z dvema šoferjema | iz kijevskega poljskega konzu-j lata, nakar se ni s Šoferjem več vrnil. Smatra se, da se je odzval pozivu, da se javi pri enem ali drugem sovjetskem departmentu.1 Seveda je možno, da je, bil klic potvorjen in samo vada v nastavljeno past. Pohod nemkega vojaštva mimo groba neznanega poljskega* vojaka v 'zavzeti Varšavi. POSLEDICA "BLITZKRIEGA" Dr. Beneš o razmerah na Češkem in o češkoslovaški vojski v Franciji Dr. Beneš je trdno prepričan, da bo Nemčija poražena in da bosta Češkoslovaška in Poljska zopet vzpostavljeni. PARIZ, 9. oktobjra. — Dr' Edvard Beneš, bivši predsednik Češkoslovaške, je igjavil Agen-ce Radio družbi, di je organizirani odpor ljudstva v bivši Češkoslovaški dosegel tak obseg, da je morala Nemčija oja-čiti svoje oborožene sile v Češkoslovaški. "S trpko pasivno rezistenco je šesko ljudstvo zaposlilo v Češkoslovaški več divizij nemškega vojaštva, ki bi bilo sicer poslano na zapadno fronto,"- je izjavil dr. Beneš. "Mi smo trdno prepričani, da bo hitlerjevska Nemčija premagana in da bo zopet vzpostavljena neodvisnost in svoboda Češkoslovaške in Poljske v novi Evropi," je dejal, kličoč v spomin, da. je proklamiral vojno češkoslovaškega naroda na strani zaveznikov proti Nemčiji. Izjave dr. Hodže Bivši češkoslovaški premier, Milan Hodža, ki je tudi prispel j v Pariz, pa je izjavil, da ne mo-1 re biti drugače kot da bo Nem- j Sija poražena v tej vojni. "Leta 1914 smo imeli pred seboj Nemčijo, združeno v orožju in polno duha ter življenja," je dejal dr. Hodža. "Leta 1939 pa imamo pred seboj eno Nemčijo, ki se bori, in drugo, katere je dolžnost paziti na one, ki se bore." Dr. Beneš bo jutri konferiral z generalom Gamelinom, vrhovnim poveljnikom francosko-angleških sil, s premierjem Da-Iadierom o zadevah češkoslovaške armade na zapadni fronti, katera armada je bila organizirana ž njegovim manifestom dne 2. qktobra. Narodni položaj Čehov V svoji izjavi je dr. Beneš dejal: "V Francijo sem prispel prvikrat pred pet in dvajsetimi leti, zdaj pa sem zopet tu, ker je Češkoslovaška spet prisiljena do borbe za svojo svobodo in za svoj narodni obstoj. "V imenu češkoslovaškega naroda izražam našo veliko zahvalo gospodu Daladieru in francoski vladi, ki nas je dne 2. oktobra avtorizirala za rekonstrukcijo češkoslovaške armade v Franciji. Pod avtoriteto provizorične češkoslovaške vlade se bo ta armada pridružila hrabri francoski in angleški armadi na za.padni fronti v borbi proti skupnemu sovragu." R-- MIROVNA KAMPANJA V ANGLIJI LONDON, 10. oktobra. — V Londonu je pričelo pridobivati na moči nazira-nje, da če kancelar Hitler predloži primerne mirovne predloge, jih bosta Anglija in Francija vz veseljem proučevali. Večina članov glavnih političnih strank je mnenja, da pogoji, ki jih je začrtal Hitler v svojem govoru pred' rajhstagom, niso sprejemljivi. Premier Chamberlain je danes eden izmed najod-ločnejših in najneizprosnej-ših zagovornikov sedanje neuklonljive angleške politike. Volja angleškega naroda po miru je vzrasla iz močnega anti-komunističnega elementa v Angliji, kjer so pričeli s skrbjo gledati na prodiranje Rusije v vzhodno Evropo. Dalje se je pričelo med angleškim ljudstvom pojavljati vprašanje, ali ne bi strmoglavljenje nacizma v Nemčiji pomenilo samo uvedbo komunizma, s čimer bi prišla Nemčija z dežja pod kap. --i OBSOJENI PASTOR V SMRTNI CELICI TRENTON, N. J. — Rev. Walter ja Dworeckega, babtistov-skega duhovnika, ki je rodom Poljak, so namestili v smrtni celici, kjer bo ostal do svoje j smrti na električnem stolu, ki je določen v tednu, ki se prične 12. novembra. Pastor je bil obsojen na smrt, ker je dal zaradi zavarovalnine umoriti svojo osem-najstletno hčerko Wando, o čemer smo že poročali. Balincarska tekma V nedeljo 8. oktfobra se je vršila velika tekma v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., v novih balincarskih prostorih med ženskimi odseki od domov iz St. Clairja, Euclida in Collinwooda. Šampijonke so ženske iz Collinwooda. Šampijoni so igrali za Blaž Godec groceri-ja z Zallar Bakery. Odsek se zahvaljuje Mr. Godcu, Mr. Zallar-ju, Mr. F. Race, Sr. za mleko, Mr. A. Baraga in Mrs. J. Perko za kruh. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so se udeležili. I ZAHTEVA V SENATU PO PREDSED- mmm posredovalo Zahteva, da se odgodi zasedanje senata za tri dni, da se da predsedniku priliko posredovanja, naletela na odpor. STVAR BI IZGLEDALA, KOT DA PREDSEDNIK FAVORIZIRA "HITLERJEV" MIR WASHINGTON, 9,- oktobra.' — Namera, da se odgodi zasedanje senata za tri dni, da se da predsedniku Rooseveltu priliko, da se ponudi za mirovnega posredovalca v Evropi, je naletela od strani onih senatorjev, ki podpirajo predsednika, na ve-libpdpor. Toda kljub odporu teh senatorjev pa se v Washingtonu kažejo naraščajoči znaki, da se predsednik Roosevelt ne bi bra- j nil posredovati za mir, ako bi; bil za to vprašan po Angliji, | Franciji in Nemčiji. Doslej je j prišla taka sugestija samo iz i Berlina. i Šefi administracije pa so dali razumeti, da nikakor ne privolijo, da. bi se predsednika iz-manevriralo v pozicijo, v kateri bi izgledalo, kakor da predsednik favorizira "Hitlerjev" mir. Senatorja Albin W. Barkley iz Kentuckyja in Key Pittman iz Nevade, predsednik senatnega komiteja za inozemske zadeve, sta dala razumeti, da se bosta . borila proti vsaki tozadevni nameri ter izjavlja, da bo namera poražena, ki pride jutri na glasovanje. Senator Pittman je izjavil, da je zahteva po Rooseveltovem posredovanju "impertimentna" (nesramna), dokler obe strani, to je Nemčija na eni, in Anglija in Francija na drugi strani, ne vprašata predsednika za posre-i dovanje. Na Švedskem grade zaklonišča proti napadom iz zraka _ Vlada je odredila, da ostanejo tudi vse švedske rezerve pod orožjem. STOKHOLM, švedska, 9. oktobra. — Danes so pričeli v Stockholm u graditi prva zaklonišča zoper napade iz zraka,; 100,000 vojakom, ki pripadajo j švedski rezervi, pa je bilo uka- j zano, da morajo ostati še na-; dalje pod orožjem, ker se ev- j ropski konflikt čedalje bolj ši-1 ri. Švedske oblasti izjavljajo, da morejo postaviti v slučaju potrebe na bojno polje 600,000 mož. Število švedske armad© znaša v normalnih časih 60,000 mož. Poročila iz krajev, ki leže onkraj finske meje, naznanjajo, da finski letalci neprestano vežbajo v metanju bomb, topništvo pa se vežba s streljanjem' s topovi za protiletalsko obrambo. 37 UBITIH V FRANCOSKEM RUDNIKU SAINT-ETIENNE, Francija, 9. oktobra. — V tukajšnjem premogovniku se je primerila danes 2,000 čevljev globoko pod zemljo eksplozija, v kateri je bilo ubitih 37 premogarjev. Eksplozijo je povzročil kratek stik. Trideset trupel ubitih premogarjev so spravili doslej iz rova. Nemci napadajo na 35 milj dolgi fronti Včeraj se je pričela največja aktivnost sedanje vojne, ki je izbruhnila pred petimi tedni. PARIZ, 9. oktobra. — Francosko vrhovno poveljstvo poroča, da so pričeli Nemci napadati na 35 milj dolgi fronti med reko Mozelo in Saarbrueckenom, kar se smatra za največjo in najbolj raztegnjeno vojaško akcijo, odkar je izbruhnila vojna, kar se je zgodilo pred petimi tedni. Nad glavami nemških patrulj, ki iščejo stikov s francosko prednjo stražo, žvižgajo težki artiljerijski izstrelki, namerje-ni na francosko Maginotovo črto. v Francoski opazovalci poročajo, da se Nemci poslužujejo manjših skupin vojaštva,' pod-piranih s strojnicami irttanki. Vrši se tudi neprestana akcija francoskih in angleških letalcev, da ugotove število nemških ojačenj, ki prihajajo na zapadno fronto. BITKA MED LADJAMI IN LETALI Copenhagen (Kodanj). — Norveška admiraliteta naznanja, da se je v bližini norveške obali završil spopad med angleškimi bojnimi ladjami in nemškimi bombniki. Podrobnosti o boju niso znane, ve se le toliko, da je moralo več nemških bombnikov zasilno pristati na vodi Severnega morja kmalu nato, ko se je razvila bitka. Angleška admiraliteta naznanja, da ni bila nobena angleška ladja poškodovana. , j MOKROTA V ZAPADNEM ZIDU LONDON. — Časopis Daily Mail poroča, da sta pričela neprestano deževje in naraščanje reke Rena ogrožavati temelje "zapadnega zidu" Siegfriedove črte, v čije utrdbah se je pričela nabirati voda. Vročina Včeraj je vladala v Clevelan-du silna vročina, ki je dosegla ob 4:10 popoldne 85 stopinj. Za danes napoveduje vremenski / prerok, lahne dežne prše, ki pa ne bodo v splošnem kaj prida o-hladili ozračja. Pričakuje se, da bo tudi danes okoli 80 stopinj vročine. Waterloo Camp 281 WOW Vsem članom društva Waterloo Camp št. 281 WOW, se da naznanje, da se trimesečna, seja vrši v četrtek 12. oktobra, ob 8. uri zvečer v S. D. D., soba št. 3. Ker imamo važne stvari za rešiti, je potrebno, da so vsi člani na tej seji navzoči. John Cicich, tajnik Šivalni klub Danes zvečer se zbere šivalni klub Progresivnih Slovenk krožek št. 1 pri Mrs. R. Petrovič n*\ 1035 E. 70th St. BTRAN 2 ENAKOPRAVNOST 10. oktobra, ; UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« t Owned and Published by XHJt AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 531I-531i Issued Every Day Except Sundays and Holidays ?o raznafialcu v Clevelandu, ra celo leto.................................$5.50 > ',a 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 ?o pošti v Clevelantlu, v Kanadi In Mexlci ca celo leto.................$6.00 j * 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece—..................$2.00 , 'a Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 j ja 0 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 ! Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države: valni baloni, ki naj bi pravočasno javili približevanje so- s vražnih bombnikov. V resnici pa varujejo glavno franco- j sko mesto pred nočnimi letalskimi napadi mnogo bolj ^ uspešno kot celo lovska letala. Vsi ,ti baloni so namreč ^ z)možnimi kabli privezani na tla in napadajoče letalo sej mora teh kablov samo dotakniti, da se zruši na tla. s Taka balone so že v zadnji vojni z uspehom uporab i! • • v • r Hali na italijanskem bojišču. Čez dan so nerabni, ker s s-'tiojne puške morejo kable prestreliti. Ponoči pa, ko se!r ne vidijo niti žice niti baloni, predstavljajo za prihajajoče 'r zračno brodovje zelo zahrbtno oviro. Doslej še nobeno j j letalo, ki je zašlo do teh jeklenih vrvi, ni ušlo iz mreže, h V novejšem času takih skušenj »sicer ni, ker vse sile vedo, j' kakšno oviro predstavlja taka mreža, toda iz let 1917 in j' 1918 so še v živem spomin^ nesreče bombnikov, ki so ' ob takih mrežah strmoglavili na tla. j t Francoske balone je izumil inž. Caquet in so izredno z trpežni. Tudi ob vetru, ki piha s hitrostjo 75 km na uro, jd se morejo dvigniti v ozračje. Kabli sami, za katere so privezani, so iz najtršega materiala in prenesejo na kva- 't (iratni meter pritisk 400 kg. Tudi na poteg so zelo močni, j,. žica, ki je debela kot stržen gosjega peresa, se ne pretrga , i niti pod težo 120 kg. Glavno vprašanje pa je bilo, da so- bražni bombniki ne bi preko mreže teh balonov prileteli nad mesto. Toda baloni se danes dvignejo do višine 7000 m, nad vsakim pa je po potrebi privezan še drug manjši balon, ki doseže tudi višino 10,000 m. Tako nastane okrog in okrog mesta dovolj gosta stena samih žic, ki v temi vise s teh višin prav do zemlje. Noben težko obložen bombnik1 ne more s svojim tovorom clo take višine. Skušali so mreže preleteti tudi s tem, da bi na krilih bombnikov pritrdili neke vrste dolgo rezilo, ki bi žice v letu s 300 km na uro gladko prerezalo. Toda do poldrug centimeter široko rezilo na krilih letala mu vzame aerodinamično linijo in s tem popolnoma onemogoči hitrost. In to brez ozira na to, da so žice iz najmočnejšega jekla, kar ga svetovna proizvodnja pozna. Napadalcu preostane samo še en izhod: da se v zračnem prostoru med baloni prebije nad mesto. To upanje je tem manjše, čim več žic visi pri^ti zemlji in čim bolj spretno so razvrščene. Zato so baloni vsako noč razvrščeni drugače, da napadalec nikdar ne ve, kje ga čaka molčeča ovira, še iz zadnje svetovne vojne pomnijo, da so sovražni bombni napadi takoj prenehali, čim so se začeli večer za večerom dvigati v zrak baloni s temi dolgimi žicami. ' i I UREDNIKOVA POŠTA PROSLAVA 35-LETNICE SNPJ ! Federacija clevelandskih društev SNPJ bo praznovala v nedeljo 15. oktobra v Delavskem domu 35-letnico SNPJ. Prosla-. va bo važna za vse člane SNPJ v Clevelandu in okolici, zato je 1 pričakovati, da bo članstvo in prijatelji SNPJ napolnilo avditorij Delavskega doma do zadnjega sedeža. Program bo izbran in nad vse zanimiv, kljub temu pa je vstopnina izredno nizka: V predpro-daji 25 centov, pri blagajni pa 35 centov. Poleg petja, igre in plesa bodo nastopili tudi razni govorni-, ki, med njimi tudi predsednik I glavnega nadzornega odbora br. Frank Zaitz, ki je poznan kot izvrsten govornik. ! Po programu se bo vršil ples v obeh dvoranah. Igrali bodo : Jankovichevi fantje in Vadno-lov kvartet. Slovenska narodna podporna 1 jednota je velika organizacija, ; ki je tudi v tesni zvezi z našim ; socialnim, kulturnim in gospo- j darskim življenjem v/Clevelandu. Saj ima jednota v Clevelan- , du in okolici 29 društev, katera podpirajo vse, kar je med nami naprednega. Pričakovati je, da se naša javnost tega v polni meri zaveda in to pokaže s svojo prisotnostjo v Delavskem domu na Waterloo Rd. v nedeljo 15. oktobra ! Posebno pa se apelira na članstvo S. N. P. J., da ne prezre te važne obletnice in bratsko praznuje ta naš jubilej! Torej, bratje in sestre SNPJ, ne pozabite! V nedeljo 15. oktobra nas vodi pot v Delavski dom na Waterloo Rd. Na svidenje! Milan Medvešek j "JAKO NEVAREN PREDLOG ZA OHIJSKO USTAVO, ČE GA VOLILCI ODOBRE" Gornji naslov je naslov proti propagandi v Ameriški Domovini, ki je izšla 6. oktobra t. 1. proti Bigelow načrtu za izboljšanje starostne pokojnine v državi Ohio, kateri predlog bo dan na splošno glasovanje v torek 7. novembra. Vse reakcijonarno časopisje v državi Ohio je že pridno na delu, da tibije sentiment v vo-lilcih za Bigelow načrt. In temu reakcijonarnemu časopisju se je že pridružila "Ameriška Domovina". Kdo bo plačal to umazano in Judeževo propagando proti starim ljudem? Tukaj bo potreba, da se pokliče LaFolletov kongresni odsek, da tjakoj po volitvah uredi preiskavo. Na ta način se bo širša javnost seznanila, katerm interesom služi to časopisje, ki hoče v kali ubiti 1 vsak progresivni zakon. Po Bigelow-em načrtu, če bo sprejet, bot vsaka oseba nad 60 let stara deležna $50.00 meseč ne pokojnine, oženjen par pa $80.00. Ali je to preveč za ameriški standard življenja? Ali ni naša humanitarna dolžnost, da jesenske dneve življenja našim starim ljudem nekoliko ublažimo. Saj so do šestdesetega leta dali državi in kapitalizmu vse — mlada leta, kri in moč. Torej je naša dolžnost, da pri- < lisnemo demokratičnim potom, 1 7, glasovnico 7. novembra, da država dobi denar od tistih, ki ' po gA dobili na račun delavskih žuljev in ga da tistim, ki ga po- 1 trebujejo za golo življensko e- ' ksistenco na večer svojega življenja. 1 Morda me bo spet kakšen ne- ; vednež in sovražnik humanitarnosti zahrbtno obrekoval, posebno tisti, ki me osebno ne pozna, bo lagal, češ: "Možak je že ! v letih, pa. bi rad živel na račun drugih." Kot me je pred par leti neki j "inteligentni" trgovec, ko sem j mu v pogovoru omenil, da bo , treba zakon za starostno pokoj- j nino izboljšati. "Kaj se pa ti brigaš za sta- j rostno pokojnino, saj boš mogel j čakati še najmanj četrt stoletja 1 predno boš šestdeset in upravičen do starostne pokojnine." !1 Možakarju sem na lep način tolmačil kakšne koristi bodo i-meli trgovci od socialnega zava- , rovanja. Povedal sem mu, če bodo delavci imeli, bodo- k trgovcu ' prinesli, ker bodo prišli kupo- |' vat različne potrebne stvari, j' Če pa delavci ne bodo imeli, bo 1 pa tudi trgovcem kmalu zmanj-11 kalo in se bodo znašli z dela v- j ?em na isti poti, ki vodi v mize- \ rijo. To se je pokazalo za ča- ' -.a Hooverjeve administracije, v 'etih .1930 in 1931, koliko trgov- j i ;ev je šlo na boben v dotičnih ] 'etih. Če bi pa že imeli prilično i socialno zavarovanje, bi pa bilo ] 'se drugače. j1 Izboljšanje socialnega zava-,} ovanja ne bo v korist samo ti- 11 5tim, ki ga brtdo dobili, pač pa 1 v splošnem za vse, ker bo več t denarja v prometu. ! j Zato je dolžnost trgovcev, | kot delavcev, da se brigajo za i zboljšanje socialnega zavaro-1 vanja — v tem oziru za starost- j i no pokojnino. 1 V petek večer 13. oktobra se,c bo vršil v Narodnem domu na . 1 St. Clair Ave. sestanek v korist < i Bigelow-a načrta. Na tem se-' j stanku se bo razpravljalo, kako . bolj uspešno pobijati propagan-1 do nasprotnikov in pripraviti J ' ljudi, da bodo šli na volišče in i glasovali v svoj prid. i Zato vabim vse stare odbor-) nike in zastopnike Jugoslovan-^ ske sekcije, da pridete na ta sestanek. Vabljeni ste tudi drugi, ki' se zanimate za socialno zavarova-) nje in niste bili odbornik ali za-5 stopnik Jugoslovanske sekcije j za socialno zavarovanje, pa bodite navaden delavec ali pa trgovec, tudi profesijonalci ste 7 dobrodošli. > Pridite v petek večer 13 ok- I tobra v Narodni dom. Pričetek . ob osmi uri. j1 Louis Zorko II ~ ' s St. Clair Rifle in Hunting j klub Tem potom naznanjam članstvu, da. se vrši prihodnja klu-bova seja v četrtek 12. oktobra i ob 7:30 zvečer v Slovenskem { domu na Holmes Ave. Na tej ; seji bomo odločili, katere bo : zadela čast, da bodo šli po srn-: jake za naš prihodnji banket. ^^ i Navzočnost vseh članov je potrebna. I i Prihodnjo nedeljo, 15. okto-; bra. bomo pa zopet streljali na ! farmi, tudi peklo se bo nekaj na tisti veliki peči. Tega pa ne smem povedati, kaj ker odbor j pravi, da naj vsak pride sam pogledat in pokusit kaj bo. Izid streljanja od zadnjič je sledeč: F. Kramer ............ 19 i J. Peterka ............ 18 J. Urankar ............ 17 A. Novak ................ 16 l L. Ferkol .............. 12 F. Spenko .............. 19 A. Bozich ............ 14 A. Antonin ............ 22 F. Stampfel ............ 13 V. Šinkovec ............ 18 J. Rotar ................ 16 S. Dolenc ................ 19 A. Dolgan................11 : I F. Virant .............. 13 J. Papeš ................ 16 J. Leskovec ............ 16 J. R. Papeš ............ 17 J. Susel .................. 17 J. Pozelnik ............ 15 J. Pintar .............. 18 J. R. Pintar............ 11 F. Kosec ................ 20 F. Seitz .................. 19 F. Buchar ............ 20 A. Podpadec ........ 16 J. Cergol .............. 14 J. Mihelic .............. 16 Tajnik j 1-- Kaj delamo v Euclidu Ker nis^m noben politikar, se tudi nisem ukvarjal z isto v pro- j 1 šlih dneh in zato sem tudi raj- j ši počakal z mojim pisanjem, 1 da se je politična fronta malo . 1 umaknila v zaledje, j Dal^ bi se veliko pisati o vo- \ litvah, sistemu, delavski moči 1 itd. in kakor že omenjeno pre-' pustim to drugim in bom rajši 'opozoril našo javnost o delovanju pri Domu v Euclidu. ! Prvo na programu je staro-krajsko žegnanje, ki se vrši v J nedeljo 15. oktobra v Domu. Programa pa vam ne morem ; natančno podati, ker sem bil še premlad ko sem odhajal iz domovine in se ne spominjam kako je bilo ob takih prilikah. Spo-Jminjam se le, da je imela že-, gnanje tista fara, ki je prazno-1 vala god svojega patrona in ob takih prilikah se je dobilo v gostilni tudi kaj zastonj in če dru-1 gega ne, vsaj štrukljev. Petja in zabave je bilo veliko in plesa pa še več. Na sličen način se bo vršilo j žegnanje tudi pri nas, a popolnega programa pa ne morem 1 objaviti in bi prosil, da naj se še ' kdo drugi kaj oglasi in poroča o tei^i. Jaz vas samo prav vljud- < 'no vabim, da se nam pridruži- 1 te v nedeljo 15. oktobra v Domu na Recher Ave. I Za godbo bodo skrbeli Kri- j štoff bratje. Ti fantje igrajo za | stare in mlade, da se bo lahko vse veselilo. Torej ali se vidimo v nedeljo 15. oktobra? Ker je od tedaj pa do 5. novembra samo tri tedne in si boste že malo odpočili in zaželeli j zopet nove zabave in razvedrila, j se je dramsko društvo "Naša ! zvezda" zavzelo, da vam pomaga iz zagate in bo na dan 5. novembra vprizorilo vsem znano ljudsko igro "Divji lovec." , Ker novi oder še ni bil ofici- , jelno otvorjen, namreč z dram- ; sko predstavo, se bo vršila o- ; tvoritev na omenjeni dan. Takrat boste videli oder, ki je brez primere, kajti ta dan 1 bodo porabili tudi dvorano, ki je za odrom in bo na ta način ^ oder 50 čevljev globok. Nekaj krasnega bo za pogle- , dat in zato vas opozarjam, da si , rezervirate nedeljo 5. novembra za poset igre "Divji lovec." Vloge so vse v dobrih rokah ravno tako je na mestu tudi režiser. Kar težko mi je, da ne mo- , rem sodelovati pri prvi predstavi na novem odru, zato pa apeliram na vse igralce in igralke, potrudite se z vso močjo, da bo vsak posetnik igre "Divji lovec" . odnesel vtis, ki ga ne bo nikdar pozabil. John Korošec. | - Iz stare domovine Objava vlade Jugoslovanska vlada je dne 4. 1 septembra izdala sledečo objavo: "Usodni dogodki, ki se zdaj 1 odigravajo po svetu, nalagajo kraljevi vladi dolžnosti, da še dalje ostane dosledna politiki, : ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih na-mestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter': pospeševala obstoječe dobre od-J nošaje z vsemi sosedi in ostala h nevtralna pri sporih, pri katerih! nista tangirani neodvisnost in : integriteta Jugoslavije. Kraljeva vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodo-1 če služila ne samo življenjskim j interesom naroda in države,' temveč da bo s takšnim svojim 1 stališčem v mnogočem pomaga- ' I la ponovno vrniti pomirjenje ^ med narode. Pri izvajanju tak-,1 šne svoje politike vlada računa'. v teh težkih časih z brezrezervno : I ; podporo vsega našega naroda.",' _ _ 1 Balkanski blok ! Poroča se, da se jugoslovanska vlada trudi ustanoviti blok [nevtralnih balkanskih držav, ki bi segal od Donave do Egejske-ga in črnega morja. Odnošaji ' med Jugoslavijo in Bolgarijo so 1 izredno dobri. Tesno ju je zdru- 1 žila nevarnost, ki preti obema. •f Notranje je Jugoslavija enot- 1 na in močna in Hrvatje iskreno sodelujejo s Srbi. * ^ i DELO NEMŠKO-JUGO-SLOVANSKEGA EKO- '' NOMSKEGA ODBORA BELGRAD. — Računa se, f da bo stalni nemško - jugoslo- \ vaški ekonomski odbor, ki se je s sestal v Belgradu, zaključil svo- i a je delo v ponedeljek. Iz obližja j 1 nemške delegacije zaznavajo c listi, da delo dobro napreduje in \ da nemška delegacija ne misli staviti nobenih posebnih za- ] htev, ki bi jim Jugoslavija ne j hiogla ustreči z ozirom na svo- j 1 je ekonomsko stanje in svojo | s nevtralnost. Vsekakor pa Nem- j 1: ci ne prikrivajo svoje želje, da. 1L bi radi dobili iz Jugoslavije več- f jo količino rude in rudnih kon- r centratov. (Jug. kurir). j itststaossKSsassssssssessstJSSWSt«*^^ Ribničan je bil vine. Pred sodnikom je „ 4 hil "r svojo nedolžnost m 011 ^" ščen. Kakor običajno, ga ša sodnik na koncu: "Ali ste zadovoljni?" ^ Ribničan: "Nak, nis^ tožim se!" Sodnik: "Čemu vendar, | prosti." , . # Ribničan: "Vseeno! višja sodnija ve, da sem , žen!" Bilo je v turških časih"J| doli v Dalmaciji. Dalr^ £ naprosili tudi prebiva.le Jf kov, da jim pridejo na jT zoper Turka. Res se J K odzvalo vabilu. Preden so pa odšli v WJj takole priporočili Mate0gef4 "Blažena Mati, usm"1 ^jfc in ne pusti, da nas sreča 4 pa tudi ne, da ga sreča"1 j __ Jaka naleti na sejmu njarja, ki mu ponuja ^ ^ žepni nož. Jaka izbere «1 ša, koliko stane. v j> 1 Krošnjar: "Tri k°vaC ' /j ^ takoj ob izbruhu - J na imenja v Sohl®^ / steinu, kjer bodo živ< ^ li pri kmečkih delih'do j/i Sloni in kamele b0^ fe, ščali traktorje. ' vežbajo, da bodo lft gale pri oranju^^^ ANGLIJA NAKt»'l„f, j GO v NEW YORK. — prf'f , gi trdijo, da bo Vel* ^ v najkrajšem žaSU]i;1lcUP, / , sebne komisije ža 1 j, ( v Ameriko. Sedež p(,d j ( bo v Kanadi, , ce pa bodo po vS^L£,l)i"i' t v New Yorku in vv' ^ 1 —wJ 1 NOV protilet^V STOCKHOLM. holmu je bil v tovan? t„jy stavljen protiletals'^. bra 40 mm, ki i^^'^lK1 j4 Tz9" ./A lov na minuto. 4 s premi jeni s p»seb"tlrIn ff . nim učinkom, da s jo uspeh projektila- J^tobra, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 h pakt sklenjen med Nemčijo! L in Sovjetsko unijo Petek prošlega tedna je bil ovjetsko unijo in nacijskoi lrC1J0 sklenjen nov pakt, s! rim se je določilo nove me-1 ®J Nemčijo in Rusijo v raz-j . "oljski ter zagrozilo za-' silam, Angliji in Fran-' a utegneta Berlin in Mo-.Vstopiti proti njima kot zaveznici, ako se razkosa-^ijske ne sprejme kot za-ejstvo ter pristane ne l'in ga ^ Pripravljen nuditi J? sPorazum je eden naj-kai' jih je bilo skle-Jia J modernem času med iv, arod°ma ali grupo na- % veo u So bil■ pred mesecem °MatlangIeŠki in francoski vjj ^ in vojaški zastop-lobii®?Tiv Prizadevanju, da febl0]flSijo za anti-Hitler- ^inV 19, av^usta sta ski fc ~!emčiJa sklenili trgo- Mam tni sP°razum ,toda la%lmed Rusijoinzapad-i 1 So se nadaljevala. S % • kasneje, oziroma 23. j *WPrBe* v Moskvo nem-! Nir minister Ribbentrop; ^aJr)11 Je bil rusko"nem-1 H'a alni pakt Zavezniš-! U. "je odpotovala domov, i 2 Membra je Hitler pri- Proti poljski. Dne Sila ^ ,le ruska armada HJ0lhk« mejo in za-»ia. Paci.io poljskega teri- j K] Nvertl prihaja sporazum V SJ]H lla-isilnejšima vo- iSzd^T na svetu> ki sta Sed; • Jene PolJ'ske po-NiH lnkaterih filozofija ' [S 1 aplrJ'u še vedno dia- Etr%o?rotna' da hočeta : iSlij . sosedi, in da -Peta rf' in Pra"cija ne Sta 7Ve Uredbe> na-i se i V na konflikt, v kate- < S v0rali računati na i Nemčije in Ru- določena v . ,jMost umu med Berli-uHw' se nahaja pre- : one, ki je h S^^prošli teden. To!: % b; lemei.ia dobi okrog I' Poljske' RusiJ'ai .V" 2 ostalima dve-M S, Nemčijo je!! HSakt, enila tudi nena-1 ^toni|^alo baltiško dr- . ''a 2a nu ]1 da-le važne l k J" in i?lku so tudi paleti! « NTo po- . fc o kateri se ie VVr^'o.das.jel1 meje in da bo I 1SNo!ltlkoizolacijo, sel CSvet^^v areno ev-l Politike. ! T za docela de- : l,Hln,nzivno rusko-! H^^et^ki bi obje-1 j mal narode od Baltika do čr-i nega morja oziroma do Jadra-' na in mej Italije. V novem kom-| pleksu ruske politike je nam-■ reč vključena tudi Jugoslavija, j ki je nenadoma pričela kazati prijazno lice vladi v Moskvi. Na predvečer sklepa novega pakta med Nemčijo in Rusijo je bil nemški zunanji minister Ribbentrop častni gost na slavnostnem banketu v Kremi ju, kateremu je prisostoval tudi Josip Stalin. Izmenjane so bile zdra-vice, v katerih so bile izražene želje za čim ožje politično in gospodarsko sodelovanje med obema silama. Sledila je gala baletna predstava v moskovskem opernem gledališču, nakar se je nemška misija vrnila v Kremelj na pogajanja. Ob pol-deveti uri zjutraj je moskovska radijska postaja naznanila podpis novega pakta, ki vsebuje naslednje točke: 1. Meje med Nemčijo in Rusijo na bivšem poljskem ozemlju so definitivno določene. 2. Nova rusko-nemška meja je trajna in pravica vmešavanja od strani katerekoli sile je zanikana. 3. Rusija in Nemčija se obvezujeta, da se ne bosta vmešavali v ureditev razmer v ozemljih, ki se nahajajo pod njih kontrolo, z ozirom na njuni državni ideologiji, t. j. komunizem v Rusiji in nacizem v Nemčiji.' 4. Ruska in nemška vlada se obvezujeta priznavati obstoječi režim v obeh državah funda-mentalnim za njuni ljudstvi. 5. Pogodba postane veljavna z njenim podpisom in je torej takoj polnomočna. Izmenjava ratifikacije se izvrši v Berlinu čim preje mogoče. Pogodbo sta za Rusijo podpisala Stalin in Molotov, za Nemčijo pa Ribbentrop in poslanik Schulenberg. Sledila je skupna izjava Mo-lotova in Ribbentropa, ki se glasi: "Obe vladi sta po proučitvi problema, ki je nastal iz razpada Poljske, prišli do skupnega zaključka, da bi bila likvidacija vojne v interesu vseh narodov. "Z ozirorrt na to bosta obe sili napeli vse svoje sile v sodelovanju z drugimi prijateljskimi silami ,da se sovražnostim napra- , vi konec. "Ako pa bi se ta prizadevanja 1 izkazala brezuspešna, bosta Ve-lika Britanija in Francija odgo vorni za nadaljevanje vojne. "V tem slučaju se bosta Nemčija in Rusija posvetovali glede potrebnih korakov." ^ "Napredek" Išče delo Priden delavec išče delo na farmi za pobirati grozdje ali sadje. — Vpraša se lahko pri Albertu Martic, 4114 Superior Avenue. /J i^h this new -wonder žn ^ lustre' woa't j| S U^iJ. ,eans tats longer X S Si*\l ^»(jj^W he bett Jemonstra- ' \t t ^ O °f the tconomy " I & ^^ cookinK ^^ SEE IT today AT l^lOli HOME SUPPLY i I V 40103 SUPERI0R AVENUE. Krakov, najlepše poljsko mesto Med poljskimi mesti ima Krakov izjemen položaj: niti prestolnica Varšava se ne more meriti z njegovo slavno preteklostjo in kulturnim pomenom. Ime je dobil po legendarjem Krakusu, očetu Vande, ki o nji pripovedujejo stare poljske pesmi in legende. Že v desetem stoletju po Kri- ; stu je bil važno mesto, sedež ] škofije. V enajstem stoletju je ; Boleslav Smeli prenesel iz Po- ( znanja v Krakov prestolnico ] Poljske, a Kazimir Veliki je zgradil na Wawelu kameniti ' grad in v mestu več cerkva ter • utemeljil leta 1364 poljsko uni- i verzo, ki se še dandanes imenu- ] je po tej dinastiji Jagiellonska, Pod njegovo vladavino so bile' zgrajene tudi znamenite Su-kiennice (tržnice sukna), v ka- : terih je sedaj velik muzej z gale- 1 rijo slik. E Najvišji vzpon je doseglo to poljsko mesto v 15. in 16. stoletju, ko so v njem vladali kra- ' lji Poljske in Litve. i V tem času je bil Krakov na i glasu enega najlepših evrop- t skih mest. Ko je požar uničil ] grad na Wawlu, je dal kralj j Sisigmond III. prenesti sedež c kraljev v Varšavo in mesto je' i začelo propadati, tako. da ga je 1 j delitev Poljske zatekla že v pre- \ s cej zaostalem stanju, čeprav so ' i tolike krasne stavbe-še vedno!s pričevale o njegovem nekdanjem sijaju. Ob delitvi Poljske je bil Kra- c kov najprej dodeljen Avstriji, j nato (1807—1815) Velikemu t vojvodstvu varšavskemu, od le- j ta 1815—1846 pa je bil neodvis- v na republika, dokler ga niso le- " ta 1846 zopet zasedli Avstrijci. Tako je bil vse do leta 1918 sedež galiških deželnih oblasti. In ker so imeli Poljaki v Avstriji dokaj ugoden položaj, je mogel Krakov nadaljevati svoje kulturno poslanstvo. V času narodnostnega preganjanja Polja- Išče se stanovanje Mlada zakonca brez otrok vzameta v najem stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob in kuhinje in kopalnice, v okolici E. 55 St. do E. 105th St. — Naslov pustite v uradu tega lista ali pa na 1101 E. 63rd St: zgoraj. j kov v Prusiji in Rusiji se je tu osredotočilo poljsko kulturno življenji- Ob Visli ležeče mesto napravi po svoji legi po mnogih starih krasnih palačah in cerkvah na tujca dober vtis. V poljski republiki, ki je razdeljena na 16 provinc ali vojvodstev, je tudi Krakov sedež ene izmed štirih provinc, ki obsegajo nekdanje avstrijsko ozemlje. Tu je tudi sedež nadškofa, univerza je zelo razvita in na najboljšem glasu (med profesorji je Slovenec dr. Vojeslav Mole, nji pa se pridružujejo razne znanstvene ustanove, izmed katerih je najznamenitejša Akademija znanosti (edina na Poljskem). V Krakovu delujejo nadalje akademija za oblikujoče umetnosti, trgovska visoka šola, visoka šola za poljedelstvo in rudarska akademija. Krakov šteje nad 200,000 prebivalcev, med katerimi je znaten odstotek Židov. Izmed njegovih znamenitosti naj omenimo predvsem Rynek (Glavni trg), največji iri najlepši na Poljskem. Obdajajo ga stare palače, nekdanje rezidence poljskega plemstva. Tu so že omenjene Sukiennice (iz leta 1558), stavba, ki ji je dal italijanski stavbenik Gian Maria Padova-no značilen slog poljske rene-sance. Na tem trgu, ki se ponaša s spomenikom Adama Mickiewi-cza, sta magistratno poslopje in majhna cerkev iz 11. stoletja. Posebno znamenita pa je Marijina cerkev, ki je najlepša in največja gotična cerkev |na Poljskem. V nji so mnoge' krasne umetnine. Večji stolp je visok 81 m in ima posebno uro, ki s trobenta-njem fanfar oznanja ure. Izmed ostalih znamenitih stavb starodavnega Krakova | naj omenimo še Jagiellonsko knjižnico. Na dvorišču mogočne stavbe stoji stari kip poljske- j I ga astronoma Kopernika. Mestno središče se razprostira | okrog apnenčastega hriba Wa-|wel, ki je Poljakom tako sveto I mesto kakor Čehom njihovi jHradčany v Pragi. I Tu so v dobi, ko je imela Polj-; ska največjo moč, bivali poljski kralji, tu so pokopani njihovi kralji in "knezi duha". Na Wawu je ^dvonadstropni kraljevski grad, ki je po razdelitvi Poljske doživel podobno u-sodo kakor grad čeških kraljev: Avstrijci so ga spremenili v vojašnico in prenesli na Dunaj vse, kar je bilo v njem količkaj pomembnega. i Po vojni so ga Poljaki skušali restavrirati po stanju v 16. stoletju; stroške za to obnovo so krili z javnimi zbirkami. Wa-welska katedrala je prava zakladnica poljskih starin in u-metnosti. Obdaja jo osemnajst kapel z grobnicami poljskih kraljev in velikašev in z umetnostnimi spomeniki. Med najlepše grobove štejejo grobnico Kazimirja Velikega, ki je umrl leta 1370. V središču katedrale je grob sv. Stanislava, posebno krasna renesančna kapela je zgrajena na grobovih dveh kraljev Sigismondov. — Mnogi kralji in kraljice so pokopani v kripti. Tu so tudi grobovi narodnih junakov Ko-sciuszka in poljskega maršala za Napoleonovih časov Ponia- j towskega, dalje pesnikov Mic- c kiewicza in Slowackega, usta- 1 novitelja poljske republike Jo-šefa Pilsudskega in drugih. V I zvoniku tega poljskega Pante- j ona visi največji zvon Poljske, P imenovan "Zygmunt": ima v s premeru 2 m 88 cm in je bil vlit t v prvi polovici šestnajstega sto- 2 letja. Dva kilometra od mesta je holm (Kopiec) Koščiuska, u-metno nanošena mogila v spomin na poljskega vstaša, ki je umrl 1. 1817. S tega 34 m vi- z sokega holma se odpira razgled na Krakov. F Ob lepih dnevih se vidijo v da- t ljavi zasneženi vrhovi Tater in r Karpatov. t Takih "kopcev" je okrog Krakova vec; tako je v predme- 1( stju Podgorze "Kopiec Kraku- d sa", legendarnega ustanovite- t lja tega mesta, v kraju Mogila k pa je grob njegove hčeri Wan-de, o kateri pripoveduje stara legenda, da se je rajši vrgla v Vislo, kakor da bi se omožila z Nemcem Rudigerjem. Tam je je tudi samostan cistercijancev, ki imajo stalne stike s slovenskimi belimi menihi v Stični. 12 km od Krakova pa je Wieliczka z znamenitimi solarnami. ODZIV BELGRAJSKIH ZDRAVNIKOV BELGRAD, — Belgrajski zdravniki, ki so prekoračili 50. leto svoje starosti in niso več pod vojaško obveznostjo, so bili pozvani, naj se prostovoljno prijavijo za službo v obrambi pred zračnimi napadi. Odziv je bil nepričakovano lep in velik* Prijavila se je tudi petorica zdravnikov, od katerih je vsak že prekoračil 70. leto. (Jug. kurir). L Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima.seda j kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE I REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja posije en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev, CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio > lOOOr-IQlJOE==3 ! Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar J. Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu I rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. > -•-- Knjiga je vezana J stane $1 I —•— I Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue Millions prefer it to mayonnaise- ^nrf 4 0 Miracle Whip is different—deli- Q i 1 cious! The time-honored ingredi- 1 J .yjf ull on t s of mayonnaise and old-fash- l V» ij S JjJvT i ioned boiled dressing are combined J iO'ta.^i/'Ifii V' t in a new, skillful way. Given the VlJ/i/lG*^ 'ufl't long, thorough boating that French \ fs -ik aAIIm 1 chefs recommend for ideal flavor IP H Š C-ftltfb^ .1 \ and smoothness - in \ AtlVn/l JS'**' .«>«»' the Miracle Whip .j f \ beater that's cxclu- \ ^ she with Kraft. Trgovci in obrtniki Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za | • Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo. ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naroČite navadne, slabe koledarje od druge / družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue PTR&N 4 ENAKOPRAVNOST 10.' oktobra.! 6 VERIDICUS 36 VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVETLINA Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Ker jo je zapeljal končno celo . v zločin! Zanosila je ubožica zbegana! In poslal jo je v Ljubljano k neki lopovski babici. Pred tremi dnevi se je privlekla napol mrtva v Dob. Nikogar se ni upala poklicati na pomoč — njena stara služkinja ji je edina stregla, šele včeraj zvečer sem prejel njeno brzojavko, naj pridem takoj. Vozil sem se vso noč . . . potem sem iskal po vsi okolici zdravnika, a nisem našel nobenega . . . nikogar ni doma. Tako je umrla zaradi brez-vestnosti človeka, ki je hotel pač le uživati, ni pa imel značaja, da bi vzel nase tudi odgovornost in dolžnost. Ti sirotica — ti nesrečna golobica! Kragulju si padla v kremlje in nisi imela več moči, da bi mene poklicala na pomoč!" Gospod je skočil k vratom, jih odprl in zaklicala "Neža, Neža! Nič več se ne bo smejala Milka, nič več ne bo veselo pela: glejte, izdihnila je! O Bog! O Bog!" Tedaj je pritekla starka, zajokala, poljubljala mrtvemu dekletu roke in ječala: "O, moja gospodična — zakaj ste morali umreti! Tako sem vas rada imela — umrla bi bila rada namesto vas — stara sem — vi pa ste bili tako mladi, tako lepi in veseli! — Oh, vi ste vedeli, da morate umreti ... vedeli ste in rekli ste mi, a jaz nisem hotela verjeti. Strašno . . . strašno!" In dvignila se je in odhitela iz sobe. Hitro se je vrnila in pri-' nesla pismo. Izročila ga je p. Benediktu. "Izročila mi ga je, ko se je pripeljala skoraj nezavestna iz Ljubljane. Na postelj smo jo morali nesti," je pripovedovala starka. "Neža, ko umrjem," je dejala, 'izroči tole pismo p. Kajetanu ali p. Benediktu. Samo njima! Ko umrjem, a ne poprej!' je naročevala. Oh, koliko je trpela, kako se je zvijala, kako je drgetala! Zdaj je prestala ... sirotica, ubožica!" Benedikt je odprl pismo, ga Čital in nato rekel služkinji: "Pojdite, Neža! Kar je tu napisano, smeva vedeti le midva." j Ihteč je odšla, p. Benedikt pa i je bral: Vem da bom umrla. Ah,težko I bom umrla. Mlada sem še, zdra- j va in življenje ljubim. A smrt bodi kazen za moj veliki greh.! Ako je Bog, on bo usmiljen z j menoj. Kesam se . . . Kesam se! j Moj greh pa je bilo moje zau-! panje možu, ki sem ga ljubila | prvega in edinega na svetu. Ne: ljubim ga več nego zaničujem, j Pred oltarjem sem mu morala ponoči priseči, da ga ne izdam. Lopov! Lopov! Tudi ta moja prisega je bila izsiljena in zavedam se, da storim večji greh, ako te blazne prisege ne prelomim. Zato Vam povem vso isti-' no po svoji smrti. Ne iz mašče-1 vanja. "Moje je maščevanje!" pravi Gospod. Povem le zato, da rešim druge svoje usode, e-nake smrti, istega zločina in zlo- Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje- Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Oglašajte v — ''Enakopravnosti" t>®®®®!ixž)<šxš)(ix^^ činca. c .P. Danijel me je zapeljal. J Prisegal mi je, da zbeži z ma- 1 no in da se poročiva. Ko pa 1 sen) mu pred mesecem dni povedala, da se čutim mater, me 1 je opsoval. "Vlačuga si! Z dru- 5 gim si se spečala! Ne poznam 1 te več!" mi je dejal. Blaznela 5 sem od obupa. Zvedela sem pa, 1 da ima sestanke z drugim de- j1 kletom in da jih je imel že več. 11 Obupana sem ga poiskala! • vnovič in ga rotila, naj reši mo- 1 jo čast. A zasmejal se mi je v obraz in mi pokazal vrata. ' — J "Prisegel si!" sem mu dejala. — I "Ah, kaj prisege v ljubezenski 1 strasti! To so fraze, ki jih ne 1 verjame nobeno pošteno dekle!" mi je zabrusil. — Noseča sem! ,-1 Uničil si me, službo izgubim, s.J sramoto me poženo! Kam naj 1 grem potem? S čim naj živim?" j sem prosila. — "Poišči babico! c V Ljubljani jo dobiš — poma- j gaj si — meni nič mari!" !c Tedne in tedne sem prejoka-' \ la, trepetala, omahovala. Kon- J j čno sem se odločila: ali se re-. 2 šim ali poginem. V sramoti ži-! j veti ne morem. Tako sem misli- j r la. j c Zdaj je konec. Umreti mo- jj ram. P. Danijel pa naj ne ugo- j c nobi nobene več. Zato sem Vam ] pisala. Rešite vsaj mojo nasled- j nico! j Bog pa mi odpusti moje gre- a he! Milka. i i "Zver! Zver! Zdaj ste čitali < sami. A ta zver je še opasnejša > i i kakor sem mislil," je govoril j 'varuh. "In to je redovnik! To je < duhovnik! O, čakaj, jaz te po- : iščem — jaz te razkrinkam, jaz te zadavim! Potem pa se zgodi ■ z menoj, kar se hoče! Maščujem i te, Milka! Prisegam ti!" Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Pretresen je ostavil p. Benedikt obupanca, ki ni maral čuti nobene tolažbe. Ali naj gre zdaj k prijorju iali celo k provincijalu ter mu izroči Milkino pismo? Ali naj gre k p. Danijelu in ga opozori kaj ga čaka? Kaj naj stori? Celo uro je hodil p. Benedikt okoli samostana, a odločiti se ni mogel. In ko se že v poznem mraku vrnil v cerkev, kjer je odložil ciborij, je šel naravnost v svojo celico. V refektorij je sporočil, da je bolan in da ga zato ne bo k večerji. A hodil je po svoji celici gor in dol ter ugibal in razmišljal. Želji nesrečne pokojnice mora ustreči. Očividno je dala samo zato poklicati p. Kajetana ali njega. In žrteV""p. Danijela mo-j ra biti konec. Nesrečne nove za-Ipeljanke je vsekakor treba re-| siti pogube, njih roditelje in sorodnike pa sramote. Ako pa gre jutri k provinci-, jalu, bo gotovo takoj poklical j predse p. Kajetana. In potem se | 'razkrije, da je Kajetan prelomil naloženo kazen, ušel iz ecle ter ponoči utekel iz samostana. Potem nastane škandal, in ko se Kajetan vrne, ga zapro v samostansko ječo. i | Doslej je Beneditku uspelo, , da je prikril pobeg svojega pri-' i jatelja. Morda ga prikrije še! | dva tri dni. Samostanski btat, j I ki prinaša Kajetanu zajtrk, o-|bed in večerjo, v naglici ni opa-jZil, da sprejema hrano Benedikt • iz Kajetanove cele. Zmeroija se mu tako mudi. Plošček s poso-i dami postavlja na zid stebrišča j pred celo, potrka na duri, zago-, drnja in urno odhaja. Benedikt I pa tiči za vrati, smukne, kadar jo hodnik prazen, po posode in jih odnaša v celo. Tako jih tudi vrača. Golida tik umivalnika bo v treh dneh polna. Potem je eventualno Benedikt ponoči 1 sam izprazni v svinjak. Vse je torej v redu. Samo da se Kajetan vrne. In da bi le § ALI VAŠ RADIO DOBRO S> DELUJE? i Strokovnjaško povprav- t I t ljanje radio aparatov. Po- i \ \ kličite ENdicott 3880 za 5 j i približni račun. Vse delo i ' \i garantirano. 5 i J i t ACME HARDWARE ti 7002 St. Clair Ave. gospod Golob ne izdal tajnosti! Samo tri — kvečjemu štiri dni: potem se začni za Danijela sod-nji dan! Utrujen je legel. A zaspal je šele pozno, nemirno, mučen po težkih sanjah. Redovniški novic je čital počasi in z monotomnim glasom dolgo apostolsko pismo . . . Okoli miz so se zbrali za krožniki očetje redovniki in bratje so jim stregli. Na nekoliko vzvišenem prostoru na gorenjem koncu refektorija so sedeli za dolgo mizo opat - provincijal, prior, pp. Joahim, Feliks, Roman in Viktorin. Okoli manjših miz spredaj na desni in levi so obedovali starejši patri, v ozadju mlajši, prav v ozadju pa. novinci. Redovniki so jedli molče; vendar so žlice in vilice rožljale, da so čitajoče-ga novinca lahko razumeli le o-ni, ki so mu sedeli najbliže, 'i Končno je novic prenehal či-I tati, provincijal in prijor pa sta 'se pomenkovala dalje. "Da bo izdalo?" je vprašal privincijal. "Bog daj!" "Preverjen sem. Bil je zelo skesan. Mehak človek je. No, vsakdo se lahko zmoti; le tepec vztraja v zmoti. Zmotiti se je človeško. A z 'milostjo se doseže največ. Sija-i jen govornik je. Škoda bi ga bi-j lo . . . Vse, kar je sijajnega, je redko, je menil provincijal. "Gotovo. Človek sem, zato mislim, da mi ni nič tuje, kar se tiče človeka. Povedal sem mu to ... A rekel sem mu tudi: "Kar si tu skuhal, moraš vse pojesti," je dejal prijor. "Koliko dni ima še?" "Samo še teden. Ni mu hudega: klavir ima in knjižnico." Nobenega imena nista imeno- ! vala. Spoštljivo so okoli molčali : očetje in se delali, kakor bi niče- - sar ne slišali niti razumeli. A I vsi so vlekli na ušesa, zakaj ve- 3 j deli so, da govorita o p. Kajeta-i inu. Vsi pa so se tudi jezili na pri-i orja: tu se dela blagega in tole- - j rantnega, da zopet preslepi do-i; brodušnega provincijala; v isti- I ni pa je prior kakor srp in ko- - j priva ter ne pozna ne razume-e vanja človeških slabosti, še ma- - nje odpuščanje. i Pri stranski mizi nasproti a vhoda je sedel p. Danijel poleg i, pp. Alfonza, Ignacija in Cirila. - Danijel se je šalil, pripovedoval ! vesele anekdote z nekega misi-jjona, tovariši pa so se smejali, j da jih je dušilo. ! Kar je pristopil brat strežnik V. j k p. Danijelu in mu pošepetal, e! da želi star gospod nujno govoriti ž njim. "Z mano? Pa kaj hoče?" je i vprašal pater nervozno. "Recite I mu vendar, da sem pri obedu! -t j Naj pride pozneje v mojo ce- a ilo!" I ,1'i "Rekel sem mu vse to. A ne j da se odgnati. Grozi, da pride o ' semkaj ..." je odgovoril brat. »,; P. Danijel je pobledel, a z i-c!grano ledenostjo je dejal: ] "Pa torej grem, da nadležne-z Jža z rokavicami vržem ven." In odšel je iz obednice na hod- - nik. Zagledal je gospoda z dol-e go sivo brado. In niti odkril se j mu ni orj&k-starec, nego ga je - le osorno vprašal: e "Ali ste vi p. Danijel?" u "Pri obeclu smo. Kdor Česa : želi, naj si izbere primeren čas. i- Počakajte torej!" se je razre-penčil pater in hotel oditi. "Še enkrat vprašam: ali ste i- vi p. Danijel? Odgovorite!" je zasopel gospod in njegov pogled j- je bil divji, preteč. "Sem. Pa kaj želite?" "Lopov!" je zakričal starec in hkratu z vso silo priložil patru zaušnico. "Zločinec! Morilec! Podla duša! Propalica!" je kričal in za vsako besedo je padel po patru nov udarec. Danijel se je že pri prvi zaušnici opotekel, pri vsakem na-daljnem udarcu pa se je zasuk-nil in se branil z obema rokama; a klofute so padale od vseh strani in pater se je vrtil, zaletaval, lovil, zdaj je zastokal, zdaj zagrčal, končno je začel klicati z jokajočim glasom: "Na pomoč! Ubije me! Na pomoč!" V refektoriju so slišali že prvo klofuto. Patri so posluhnili . . . nekaj jih je poskočilo s klo- j pi, drugi so prestrašeni strmeli v vrata ... Ko pa je zu^J J kalo vedno huje, so neka«1® kli na hodnik, drugi so se H tli okoli vhoda. "Kaj pa je? — Za b°žq ljo! Neki blaznik? — n ga! — Stojte! Duhovnik jej posvečena oseba! Saj ga t ■ te!" je vpilo vse križem, f Tudi p. Benedikt je s^I • tovariši. En sam pogledn&J l nik mu je razjasnil ves P Hj "Golob je! Sodnji dan J , čenja!" « je mislil. In "S ■ je okrenil in pri stranski rih izginil. Po stopnicah jv - kel v svojo celo, P°graJ . buk, tekel zopet navzdol t« I - nil na vrt. In kolikor m<*J i no jo je mahnil po drevotf - j dalje preko polja. i1 (Dal)e slediJJ -—-----T K Naznanilo in Zahval'[ Globoko užaloščeni in potrtega srca E njamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše sre .;j| nas je za vedno zapustila ljubljena soproga, I in sestra FRIEDA LAVRICH rojena Kalin Zatisnila je svoje blage oči dne 8. septei^ L po velikemu trpljenju, ki ga je prestala zacCet.P bolezni. Pogreb se je vršil 12. septembra iz '5 .j{p kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. ^asy,lt Vnebovzetje na Holmes Ave., ter od tam na jsii, Pavla pokopališče, kjer smo položili njeno " '' lin v naročje materi zemlji, poleg njenega drag if °četa. niiM5! Pokojnica je bila rojena 17. julija 19*4 I v Indianapolis, Ind. . j^P V dolžnost si štejemo, da se tem potom 1S sJj( I no zahvalimo vsem, ki so položili tako ^jic vence h krsti ljubljene pokojnice. Zahvalo ,![ spremejo: družina Anton Lavrich, družina » jji Batich, družina Mirko Serazin, družina ^Pt Kalin, družina Peter Gulich, družina Kr"®'' (lP' in Mrs. I. Berger, Mr. in Mrs. Joseph Vi'd .J|) Mr. in Mrs. Rudolph Vidmar, Mr. John Mr. in Mrs. Andrew Stupak, Mr. in Mrs. Steklasa, Jr., Mr. in Mrs. Frank Merhar, Rose Novak in hči, Evelyn, družina Josep" J P tich, Store Dept. Employees of New York n ^ ^ nam sestra počivaj v miru. Odšla si tja jijiv < ^ ni povratka, tja kjer ni ne solz in ne ^/h naših srcih pa je tuga in bridkost ob tej ov vsaj smo Te vsi tako ljubili. \ Spavaj v miru ljubljena Frieda. Snivaj sladko večni senj. Žalujoči ostali ^ f . 'ta Joseph Lavrich, soprog . ^ Frances Kalin, mati j^ff Antonia poroč. Jerkic in Olga poroč. Cu sestri Anthony in Mario, brata Cleveland-Collinwood, 10. oktobra, 1939' JM NAZNANILO v četrtek, 12. oktobra, 1939 je Kolumbusov Dan in LEGALNI PRAZNIK Clearing House banke ne bodo odprte na ta dan. THE CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION Ask your favorite i about TEN HIGH! ^^' \our bartender is a whiskey expert. Ask him about TEN HIGH! ^^P^^a^^Hjj^L CodB No- m'c | ;.. he'll tell you that TliN HIGH is distilled under doubly 11,W^M^g^g^^^m §-> # « J careful control in the world's largest distillery. He knows i^ ^^^HllW I.O4* 1 that Hiram Walker's painstaking whiskey-making meth- /{J^^^^^^jR-J^T O t 1 ods mean doubly rich, doubly satisfying flavor, free of codo ^m-A^^r WORTH THE FEW CENTS MORE PER DRINK - ... DOUBLES YOUR ENJOYMENT TC\| |J| tf* 8 I Ask your bartender — for Double Your En- A. »^foOsl&ŽŽjj^/ | C I ill I ■■ joyment. He'll know you want TEN HIGH, the \ /TiMg^w/ bourbon that's an All-American favorite! STRAIGHT BOURBON WHISKEY Hiram Walker & Sons Inc., Peoria, Illinois. Mm^mS^fV $0 PROOF