Pogovor s poslancem v državnem zbora Janezom Jančarjem. Podaljšanje mandata ni sprejemljivo Poslanca liberalno demokratske stranke in prejšnjega predsednika občinske skupščine Janeza Jančarja zagotovo ne boste našli med tistimi, ki so najbolj pogosto na govorniškem pultu državnega zbora. Tudi v trač rubrikah časnikov ga ni. Bolj poznan je javnosti postal z odločnim vztrajanjem pri tem, da je treba namesto strankarskega kupčkanja Ijudern dopustiti svoje župane izvoliti nepo-sredno. V premoru med predzadnjim in zadnjim zasedanjem državnega zbora je Jančar v pogovoru za Našo skupnost takole strnil svoje vtise o enoletnem drgnjenju klopi v našem parlamentu: »Bilo je zelo zanimivo in pestro«. Kajje bilo po vašem mnenju v par-lamentu najbolj narobe? JANČAR: »Parlament se je preveč ukvarjal z dnevno politiko, namesto da bi predvsem skrbel za uskladitev zakonov in predpisov z novo ustavo. Preveč je bilo sprejemanja sklepov v slogu »vlada naj to, vlada naj ono«. Po mojem bi ji morali dopustiti, da v okviru svojih pristojnosti upravlja z državo in parlamentu poroča, kaj je storila. In če bi državni zbor zaznal, da se stvari odvijajo v napačno smer, bi ustrezno ukrepal. Vlado smo očitno razumeli kot prejšnji izvršni svet. kot da ni nobene delitve oblasti na različne veje.« Zavrnitev zacasne (polletne) za-mrznitve poslanskih plač, češ da jih še kako zaslužite, je precej odme-vala...? JANČAR: »Poslanci smo res pre-cej obremenjeni, nekateri sicer bolj. drugi manj. Najbrž ni poslanca. ki bi ne presedel vsega tedna v parla-mentu. Toda delo smo si sami nalo-žili, saj mi oziroma vodje naših po-slanskih skupin določamo dnevne rede zasedanj zbora in njegovih de-lovnih teles. Res pa je, da še tako velika obremenjenost ne opravičuje tega, da smo se izvzeli iz sistema dolo-čanja plač vseh drugih javnih delav-cev. O naših plačah se sicer preveč razpravlja, jasno je, da v razmeroma revni državi plače ne morejo biti ve- like. Ko bomo bogatejši, bodo tudi plače lahko višje. To je moje osebno stališče, pa tudi v naši stranki večina tako misli.« V prizadevanju za to, da bi Ijudje svoje župane volili neposredno, niste popolnoma uspeli? JANČAR: »Res je, politična ku-pčija je prevladala. Toda še vedno sem prepričan. da ljudje to pričaku-jejo in moramo jim dopustiti mož-nost, da odločajo neposredno, tudi mimo politične volje strank. Če le strankam prepustimo vse, potem pri-peljemo politične spore in nasproto-vanja v vsako najmanjšo ulico, celo v sleherno hišo. To pa gotovo ni bil namen lokalne samouprave. Naj si torej ljudje izberejo tistega človeka za župana. ki mu zaupajo in za katerega menijo, da bo za kraj tudi kaj naredil. Sicer pa so polemike o tem nekoliko odveč, mislim, da bi bilo zdaj pamet-neje več pozornosti nameniti vpraša-nju, kakšne dejanske pristojnosti bodo občinam sploh še ostale, ko bo reforma državne uprave dokončana.« Kakšna je vaša podoba o občin-skem županu? JANCAR: »Poglejte, pravijo mi, neposredno izvoljen župan ne bo do-bil podpore v občinskem svetu. Na-robe, dobil jo bo, če bo le delal v inte-resu vseh ali vsaj velike večine ljudi! Če pa bo pri svojem delu upošteval le interese svoje stranke ali koalicije strank, potem podpore seveda _ne bo in blokade se bodo kar vrstile. Župan mora biti človek zaupanja, človek, ki bo znal različne interese strank pripe-ljati na skupni vlak, ki bi se mu lahko reklo blagostanje občine in občanov. Ne nazadnje smo župane že zdaj volili posredno, se pravi, izbrale so jih stranke. In kaj imamo? Več kot deset občin sploh ne deluje, v polovici pri-haja do velikih motenj in blokad. Kaj to ni dovolj, napak preprosto ne gre ponavljati.« Jaoez Jančar Vi nisle za podaljšanje mandata zdajš-njim občinskim skupščinam do konca pri-hodnjega leia? JANCAR: »Jaz bi to obrnil takole. Šele danes smo začeli ugotavljati, koliko ljudi je sploh zaposlenih v državni upravi, šele zdaj se podatki zbirajo. Se pravi, najprej si moramo vzeti čas za temeljito pripravo reorganizacije državne uprave od vrha navzdol. Pri davčni upravi je to šlo rela-tivno lahko, pri drugih resorjih bo zago-tovo težje in bolj zapleteno. Vem, da je treba nekje presekati, vendar pri lokalni samoupravi ne tako, da podaljšujemo mandat tem občtnskim skupščinam. Voli-tve v nove organe. to je občinske svete, je treba opraviti in potem s pametnimi ko-rafci nadaljevati preoblikovanje. združeva-nje ali razdruževanje dozdajšnjih občin v nove. Tega ni mogoče storiti v enem letu. najmanj dve do tri bodo potrebna. To, da bodo v občinskih organih novi lju-dje, bo najbrž olajšalo tudi zaplete in za-gate, ki bodo nastale, ko bo treba razdeliti občinska premoženja« Aprila volitve torej bodo? JANČAR: »To vprašanje, ali volitve aprila ali podaljšanje mandata, podobnc kot tisto o županih ali območjih novih občin, spet zakriva druga bolj pomembna. Če bi mene vprašali. ali naj se Polje. Za-log, Zadobrova, Vevče združijo v novo občino, bi moral iskreno odgovoriti. da ne vem! Kaj bi to pomenilo za ljudi iz teh krajev? Bodo imeli več mestnih avtobu-sov, bodo smeti odvažali pogosteje, bodo ceste prej in bolje splužene, bodo komu-nalne storitve dražje ali se bodo pocenile in še vrsta podobnih vprašanj je, na katera je treba ljudem še odgovoriti. Samostoj-nost ne da bi imela občina pomerabne pristojnosti, ni veliko vredna. Zato je čas, da se v Ljubljani odločimo, kaj lahko po-nudi mestna občina, da bo zadovoljila po-trebe pretežne večine Ljubljančanov in na drugi strani. kaj morebitne manjše občine. Pri tera je najbrž treba vedeti, da samo-stojnost občine, ki bodo, če malce pretira-vam, smele skrbeti za dve uličici in za javno razsvetljavo nekaj metrov pločnika in morda še nekaj kilometrov lokalnih cest, nimajo nobenega smisla.« Vaše prepričanje, da sije treba za lako velike spremembe vzeti dovolj časa, ima tudi naspromike, denimo dr. Bučarja, ki govori malodane o politični sabotaži? JANČAR: »Mogoče ima dr. BuČar tudi nekoliko prav. Vendar ne pri obtoževanjih Ijubljanskih občin, da zato, ker niso preveč navdušene nad pismom gospoda Strgarja, že nasprotujejo ustanovitvi mestne občine. Uspeh zamisli o dobro organizirani skupni mestni občini je lahko le plod skupne ak-cije vseh dozdajšnih občin in seveda me-sta. Ne nazadnje ne začenjamo iz nič, ne-kaj je bilo že storjeno. Veliko pa je še treba storiti predvsem pri pojasnjevanju, kaj to pomeni za Ijudi iz posameznih mest-nih predelov. Na to mestni župan sam zagotovo ne more odgovoriti.« Je potekel tudi za gradnjo obvoznice? »Državni zbor je dogradnjo Ijubljanske obvoznice podprl, tudi v vladi ni videti nasprotovanja, enako tudi ne z vrha mestne oblasti. V Mostah smo že prej namenjali veliko pozornosti temu pro-jektu. To, da imamo traso obvoznice že dogovorjeno, je naša velika prednost pred tistimi, ki se že deset let o tem ne morejo dogovoriti. Zanimivo je, da je prav od tam slišati največ pripomb. češ da obvoznica ni potrebna. Seveda je tudi pri nas še nekaj spornih predlogov, denimo, ali predor pri Bizoviku podaljšati ali ne, vendar mislim, da bodo obveljali tisti. ki bodo strokovno dovolj trdno utemeljeni. Če bomo torej načrte v kratkem potrdili, potem bodo gradbeni stroji zabrneli najkasneje sep-tembra ali oktobra prihodnje leto. Naj bo to naša skupna želja, poleg seveda tiste, naj bo novo leto srečno m uspešno za nas vse.« Mm STRANKE ZDRUŽENE V OB-ČINSKEM DEMOSU: SLOVENSKI KRŠČANSKI DE-MOKRATI IN KRILO NAROD-NIH DEMOKRATOV SLOVE-NIJE. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, IN SOCIALDEMO-KRATSKA STRANKA SLOVE-NIJE ŽELIJO OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZ-NIKE IN SREČNO NOVO 1994. LETO Občinski odbor demokratske stranke in poslanka v državnem zboru Danica Simšič Želiva vesel božič in srečno novo leto 1994 Bralcem čestitava tudi k dnevu samostojnosti