%a^ ^31' HocWobl. k. k. Hofbibliothek, Wiea St 49. V Grorici, 12. iecembra 1879. „Sofia" izhaja vsak petek s in reija . g poSto prejemana ali v Gorici na dom po§iljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6eforrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri .,po-slanicah" se plafiuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 „ ,, „ ,, 2 „ 6 » „ » » 3 „ Z&vece drke.po prostorn. Tecajl^ \^y Posamezne gtevilke te dobivajo po 10 soldov v Gorici ˇ tobakarmci v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na stareiu trgu.-V Tretu t tobakarni-ci „Via delta caserma 3'*, DopisLnaj se blagovoljno poSiljnjo iircdiiiStvu „Soce" v Gorici v Mailing-or tiskftrni, narofinina pa opraYni5tvu„So5»l na Korenji t Sticaa-ri hiii it, 253 II nadstr. Rokopisi bi ne vracajo; dopiii naj se blagovoljno frankujcjo, — OeUIcea in dtugiro nopremoJnira •• narocnina tniia, ako id oglatt pri urednlfctyu, Iz drzavnega gfoora. Razprava o vojaftki postavi, ki se je vrSila v pretiklem tednu v poslanski zbomici, bila je v mno-gem oziro jako pomenljiva in poducljiva; po njej smo se bolje spoznali na§e ustavovereo in njibove sebiine namere,-—pa tudi nase prijatelje, woie, kateri gore za pravico in resnico ter se mo2ato potezajo za mofi drzave sioneco ne sumo na mnugobrojni vojski, am-pak tudi na popolni enakoprnvnosti vseh v zavetji av-strijske krone liveciu narodov—spoznali smo v svoje najveco radost. A kar nam je avstrijskini Siovanom srea najprijetnejse ogrevalo—bilo jeto, da je voditelj sedai»je vlade, grof Taaffe, govoril jasno in odlocno be-sedo, da se v Avstriji nesmejo vec" na steno pritiskatiSlovani. In tern vi§e cenimo porneu tega zagotovila, katero je izjavil grof Taaffe se sloves-no povzdignjenim glasom, ker smo preverjeni, da je dano v soglasju s krone. Kajoillocuejie v celej razpravi oglasil Be je ve-liki ceski patrijot dr. Rieger, katereniu gotovo ne more nikdo ocitati, da je kak vladen ptilizun, za nespremenjeni sprejem vojaske postave po vladncm predlogu. Drugi del izvrstnega govora glasi se tako-le:Go-apodal Jaz niseiu uikdar zakrival, da setn Slovan; moje soLutje naklonjeno je vsem slovanskim narodom, pr»-d vsemi niojhn najbljizjim soscdom. Poljakom, dalje Rusem, Sibom, BoSgarom in kakor se zovejo vsi; jaz imam simpatije za nje in to mi bode pac" do-voljeno, da jih cutim in razodevam. Z istino, da bivajo Slovaiii v Avstriji, kateri Cutijo slovanaki, bodete moralislednjicraiiunati.(Do-bro, dobro, na desnej.) Ne zabite, da iniajo Slovani vecino, da jih je v vojski 60 odstotkov in da se v Avstriji ne more na to misliti, da bi se postopaio pro-ti Siovanom, ako se hoce razumno ravnati. Ljudi stra&jo mnogo s panslavizmom Dr. Fisch-hof je rekclprav modro: Tisti, kateri pritiska-jo Slovane, delajo za panslavizem. (Odobra-vanje na desnej. Bodite Siovanom pavieni, pa se Vam ne bo bati panslavizmu, Avstriji §e najmanj. (Odobravanje na desnej); toda Avstrija mora v tem oziru lojalno in odkrito sklepati. Prasati se moramo, kakov poklie ima Avstrija na svetu? Ne-ki tovaiib je u2e pred menoj omenil, da imajo mala USTEK. Zivopisec v 6ernej gori. V pala5i doz bene§kih, od koder ljudska vlast Prosterla je po kcpneni, po morji svojo <5ast, §tudiral je hervaSki Zivopisec (malar) zgodovinske po-dobe. Zadnja herccgovinsua ustaja preginola je tudi njegove mefite (domiSljije) pobie 2iie, in ostavivsi slav-ne Benedke, napotil se je v slavnejso Gernogoro. Sprovodim > tudi mi tega nas>ga jugoslovenskega ro-jaka v om> ker§evito dezelo, ktera je vi§e nego ktera koli druga na svetu uasicena z juua§ko kervijo, saj bode morcla drage brake naie sSo6e" zanimalo izve-deti, kaj je on tamo videl, doftvel. Knez Nikiea, juna§ki fiernogorcev gospodar, spri-jel je kaj prijazno i gostoljubao nagega umetnika. Ce prav so ga tamo vsi latinjaninom zvali, imeli so ga vendarie za syojega cloveka, svojoga rojaka i za ne-koliko tednov dobil je od junaSkega kneza nalog, da ilustrira pesmi sloveCega Cernogorskega pesnika Petra Njegusa. Ob nedeljali popoludne shajali so se fiernogorski junaci na boje za poskus. Ako je na§ 2ivopisec zapa-zil pri tacih bojevih kaeega pravega interesantnega jnnaka, prijavil je to prosto cernogorskemu knezn, ki se je navadno tacih bojev udele^eval. To je bilo za-dosti i krepki junak bil je od kneza obsojen, da mora setfeti v kneievih dvorovih, gder ga je aa§ livopisec ljudstva, katera je zapustilo ljudsko preseljevanje v i je zastopai bukovinski poslanec. narodal renegat iT o-srednji Evropi, mteres dru2iti so o^je skupaj in da | ----------' .... . .» - ..¦•.». jun je Avstrija uaravno zavete; in tako je tudi v resnici. Vsa ta ljudstva ne norejo misliti na to in jim tudi ni mogofie, osnovatl i lastne ddave. Zapala bi gotovo v plen sosednima vlikanoma, tuskemu ali nemskemn. Narodi torej in otdelki velikih narodov, ki iftve u^e stoletja v tej drz>i, tor so na njo nave-zoni po materjalnih in duSevnh interesih, po celi svoji preteklosti in po svojih shnpaijah, imajo poseben in-teres, skupaj zdruzeni ostati, ra branijo v vzajemnem pravnem varstvu in vzajemnen spostovanjl svojih pra» vie svoj nadaljni obstoj zopeniorebitue zahteve dru-gih sosedov. (Dobro! na desnhi.) To je po iiaSem preptieaiji svetovno-zgodovinski poklie Avstrije, to je uzrok njsuega obstoja, Qsodo narodov vodijo vselej razlifiue ideje. V tem treuotku je narodnostna ideja, katera, laj bi rekel? vodi zgo-dovino in osodo narodov, Pot to zastavo Kedinila se je uemSka diiava, pod to zas&vo dognalo se je zje-dinenje Italije, in tu razlog in te ideje so glavni na-gib vsem vojnam noveje dobe. Ta ideja je tako mo-goCna, da se ne more nobena dtiava vtniikiiiti njene-mu u6fuku, pa tudi noben liawd. Avstrija bo tudi morula s to idejo mir skleniti in se $ njo sprijazniti. Ako bi si hotela nutiuierno piizadevati—da se je v-brani, — po Avstriji bode, puduo to dose^e; to pa Utep prav razume ter jo zna v svojo korist vporabiti, potem uajdo Avstrija ravno v tej ideji svojo mogoC-nost in svojo bodoenost. (Dobro! dobro! na desnej). Toda Avstrija mora dekti v tej zadevi svojo poliiiko; ne sme dopustiti, da jo potiskajo proti vzho- du ali zabodu, niti da jo ta ali druga vlast vporablja; oua ne sme „ex proprio" ^andarskih poslov opravljati Angle2em ali drugim; ona se mora ozirati sarao na svoje interese in se po njih ravnati in da bo Avstrija | glede zvuuanje politike v vseh slueajih—kajti, kedor • je danes prijatelj, postane 6ez noe lahko sovraznik — i popolnoma svobodna v svojih sklepih. in da bo in j ostane tudi svoji notiauji politiki kos, mora biti J v lastni hi § i moCna, da bode spostovana, in da ' zadobi to moc, pripravljen sem glasovativza postavo. Zdaj veste, zakaj glasujem za postavo. (2ivahno odo- , bravauje in rokoploskanje na desnej. Muogi cestitajo govorniku.) Ustavoverci so imeli 2alostno zado§5enje, da jih masczuk, kateri jo v zahvalo zato, da jo z vludno pomoLjo dospel do mandata, grofa Taaifo.ja osebno napadal, da je bil tudi uU m celu ustavoverski via-di in da noma nobenega programa. A minister je v kratkem, pa jedernatem govoru zavrnil duSevucga pri-tlikovca, kakor je zasbj2i!, nKijsem mislil oglasiti se v tem valnem, teSkem vpra^anji, tega bi tudi ne trebalo, kajti to vpra&anje se je od vladne mize •- mislim, ka se je to splo&no priznalo — na sijajen m\t'u\ branilo. Ali baS moj predgovornik mi je v Speciatnej debati k § izkazal Cast, da me je osobuo napadel. Gospod predgovornik je dcjal; „Gospod ministenki prvo»odnik, ki je na celu zdanjej vladi, je isti, kateri je bil tudi na 6elu me§ganskega ministerstva,* tar je iz tega — prosim opi'o^cnja za ta neparlatnentani izraz — norce bril I (Na levej; Olid I Na desnej*. Di! Govornik glasne-je:) Gospoda moja 1 hf> mm stal na Celu melfiinske-mu ministerstvu, tja me je v hudem casu pozvalo zaupanje Nj. velicaustva eesarja; razmere so se pak tako preobrnile, da sem uvideK da se v blagost Avstrije nia veL ne sme tako postopatl, (Dobro I na desnej.) in katastrofa je nastopila, katera je gospodi tfnuna in se v gpominu, da se namrefi je ralnlsterstf o locilo v vecino in manjSino. (Dobroi Ras je! na desnej.) Oast mi je bila stati na celu manjsini (Dobro 1 na desnej.) in v dnej izjavi mauj§ine sem bra* nil 6na nauela, katera imam se denes. (Dobro 1 na desnej) A jaz sem videl potrebo, da ako hoce biti v Avstriji res pravo parlamentarno zwljenje, da mora biti parlament polen, morajo biti vsi 2tvlji saSe lepe carevine notri zbrani in morajo zastavljati svojo be-sedo. (Dobro! na desnej.) Jaz sem poskusil astva-riti mo^nost, da se bodo udele2evali ustavnega 2tvlje-nja tudi on Zivlji, ki zastopajo lepe de^ele in vehke davkovske svote in ki so pripoznane kapacitete. (i?.i-vahno odboreuje in rokopleskanje na desnej. Klici na levej: „Ne ministerski prvosednik, nego ustava je ustvarila to inoznostl* ^Neverjetno 1* „K redu!" Glasneje:) Hvala Bogu, ti Sivlji se zdaj udelezuj6 u-stavnega zivljenja in jaz mislim, da se je storil velik korak dalje k okrepljenju ustavuega Zivljenja v Avstriji. (Dobro! na desnej.) „Ocitalo se je, kaj je koalicijsko ministei'stvo, ki se jeduej strani smehlja, drugej pa preti. To mi- namalal. Kedar je taka kne^.eva sodba zadela kaeega junaka priSedsega iz daljnje kake nahije (okraja)"v Cetinje, je navadno branil se podvreCi se sedenju i stoperv po dolzem dogovaranji s knezom udal se je necuvenej sodbi. Prav prijetui bill so navadno ti junaci. Zlasti takrat bili so zgovorni i nemirni, kedar jim 2ivopisec ni mogel dozvoliti, da bi iz Cibuka piii duhana. Kon-cem koncev uvideli so sicer, da hoLc knez v slikah svojeju-nake na veke proslaviti, ali s tem je narastla JSivo-piseu neprifiakovana te^kofia. Pervemu Cernogorcu, kterega je imel namalati, dal je na izbor, da sedne, kakor hoCe, i ker je obleka tega Cernogorca bila na-kieena rudeCimi obrobki, odredil je zivopisec rudeCe dno za podobo Junak je polo^il roko svojo na j handjar, uperl je serdito svoje o&, — i zivopisec je ^ivopisal Pri drugej priHci prepastilje tudi Zivopisec junaku na voljo, kako da se ima za zivopisanje po-staviti. Postavil se je kakor pervi, polozll je roko svojo na svoj handjar in uperl je nauj serdito svoje oci. Se ve da, to ni Slo zlvopiscu v glavo, kajti o-bupa vredno bi bilo, ako bi moral vse junake po e-nem kalupu upodobiti. Profcil ga je toraj, da bi svojo roko nekako mirnej§e na stegno polozil. „Covje€e le j zaderl se je nauj Sale nepoznajoci junak t „§to sam | ja manji junak negoli Ilic\ koga si ba§ narisao ?* Za- i man ga je zivopisec tola2il, da postavljenje ni nika-korine va^nosti, i moral ga je upodobiti hoce§, nece§ kakor gospodina kapetana IliCa. Junak je bil uteSen. Ko je zivopisec zafiel pa pred njim risati duo podobe, s zagerrael je juaak z grozno kletvijo na-nj; „Ja vidim, ti me hoces" uvriediti (raz^aliti). Ilica si navisao na cervenom (rudecem), meni pako ma2e§ simo nekakvo siedo (sivo)a — i to izreksi od§el je junak kolne6 1 rohnei iz kne2evih dvorov. V Cernej gori so dekleta prav lepa, ko gred6 pa za moz\ ostare kmalu, ker morajo vsatelka dela opravljati. ViSe krat se vidi, kako uboga iena po stermem klanci u Kotora v Cernogoro pod teiko bu-taro vzdi^e, mei'J tem, ko njen moi junak samo dolgo pu§ko nose pred njo jaSe i junaSke pesmi bolgari. Zenske ne dadd se nikakor ne malati i na§ iivopisec ima zlastnemu slucaju pripisati, da je enkrat do te zgode prisel. Kakor je U2e omenjeno, shajajo se Cernogorci ob nedeljah popoludne v Cetinje na boje za poskus. Pri tacih bojih je knez najveSi junak, on strelja vedno najbolje v tarfio, on skace najdalje, on teka najbolje i najurnejSe i lu6a telko kamenje dalje, nego vsak: drugi njegovih junakov. K tem bojem prilel je tttn*i lep mladenefi golobradec i poljubivSi knezu roko, za* prosi ga, da mu «jednu diljkn (dolgo puSko) pokloni (daruje)a. Knez obstane, pomisli i nasmehnovSi se ma rece kazo6 na 2ivopisca: „ako toga Jatinjauina prete-. Ce§, dobudeS diyku". — ZaniCljivo pogleda berhkl mladene6 na§ega iivopisca, premeri ga ofomaodpete do temena glave. Vojvode so se smijali, drugi Cernogorci so se zbirali i ker je na§ zivopisec tudi Casth lakom bil, izul je svoje Crevlje, ter je proti svojemu protivuiku vzkliknol: »do lipett. Mladenefi ni mogel mejdana odreel, izul je svoje opankev knez migne in oba tekalca sta se spustila v tek ko iztreljei|i dve puslei. iivopisec je zmogel. Od .sih, dob se jenjegova slava po vsem Getiaji i §e dhigjod raz^irila. Vse ga Hjiistyrstvo pak si je.baS postavilo zadaco, da doseze apravo, pomirjenje, in mislim, da ta smehljaj, nad ka-terim se tako spodtika, ni kazal samp jeduej strani. .Nadalje se je ofiitalo, da vlada si ni svesta svojega smotra, — a vlada si ga je svesta, ter ima smoter: Narode avstrijske zjediniti na tleh skupne avstrijske, ustave. (Odobravanje in rokoplesk nadesnej.) ;;V jeduej tofiki pak sem slozen s fiestitirar prtdgovor-, nikom: on hofie imetinararefi Avstrijce, avstrijsko ve-fiino, a ne nacijonalno. Ali Avstrija ima mno-go narodnostij kojim se morajo ^tavice tudi braniti. (Zivahno odobrenje na desnej.)* Ako Btoje te narodnosti jedna poleg druge, ako so si aveste svojib pravic in ako jib tndi azi-vajo, potem si bodo radostno podale brat-sko roko in delatale za blagobit velike in eele Avstrije. (Dobro! na desnej.) Nadalje ima predgovornik tudi prav, ako pravi, da se ne more vla-dati, ako so Nemci k steni pritisneni, a tudi 81o-Tani ne smejo biti k steni pritisneni. (Odobrenje na desnej,) kajti oni so ravnopraven faktor ? nasej Avstriji, in baS pojem narodnosti, ki zi?e t Avstrij, narodnosti vkope delajo Avstrijca, in ako prizna to tudi vlada, potem, gospo-da moja, bodo vai tudi dobri Avstrijci." (Zivahno odobrenje in rokopleskanje na desnej; ugovori na le-fej; dolgotrajen nemir.) Dopisi. V GoriCi 12. decembra. Leto 1879 gre b kon-j en;—naj gre, saj je bilo v obfie prav slabo leto, vka- I terem so ostale vefiinoma sane doge naSih posestnikov | in prazni njihovi hrarai; nasledke te praznote bodo I pa Se hudo obfiutili revnejSi prebivalci nase dezele v cell prvi polovici prihodnjega leta. Prestati bo treba tako all tako in fie spolni vlada svoje obljube, kakor I jih je uze zafiela spolnovati, potem je celo* mogofie, da se delavnim rokam izdatno olajSa zalostna osoda. Bavnokar smo sliSali iz zanesljivega vira, da je odme-nilo ministerstvo za javna dela, ki se iraajo v najkraj-ii dobi zapofieti, za Istro 100.000 in za Gori§ko 60.000 gld.—Pred v*om se bodo prevravnali najneprtleznejsi cestui kosi na erarski cesti pri Kanalu in na oni med CJeraifiami in Vertovinom, potem pa tudi pri Plavab. Zraven tega pa namerava vlada predplacne podpore dovoliti za katero skladovoo cesto na Krasu in morda se drugod. Stavbeni nadsvetovalec g. Karol Baubella i obbojeva te dni po visem mrotila doticue ceste, da pozve razmere in cesar treba v namen, da se dela I lahko kraalo zacnejo in se tako ubogemu ljudstvu po-maga.—No, taka vlada nam je v resnici dobro doSla —katera se zavedazlateresnice: bis dat, qui cito I dat. Mi jo tern veselejse pozdravljamo, ker je fiisto nova prikazen v avstrijski drzavni upravi, da se v nujnih zadevah naglo postopa, fie treba tudi prezi-raje navadne burokraticce formalnosti; dosedanje via- ! de so posebno glede nase dezele tudi v najnujniSih j zadevah navadno ravnale po Schmerlingovih znanih | besedah: Wir konnen war ten! In koliko naredeb ko- j ristnib in potrebnih smo fiakali in fiakamo §e vedno, da nam jih pravicna vlsfaa izv6de! je imelo junakom, vse mu je visezaupalo. Vsled nove zaupljivosti dozvolil mu je tudi njegov nov fiernogor-ski pobratim, da je Bmel njegovo vlastelico (gospodi-njo) namalati, a pri vsem tern ni stekel take zauplji- , vosti, da bi smel njeno podobo za-se obderzati, kajti: dobri glas prezveste zakonoke druzice bi bil v nevar-nosti. Cernogorci so razupiti, da so hajduci, razbojnici, tatovi i Bog si ga vedi se kaki hudodelnici. To pa ni res. V mirnih 6asih izseli se dokaj fiernogorskfa mo§-kih na ptuje, zlasti v Carigrad, ker domafia kamenita tla ne inogo vseh preziviti. Navadno postano na ptu-jem pray dobri, zanesljivi delalci. Vertnar Midhad pasa je bil na primer Cernogorec, kakor rimski cesar Duka (Dioklecijan). Ko pa zadoni bojna troblja njih junaskega kneza, pritek6 nemudoma domu iz vseh krajev sveta. Domu pri§ed§i je vsak vojnik, junak, i delo, a kterim se je na ptujem skrivaje petal, je za njega doma pod jnjegovo Castjo. — Hudodelstev se t Cernej gori prav malo godi, i zaradi tega imajo ka~ zenski sodci prav lehko i prosto poslovanje. V Cernej gbri ni nigder kljufiavnic pri vratih. Vrata zape-rajo samo lesenimi zapabi, fie prav imajo zenske mar-aikake lepe dragocienosti, moSki pa marsikak 2ep kup-fiek cekinov v svojih predalih. Knez Danilo je nam-refi znal tako krepko stopati tatem na tilnik, — da se sed8j v Cernej gori ne krade vefi^ Pri kupfievanji nme pa Cernogorec prav dobro svojo kozo braniti. V sporn napade nemilostno svoj'ega nasprotnika, i spbr se tamo prav lehko vname, §e laze nego pri na§ib serboritih pravdarjih. Reci Cernogorcu samo: „ti la-ze51a i gotovo potegne proti tebi svoj handjar iz noz-nice. Le ubojstvo itezko telesno po§kodovanje spravi navadno Cernogorca v derzavno jefio. Tatvina je tako ponizevalna, da mora tat vsled sploSrega zanicevanja mm se za vaelej jz tyojega domovja. Zlasti vterd- Tudi na§i „Sofii ni bilo*leto 1879 nic" kaj po-voljno. Homatije zarai volitve za drzavni zbor, med letom spremembe v uedniStvu in oskrbnistvu lista, I neka nezdrava megla,ki se je stanovitno mrenila oko-lo nasib delavnih moc in kojo krstimo menda naj-primerniS'e z inieuomnlaSnost—vse to jo je budo zaviralo in nevarnost ;a uje obstoj je biia o svojem casuiize tolika, da 9 jej hoteli nekateri usmiijeni pr^jatelji uz6 medletom prerezati zile, da bi reva tako dolgo ne hirala .1 trpeia; drug! pa so jej prav resnp in nujno pripordali spreraembo zraka: v Trst naj bi se preselila in^m v zavetju edinosti okre-vala od nevarnib ran7kijib4ejje—dasf pod varstvoni 9Sloge*—zasekala n esloga. A sSufia" je imela ie zadosta mofii v sebi, » je krizo srefino prestala in zdaj se fiuti zopet potolnoma zdravo. GoriSki zrak se jej dobro prilega; ato hofie tukaj ostati in tu Se j daljt nedtrudljivo deloati za blagor svojib rojakov, svoje oze, in kolikor e da, tudi naSe skupne dorao-vine. Naj blaga jej setrica 8Edinosf* tv Trsti v svo-jem delokrogu se dalj* spoluuje svojo sveto dolzuost ter se cedalje bolj razirja tudi n»ej isterskimi Sloven-ci, da bodo imrfe vse sbvenske dezele v 8SI. Nar." svoje skupno glasilo, a vsika posebej za svoje posebue do-mafie razmere in potrete lastue zagovormke. If i smo v zadnjem fiasu ie viSe sjoznali kori&t in potrebo posebne-ga organa za goriske Slovence in zato stopi 9SofiaK pogumno v svoj X. teiaj. Pri tej priliki naj omenimo, da si bomo zanaprej « dalje bolj prizadevali zasto-pati svoje domafie int.rese, baviti se z dezeluimi in obcinskimi zadevami, azkrivati dotifine potrebe inna-svetavati, kako jim v iikom priti. V ta namen pa se prav gorko priporofiano vsestranski dusevni in gmotni podpori; saj je uze stfra resnica, da se da le se zdru-lenimi mocmi posebnc v javnih zadevah kaj dovrse ¦ ] nega in tiajno uspesniga dosefit.—Nekateri dopisniki 1 imajo navado, da se (glaSajo vsake kvatre enkrat, ke-dar imajo kaj posebntga na sreu ter bi radi tega alt Onega podrezali all v&ipnili. Pri takih piilikah nam piSejo: „Za Boga, sprqmite pridjani dopis nespreme- | njen; v zahvalo Vam oomo odsihdob redno dopisova- | li I* Nekatere krate sno SU na lea in smo imeli potem tudi nev3eLuosti; gospod dopisnik pa je za vaelej obinolknil, ali vsaj tako dolgo, dokicr ga je zopet kaj zasrbelo, ter je menil, da se mora v „Sofiirt po-praskati.—No, take ba^e dopisnikuin, kateri bi hoteli §e kedaj „Sofiotf zloraliti, da bi v njej hladili svojo nevoljo ali sptoh vpotribljali jo za svoje osobne na-mene, — zahvaljujemo se uze najprej prav odlofino za I njihovo sodebvaoje; — naj si pnlnamjo trad in nam nepotrebno zamudo. ^Sofia* ne bo priobCevala pro-izvodov njihove hudomuSnosti in srboritosH, to jim povemo enkrat za vselej, da ne bo nobene zamere. Kdor pa hofie iz rodoljubja kaj pisatt ter sodelo-vatt zajavni blagor nase dezele, evo mu vselej odprte predale na§ega lista; ne samo z veseljem, am-pak s prav odkritosrcoo hvaleznostjo bomo sprejemali njegove dopise, ali maujsa porofiila in drobne vesti I— Za razgirjenje nalega lista bi rodoljubi na dezeli tudi lahko kaj vec stcrili, nego so do zdaj, „Soiia~ Steje sicer toliko narofinikov, da z narofinino in zdo-hodkom za inserate lahko vse svoje stro§ke zalaga. Toda edna je, da so imogi naroCniki nekoliko zaui-kerni glede plafievanja narofinine, drugapa, da bi po po-mnozenehi istevilu narjfinikov nSocatt naredila lahko njayi NikSifi je bilo dokaj tacih fiernogorskih uskokov, | i ti so najvise nasprotovali, da bi se terdnjava Cer-nogorcem udala. Der^avna jefia js nizka kula na cetinjskem tergu brezi kljufiavnice, brezi kljufia. Obsojeuca internirajo v to jefio, gder ne srae orozja nositi. Samo do neke odiofiene daljave sme se pred jefio Setati. Nadzornici i fiuvaji jetni§ki so jopolnoma nepotrebni, ker vsak jetaik je na besedo primoran, da v jefii ostone. Vefi-krat se pripeti, da posljd jetnike kakor pote v Kotor, fie§, da imajo za to najviSe fiasa. Take in enake razmere bile so v Cernej gori, tako pravi na§ zivopisec, predno je bila vojna tur-Skemu carstvu napovedana. Uze hercegovinska ustaja promenila je lice v Cernej gori. 2aIostne tuzne vesti prihajale so v Cernogoro, derii so na kamenita cer-nogorska tla nearefini ubeznici nosefi sabo golo telo pred tursko kervoloenostjo. Kupa turskih krivic je prekipela, pop Bogdan vnemal je na boj za kerst fiastni, kiem se kersti, za kerst fiastni i slobodu zlatnu — svoje na smert upehane rojake. I fie nas vrag premore spet, izdrami se slovauski svet, On svojih se usmili, v pomofi dospe nam v sili I Tako in onako bodril je pup Bogdan razpeiom v roci svoje domorodce, i zagrabili so razserdjeni Hercegovci za orozje spustivSi se v boj na vrage krute, na boj na Turke ljute. Ko so pa po razuem mesar skem klanji presili klonoti morali, ozerlo se je pre-dolgo gluho nebo nekako milo tudi na unesrefieno slo-; vansko rajo: 11 glej, za mefi zagrabi knez janaSke Cernegore. I Z njim sklene Serbia krepko vez, vojska orozi zbore. I Hejl kako v handjar d&e smert I hej kakostofie, pada j fiertl i LqU no tleh ko loppje uz razlomljeno kopje. korak naprej. Saj zivimo v dobi splo^nega napredka, zakaj bi torej tudi „SoLatt ne napredovr^.? Kako si mislimo ta napreddk, 0 tern drugi pot, uedar bo kaj vec nade, da se morda vresuifiijo nase misli.—Da se odstranijo vse nereduosti y oskrbnistvu, o katerih se je slisala sem ter tija kaka pritozba, sklenili so nasi lastniki, da se ima zacetkom novega leta posiljati list samo tistim, kateri plafiajo narofinino naprej vsaj za I. fietrtletje. Nase obfiiustvo je bilo v tern oziru do zdaj razvajeno; mnogi, tudi veljavni in premozni naiocniki. so radi prejemali list in so se celo hudo-vali, fie jim je kedaj le en dan prepozno dosel—a s placilom so se mudili do prvega in tudi do druzega in tretjega opomina, in vsled tega—nereduosti in ne-vSecnosti brez konca iu kraja. Po novem lota ne bo vec tega; a da ne bo ta potrebna uaredba listu v skodo, priporofiamo p.av uujuo vsem p. n. dosedaujim naroemkom, pred vl j: 1 pa posebnun njateljein in podpornikom BSofie", naj za to skrbe, aa dojdejo ua-semu opravnistvu od vseh strani 0 p rave in fiasu in v obilnem stevilu narofibe. Cem vefio pod-poro najde list v obciustvu, tern pogumaej^e bo spol-uoval svojo lepo—a tezuvuo nalogo. Potrebno se nam je zdelo spregovoriti nekoliko v ureduistveuem dopisu iz Goiice pro d 0 m 0, ker vemo, da mnogi ne beio navadnega vabila na nuiucbo, ampak je najrajse popoluoina prezirajo.— Iz Sebrelj 5. decembra. (Izv, dop.) VaS do* pis iz (Jeikljaubkega je treba nekoliko pojatmiti, sicer bi se lehko sodilo, da je bil nas obemski zaatop maiomaren pri stavljenji mosta cez reko Idrijco. Ob-fiwa iebreljska (993 dus brojefia) lofcila se je bila ssduo trzavuega, pa hvaluega dela. Y fiasu napredka hotela je tudi oua napreuuVati, t.r z voznc ce^to iu mostom z dtugun svetom zvezati se. Potetn bi ne bilo treba obfiinarjem po 11/2 Ul° dolgem klancu blago na hrbtu si donasati, tudi vsaka povodeuj bi ne bia-uiia Ijudem in ziviui Cez Idrijco do skladovue ceste Cetkijanske. Naj vec skrbi jim je prizadel most cez Idnjci;, ktera je tain zelo duioca in je zedvakratod-nesia jez dunajskim pudvzetmkoiii, ki so mvno tarn hoteii napravtti umetno zago za tako zvani Scbrcljski marmor. — Poguuino se lotijo dela obfiaui; vsak se ttudi, vsak pomaga. Clo oddaljem Jaguisani nam ra-dovoljuo na po.tuofi prihite, fietudi bi jim most zelo linuu koristil. Zc je bila dodelaua bhzo 4000 mctrov dolga cesta do vode, ze seje blizalo iikoucu tezavno deio pri inostu, celo pervi voz jeze Sel med viiskom iu petjein cez most iu po novi cesti, — a tedeu po-zueje, due 21. okt. pride nesrefiua povodeuj, ter nam odnese po vodi nas up in nas trud. Gosp. dopisuik imenuje delo pri mostu nzel6 slabo." Iu zakaj ? No — ker ga je oduesla silna povodeuj, ki je uapravila tudi v Idrijskem mestu maogo skode; tamosuji postar je kar telegratifiuo naprosil komisijo, ki naj bi cenila Skodo storjeno mu v post-nem poslopju. Brez te povodnji bi most ze stal do-delan in kdo ve, kako bi cerkij. dopisuik potem delo ne hvalil, ter nasega zupaua Kiemeufiifia mat siktori oucim v izgled ne postavljal Bodimi ptavian in dujmo cast, komur gre. Ko- liko so se zupan, odbormki m obfiani za most priza- djuli, ve le on, ki je bil sam pri dm. Obsekanega ki-jiuija, se je porabilo da ga kamnosek za 1000 gld. zopet ue pnptavi in lea bi z abdelanjem in vuzuio gotovo stal ulizo 500 gid. Ljudje so zidanje kar ob- fiudovali, ter nam vso cast dajaii. Kdor je ze iinel pri mostovih kaj dela, rekel je, da ni mogofie, da bi voda temu mostu zamogla kaj storiti. In vendar ga I je vzela povodeuj, kakor je ze uapravila tudi inarsi- | kje drugod nmogo nesrefi Zasafiila je nas most, ko ! je b"! se nedodelan iu nepovezan, oduesla je steber [ ki je bil komaj dozidan iu se to le od vrha blizo 5 metrov. Vse drugo pa stoji skuraj po osem pepok- varjeno. G. dopisuika pa, ki morda mosta prav od blizo Se vide! ni, \t blino, naj pride in se osebno pre- prifia, ali je ostalo res vse razruseno ter za nobeno rabo vefi, kakor je pisal. I Videl je most po povodnji tudi inzenir in dez. odbornik gospod Gasser, oa on se je vse drugace lzra- ziio mostu, kakor strokuvujak (V) dopisavec cerk- Ijanski. Dobre svete dajati je zmiraj lozeje, ko inverse-vati. Tudi mi A bill cement in zelezo pri mostu se bolje rabili, ko b. meli za to vefi denarne mofii. Tudi zvi§ali bi bili most gotovo, ko bi nas ne bila pre-hitela povodeuj. Ali se bode most se enkrat delal, ne vem; brez zdatue pomofii od drugod bode tezko kaj; ljudje so se vsega ze navelicaii, slaba letina tare I tudi nas. Prosli tedeu je tudi k nam poslanih bilo nekaj I vojakov 8. lovakega bataljona, krepskih stajarskih j Sloveucev. Ker jim ni bilo dano iansko leto biti se s Turfiinom po Bosni, bodo pa se'aj v hudi zimi in I poglobokem snegu drug boj imeli se sorodnico njego-I vo, a tursko govejo kugo. te srednje Istre, 24. nov. (izv. dop.) Kako rad bi Vam dopisaval, kako rad razkrival rane, na kojih krvavi tuzni 1st ran, kako rad napisal zdravilo, katero bi utegnilo zamoriti raka, ki ga grize, ali kaj ko ne smem! Lekarniearji kaznujejo se, sam ne vem, po katerem 61anu kazenskega .zakona, ako prodajejo strup nepokjicanirn ljudem, drzavni pravdnik kroti pa &snikarje moralicni strup svojim citateljem prodaja-joce z elanom 300 kaz. zak. In vendar kolikokrat bi bil prav strup kot pro-tistrup edino zdravilo, s katerira bi se boluiku znr-Ijenje re&lo. Opomnll bi marsikaterega dvi. pravdnika na clan. 490 omenjenega zakona in na njegove do-loCbe, vsled kojih ni kriv nicesar oni, koji zarnore svojo trditev dokazati — pa kaj pomaga, saj po-stopanje v tiskovoih zadevah je objektivno in. mo2 Grgarec ka-li, ki je poln kos" zelnatfli glav po gricu navzdol zalucal, dokazal je ba§ dovelj, da ima — vsaka giava svojo pamet. Ako prioWi tr2a§ki „Cittadino* uvodni elanek, v kterera razsipa kak isterski irredentovec poln ko§ najostudnejSih psovk na narodno, posteno avstrijsko ini-slefie Slovane, proklam. Istro za popolnoma italijansko — akopram je uradno statistifiiio dokazauo, da bivati vIstrinttd2tretjini Slpvanov— to ni „seduzione," ako Sunta prosto ljudstvo na duhovnike, to sine on, saj ima Slovan dovelj trdo kozo, da tiJ lehko prena§a, dokazal je to v teku vec sto let. — Ali ta fiuokozni, precartani Italijan bodisi c. k. uradnik, ali pa zaseb-ni Llovek — je prenervozen in bati se je za njegovo zdravje. Fiat! Ako je tako postopanje gospodom v Terstu po godu, nam mora biti, ali mi se vendar trdno nadejamo, da je blizu Las, ko se tudi to pre-drugaci in da zafine nam ugodnejSi vetcr — iz Beca — pihati in potem videlo in spoznalo se bode, kde je bila resoica in cudil se bode cudom marsikateri dunajski gospod, kako je bilo mogoce — da se je se Slovanom v Istri tako ravnalo — ne da bi se za to v Becu znalo. Rezin, Z Dunaja (Izv. dop.) Slavnost, ki se je ver- I Sila 3. dec. t. 1. v Krisekcjevej dvorani v spoiuiu I neumerljivemu naSemu pesoiku dr. Fr. PreSirnu, sme I ,,SIovenijaft ponosno Steti med najsijajniSe, kar jih je I imela v zadnjih letib. V to je pripomogel izverstni I program, kakor tudi obiluo i odlieuo obcmstvo, ki se I je te slavnosti vdtdezilo. Poeastili so nas nainret se I svojim pohodom sloveuski derzavni poslauci gg. Kljun, I grot' Margheri, Nabergoj, Obreza, Pfeifer, D.r Poklu- I kar, D.r VoSujak i vitez Scnneid; dalje so nas obi- I skali v obilueni gtevilu castniki domacega polka ba- I rou Kulm-a, kakor tudi gg. profesorji Stritar, Kan- I dernal i Suklje, ki je nalasc priSel iz Dunajskega no- 1 vega ni'\-tu. fukajSnja slovanska druitva so pokazala I tudi takrat svoje simpatije do „Sloveuije" ter so se I vdeiezila slavnosti vefrdel in corpore. Zastopana pa I so bila sledeca slovanska dru§tva: „Slovensko literar- I no drustvo," hervaSko drustvo „Velebittt i „Druslvo I hervatskih tekuika," serbsko drustvo „Zora,tt ceski I diustvi „Akadfiinicky spolek" i „Ceska omladina," I slovaSko drustvo ^Tatraii," poljsko dru§tvo „Ognisko,u I ruski drustvi „Bukowina" i „Sie* i slednjic „Siovan- I sko pevsko drustvo" (zastopauo po predseduiku D,r I tenoch-u i po pevovodji A. Buchti); tudi interuacijo- I nalno druStvo „Akademische Lesehalle" poslalo je I zastopmka. — Po pozdravu predsednika „Slovenijeu I g. R. J. Pukl-a zapeli so pevci lepi Foeisterjev zbor I „Saiuo,B ki je zbudil obCuo i dolgotrajno ploskanje. I Na to je imel g. Danilo Majardn primeren slavuostsu I govor ter je v jedernatih besedah in v lepej obliki I povdarjal zasluge D.r Fr. PreSirna za sloveuski uarod. I G. Stanko Pirnat pel je bantonsolo v Stegnarjevem zbovu. .jOblakom* ter je zel se svojim mo6nim in pri jetnim glasom obilno pobvalo. G. 1. Ma§ek, ki je u^e lani pokazal svojo umetnost in spretnost na glasovi- virjij igrai je dve Mendelsobnovi pesni, ki pa, niso i imeie zazelene|a vspeba, ket so bfe bolj pvimerne za koQCert, kakor za dijaSki komers in ui mogei igra- lee vkljub izverstuemu sviranju kazati o6»vidno svo- je spretnosti. Med pevskimi tofikami je mofino dopa* dal Hajdrihov cveterospev „ Slovo.u Peli so ga g. Mlcochj ud slovanskega pevskega drustva, gg. Orozen, Pirnat i SimCiC. Obfiinstvo ni nehalo ploskati, da se ni Cveterospev ponavljal, v kojem se je posebuo od- | likoval pervi tenorist g. Ml<5och se svojim cistim i j sTadkim glasom. Gospica Alma Stefanovifi, da-si roje- | na Hervatica, deklamovala je z jako lepim cisto slo- venskim naglasom Pregirnovega ^Orglarja" ter je bila klieana dvakiat na oder. Na to so nastopili zopet pevci ter so izverlili zbor: „Zene miak se" od A. F. Tovacovskega, ki prizadeva tudi izurjenim, pevcem mnogo situosti, jako srefino. G. Oskar Lauppert, kon- servatorist, je ocaral obfiinstvo a6 svojim izverstnim umetniSko izSoianim glasom; ko je koncal arijo iz opere „Trovatore,tt ni bilo rokopleska ne konca ne kraja; moral je to arijo kakor tudi Nedvedove „Zeljea ponavljati; obeinstvo se njegovega petja ni moglo na- sititi. D.r Gust. Ipavcev zbor nSavskatt se je dobro pel. Jako zauimiv je bil Trio za glasovir, gosli iu cello od C. G. Reissiger-ja. Gg. J. MaSefc, A. Klein in Emil Boek so svojo tezavno ualogo res castuo iz- veiiili; take lepe muzikalne tocke nismo §e imeli v Sloveuiji i bilo bi zeleti, da bi nas omeujeni trije go- spodje §e vefikrat se svojo umetuosrjo mzveseljevali* Osmoapev. BZagorska" moral se je ponavljati; ob- Ciustvo je kliualo navzocega skkdatelja g. Jahodo ua pozori§5e. V tej pesni, katero je psvetil skladatelj V\ wSloveniji,K je prav dobro zadet zn;6aj slovenske na- k rodne pesni. — Zadnja pev6ka tocos bila je'MDruga I-, kitica slovanskih narodnih pesni,; zlorse spremljeva-njem glasovira od A. F. Tovacovsfoga. Kef so pevci 1 odstopili, nastalo je burno, skoraj bi rekel, sistematicno I ploskanje, kojemu se pevci niso mojli dolgo vstavlja- f ; ti; tudi ta zbor so morali opetovat. Koncno je kli-calo obeinstvo Se pevovodjo g. J. Jirik-a, ki je tako izverstno vodil petje in tako pozertpvalno iiril pevce. Iv S tem je bil konfian oficijelni del; trail so" se §e tele-grami, ki so do§li iz vseh slovenskh strani in zaCele so se potem napitnice na derzavne ponlance, na Cast- I uike doma^ega polka bar. Kuhn-a id. Z navdu^enjem . so bili sprejeti govori gg. D.r VoSujaka, prof. Suklje-ja i D.r Lenoch-a, predsednika slwanskega pevskega . druStva, Yerstili so se potem govoii zastopnikov nav-zofiib slovanskih druStev in tu je lala filoveku prilika dana, sli^iti vsa narecja slovanskn, ki se govore od Ural a do Triglava. I „Tudi dva Poljaka, ud druitva „Ognisko* pa urednik poljskega iista, sta govdrEa in sicer v fiisto slovanskenuduhu. To smemo tern bolj smatrati kot dobro zuaiuenje, da se Poljaki zaSebjajo Slovanom |>ri-.blizevati, ker se navadno Poljaki naSib slavnosti Se vdelezevali nisu, Bog daj, da bi se v tem obziru o-bernilo kaj kmalo na bolje in da bi bratovski razpor I nehal v prid Slovanstva!« Politiani pregled. Z DUNAJA. Viharne so bile seje pretek-Iega tedna, ko je poslanska sb'orhtca razprav-Ijala vladni predlog zastran podaljianja vojaske postave za prihodnjih 10 let. Toda, kar sitto prifiakovali, to se je zgodilo: Dasi je vojni minister II o r s t v izvrstnem govoru natan6no do- I kazal, da je za ohranitev draavne mofii v o6i-glecl silnemu oboro^enju vseh 'di'ugih evropsldh driav patrijotl6na dolznost dr^avnega zbora, sprejeti vladni predlog nesprcmenjen, ostali so usta-voverci pri svojej kljubovalni trmi, vsled desftr ni obveljal §. 2, ker ni dobil potrebuilt dvbli I trctjin glasov. — V go spo ds ki z b o r n i ci, katerej se je zdaj predloifcila spremenjena ^o-stava v obravnavo, zmaga iiajbr/e patrijotizem I nad trmoglavostjo. Dotifini odbor 15 udov, ki- I toremu je izroeena razprava te postave, sklehil I je uze ednoglasno, da se ima vojafika postava zopet prenarediti po vladnem predlogu, — to-1 rej ni dvoiniti, da privoli v to tudi cela visoka I zbornica. Iz tega nastane kaj cuden, zmeden po- I lozaj; a vlada se zanasa, da se jej razmota — ugodno. Ce se pa postava v drugic zavr^e, potem, menijo nekateri, odstopi Taaffe in na kr-milo pride ministerstvo drzavnopravne stranke, morda pod Hohenwartom; drugi spenjajo pa svoje nade po povraitvi ustavoverne vlade. I Volitev v delegaeije je imela za av- tonomiste ugoden uspeh; izvoljenih je 22 avto-nomistov in 18 ustavovercev. Za Gorisko je iz-voljen Winkler in za namestnika dr. Pajer; za Kranjsko grof H oh en wart, za namestnika dr. Poklukar; Stajerski slovenski in sploh avto-nomistidni poslanci se niso hoteli dele^iti volit-ve, ker jim ustavoverna vecina ni privoscila no- | benega sedeza, akopram zastopajo avtonomisti veeino stajerskega prebivalstva; zalstro: Fran-ceschi, namestnik Vitezic; za Trst Witt-man n, namestnik Babl; — 6eski ustavoverci I in avtonomisti so se prijazno porazum%!i: izmed I avtonomistov so izvoljeui Henrik Clam, Lobko-I vie, dr. Rieger, Zeithammer; Dalma:eijo ho za-I stopal Klai6, namestnik Borelli itd. I Prihodnji petek bode gospodska zb6i%- I nica volila delegate in obravnavala t drugem I branji postave colnih zadev Bosne in Hercegovine. I Del e ga ci j am bode vlada razen skupnega I budgeta za leto 1880., kakor se jz Pe^te javlja, I predlozila predloge o idemniteti za dva ali tri j mesece bodocega leta, poteni predlogq o pokritji I izvanrednih troskov za Bosno i in Hercegovifto. Celi budget za te dve deiteli bo v bododem ietu I zna§al okolo 8 milijonov gld. I Delegaeije bodo sklieane na 16. t. m. Da pred prazniki razen idemnitetnih predlogov ne j bodo mogle mnogo skleniti, se razume samo ob sebi. j Vo^je centralisvov -se trudr|(r z ^rto»o* l'!da.^je.Fstava;.p^ H,»MtefavV* baje noCe rajSi razpustiti parlament, riego' pri-trditi takemu kompromisu. , .„..,-. +. ¦•, tMinisterstvo jqzDqrnipi .BPfiianCiev-;|irftdlo- 2ilp nafirto.b.rtnij ske , pasUv.e^uki :deloma spreminja, deloma pa dopolnuje do zdaj veljavno postavo. Zvedenci prayjjoj da je v vladnem na- prtu;jknogb.'iip%ga..zrnija..M,,,; :..,..u .a".- i|>ui. Te dni zboriije na Dunaji kmetijski- kbn-gres, na katerem jezasftbjpanih ,27 ^kmetijs&ih dru§tev iz vseh dezei^naSe^a cig(sar8)jyaw.(si ,J;t OGERSKA ppstausfcas'; zborVica, yje(,. sprfrjeia nacrt postave zastran podaljsanja ogerekQ-hr«a-§ke fiuan6ne pogodbe. — Na • Ogerskata pret6 zopet nude povodnji posebno Velikovardinii, A-.radu in mnogim vasem, ker sti reki Kords in Mares' izstopili iz svojih strug. ':. IZ (5ERNEGORE poroSajo listi? da/ Je bila I dne G. t. m. velika bitka med, Cernqgorci, , in Albanezi pri Veliki qb Limu. .Qjcpli, 1.0QQ Ar-navtov je Qblczalo mrtvih na bpjiSfii. .Cwiogorci so imeli tudi znamenite zrtve;kakih 200brbje mrtvih in ranjericev. I " UU "ly| (.11 ,' i Dbinade stvari. Nerednosti v mestnem uradu, Kakor sit* . §iroo, pi'upricala se je c. k.financna direkcija po po-, sebni komisiji, da mestni magistrat goriSki zel6 ne-' redno opravlja eksekucijsko poblranje drzavnib day kov in taksov v mestu, katero mu je krofieno po ' I mestho-obcinskcm redu. Zito jo c. k, namestnlfitvo * I napovelje iiimnCnega ministersvva odvzelo maglbtratu . to poslovanje in je izrocilo tukajShjemu c, kr. okr. . glavarstvu. Ta naredba stopi v veljaVo zafietkom leta 1880. — Nam ho pa pozdeva, da ta narnrtba ni samo ' I admiitistrativiipga pomena, ampnk da tlfil za njo So I kaj druzega. Eksekuuijska oblast podeluje p ppsebnih ' nrilikah oblastniji, ki jo imu, v rokah, izdaten m>liv , I na volivce — kaj prayimo? — na davkoplaievalce — iu govorilo se je o svojem casu •— pa kaj nas ' brigajo pra/.ne govoricel facta loquuntur infantum'Je, ' da so nerednosti, naj bodo uLe kakorsne koli, vladl i I povod dale, da je odteguila naSemu magiatratu ekee--1 kutivuo oblast za pobiranje drzavnib davknv. I Za koritniSke pogorelce so darovaligg. An-i I drej vitez Pauletig 5 gl.; Josip dr. Tonkli 5 gl., prof* - I Fr. Erjavec 1 gl., Amlrej Jug, vikarij v Kofbani 2^1. II 20 kr. Do zdaj je odposlalp, naSe opravniStvo slav. zupanstvu v Bovcu 73 gl. nabraaih milodarov. k - I Patrijoticno drustvo v. podporo bolnih - in _ I ranjenih vojakov se je ustanovilo, kakor vdrugih me-_ I stih, tudi v Gorici ria podlagi racdaarodne pp^odbe, * Isklenjene v Gerif-ii due.4. avgusta 1864., Dne, 6. .^. ' I ni. je bila volitev odbora obstojecega iz 17 uddv, Za * predsednika je izvoljen mestni ^upan dr. DepeTia. Goriske gospe so osnovale enako dru§tvo pod prjedsednistvomgosp6grofice Selmp.Cpronini-jeve, soproge predsednika poslanske zbqrnice. . ,, Predrzni tatovi so pograbili. v noLi od 7,-8. H t. m. v dezelui gluhonemici iz sobe go^p. r^voatelja ' I 30 do 38 gld. v srebrii in nekohko boteljk pi-a kolita......... " I Zima letos prav hudo pritiska. V. poodejjek in '" torek je tnkaj silno zmerzavalo; v torek je kazal ' teimometer 6 stopinj'R. pod niclo. Za uaSe mesto je ti J to cisto izredna temperatura..Zrayen tegaje nadlego- i- 1 vala tudlburja, katera vsakb leto huje vladari po ¦_ I na§ih krajih. Njena mod rase menda, v tieti primeri, " I v kateti.se v nagiK gorah pokondujejo^ d#p^ V A I torek"zjuTio je sivo nebo kazato, kakor bi hotelo zo- d I pet sneziti, a popoidne se je razvedrilo i? zdaj^isnuij >- mo jasne, pa §e vqdno merzle dneve^Sneg jevz,njejrzfi ti I nil in zalega v precej obilni mnb^iaf ne satiio gbrd in gri^e, ki nas obdajejo, ampak tadi mesto in eelO okolice. Mestni magistrat s^ ni6 kaj ne briga, da bi v dal iztrebiti srieg iz haSih ulic, po katerih je §e ved- 11 no prav neprileziia in Ce hotete, tudi nevarna hoja. ;. 6e pojde tako naprej — to je z mrazom, snegom, f„ burjo in Stalno poledico ptf na§ih ulicah in tergnT, zgubi na§a lepa Gorica kmalo ves kredit kot klima- l> ticen zdravstvenT kfaj 1n iptujci jo p6fc*5§i^te«retflS ri ske v francosko Nizzo. 8iai glede draginj^n$m»tmeiN ji da druga'drugrkajoponalaft.'^r Pravijo.sicer,. dn j| o. letos vltalji mraz, Se.bujSi kakor pri *«*;, v peim^a ri s Terstom, Ljubljano, Celovcem, Dunajem-itd. nvai pa, kar se ziinetiCer.veliko.na boljem. V LjubljaM in na Dunaji so; imeli te dni do 19 stopinj, v Celov|| >a do 24 in v Krakovem v Galiciji cel6 do 32 stopi^f te mraza. Brrr I >D &vinsM sejxSi' so zopet"odperti povsod na Primorskem; seveda se nejme ^gaojaU gpv^da. is Q-1 oku?e«ffi"deSTeT ii» ^rwldravstYfBega 8nrWevalat Grof Ghambord je pri§el v saboto 6. t. m. s polnocnim vlakom v Gorico, kder ostane cez zimo v Boeckmann-ovi palati. Njegova vis. soproga je uze nekoliko casa tukaj. Grof Ghambord je posM g. znpana 400 gld. za mestne reveze. G. zupan je dal napraviti za ta dcnar obleko revnim solarjem in solaricaia mestnih SoL — Tiskovna pravda. Vceraj je bila pri tukaj. Snji c. k. mestno-odredjeni sodniji kazenska obravna-va zoper knjigotrzca W. in uredmka tukajsnjega dnev-aika ,1/Isonzo," ker sta pospesevala razsirjauje knji-zice „Pro patria," koje zapopadek je veiejzdajsk in javno-vznemirljiv. Oba zatozeiica sta bila kriva &po-znana in obsojena, da morata plaLati prvi 15, drugi 25 gld. globe. Urednikov zagovoruik, dr. Verzegnassi je napo-vedal tozbo zaradi aifinosti. PrepieSdeuja. C. k. namest svetovalec Ant pi. Da Mosto, do zdaj voditelj okrajutgaglavarstva v PoreCu, je pokkcaa k namestuistvu, ua njegova aie-ftlo pride c t. namistn. svetovalec vitez Karol G lime r, voditelj okr. glavarstva v Gradual, kamur pride aa okr. glavarja dr. Fr. pi. A Union da. Zmxznol je oeki potovalec v italjauskem va-goau Diiuoli teden. Fa m ftada, kajti uobeua zelezui-ca ni tako slabo uredjana, aegc ba§ italjauska. Ko se pripeljt'§ do Kormiua, toje niejua posta-ja» vzamejo vea one vrete a gorko vodo ter dovtipao U avstrijski kondukter pnslavi: ,v llahji je luraz prepovedao J* Tako m j» peiocevateu le vesti pripe tilo pred 14 daevi. Italijanski vagoni bo tako vroaza-nj in polni razpok, da, ce snezi all dezaje, stojis aiauSe v njih, aego pod kapom. Jadranski glasovi pokojnega H a j d r.i b a se le vedno lazpoSiijajo; kdor jib zeh, naj se obine ua g. Val. Kosovelja v Csnufiahna Vipavskem. Pro-si se ob jedocm vse it. gg. poverjeaike, Studente, ka-kor druge uaroCnike in posamezna druStva, kojim se je dotiCni avezek poslal, naj bi blagovolili poslati svoj zueaek din prej mego$e. U8TNICA UBEOSlSfVA. O. J. K. ˇ J. Co bomogoSe, prihodiijitS. — G. V. U v K, Za. dunes prepozno doglo. C. fjtpod §»Tna. Popr*Timo za prikodnjic. Ke bodito audi I lit fflHi BE1U# Bomade in molitevne bnk-ve, 2. natisa, 1879. Kolikor bolj nespodobno se mnogi obnasajo pri najsvetejsem opravilu sv. mase — da se Bogn usinili! ne le mladina, am-pak veSkrat celd njeni odgojniki, — toliko bolj je Meti, da se nankotej veliki skrivnosti raz-Sirja med vernike. Omenjena knjiga obsega pre-lepe in gioboko v srce segajo6e nauke o tej preimenitni skrivnosti, o nebeski dobroti sv. mage, o vdeMevatji, poboznosti itd. in kako hado se pregresijo tistij ki se pri tern sv. opravilu nespodobno obnasajo. Bazna teh premislje-vanj pa so v tej knjigi tudi razne molitve pri sv. masi in druge molitve ca 510 straneh. Cena tej — vsega priporocila vredni — knjigi je v pol usnje 1 gl. 20 kr. in v usnje vezane 1 gl. 40 kr. z zlatim obreskom pa 2 gld. Dobiva se pri knjigotrzcu H. Mdman-u Y Ljubljani. Dobre, pravicne, nepokaZene vo§6ene svece, za katere dajejo porostvo, iz najbolj^ega Listega ce-belnega VOska> katere izvrstno lepo in prav poCasi gor6, prodajata po najnizjej eeni. P. & B. Seemann v Ljubljani. Stolpixe In. gracislte ure, katere je sam po nsjboljlih iznajdbah ifcdelal, p* Hi nife Tlitega ˇ njih, priporoia pod poSteno gatancijo in prav po ceni Janez M. Poga^nik v rodnartu-Krop na Gorenjskem. Da soplacilo polajSa, dovoljujem obroke. — Cenike poSiljam na zahtevo zastonj. ODTETH1K M. dr. Morpurgo v Goriei je prelozil s*ojo pisarnico v hi§o Kohen na Koren| sfcv. 252, II. nadstropje. PF" !! Skoraj zastonj!! TH Z«toIJ« n«d*o« »* nic priile vetike FABRIKE ZA BUITA-N»A-ailLBKO, ou.iye ¦• si«it«Lih *L KtlMADOV, Urcijno dobrib rtii} od 3WTANIJI.-SBEBRA mma »• gW. C75, koi jedva ietrti del troiko* wdelonsja, t*4^i *k«ni ****o»j, i» *ic«p; kom o«l bri»oy»-»?ebr«, • pr»*» a«fltifci- mi sre>iernt>.jck|iniwi ostrinami. 6 kom. jrtft iiiih lUiC. brSi»ttij»-»f «Uft, I* jtdst*- g« ko»a. 6 kom. U-itih illC ZU jedi od brituBya-sreKFS. 6 kom. illC 19 fckVO od i>ritauij»-»retir;', D»j-i bulj.e kvaii tift I t iBasi»niZSUemaleCZamlekO cd brit-arebraJ i teski zajemalee za juft» od briUD.-»rebr«.i _ w ^ w « podstavkOV m BOaSC o.I tn-iwnya-urebra. I "* c L -§ ^ 6 kom. ViktOry«-pc«#Jiranl $J-.~ * >« 3 kc»*na Saw. SfeCUika o.i l.ritanija-^rebra. ] ^ ^ ^'? bra urehi-negi glasa. / ^ B 2 o i preeejevalnik za fc^J ©«i britaBij»-»rebri», j"o§ _ __ » roikom ul t» alum. ^ c « "S 42 kom, V«eh 1th 4S rec^ jtt ixdetano i« najftiwj-ieg* britai»ij»-*M-bfa, ki je na ctsleot »?etu jedin* kuvitta, katera o»tane »c6no bela, ia se od praTegt* srtbra ts»di po 201einent rubljenju ne more mzJo-8«t, ZA KAH SE OAKAXrt'JK. Aailor in jedini kra. ** naroiila v c. k. «v«fo-oger»kfh prO*iBcijah; Sswral-Dflpot lis I, e&gl, Mta&aH-te-f&l^ai BiauifcKami, Wien, I. Etisabethstrasse 6. Javna iacjava. Blago, prejefco od zapuS&nskega oskrbniltra no-davno propale veliko tovornice igra6, prodalo ae je za 4. del pmve vrednosu. Za ncverjtitno ntajbuo eeno 2 gld. D5 kr. dobi vtiakdo t-Icdccili uS komaduv krusuitt i graC', spoaobnih za dciko in duklice v»ake atarosti; po-6iy jo se proti poStncinu povzetji; to je; 1 Parisko Variete-glediste, prav dtcno in zanimivo okinc.no. 1 i'arobno skrinjieo, obsegajoco ujetega paso, kateri lioce pobcgttiti. 1 Sv. JUiklav/a. 25 krasnih kiu^ev za bozidno dreveace, najnovejfie baze. 1 kitajea, vedoo delawega in smeh vzbujajocega z mekanizmom. 12 krasnih sveeaikov za bozicno dreveace. 1 japanski kiosk, umetno delo, obsegajoCe kolibrija, ki se giba in prepeva. 1 pajacelj, umetno napravljen, znavsake bazeumetnij. 1 gozdili ski-at, kazoc jezik ua povelje. 12 pisauik svefcic za razsveCavo. 1 punea v koiiji, elegantno oblecena; kedarsevozi, tripija in. upije. 1 starorimska kocija z vprego. 58 komadov, stane samo gl. 2.95. Po vrhu pa dobi prav in brez doplacua rgajj pri prejema take igraSke zbir-ke I darilc obstojece iz 4 licnia, v jeklo rezanih slik. To slike so dobro posnete iz slavnih umetniskih del m se spoaobijo zlasti za okinSanje soban alt pa za danla odraslim. ffaroftla naj se blagoroljno poSiljajo pod naslovom: An das Exportiiaus international. Waaren. Wien, Stadt, Heimichshof, Magazine 8—9. Pri zaloMku H. IVicmaii-u y Ljubljani je na svitlo prisla knjiga pod naslovom: „Slovenska kuharica" ali navod okusno kuhati navadna in imenitna je-dila za 933 jedil, tudi popis kuhinjskega orodja, katero je v vsaki dobri kuhinji potrebno. in pri-stavek 14 jedilnih listov za vse okoliscine in potrebe. Spisala in na svitlo dala Magdaiena Pleiweis-ova. Drugi, pomno^eni natis. Da so te bikve „Slovenska kuharicaK ob-dinstvu j^ko potrebne, koristne in priljubljene, dokaz temu je urna razprodaja prvega natisa: ker je pa drugi natis §e pomnozen in tudi po-pravljen z novo in staro vago in mero, upamo da bodo na§e slovenske kuharice radostno po njih segale. Cena je mehko vezanim 1 gl. 50 kr., trdo vezanim pa 1 gl. 80 kr. Podpisani ima na prodaj prav dobro ih'olsko crno vino, disto naravno a ne oddaja je manj^ »eg° P° 56 li-trov skupaj. Alojzij Bader. prevzame potlpisani slovenskega, nemskega iu italijanskega jezika tearetiCno in prakticno zmozni ucitelj. On prevzame dva ali tri otroke premoL-nik starsev v popolno odgojo in prehrauenjc. Ker je njegova kida jako prile2na in v zdravi legi, ima dvori&ge, vrt in prav blizo tudi sadni vrt in vinograd, je gotovo za ta namen jako pripravna. Podpisani bode za to skerbel — in lehko u^e naprej zagotovlja — da bodo otroci, tudi fie niso posebno nadarjeni, dobro tiapredo-vali in da se nau6e zraven matern<"ga tudi Se enega zgorej omeiijcnih jezikov, Kdor 'Mi kaj vefi pozvedeti, naj se blago-voli pismeno ali osebno oberniti do Matija Leban-a uCitelja v ltonchi-ju na Primorskem. Anton Gregoric ,Via Ascoli" (v Gctu) sic v. 18 od znotraj — v (*orici 0 0 0 0 0 Jf sprejema vsako mizarsko in tapecirsko \/ delo ter garantuje, da bode dobro in t\ trajno izvrseno. Jf Priporoea ob enem svojo bogato y zalo^o liisue oprave (mobllij) tape-fl cirskega blaga iu sreal po prav spo-M dobnili cenah. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ml Badenska loterija. Dobitki od 60.000, 30.000, 15.000, 12.000, a krat po 10.000, 4 krat po 5000, 4000, okrafc po isOOO, & krat po 2UU0, 15 krat po 1000 mark itd. I mm mlk IS gl, a. t, n ?sa areckanja, II isvirnii: s:e:k ISO gl, „ „ „ „ „ Loterija za stavbo K.olenske stol. cerkve. po mark 75.000, 30.000, 15.0u0, 2 krat po 60v0, 5 krat po 3000, 12 krat po 15.000, 50 krat po 600, 100 krat po 300 in so 1200 denarnih dobitkor znaaajoCib skupaj 90.000 mark. I i.Tir&i srecka 3 gl, a, ?, II i.?i(&iii sreck 20 gl, „ „ Loterija za stavbo katol. cerkve v Kis- u in or on « 'Dobitisi po mark 45.300, 2 krat po 12.000, S11I»*JM u* 3 krat po tiOOO itd. 11.800 sreik dobi 230.000 mark. I mm srecka I gl, a, i, II izTirnih sreck 28 gl, „ „ Podpisani posilja sreeke za, vse to priljubljene loterije po navedcnib cenah, proti predplacila. Vsakemu delezniku se posljejo zastonj in franko dobitki in raz-k&zi vsacega sreckanjf.. Da bo mogo^e vsem zeljam v-streci, naj se naroeila kmalo doposljejo pod naslovom: Job. Geyer Frankfurt am Main rieben der kiinigl. Miinze. Izdavatelj itt odgororci urednik; JO0EF ZEL — Tiskar; MAlUiSix v Gorici,