BUENOS AIRES, 8. AVGUSTA (AGOSTO) 1957 Ano (Leto) No. (Štev.) Pismo iz Argentine Volitve, ki smo jih imeli v nedeljo 28. julija v ustavodajno skupščino, so bile za usodo Argentine in za bodoči razvoj političnega življenja v njej posebno po¬ membne. Izida volitev niso z napetostjo pričakovali le Argentinci, ampak tudi tisti del inozemstva, ki je, bodisi neposredno ali posredno, interesiran na orientaciji, stalnosti ali nestalnosti režima, ki vlada v tej južnoameriški dr¬ žavi. Izid teh volitev naj bi namreč po dolgi dobi pokazal, in dejansko je tudi dovolj jasno pokazal, razmerje sil po¬ sameznih skupin, nazorov ter ideologij. Slovenci smo z zanimanjem opazovali že volilno borbo samo, ki je bila v mar¬ sičem različna od volilnih borb, kakr¬ šnih smo bili mi navajeni; V Buenos Ai¬ resu se je večina shodov in zborovanj j vršila na prostem, kljub neprijetnemu zimskemu vremenu, v večernih urah, ko so odhajali z dela stotisoči nameščen¬ cev, uradnikov, obrtnikov, trgovcev, de¬ lavcev. Skoro vsak večer smo imeli pri¬ ložnost opazovati številne shode in zbo¬ rovanja. Pri nekaterih, na večjih trgih, je narastlo število poslušalcev na tisoče ali celo na deset tisoče; bilo pa je tudi mnogo zborovanj, kjer je govornik ob kakem spomeniku ali na križišču cest stal na zaboju in, govoril v mikrofon dvajsetim do tridesetim udeležencem in tistim, ki so šli mimo, se za nekaj tre¬ nutkov ustavili ter zopet nadaljevali pot. Katerikoli radio smo ob tistih ve¬ čerih odprli, smo mogli poslušati radi¬ kale, demokrate vseh vrst, kršč. demo¬ krate, 'socialiste in druge; "saj je samo v Buenos Airesu 17 strank postavilo kan¬ didate. Govorniki so v radiu napadali vlado, stranke, govorili so brez predhod¬ ne cenzure in zabeležena sta bila samo dva primera, da so govorniku prekinili govor v radiu, ker je menda, le pozabil, da so tudi v svobodni propagandi “certi denkjue fines”. "Nekateri Slovenci so pri teh volitvah že aktivno sodelovali; pa to ne samo o- ni, ki so prišli sem pred II. svetovno vojno. Tudi marsikaterega od “novih”, ki si je že oskrbel argentinsko držav¬ ljanstvo, je doletela obveznost — ude¬ ležba pri volitvah je obvezna — in pra¬ vica, de je volil. Volitve v Argentini 28. julija so bile resnično svobodne. Prinesle so pa tudi nekaj presenečenj. Prvo presenečenje so doživeli komuni¬ sti še pred volitvami. Komunistična stranka je namreč upala, da ji vlada ne bo dovolila postaviti liste in da bo lahko ribarila v kalnem tako, da bo sebi lahko prištela belih glasovnic kolikor bo hote¬ la. Pa je vlada komunistom odobrila li¬ sto in so morali na volitve. Rezultat: Okrog 5% oddanih glasov. O volilnih rezultatih samih je bilo mnogo debat in stav pred volitvami. Najbolj je bilo v ospredju vprašanje ka¬ tero krilo radikalne stranke odnosno katera radikalna stranka bo dobila veči¬ no. Ali dr. Frondizijeva, ki je kot pred¬ sednik stranke pozročil njen razkol, ali opozicija; ki jo vodi dr. Balbin? Večina je bila prepričana, da. bo zmagalo dr. Frondizijevo oficielno krilo. Zgodilo se je nasprotno. Dr. Balbinova stranka j.e dobila nad dva milijona glasov in pu¬ stila zadaj dr. Frondizijevo stranko za nad dvesto tisoč glasov. Pa ni mogo¬ če trditi, da dr, Frondizi ni sposoben. Splošno mu tudi priznavajo, da zna odlično zaigrati na demagoške strune. Nastopa sigurno in prepričevalno. Toda ravno to sigurnost in prepričevalnost je izgubil, ker je pri lovu za glasovi prišel sam s seboj v svojih izjavah v nemogo¬ ča nasprotja in celo v nasprotja z na¬ čeli lastne stranke. Kot predsednik ra¬ dikalne stranke je lovil istočasno pero- nistične in komunistične glasove, tik pred volitvami pa celo glasove iz kato¬ liških vrst. Takim skokom pa pristaši radikalne stranke niso mogli slediti. Tretje presenečenje je pripravila kr¬ ščansko demokratska stranka. Te vo¬ litve so bile zanjo “politični krst”. Saj je prvič nastopila. Ozračje v Argentini za širjenje krščanskodemokratičnih na¬ čel ni najugodnejše. Prav zato je njen uspeh izreden, ko je dosegla nad 400.000 | glasov in presenetila s. tem največje op¬ timiste. Uveljavila se je v vseh pokra¬ jinah Argentine in postala je četrta stranka v republiki. Tajni sestanek Tita in Hruščeva Kakor znano, je Hruščev ob svojem •zadnjem obisku v Pragi napovedal, da se bo v kratkem sestal s Titom. Ta se¬ stanek, ki je bil tajno pripravljen, je bil pretekli četrtek in petek v Romuni¬ ji, tako da sta se oba komunistična ve¬ ljaka sestala na pol poti med Beogra¬ dom in Moskvo. V sodelovanju s sovjetsko tajno poli¬ cijo je jugoslovanska tajna policija pri¬ pravila vse potrebno, da je bil sestanek popolnoma tajen in da tudi kraja sestan¬ ka ni bilo mogoče vnaprej ugotoviti. Z jugoslovanske strani sta za to poskrbe¬ la tudi Kardelj in Rankovič, ki sta se že dalj časa mudila “na počitnicah” v ZSSR s svojima ženama. Sovjetsko delegacijo je vodil Hruščev. Z njim sta prišla na sestanek zunanji minister Gromiko in prvi podpredsednik Mikojan. Tita sta spremljala Kardelj in Rankovič. Opaziti je bilo, da se sestan¬ ka ni udeležil Bulganin, prav tako ne bo on spremljal Hruščeva, ko se bo po¬ dal sredi tega tedna na obisk v Vzhod¬ no Nemčijo. Uradno poročilo o sestanku je bilo iz¬ dano istočasno v Beogradu in Moskvi šele v soboto zvečer. Poročilo pravi, da sta Tito in Hruščev razpravljala pred¬ vsem o problemih, ki so ovirali norma¬ len razvoj odnosov med obema država¬ ma. “Predstavniki obeh strank in vlad so proučili vrsto vprašanj, ki se tičejo odnosov med ZSSR in Jugoslavijo, prav tako’ probleme, ki se tičejo delovanja o- beh strank glede skupnih interesov so¬ cializma in miru širom sveta in zlasti probleme, ki ovirajo nadaljni uspešen razvoj medsebojnih odnosov. Obe dele¬ gaciji :sta tudi razpravljali o svetovnem položaju, o vrsti problemov mednarod¬ nega delavskega gibanja, o borbi za mir ijn za mirnost človeštva. .’ Obe strani sta potrdili sklep, da tro¬ šita delovali na nadaljni vsesplošni raz¬ voj medsebojnih odnosov in odstranili ovire takemu razvoju. Prav tako sta se sporazumeli o osnovnih problemih seda¬ njega mednarodnega položaja.” Poročilo nadalje poudarja, da se opa¬ ža veliko pojačanie enotnosti in brat¬ skega sodelovanja med komunistično in drugimi delavskimi strankami v vseh socialističnih državah in da je enotnost mednarodnega delavskega gibanja po¬ sebna važnosti. Obe delegaciji tudi po¬ udarjata, da se bodo odnosi med ZSSR in Jugoslavijo še nadalje razvijali na podlagi enakopravnosti, medsebojne po-, moči in sodelovanja, .suverenitete, neod¬ visnosti in nevmešavanja. Delegaciji sta potrdili važnost beograjske in mo¬ skovske izjave o razvoju prijateljskih odnosov med obema državama, o sode¬ lovali ju med KP ZSSR in Jugoslovan¬ sko komunistično zvezo na podlagi marksistično-jeninističnih načel in izra¬ zili pripravljenost izpeljati načela, po¬ stavljena v ten izjavah tudi v bodoče. Izdelali sta določne oblike sodelovanja med strankama in vzdrževanja stalnih sitkov z izmenjavanjem strankinih de¬ legacij, medsebojnih informacij in pu¬ blikacij. Opazovalci tega sestanka so mnenja, da na sestanku niso razpravljali o u- stvaritvi balkanske federacije med Bol¬ garijo in Jugoslavijo, na katero so mislili takoj po vojni, toda ji je naspro¬ toval Stalin. Dvomijo, da bi danes ZSSR pristala na politično tvorbo, ki bi ji na¬ čeloval Tito. Iz uradnega poročila pa je razvidno, da sta oba komunizma, sovjetski in ju¬ goslovanski, trdno povezana v politič¬ nih, gospodarskih in socialnih načelih. Tudi je jasno povedano, da se ZSSR ni odrekla vodstvu svetovnega komunistič¬ nega gibanja, kar v poročilu zakrivajo pod oznako “enotnost mednarodnega de¬ lavskega gibanja” in “socializma”. Go¬ spodarski rezultat tega sestanka pa je bila sovjetska obljuba o pomoči Jugo¬ slaviji v višini 250 milijonov dolarjev. Buiganmova zvezda ugaša? Ugibanja o bodočnosti maršala Bul- ganina, sovj. predsednika v zadnjih dve in pol letih, so se povečale zaradi po¬ ročila iz Moskve, da je bil izključen iz sovjetske delegacije, ki je imela za sre¬ do napovedan obisk v Vzhodni Nemčiji. Izgleda, da bo Bulganin kmalu moral plačati napako, da je večkrat menjal prijatelje in sovražnike v junijskem pretresu v Kremlju med Hruščevom in Malenkovo skupino. Malenkov, sovj. predsednik do nastopa Bulganina v fe¬ bruarju 1955, Molotov in Kaganovič, so bili izgnani iz prezidija sovjetske KP in obtoženi kot “proti-partijska skupina”. V zadnjih fazah junijske bitke za ob¬ last v Kremlju je Hruščevu najprej na¬ sprotovala večina prezidija, vključno Bulganin in trije izgnanci ter se je Bul¬ ganin nagnil na Hruščevo stran šele v zadnjem trenutku. Bulganin ni bil nik¬ dar močna politična osebnost, toda je bil trdno povezan s Hruščevom v poli¬ tičnem življenju po letu 1955 ter je po mnenju strokovnjakov deloval kot “po¬ litična ‘fronta” za partijskega vodjo. Že I med obiskom v Pragi pa je postalo o- čitno, da ga Hruščev polagoma potiska v ozadje. To je postalo jasno, ko se Bul¬ ganin ni udeležil konference, ki je bila pred dvema tednoma v Moskvi med so¬ vjetsko in italijansko KP, prav tako pa tudi ni bil prisoten na sestanku med Hrnščevom in Titom v Romuniji v četr¬ tek in petek. Prezidij je 22. julija imenoval Hru¬ ščeva in Bulganina za vodji strankine in vladne delegacije za obisk v Vzhod¬ ni Nemčiji. Toda preteklo soboto so v Moskvi objavili, da bo obe delegaciji vodil Hruščev sam, v spremstvu pod¬ predsednika Mikojana. Mikojan se je v zadnjih treh letih tesno naslonil na Hru¬ ščeva ter se je tudi udeležil sestanka s Titom. Menijo, da more on postati no¬ vi predsednik ZSSR. Padec Bulganina pričakujejo v sorazmerno bližnji bodoč¬ nosti, čeprav ne bo dramatskega znača¬ ja niti ne Ro posebnih obtožb proti nje¬ mu. Najverjetneje bo postal podpred¬ sednik ali pa bo dobil kakšno manj važ¬ no mesto v sovjetski hierarhiji. EL GENERAL ARAMBURU IRIA A RIO CUARTO EL 17 DE ESTE MES El primer magistrado fue invitado a presidir la ceremonia inaugural del mo- numento al Libertador, levantado en la ciudad de Rio Cuarto, de la provincia de Cordoba, que se realizara el 17 del mes en curso, fecha que se ha hecho co- incidir con el aniversario de la muerte de San Martin. El monumento esta integrado por cua- tro estatuas alegoricas que representan distintos aspectos de la vida del procer y se encuentra ubicado en la plaza San Martin, sobre la avenida Espaiia. Las estatuas se titulan “Juramento”, “Accion”, “Victoria” y “Renunciamien- to”, y son obra del escultor Libero Pe- rini, radicado en Rio Cuarto desde hace muchos anos. El monumento ha sido le¬ vantado por suscripcion de los poblado- res de la zona. BERLPfSKA DEKLARACIJA USA, Zah. Nemčija, Francija in An- \ Nemčijo njen zun. minister von Brenta- glija so podpisale ..H i:' .nršlitičn.a de-j no. Deklaracija ima, namen V zvreči odgo- klaracijo, v kateri izjavljajo, da so pri¬ pravljene resno se pogajati z ZSSR o nemški enotnosti in o evropski varnosti, kadar koli bi se pokazala možnost za napredek v teh vprašanjih. Toda ne mo- vornos.t za združitev obeh- Nemci j ,;a ZSSR na podlagi predlogov in zahtev zapadnih zaveznikov. Adenauer pa je doba zadoščenje, da so zapadne velesi¬ le potrdile svoje stališče, da ne bodo rejo razpravljati o koncesijah vnaprej, ; pristale na razorožitvene ukrepe, ki bi ne da bi mogle računati na odgovarja¬ joče koncesije od sovjetov. Zapadne velesile so tudi zavzele sta¬ lišče napram problemu vsenemških vo¬ litev in izjavile, da ni mogoče prisiliti združene Nemčije na nevtralnost ali de¬ militarizacijo. Vzhodna Nemčija je ne¬ kaj cini prej predlagala ustvaritev kon¬ federacije obeh Nemčij in njun umik iz NATO in varšavskega pakta, toda od¬ klonila vsenemške volitve. Deklaracijo, ki jo sestavlja 12 točk, so zapadne velesile in Zah. Nemčija podpisale v Berlinu, za USA, Anglijo in .Francijo njihovi veleposlaniki, za Zah. mogli škoditi nemški združitvi V Bon¬ nu se tudi zavedajo, da je Zapad izdal deklaracijo v zaslombo Adenauerja za septemberske volitve, zlasti s točko, ki pravi: “Tako dolgo, dokler bo Nemčija deljena, ne bo mogoče sklepati miru z Nemčijo in ne bo stabilnosti v Evropi. Združitev 'Nemčije v svobodi ni samo osnovna in pravična zahteva nemškega naroda, pač pa tudi edina zdrava podla¬ ga za stalen in miren red v Evropi. Vla¬ da -združene Nemčije mora imeti pravi¬ co svobodne izbire svoje zunanje politi¬ ke in mednarodnih zvez, vključno pra¬ vico obrambe na podlagi načel listine ZN.” M Z T E W N A V T E & E N Pred njo sta samo obe radikalni stranki in socialistična. Krščanškcdemo- kratska stranka je pri teh volitvah s krepkim korakom otopila v argentinsko politično areno. Svojevrstno presenečenje odnosno ra¬ zočaranje pa so pripravili pristaši prej¬ šnjega peronističnega režima. Med tem ko so se vse stranke v glavnem oprede¬ lile ali za spremembo ustave ali proti njej, so bivši peronistieni agitatorji pro¬ pagirali, naj volilci oddajo prazne gla¬ sovnice. Dosedanje štetje je pokazalo,, da so prazne glasovnice dosegle število nekaj nad dva milijona ali okrog 24% oddanih glasov. To naj bi predstavljalo moč pristašev prejšnjega režima. Nad številčnim rezultatom pa so v prvi vrsti razočarani peronisti sami, ker so raču¬ nali, da bodo dobili mnogo več. Na¬ sprotniki pa so mnenja, da je število praznih glasovnic vendarle visoko. Zaključek volitev, ki so bile 28. juli¬ ja 1957 v Argentini, bi bil tale: Aram- burujeva vlada je odprla demokraciji vrata na stežaj in jo povabila, da se na¬ seli v Argentini. Pri glasovanju se je večina, argentinskih množic odločila za demokracijo. Ali pa bo ta v Argentini ostala ali ne, zavisi od argentinskih množic in voditeljev strank. M. Pc vsem Čilu se je razširila azijska gripa. Za to boleznijo je zbolelo nad 500.1)00 ljudi. Več bolnikov je že umrlo. V Boliviji so v zadnjem času odstra¬ nili hudo notranjepolitično krizD. Pod¬ predsednik N. Chavez, ki je nedavno po¬ dal ostavko, češ, da se ne strinja z go¬ spodarskimi načrti predsednika Herna- na Sileza Suazo, je ostavko umaknil. Položaj na Kubi se iz dneva v dan vse bolj zaostal‘e. Opzicija nadalje z vsemi sredstvi nastopa proti vladi Fulgencija Batiste. Med opozicionalci, ki uprizarja¬ jo stavke po vsej državi, in oboroženimi silami je prišlo na več mestih do spo¬ padov. Vlada je ukinila ustavne svobo¬ ščine. V Severni Ameriki je tamošnja komu¬ nistična stranka izključila svojega pred¬ sednika Williama Fosterja, ki je 25 let vodilo to politično ^kupino. V Guatemali je vlada imenovala voja¬ ško sodišče, ki bo sodilo enega, naredni¬ ka in 16 vo'akov častne straže v pred¬ sedstvu vlade. Vsi so obtoženi, da so bili soudeleženi pri umoru predsednika Castillo Armasa. Poleg teh so v zvezi z umorom prejšnjega predsednika zaprli tudi še enega majorj^, dva pomočnika in 42 civilistov. Angleška kraljica je podpisala zakon o ustanovitvi Federacije Britanskih An¬ tilov. Federacija šteje kakih 3 milijone prebivalcev. Francoska vlada je sklenila znižati državni proračun za 600 milijonov fran¬ kov. Zahednonemški kancler dr. Konrad Adenauer se je kot “81 letni mladenič” ppdal s posebnim vlakom na volilno kampanjo v spverne nemške province. Med vožnjo bo govoril kar z vlaka na vseh več ih železniških postajah ter bo pozival Nemce, da tudi pri tokratnih vo¬ litvah izkažejo zaupanje njegovi vladi in s tem še bolj utrde sedanji evropski obrambni sistem. Kadarjeva komunistična vlada na Madžarskem je začela z novimi nasilji proti svojim političnim nasprotnikom'. Tako je tajna komunistična policija v zadnjem času zaprla več katoliških du¬ hovnikov, češ, da so po naročilu kardi¬ nala Mindszentija ukradli več važnih državnih aktov, ki se nanašajo' na sta¬ lišče madžarske komunistične vlade na¬ pram kat. Cerkvi. Po teh aretacijah in napadih na kardinala nekateri sklepajo, da madžarski komunisti pripravljajo nov proces proti kardinalu Mindszenti- ju. Poleg kat. duhovnikov so na Madžar¬ skem zaprli tudi več funkcionarjev dveh madžarskih protikomunističnih strank-Madžarske krščanske stranke in Madžarske demokratske zveze — ki sta bili ustanovljeni med zadnjo revolucijo. Aretacijo so izvedli zaradi “protirevo¬ lucionarnega in protizakonitega dela” funkcionarjev te stranke. Alžirski uporniki so se začeli zbirati GENERAL ARAMBURU BO 17. AV¬ GUSTA POTOVAL V RIO CUARTO Predsednik republike general Pedro Eugenio Aramburu je sprejel povabilo naj bi predsedoval slavnostim, ki bodo dne 17. avgusta t. 1. ob odkritju spome¬ nika Osvoboditelju generalu San Marti¬ nu v mestu Rio Cuarto ob obletnici nje¬ govega rojstnega dne. Spomenik sestavljajo štirje alegorični kipi, ki predstavljajo razna obdobja iz življenja generala San Martina, in sicer Zaprisego, Borbo, Zmago in Odpoved. Izdelal jih je pa kipar Libero Pierini, ki že več let živi v mestu Rio Cuarto. De¬ narna sredstva za postavitev spomenika generalu San Martinu na istoimenskem trgu je zbralo ljudstvo. DR. ADENAUERJEVE BESEDE NEMŠKI MLADINI Dr. Adenauer je poslal kongresu nem¬ ške kršoinsko demokratske r M ladine le- pt? : : .v' i(v *w katerega pesruv mamo naslednje zanimive misli, ki ve¬ ljajo za vse narode in vse čase: “Nič ni lažjega kot očitati nesposob¬ nost osebam, ki so vodile ali še vodijo usodo domovine. Toda to delajo prav tisti, ki so resnično nesposobni, kajti prvo delo sposobnega človeka je vendar v tem, da stopi na mesto nesposobnega.. Kdor pa niti tega ne zna, dokazuje, da je popolnoma nesposoben, razen v vpit¬ ju in kričanju. Tudi ni nič lažjega, kot vedno snova¬ ti in nuditi javnosti nove ideje in za¬ htevati, da naj nekdo te ideje uresniči. Nasprotno pa je silno težko spraviti v življenje eno samo zamisel z lastnimi močmi. In uresničiti eno samo pametno zamisel je več vredno, kot napisati sto predlogov, ki naj jih uresničijo drugi. Mladina ima pravico in dolžnost, da kritično motri in ocenjuje delo starej¬ ših. Sme tudi to delo odkloniti. Smeš¬ no pa je, ako od starejših zahteva, da naj opuste svojo začrtano pot in še po¬ dajo na njihovo. V življenju so besede koristne, toda dejanja so neprimerno bolj koristna in več vedna.” v Tunisu in od tam napadajo franco¬ ske vojaške postojanke. Jordanija je prekinila diplomatske | stike s Siri o zaradi neprestanega ro¬ varjenja te države proti Jordaniji. V spor obeh držav se je takoj vmešala Sovjetska zveza 'in obtožila Jordanijo, da je v službi zahodnih kapitalistov. Si¬ riji obljublja svojo pomoč. Molotov je živčno hudo zbolel. Tako vedo povedati angleški listi. Kitajsko komunistično časopisje je v zadnjih desetih dneh že četrtič objavilo poročilo, da so tudi na Kitajskem od¬ krili veliko zaroto, ki je imela namen zrušiti sedanji komunistični režim. Isto¬ časno kitajsko komunistično časopisje silovito napada Vatikan zaradi podpore, ki jo boje nudi “Čangkajškovi kamarili”. V Omanu so Angleži nadaljevali z le¬ talskimi napadi proti upornikom. V ak¬ cijo so stopili tudi suhozemski oddelki. Upornikom so zadali hud poraz. Sedaj se v neredu umikajo. Naročajte in širite Svobodne Slovenijo Prispevajte v tiskovni sklad Bs. Aires, 8. Vin. 1957 - No. 32, Stran 2. SVOBODNA SLOVEMIIA Škof dr, Rožman v Liege-u in v belgijskem Limburgu Sredi neznosne vročine je v petek 5. julija proti večeru Prevzvišeni dopoto¬ val v avtu g. Zdravka Revna iz Mer 1 - lebacha v Liege, največ je belgijsko in¬ dustrijsko središče. Nastanil se je pri benediktinkah. V soboto je bilo njemu na čast kosi¬ lo v domu za tuje duhovnike, kjer poleg slov. stanujejo še flamski, madžarski, nemški, dva poljska, španski in ukrajin¬ ski duhovnik. Kosila se je udeležil tudi škofov zastopnik za tujce v škofiji kano¬ nik g. Nullens. Popoldne je Prevzvišeni obiskal pom. škofa Msgra Van Zuillena. Škof Kard- hofs se zaradi bolehnosti in visoke sta¬ rosti že dalje časa ne kaže v javnosti. V nedeljo ob desetih je bila škofova maša za Slovence in Hrvate v Seraingu, 9 km izven Llčge-a. Tu so visokega go¬ sta pozdravili s priložnostnimi deklama¬ cijami slovenski fant ter hrvatska dekli¬ ca in fantek. Ker imajo tu večino Hr¬ vatje, je ljudsko petje bilo večinoma v hrvaščini. Verski nagovor je Prevzvi¬ šeni navezal na praznik slovenskih a- postolov sv. Cirila in Metoda. Po maši je vsakdo želel visokemu go¬ stu podati roko in z njim spregovoriti kako besedo. Prevzvišeni je rad vsake¬ mu posvetil nekaj časa. Pred razhodom smo se slikali. Kosilo je bilo v zavodu sv. Alojzija, kjer gospodinjijo hrvatske sestre. Prevzvišeni v Eisdenu Popoldne ni bilo časa za odmor, ker se je bilo treba že pred tretjo uro od¬ peljati v dobrih 50 km oddaljeni Eisden v Limburgu. Tu je najbolj strnjena skupina Slovencev v Belgiji. Imajo svo¬ je društvo sv. Barbare, Slomškov kro¬ žek za mladino, mešani in moški zbor, ki ju že dolga leta vodi upokojeni rudar, izredno požrtvovalni g. Štefan Rogelj. V Eisdenu sta pred cerkvi o Prevzvi- šenega pričakala krajevni župnik g. Pee- ters in škofov zastopnik kanonik Nul¬ lens. Mala Šnurerjeva Olgica je v na¬ rodni noši škofu izrekla dobrodošlico in mu izročila slovenski šopek. Ko je Prev¬ zvišeni s premstvom stopal proti oltarju, je po krasni novogotski cerkvi ubrano zadonela v pozdrav poznana, a nikoli za¬ starela slovenska pesem “Zlatomašnik bod’ pozdravljen’. Tudi med mašp je ves čas lepo prepevar naš mešani zLor. Svoj verski nagovor je Prevzvišeni spet navezal na praznik sv. bratov Cirila in Metoda ter je zbrane slovenske rojake pozival k zvestobi idealom, za katere sta se borila in živela slovenska apo¬ stola. Slovesnosti v cerkvi je v rudniški dvo¬ rani sledila kratka prireditev v počasti¬ tev visokega gosta. Poleg številnih ro¬ jakov, ki so prihiteli Iz vseh okoliških rudarskih naseli', predvsem pa iz Wa- terscheja, Winterslaga in Zwartberga, so se zbrali v dvorani škofov namestnik kanonik g. Nullens, krajevni župnik, zastopniki rudnika, zastopniki Hrvatov in zastopniki Slovencev iz Holandije. Od slovenskih duhovnikov so bili navzoči gg. Ilc Tone, Flek Vinko, Kokol Franc in krajevni izseljenski duhovnik g. Vin¬ ko Žakelj. Prireditev je začel mbŠki zbor s' pes¬ mijo “Zadoni nam!” Sledil je pozdravni govor krajevnega slovenskega izseljen¬ skega duhovnika v flamščini in sloven¬ ščini, zatem so se pa na odru vrstile naslednje točke: nastop moškega zbora, zborne deklamacije in mešani zbor. Vsi so se resno potrudili in so s svojimi točkami napravili na vse na;lepši vtis. Mala Mrakova Marija Jožefa in Nova¬ kov Tinček sta zelo ljubko povedala vsak svojo deklamacijo. Zastopnik Hr¬ vatov g. Oreškovič Oto je Prevzvišene- ga pozdravil v toplih besedah. Oglasil se je k besedi tudi škofov zastopnik kanonik g. Nullens. V imenu krajevnega škofa je izrekel dobrodošli¬ co našemu Prevzvišenemu, nato pa se je obrnil k pevcem ter je v navdušenih besedah hvalil kulturno delavnost slo¬ venskih delavcev v Belgiji. Za zaključek je povzel besedo škof dr. Rožman. Pohvalil je pevce ter vsem navzoč'm izrekel priznanje za njihovo slogo ter zvestobo veri in narodu. S’avnostna akademija je bila s tem zaključena, a ljudje kar niso mogli odi ti iz dvorane, ker so čakali na prilož¬ nost, da bi z visokim gcstom osebno spregovorili nekaj besed. Prevzvišeni se je z vsemi rokoval, j ; h poslušal, bodril, tolažil in blagoslavljal. Po akademiji je krajevni slov. izse¬ ljenski duhovnik Prevzvišenega, goste in odbornike društva sv. Barbare pova¬ bil na čašo vina. Tako je potekla nedel‘a škofovega o- biska v Liege-u in Eisdenu. Za škofa je bila zelo naporna, a vendar tolažljiva, za izseljence pa vesela in pomembna ta¬ ko, da je nikoli ne bodo pozabili. Duhovni oče med svojimi Naslednje tri dni je Prevzvišeni ma¬ ševal v Eisdenu. Pred in po maši je nu¬ dil priložnost za spoved. Čez dan je v družbi slov. izseljenskega duhovnika g. Žaklja obiskoval bolnike, katere je po¬ polnoma očaral s svojo preprostostjo in dobroto. Zvečer ob pol deveti uri pa so se Slovenci zbrali pri kapelici sredi ko¬ loni'® k rožnemu vencu in litanijam. Pobožnost se je vršala po zgledu majni¬ ških nmarftie. Zvezni predsednik slo¬ venskih društev v Belgiji je molil rožni venec, študent Vili litanije, ljudsko pet¬ je pa je vodil pevovodja g. Štefan. Prevzvišeni je vsaki desetki rožnega venca določil namen in ob zaključku je še spregovoril bodrilno besedo. V torek popoldne je b : l na sporedu ogled novih cerkva v Waterseheju, Zwartbergu in Geounku. V sredo je Prevzvišeni spet obiskal nekatere bolni¬ ke, nakar se ‘e za kosilo ustavil v Die- peunbecku pri starosti Slovencev v Bel¬ giji g. Francu Časarju. Prenočil je v Liege-u. V četrtek popoldne smo obi¬ skali Notre Dame des Pauvres v Ban- meux, znamenito belgijsko božjo pot, kjer je Prevzvišeni ob treh dal bolni¬ kom blagoslov z Najsvetejšim, si ogle¬ dal načrte za novo baziliko, obiskal slo¬ vensko redovnico iz Prekmurja in se na¬ to odpeljal v lepo naravo ardenskih hri¬ bov. Vročina je sicer nekoliko popustila, a sonca še vedno ni manjkalo. Ardeni so Prevzvišenega očarali s svojimi tem¬ nimi gozdovi in slikovitimi griči ter dolinami. A kaj, ko pa čas tako beži! Ob 19.15 uri smo morali biti že v Lie¬ ge-u, da pričakamo g. Naceta Kunstlja, rojaka iz Vrhnike pod Št. Joštom, ki je v teh dneh že drugič prihitel iz Londo¬ na v veselje Prevzvišenemu in sobra¬ tom. V petek popoldne je Prevzvišeni s spremstvom spet potoval v Eisden, kjer ga je že pričakoval odbor društva sv. Barbare, pevci in mladina. Zvezni pred¬ sednik g. Krpač Franc je škofu dr. Rož¬ manu izrekel dobrodošlico, nakar se je ob čaši vina ali piva razvil prost razgo¬ vor. Moški in mešani zbor sta zapela več pesmi. Hitro, prehitro je minil čas in ob pol deveti uri smo se spet zbrali pri kapelici sredi rudarskega naselja k poslovilni pobožnosti. Slovenski izseljenci so se z hvalež¬ nostjo v srcu, globoko ganjeni, poslav¬ ljali od svojega škofa in duhovnega o- četa. Vsem je prehitro minil teden tega izrednega obiska. V tolažbo jim je bilo, ko so smeli re¬ či: “Na svidenje na zlati maši v Keve- laerju!” V-ko KOROŠKA Za pravice koroških Slovencev V Svobodni Sloveniji smo budno za¬ sledovali boj koroških Slovencev za iz¬ vedbo tistih določil avstrijske mirovne pogodbe, ki vsebujejo razne pravice v pogledu enakosti slovenskega jezika v državnih uradih in ustanovitev sloven¬ ske srednje šole v Celovcu. Za dosego teh pravic so koroški Slovenci nastopali enotno. Njihovi napori so bili kronani z uspehom. Avstrijska vlada je končno u- stanovila v Celovcu za slovensko manj¬ šino slovensko gimnazijo in za njenega orvega ravnatelja je bil imenovan dr. loško Tischler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Z ustanovitvijo slovenske gimnazije v Ce'ovcu za slovensko manjšino na Ko¬ roškem, skrb koroških Slovencev za toč¬ no izpolnjevanje vseh določil avstrijske mirovne pogodbe, ki so v korist Sloven¬ cem, ni prenehala, še naprej se z vso odločnostjo zavzemajo za njihovo izved¬ bo. Da bi njihova zahteva dobila čim več¬ ji poudarek, sta obe slovenski osrednji organizaciji na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij, sklicali koncem junija veli¬ ko zborovanje zastopnikov koroških Slo¬ vencev iz vseh predelov te dežele. Bilo Msgr. Albin Melisa je kot ta mik ško- i fovskega odbora za emigrante in kot predsednik Comision Catolica Argenti¬ na de emigracion vodil vse delo za e- migrante v Argentini. Sedaj je postal generalni vikar svoje škofije blizu Tu¬ rina v Italiji. Na svoje novo službeno mesto bo kmalu odšel. V Argentini je za emigrante opravil veliko delo. Slo¬ vencem je bil zelo naklonjen ter jih je imel rad. Ob njegovem odhodu iz Ar¬ gentine bo v nedeljo 11. avgusta t. 1. popoldne ob petih v cerkvi Ntra Sra de Balvanera, Bartolome Mitre 2411, Bs. As — ob kolegiju San Jose, Azcuenaga in Mitre, slovesna zahvalna maša, pri kateri bodo peli pevski zbori raznih emi¬ grantskih skupin. Slovenski pevski zbor Gallus bo pel od darovan 'a do povzdigo¬ vanja. Slovenski emigranti se bodo zbra¬ li v cerkvi ob slovenski zastavi. je v Celovcu dne 23. junija ter se ga je udeležilo nad 300 slovenskih zastopni¬ kov. Ob pričetku in zaključku zborova¬ nja so zapeli radiški pevci nekaj narod¬ nih pesmi, tamburaši iz Zahomca so pa zaigrali vrsto lepih melodij. Z določbami avstrijske mirovne po¬ godbe, ki govore o pravicah slovenski manjšini v Avstriji, se je bavil predsed¬ nik Zveze slovenskih organizacij dr. Franc Zwitter. Omenjal je vrsto spora¬ zumov, ki jih je Avstrija izvedla v zad¬ njem času z Nemčijo, nadalje odpravo diskriminacije proti nekdanjim naci¬ stom. Govornik je naglašal, da je vse to v redu, “toda tudi narodna manjši¬ na ima sveto pravico, da opozarja vlado na rešitev vprašanj v zvezi z uresničit¬ vijo čl. 7 avstr, pogodbe. Naglašal je, da mora sleherna izvršitev določb tega člena temeljiti na priznanju Južne Ko¬ roške kot dvojezičnega ozemlja, kjer je prisostnost prebivalstva s slovenskim materinskim jezikom pravilo in ne izje¬ ma, ki bi jo bilo treba šele. posebej ugo¬ tavljati s posebnimi glasovanji”. Odloč¬ no je zavrnil sleherni “referendum ter “osebna priznanja” in izjave, ki bi se v danih razmerah izmaličile le v pritisj; močnejšega nad šibkejšim in končale v postopnem odvzemanju sedanjih pra¬ vic”. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tischler je kot šol¬ nik zavzel stališče k vsem šolskim vpra¬ šanjem začenši pri dvojezični osnovni šoli in nedavno ustanovljeni slovenski gimnaziji. Poudarjal je, da je šola pri¬ prava za življenje in da se je prav zgo¬ dovina zadnje dobe na Koroškem v znat¬ ni meri odigravala prav pod vplivom šolskega vprašanja. Bistveno spremem¬ bo je prineslo šele leto 1945, ko je na¬ mesto dotedanje nemške in utrakvistič- ne šole, ki sta obe ponemčevali sloven¬ sko mladino, nastal nov tip šole, t. j. dvojezična šola. Bistvena razlika s pred¬ vojnim stanjem je v tem, da prejšnja utrakvistična šola ni poznala oboje¬ stranskih obveznosti. V njej so se mo- | rali slov. otroci učiti nemščine, nemški (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA. V Buenos Airesu se bo 15. avgusta začela gospodarska konferenca ameri¬ ških držav. Začel jo bo z nagovorom predsednik republike: general Pedro Eu- genio Aramburu. Na konferenco bodo poslale svoje opazovalce tudi nekatere evropske države. Po volitvah za ustavodajno skupščino so vodstva posameznih političnih strank že začela misliti na priprave za splošne volitve februarja meseca prihodnjega leta. V zvezi s tem so se začeli znova omenjati razni predsedniški kandidati. Pri Frondizijevcih je že tako kandidat dr .Frondizi, pri radikalih dr. Balbina, omenjajo za predsedniškega kandidata samega dr. Balbina, drugi dr. Zavalo Ortiza, nekateri pa tudi dr. Sabattina. Pri demokratih, ki so na zadnje volitve šli razdvojeni tako kot radikali, se je začela znova akcija naj bi se obe demo¬ kratski stranki —- konservativna in na¬ predna — združili. Pri tej politični sku¬ pini se nekateri zavzemajo tudi zato, da bi vse sredinske demokratske stranke postavile skupnega predsedniškega kan¬ didata, da bi tako preprečile dr. Fron- dizijevo izvolitev. Pri socialistih so se po volitvah pojavila nova trenja. Skupi¬ na radikalnejših socialistov je v zad¬ njem času začela hudo napadati stara soc. prvaka dr. Palaciosa in dr. Alicijo Moreau de Justo. Do notranjih trenj je v zadnjem času prišlo znova tudi pri dr. Frondizijevih radikalih zaradi za¬ držanja nekaterih funkcionarjev te stranke, ki so po volitvah poslali čestit¬ ke zmagovalcu dr. Balbinu. Radikalnejši elementi so jih hoteli iz¬ ključiti, drugi so pa bili proti temu. Več sestankov, na katerih so razprav¬ ljali o teh vprašanjih, je zato zaključi! splošen pretep in zmerjanje. Veliko ne¬ zadovoljstvo proti samemu dr. Frondi- ziju med njegovimi lastnimi pristaši se je pa pojavilo zaradi njegove izjave, da bo v slučaju izvolitve za predsednika dovolil peronistično stranko ter da se bo Peron lahko vrnil domov. Krščanski demokratje so po volitvah dali izjavo, v kateri poudarjajo svoje zadovoljstvo j nad dosežnim velikim uspehom pri vo¬ litvah. Predsedniškega kandidata za prihodnje volitve še niso določili. V po¬ štev prihajajo tri vodilne osebnosti: predsednik dr. Lewis, ter dr. Ayarraga- ray in dr. Ordoiiez. Za Čilom in drugimi državami se je gripa začela močno širiti tudi po neka¬ terih argent. provincah. Zlasti v and¬ skih provincah je za to boleznijo zbole¬ lo veliko oseb. Tako v provinci Mendo- zi 180.000 oseb. Zdravstvene oblasti sve¬ tujejo ljudem zmernost v jedi in naj ne zahajajo na množične prireditve. Pone¬ kod so zaradi gripe zaprli vse šole. Pristaniški delavci v Buenos Airesu so stopili v stavko. Ker zanjo ni zadost¬ nih razlogov, jo je vlada proglasila za protizakonito. Vojna ministrstva ter po¬ licija so podvzela potrebne ukrepe, da J se je delo v pristanišču obnovilo. Položaj v Jugoslaviji v minulem letu Komunisti so zlasti ob razpravah o slabem gospodarskem položaju znova začeli poudarjati tudi potrebo po “de- j mokratizaciji” življenja ter “ljudsko u- pravljanje in soodločanje” Vedno bolj govorijo o pomenu samoupravljanja in družbenega upravljanja v ustanovah kakor prosveti, zdravstvenih in huma¬ nitarnih zavodih in ustanovah. V zad¬ njih nameščenci sami nimajo delavske¬ ga sveta. Podjetja ali ustanove ne u- pravljajo sami, ampak so nameščenci le del celote, h kateri pritegnejo vse organizacije, ki so interesirane na tej ustanovi. Univerza, razne šole, bolnice imajo upravne odbore, v katerem so predstavniki dotične ustanove in pred¬ stavniki raznih družbenih organiz. cij, ki so na tej ustanovi zainteresirane. Ta družbeni odbor izvoli svoje predsedstvo, ki odloča o vsem. Pri bolnicah je zdrav¬ nik podrejen temu odboru. Državni u- pravni aparat ima yedno manj vpliva na ustanove, odločna pa po predstavni¬ kih družbenih organizacij, ki so stood¬ stotno komunisti. Značilnost je uprav¬ ljanje kulturnih in humanitarnih usta¬ nov po ljudstvu. Tako komunisti vežejo ljudi v mrežo. Take mreže so: stanov¬ ski svet, potrošniški svet itd. Skoro vsa¬ ka stvar, ki je, ima svoj družbeni svet. Kdor ima n. pr. več kot dve stanovanji, ne upravlja več hiše. Ga tudi ne razla¬ stijo, ampak upravljanje ima svet, se¬ stavljen iz prebivalcev dotične hiše. Pri več kot dveh stanovanjih lastnik ostane prejšnji, hišo pa upravlja upravni svet ali odbor dotične hiše. Ta odbor določa najemnino, pobira najemnino, od kate- j re dobi 10% lastnik, vse drugo pa od¬ bor. Potrošniški svet je sestavljen takole: Vsaka trgovina si iz svojih prodajalcev izvoli svoj svet. Ni več nobenega podjet¬ ja ali ustanove ali večje stvari, ki ne bi imela svojega sveta. Vse to je mreža, da komunisti z njeno pomočjo vežejo ljudi na svoje principe. To je njihovo sredstvo, s katerim načrtno hro¬ mijo delavnost in miselnost prejšnjih sistemov. V šo’ah ta načrt izvajajo s š'Iškim upravnim odborom, v katerem so: 1) za¬ stopnik šole, ki ga izvolijo, 2) zastop¬ nik Socialistične zveze delovnega liud- stva, 3) Zastopnik Društva prijateljev mladine, 4) Zastopnik Rdečega križa, 5) Zastopn'k kake zdravstvene organi¬ zacije, 6) Zastopnik Društva Partizan itd.) Vsi skupaj izvolijo iz vseh zastop¬ nikov, to je šole in zainteresiranih or¬ ganizacij, funkcionarje (predsednika, tajnika, blagajnika itd.). Kmetijstvo Ker so komunisteni veljaki sprevide¬ li, da s svojim dosedanjim načinom pre¬ tvarjanja vasi v “socialistično” vas, ni¬ so uspel', so začeli povsod forsirati splošne kmetijske zadruge. Kar čez noč so začeli udarjati po prejšnjem siste¬ mu in na vso moč hvaliti “svobodno” za¬ družništvo. To so delali komunistični ve 1 jaki od Tita in Kardelja navzdol do zadnjih vaških komunističn'h priganja¬ čev. Od povsod je prihajala samo zahte¬ va: Kmetijski proizvodnji je treba po¬ svetiti vso pozornost. Da bi kmete pritegnili še bolj k za¬ drugam, so v novem družbenem načrtu za leto 1957 predvideli večjo mehani¬ zacijo za obdelovanje polja. To meha¬ nizacijo bodo izvajali s pomočjo zadrug, ki za stroje —- n. pr. mlatilnice na e- lektrični ali konjski pogon, razne polje¬ deljske stroje, na razna vozila -— ne plačujejo nobenih taks, med tem ko so občutne takse za vse orodje za vse tiste kmete, ki niso člani zadrug. Komunisti mislijo na ta način kmetu odvzeti pri¬ vatno iniciativo, ga pritegniti v zadru¬ go in tako počasi navajati na “sociali¬ stično skupnost”. Končni cilj komuni¬ stov je ostal isti: socializacija vasi. Spremenili so samo taktiko, da pri kme¬ tih ne bi vzbujali več odpora. Ker imajo zadruge na razpolago vse, kar je za kmetijstvo potrebno — umetna gnojila in sredstva za pobi'anje raznih škodljiv¬ cev itd. itd., kmetje vse te stvari na¬ bavljajo pri zadrugah, v katerih dela tudi precej zadrugarjev iz predvojnega zadružnega življenja. Sodelovanje kme¬ tov z zadrugami v glavnem njihove mi¬ selnosti ni prav nič spremenilo; ostali so še naprej odločni nasprotniki komu¬ nizma. Dosegli so pa to, da so sociali¬ stično ost zadrugam odkrhnili. V sploš¬ nem je mogoče reči. Od socialistične miselnosti so kmetje nekaj gotovo pri¬ zadeti, vendar je njihov odpor proti ko¬ munizmu ostal tak, kakor je bil poprej. Ta odpor je najbolj razviden iz dejstva, da so komunistične celice v podeželju skoro popolnoma izginile. Kmet je proti komunizmu skoro imun. Kakor ni za re¬ volucijo, tako tudi ni za komunizem, ker je v bistvu proti privatni lastnini in revolucionaren. Socializacija vasi, ki bi jo radi dosegli komunisti, je za komu¬ niste samo nekako vmesna stopnja iz katere bi nato pozneje gradili komuni¬ zem tudi na vasi. Toda kmetje ostajajo to, kar so bili. Od zadrug jemljejo vse, kar potrebuje¬ jo, duhovno se pa ne prodajajo, čeprav jim je sedaj precej bolje, kakor je bilo poprej. Sedaj lahko svobodno določajo cene na trgu in to po zakomu o ponud¬ bi in povpraševanju, kmečki trg je svo¬ boden, prav tako je svobodna proizvod¬ nja in kmetje lahko sade, kar sami ho¬ čejo. Veliko je pa ogorčenje kmetov še vedno zaradi visokih davkov, ki jih od leta 1955 naprej predpisujejo po ka¬ tastrskem donosu in temu še pridajo do¬ nos za spremenjeno kulturo “na boljše” (prej so jih predpisovali po dohodku.) Ta¬ ko je pri kmetih nezadovoljstvo zaradi previsokih davkov, pri delavstvu pa za¬ radi prenizkih plač, ki niso v razmerju z njihovim delom. Ostala gospodarska vprašanja Trgovine so komunisti podružabili do nalmanjših trgovcev in je tako vsa tr¬ govina pcdružabljena. Gostilne so na de¬ želi, kjer niso donosne, a so potrebne, še privatne in so gostilničarji kot pri¬ vatni podjetniki vključeni v gostilniško zbornico .Strogo pazijo na privatne go¬ stilničarje, zlasti glede izpolnjevanja higijenskih predpisov. Tudi pijančevanja ne dopuščajo. Prostitucija ni dovoljena. Ženske, ki se ji predajajo, spravljajo v poboljše- valnice. Privatnih obrtnikov je še precej. Sploh prevladujejo ter so organizirani v obrtni zbornici, ki je dosegla, da bo¬ do vsi njeni člani dobivali zavarovalni- Odvetniki in deloma duhovniki ter o- stali svobodni poklici, imajo pokojnino. Zdravniki sicer imajo še privatno prak¬ so, vendar so zelo visoko obdavčeni. Je pa gotovo, da jim bodo privatno prakso odvzeli. Vsi znaki to potrjujejo. Invalidsko in starostno zavarovanje je široko izvedeno. Starostne pokojnine dosegajo v proračunu visoke postavke. Tako dosegaje izdatki za razna zavaro¬ vanja skoro toliko, kakor za vojsko. Po¬ kojnine so pa majhne. Z njimi ljudje nikakor ne morejo živeti. Rdeči oblastni¬ ki pa nezadovoljne upokojence nepresta¬ no tolažijo, da jim bodo pokojnine zvi¬ šali. Doslej je ostalo vedno samo še pri obljubah. Mladina-družina Komunistična oblast v Jugoslaviji si je vsa leta z vsemi sredstvi prizadeva¬ la, da bi si pridobila mladino. V vseh ; šolah, od otroških vrtcev pa do univerze je vzgoja strogo materialistična. Mla¬ dini so dajali na razpolago vse mogoče ugodnosti. Toda je niso pridobili zase. Srednješolska in visokošolska mladina je 80% proti komunizmu. Stane Kavčič, namestnik predsednika Izvršnega odbo¬ ra LRS Borisa Kraigherja, je sam pri¬ znal v knjigi, ki jo je napisal: “Mi mla¬ dine nimamo, ker je nismo razumeli. Mladina ni doživela tega, kar smo doži¬ veli mi. Sedanja mladina je individuali¬ stična. Mi bomo morali graditi na seda¬ njem stanju”. Zato pravi: “V družini naj. se mladini kaže, da je komunistična ideja boljša kot pa druge”. Predlaga dve sredstvi: 1. Vzgled komunistov in 2. živahno, smotrnejše delo za vzgojo mla¬ dine in njeno vključitev v organizacijo Ljudska mladina Slovenije. (Nad.) Buenos Aires, 8. VEL 1957 SVOBODNA SLOVENITA Stran 3. ^Tirnice iz ""izvršni svet LRS je sprejel zakonski osnutek o poklicnih gledališčih, ki ure¬ ja ustanavljanje in status poklicnih gledališč v Sloveniji. Zak. osnutek dolo¬ ča, da mora biti za ustanovitev dram¬ skega gledališča zagotovljeno minimal¬ no poklicno vodstveno in umetniško o- sebje, t. j. upravnik gledališča, 2 reži¬ serja, potrebno število igralcev in igralk ter nujno potrebno pomožno osebje. Za operno gledališče pa sta poleg tega Je potrebna najmanj 2 poklicna dirigen¬ ta in najmanj 34 članov orkestra. Za vzdrževanje gledališča morajo biti se¬ veda zagotovljena tudi denarna sred¬ stva. Po tem zak. osnutku mora poklic¬ no gledališče uprizoriti na leto 150 predstav, v primeru pa, da drama in o- pena delujta v enem poslopju, mora¬ ta obe gledališči dati skupaj 250 pred¬ stav. Osnutek zakona obravnava samo poklicna gledališča, za amaterska gle¬ dališča nameravajo izdati poseben za¬ kon. V Ljubljani so ustanovili sklad LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Vanj se bo stekal določen del davka na dohodke od avtorskih pravic. Drugi do¬ hodki sklada bodo razne dotacije, dari¬ la in volila. Okrajna odbora Soc. zveze del. ljud¬ stva v Mariboru in Ptuju se zavzemata za združitev mariborskega in ptujske¬ ga okraja. Filip Italan-Kumbatovič, profesor na ljubljanski Akademiji za igralsko umet¬ nost, je bil nedavno imenovan za dopis¬ nega člana iz Jugoslavije za Kollegium Wiener Dramaturgie. Ta ustanova je dramaturški svet za vsa dunajska gleda¬ lišča. Komunisti v mariborskem in ptuj¬ skem okraju nameravajo znova izvršiti več upravnih sprememb. Kakor mislijo na eni strani združiti ptujski in mari¬ borski okraj, tako na drugi strani pri¬ pravljajo združitev novih občin ter iz¬ ločitev nekaterih občin iz enih okrajev ter priključitev v druge okraje. Tako se pri neprestanem eksperimentiranju pod komunisti nikdar ne more ustaliti uprava. ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV (Nadaljevanje z 2. strani) mladini pa se ni bilo treba učiti druge¬ ga deželnega jezika, t. j. slovenščine. Sedanja dvojezična šola pa nalaga vsaj teoretično' obema mladinama iste dolž¬ nosti. Slovenci se morajo učiti nemšči¬ ne, Nemci pa slovenščine. Z ustanovitvi¬ jo slovenske gimnazije so bila kronana dolgoletna prizadevanja predstavnikov koroških Slovencev. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da je odmev na to novo lastno šolo v obliki gimna¬ zije tako razveseljiv, da so vsi črnogle¬ di naravnost presenečeni. “Kakor sta kmet in delavec znova pošiljala v šole svoje najbolj nadarjene otroke, tako sta tudi v zadnjih tednih dokazala, da sta spoznala položaj. Novo je danes le to, da dajeta kmet in delavec svoje otroke v šolo, ki ne bo trgala slovenske duše, ampak bo to dušo' gojila in jo utrjevala v zavesti, da smo tudi državi dolžni da¬ ti, kar je njenega. Zavedne Slovence in zveste državljane bo ta šola vzgajala”. Svoja izvajanja je pa strnil v zahte¬ vo “Vse šolstvo, ki ni izključno nemško, mora biti povezano v eno celoto, ker za¬ deva v tej ali oni obliki manjšino. To Slovenci razumemo pod posebno nadzor¬ no oblastjo za šolstvo, ki jo predvideva državna pogodba. Mi stojimo na osnovi državne pogodbe, ki je del avstrijske ustave in če zahtevamo, da se ta držav¬ na ustava izvaja v vseh svojih delih in to ne samo po besedi, ampak tudi po du¬ hu, v katerem je bila pisana, izvršuje¬ mo svoje državljanske dolžnosti kot čla¬ ni slovenske narodne skupnosti in kot državljani Avstrije'”. V smislu zahtev obeh govornikov je bila sestavljena in z velikim navduše¬ njem sprejeta tudi resolucija, ki je bila dostavljena avstrijskim oblastem. Zveza književnikov Jugoslavije je po¬ delila nagrado Jušu Kozaku za njego¬ vo življensko delo v tem smislu, da bo¬ do vsa njegova dela natisnili, v sloven¬ skem, v srbohrvatskem in makedon¬ skem jeziku. SLOVENCI V BUENOS AIRES 69-9503 je telefonska številka Slovenske hiše na Ramon Falconu. Nanjo lahko kličete: Uredništvo in upravo Svobodne Slovenije, Društvo Slo¬ vencev, uredništvo in upravo Duhovne¬ ga življenja in Oznanilo ter Dušnopa- stirsko pisarno, f Inž. GERARD MRAVLAG Kdor ga je poznal, skoraj ne bo mo¬ gel razumeti, da postavnega, vedno do¬ brodušnega in optimističnega inž. Mrav- laga ni več. Konec julija je menil, da se ga 'prijema gripa. Naslednji dan je legel zaradi bolečin, nastopile so srčne kom¬ plikacije in petega avgusta 1957 je pre¬ viden za vedno zaspal, šele pred enain- štiridesetimi leti se je rodil v Šoštanju, diplomiral za inženirja kemije na ljub¬ ljanski univerzi 1. 1939, nakar je nasto¬ pil prve prakse. Po končani dragi sve¬ tovni vojni je z ženo, g. Mileno, roj. Bo¬ žič, zapustil domovino in preko Italije 1. 1948 prispel v Argentino. Tu se ni obo¬ tavljal iti na deželo. Prvo službo je imel v tovarni za kebračov ekstrakt v Villa Angela pri Resistenciji v provinci Cha- co, nakar je bil pet let tehnični ravna¬ telj največje tovarne za kebračov eks¬ trakt v La Gallareti, prov. Chaco. V tej tovarni, ki ima sveta za celo Slovenijo in tudi 700 km svojih želez¬ nic, se je lepo uveljavil. Morda pa so vroča poletja škodovala njegovemu sr¬ cu. Leta 1952 se je preselil v Bs. Aires, V Ložnici grade prvo tovarno za iz¬ delovanje umetnih vlaken. Letna proiz¬ vodnja te tovarne bo dosegla 20.460 ton umetnih vlaken. Cankarjeva založba v Ljubljani je iz¬ dala bibliografsko izdajo Prešernovega Sonetnega venca v originalnem tisku. Sonetni venec je natisnjen na ročno iz¬ delanem papirju. V enakem tisku bo ta založba izdala tudi Prešernove Ga¬ zele. Umrli so. V Ljubljani: Stane Vidmar, biv. industrialec, Ivan Verbič, predmet¬ ni učitelj v p. Franja Kačič, Ivanka Jed- lička, vd. Pavšič, roj. Pečnik, Rudolf Rus, upravnik gostišča “Na Križišču”, Angela Markič, Ana Kaučič, roj. Mla¬ kar, Franc Zalar, upokojeni obratni teh¬ nik Tob. tovarne, Jože žitnik, upok. in hišni pos., Alojzija Rovšek, roj. "Wolf- gang, Ivan Sluga, skladiščnik in Ivan Hrib, tajnik Vinarske zadruge v Vipa¬ vi ,Alfonz Kajzersberger, tapetnik v Ptuju, Janko Vrečar, tehnični vodja Avto-moto društva v Ptuju, Frančiška Kokalj, roj. Jereb v Poljanah nad Škofjo Loko, Marija Kregar, ; roj. Cerar, upok. babica v Cerkljah na Gor., Franc Tor¬ kar, livarski svetovalec železarne v Rav¬ nah, Anton Dobnikar, gostilničar na Ka¬ tarini, Robert Diehl v Celju, Franc Sto¬ par, čevljarski mojster v Sevnici, Ire- neja in Saška Avsenik v Begunjah na Gor., Valentin Obreza na Bledu, Avgust Slamnik, rud. upok. v Zagorju, Ana Sa¬ jovic, roj. Dežman v Trbovljah in Iva¬ na Cajhen, roj. Mihelič v Polju. ARGENTINI kjer je nastopil službo v kemični tovar¬ ni Santiquin. Zapušča go Mileno in otroka 3 letno Marijo Elizabeto in dveletnega Adolfa Andreja. Pogreb je bil 6. avgusta 1957 ob pe¬ tih pop. Na domu je opravil pogrebne molitve g. direktor Anton Orehar, na¬ kar so prijatelji dvignili krsto in jo po¬ ložili na mrtvaški voz. Po mrtvaškem obredu v kapeli na pokopališču Chaca- rita, se je razvil pogrebni sprevod do groba, ki ga je blagoslovil g. direktor Orehar, ter opravil tudi molitve za raj¬ nega. Poleg sorodnikov in prijateljev ter znancev in zastopnika Društva Sloven¬ cev so rajnega inž. M ra vlaga spremlja¬ li na njegovi prezgodnji zadnji poti so¬ lastniki in uradniki tovarne, zlasti pa številno delavstvo, med katerim je bil zelo priljubljen. Hudo prizadeti ge Mileni in vsem po¬ kojnikovim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. V Bs. Airesu se je prejšnji teden mu¬ dil g. Dore Ogrizek, ustanovitelj in last¬ nik znane francoske založbe ODE v Pa¬ rizu, ki izdaja razne turistične publika¬ cije. Te niso navadni turistični vodiči, ampak prave literarne in kulturno-hi- storične študije raznih držav in njihovih narodov. V zbirki “Le Monde en Cou- leurs — Svet v slikah” je bilo doslej obdelanih že 21 držav. Med njimi tudi Jugoslavija. V tej zbirki bo predvidoma izšlo še 15 držav in med temi je tudi Argentina. In prav zaradi izdaje knji- RAVNATELJU ANTONU PAVLIČU V SLOVO! V Železni Kapli si zagledal luč sveta. Po šolah in študiju si se že v mladosti u- dejstvoval v tamkajšnjih slovenskih društvih. Prvo vojno si kot politični o- sumljenec srečno pretolkel. Nisi leta 1918 takoj odložil puške, ampak si se udeležil bojev za priključitev Koroške Jugoslaviji. Po nesrečnem plebiscitu si moral z domače zemlje in si se nastanil v Ljubljani. Kot soliden šef zavarovalni¬ ce Comercial Union si med nami kmalu zaslovel. Ustanovi si si družino in lep dom. Ves čas življenja v Ljubljani si bil zvest pristaš dr. Kramerjeve politične linije. V Vodmatskem okraju si bil pred¬ sednik J. N. S. Na tem mestu si se bri¬ gal za komunalne probleme in rad si po¬ magal revnejšim meščanom. Znane so Tvoje podporne akcije, ki si jih s pomoč¬ jo svoje ge, Marije izvedel. Ko so pričeli komunisti 1937 torpedi¬ rati Sokola, si bil takrat vedno krepko z nami. Ves čas revolucije, od prve ure dalje, pa si bil aktiven protikomunist in nisi odrekel podpore ne v delu, ne v de¬ narju. Nisi se strašil nevarnosti. Pod¬ pisal si tudi Narodno izjavo 29. oktob¬ ra 1944 in ponosno si prisostvoval seji prvega slovenskega parlamenta 3.V.1945 kot delegat J.N.S. Vemo kako ti je bilo pri srcu, ko si 5. maja 1945 z nami vred bežal mimo rojstne vasi naprej v Celovec. Ves čas si bil potem v emigraciji z nami. Bole¬ zen, ki si si jo nakopal po odhodu z do¬ ma, Te je dolga leta mučila. Pred dnevi si sicer prestal dve teški operaciji, a v ponedeljek dne 29.VII.1957 je po hudem trpljenju prenehalo biti tvoje plemenito srce. Star 61 let si nastopil svojo zad¬ njo pot. Potrti smo ob prezgodnji smrti odloč¬ nega soborca in zvestega prijatelja. Ganjeni se Ti zahvaljujemo za vse Tvo¬ je nesebično politično delo in žrtve. Za¬ puščaš nam svetel vzor, kako služiti do¬ movini do zadnjega diha. Globoko sočustvujemo z go Marijo in hčerkama go Renato in go Ruth ter z možem ge Renate našim prijateljem Radkom Cotičem. Nekoč pa bo v domovini svobodno son¬ ce obsijalo velik granitni spomenik. Tam bo vklesanih na tisoče imen-žrtev komunističnega nasilja in med njimi bo tudi ime zvestega sina Slovenije in Ju¬ goslavije — Antona Pavliča. Rudolf Žitnik ge o Argentini se je tokrat g. Ogrizek tudi mudil v Bs. Airesu. Akad. slikar Milan Volavšek se je ju¬ lija meseca udeležil razstave Estimula de Bellas Artes v Ramos Mejia. S svo¬ jimi kiparskimi deli je dosegel lep u- speh. Dobil je diplomo ter srebrno kolajno. Čestitamo! OSEBNE NOVICE Poroka. V cerkvi Ntra Sra de Lujan de Buen Viaje v Buenos Airesu sta se poročila dne 27. julija 1957 g. Lojze Bučar iz Device Marije v Polju in gdč. Alma Antonič iz Brestovice na Krasu. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo ter veliko božjega blagoslova. Vsak teden ena KADAR BOŠ NA RAJŽO ŠEL... Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček zavezat. Punkeljček vezala bom, milo se jokala bom, ker te ne bodo vid'le več moje oči. Kadar boš nazaj prišel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček razvezat. Punkeljček razvezala bom, sladko se smejala bom, ker te bodo vid'le spet moje oči. ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE je vsako leto najpomembnejša knjiž¬ na izdaja slovenskih protikomunistič¬ nih naseljencev v svobodnem svetu. Izšel bo tudi za leto 1958. Bo deseti zbornik, ki ga bo izdala založba Svo¬ bodna Slovenija, torej nekaka jubilejna publikacija. Po vsebini ne bo prav nič zaostajal za prejšnjimi. Slovenski kulturni in jav¬ ni delavci v emigraciji so namreč zanj prispevali zanimive in tehtne razprave, slovenski pesniki in pisatelji so ga pa o- bogatili s svojimi leposlovnimi umetni¬ nami. Poleg tega bo v Zborniku še vse polno drugega zelo zanimivega branja. Kakor v prejšnjih Zbornikih bomo tu¬ di v jubilejnem zborniku objavili oglase slovenskih podjetij v svetu. Ti oglasi imajo v vsakem zborniku lep uspeh, ker vse bralce skozi leto opozarjajo na tr¬ govska ter industrijska podjetja in obrt¬ ne delavnice sorojakov. Poleg te izred¬ ne trgovske koristi bodo pa ti oglasi o- benem tudi najlepši prikaz gospodarske¬ ga osvobajanja slovenskih protikomuni¬ stičnih naseljencev v raznih državah. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije gre v vse države na svetu, v katerih prebi¬ vajo slovenski naseljenci. Zato naprošamo vse slovenske indu¬ strialce, trgovce in obrtnike, da nam za jubilejni Zbornik-Koledar Svobodne Slo¬ venije zaupajo objavo oglasa za svoje podjetje. Naročila oglasov sprejema pismeno in ustmeno uprava Svobodne Slovenije, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za pobiranje oglasov in sprejemanje plačil zanje je pa tudi pooblaščen g. inšpektor Štancer. Kdor želi, da ga obišče g. in¬ špektor Štancer, naj to sporoči ali pis¬ meno na upravo Svobodne Slovenije ali pa telefonično na številko 69-9503 — to je telefonska številka Slovenske hiše. “Izkušnja uči, da najbolj samemu se¬ bi pomaga, kdor pri PROMETU de- har nalaga. PROMET SRL — r Cap. 100.000.— m$n (edina družabnika bra¬ ta Krištof) — 25 de Mayo 533/30 — Buenos Aires — T. E. 31-6435.” PRIMOŽ BRDNIK JAPONSKA - DEŽ! Prav tako zelo pogostoma vidiš mo¬ ške, kako hodijo po ulicah v samih spod¬ njih hlačah. Čudne so tudi starejše žen¬ ske, ki imajo tako malomarno zapeto obleko, da se jim vidi vsa koža. No, to pa še ni tako hudo, kakor je njihov običaj opravljati malo potrebo kjer pač nanese, t. j. navadno kar sredi ulice. To so stvari, ki jih tujec takoj opazi. V vladu n. pr. zlasti ženske hitro odlo¬ žijo svoje lesene coklje in se kar z bosi¬ mi nogami vsedejo na sedež, tako da sedijo na petah. Počasi tudi spoznavam druge japon¬ ske običaje in navade. Ne vem sicer še, koliko je na njih vplivala vojna in spre¬ membe, ki so z njo nastale. Pred vojno Pa so imeli nekaj slavnosti, ki jih je vredno omeniti. Japonski lesorezi so že nekaj stoletij znani po vsem svetu kot prvovrstni u- metniški proizvodi. Do nedavna so upo¬ rabljali češnjev les in ceh lesorezcev je vsako leto prirejal “spominske svečano¬ sti v čast duhov neštetih češenj, kate¬ rih življenje so lesorezi vzeli”. Prav tako imajo budistične verske svečanosti za vse gosenice-sviloprejke, ki so “dale življenje za japonsko indu¬ strijo svile”. Nekaj podobnega je budi¬ stična komemoracija, ki ima namen “po¬ tolažiti duhove sil, ki jih je narod poje¬ del”. Njej sorodna prireditev je v čast rib, ki so umrle “naravne smrti”. (9) LA PARADOKSOV V začetku junija imajo vsako leto bu¬ distično svečanost v spomin lutk in otro¬ ških igrač, ki so tako pokvarjene, da jih ne morejo več popraviti. Vse te igrače “pokopljejo” v skupni grobnici. Fe¬ bruarja meseca pa se spominjajo s po¬ sebno svečanostjo “zlomljenih igel in šivank”. Ta ceremonija je stara že 16 stoletij. Posebne bronaste kipe imajo tudi v čast “duhov mrtvih mačk in psov”, ki so dali svoje življenje — bolje rečeno kožo — za bobne in druge glasbene in¬ strumente, ki jih prevlačijo z mačjo ali pasjo kožo. V Osaki imajo znamenit kip slona, ki stoji na želvi. To je v čast teh živali, ki so “darovale svoje življenje “trgovcem slonokoščenih izdelkov in želvinih glav¬ nikov. Posebnost svoje vrste pa je spomenik v kraju Sbimoda. Postavili so ga v bli¬ žini štora citrovega drevesa, za katere¬ ga je bila leta 1856 privezana krava, katero so tedaj zaklali in meso dali pr¬ vemu ameriškemu konzulu na Japon¬ skem. Dotlej namreč Japonci kravjega mesa niso jedli, ker jim je to budizem prepovedoval. Ko so pred sto leti videli, da govedina Američanu dobro tekme, so svoje krave zaklenili v hleve, ker so se bali, da bi jih jim konzul vseh ne poje¬ del. Pozneje pa so se le privadili gove¬ dini in danes tvori glavno primes nji¬ hovi specialiteti Sukiaki. Našim potujočim “študentom” po¬ dobni so berači, ki jim pravijo komuso. Piskajo na piščal ter hodijo beračit od hiše do hiše. Na glavi imajo poveznjen pleten koš, da jim ne vidiš obraza. To je zgodovinski ostanek; Od 1249 do 1871 so imeli privilegij takšnega beračenja člani ene izmed budističnih sekt. Da¬ nes je v tem pogledu prosta konkuren¬ ca. Kakor v Parizu, kjer imajo pasje po¬ kopališče s spomeniki in grobovi — pred dvajsetimi leti sem si to posebnost ogledal — tako seveda tudi Tokio ne zaostaja. Na “pokopališču” psov in mačk imajo vsako jutro budistično sve¬ čanost. Mestna občina pa pobira davke in ima posebno tarifo za pasje pogrebe, odnosno od velikosti mrcine. Za mačke je cena ista, ne glede na velikost ali barvo. Posebnost svoje vrste je tudi proda¬ jalna “kačjega prahu”. V Kobe imamo vsaj eno in tako ugledna je, kakor ne¬ koč kaka boljša lekarna pri nas. V izlož¬ bah ima velike posode, v katerih so ži¬ ve in mrtve kače. Prodaja kačjo mažo in nast; zlasti pa je priljubljen prah zmletih kač. Pravijo, da jim daje “du¬ hovno energijo” in telesno moč. Zlasti radi ta prah uživajo rokoborci in mara¬ tonski tekači, katerih- slike visijo v iz¬ ložbah. Posel najbrže gre dobro, saj je kačji lekarnar, vsaj i! ta v Kobe, videti petičen. Podobno “zdravilo” imajo v Tokiju. Tam je v nekem budističnem templju visok steber, ki ima okroglo luknjo v sredini. Steber ima ime “kamen ošpic” in vsak dan hodijo tja matere z otroci Če potisneš otroka trikrat sem in tja skozi luknjo, pravijo, da ne bo dobil o- špic; če jih že ima, ne bodo hude. Baje je tam'vedno naval, vendar danes mate¬ re raje dajo otroka najprej cepiti proti ošpicam. Teh štorij sem že slišal in čital pre¬ cej. Za danes naj bo dovolj. Raje Ti bom pisal, kako smo doživeli tajfun “Virgi¬ nijo.” Kakor hurikani na Atlantiku, imajo tudi njihovi sorodniki tajfuni ženska imena. V Ameriki začenjamo imenovati viharje po abecedi it lani na¬ ju je z Vido oplazil repek hurikana “Flossy”, ko sva iz San Francisca le¬ tela v New York. Kadar divja vihar po dva ali tri dni, letalskega prometa ni, slabo vreme se pa pozna še več dni po¬ zneje. Prav tako je na Pacifiku, kjer vihar¬ jem pravimo tajfuni. Gotovo si že čital, kakšne strahote povzročajo hurikani. No, tajfuni jih daleko prekašajo. Joseph Conrad je napisal celo knjigo o tajfunu (če se ne motim, je preveden v sloven¬ ščino) in tam je vse popisano. Pacifik je res Tiho morje in običajno je zelo mi¬ ren. Kadar pa pride tajfun, gorje lad¬ jam in tudi obmorskim deželam. Filipi¬ ni, Formoza, Kitajska in Japonska jih vsako leto doživljajo. Kako jih štejejo, ne vem. Sedanjega so imenovali “Virgi¬ nia”. Na Taiwanu (Formoza) je nare¬ dila veliko škode in tudi precej mrtvih je bilo. Mi smo dobili samo njen repek, t. j. oplazila nas je samo od strani. Se¬ daj smo že itak v deževni sezoni in vsak dan je oblačno in vlažno. Ko pa je pri¬ hajala “Virginia”, je postala vlaga ne¬ znosna. Dragi moj, buenosaireška hume- dad je otroška igrača v primeri s to po¬ šastjo tu! Kmalu je začelo liti kot iz škafa. Ves dan in vso noč je lilo in zjutraj so bile vse ulice do kolen v vodi. Nekaj ljudi je utonilo in škode v lesenih hišah je tudi bilo. Sicer pa'so na to navajeni, saj jih tajfuni obiščejo večkrat na leto: sedaj in v oktobru najraje. rrr' v jj' os v ■ Teden dni je že, odkar je “Virginia” odšla, vendar imamo še vsak dan dež kot njeno posledico. Kmetje pa so za¬ dovoljni, kajti riževa polja sedaj potre¬ bujejo močo: mlad riž že poganja iz blatnih in z vodo napolnjenih polj. Šele avgusta bodo s polj odtekli in v okto¬ bru riž žanjejo. Deževne sezone bo, vsaj tako pravijo, kmalu konec. Pisal sem Ti že, da so vse hiše tu le¬ sene. Zidane so le večje zgradbe, v ka¬ terih so uradi. Zasebne hiše pa kar zbi¬ jejo skupaj iz tramov in desk ter prele¬ pijo v notranjosti s papirjem ali slam¬ natimi preprogami. Seveda je to pravi raj za ognjegasce. Ulice so vse ozke in le s težavo po večjih vozita dva avtomo¬ bila. Gori vsak dan in vsako noč. Se¬ daj sem našel nekaj številk o večjih požarih. Leta 1657 je tedanji Edo in sedanji Tokio gorel tri dni in tri noči: Pravijo, da je tedaj zgorelo ali se utopilo v re¬ ki Sumida, kamor so se hoteli rešiti pred požarom, 107.000 ljudi. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. VEL 1957 NEKAJ IZ GDSFDDAHSKEGA življenja Te dni so se v Rimu pričeli razgovori med arg. delegacijo in predstavniki na¬ slednjih evropskih držav: Italije, Zah. Nemčije, Velike Britanije, Švice, Norve¬ ške, Danske, Švedske, Nizozemske, Bel¬ gije, Luksemburga in Avstrije, ki sku¬ paj s Francijo — katere zastopnik je bil odsoten, tvorijo takoimenovani Pari¬ ški klub. S tem klubom je Argentina pred časom sklenila načelen dogovor, po katerem bo svoj dolg v višini 450 mil. dolarjev plačala v desetih letih z ma¬ lenkostnimi obrestmi. Pri rimskih raz¬ govorih bodo sedaj obravnavali dokon¬ čen pristop Nemčije k temu klubu, hkra¬ ti pa tudi načeli vse probleme v zvezi z bodočo arg. trgovino s temi deželami. Nekoliko težav povzroča še nerešena za¬ deva Bembergovih podjetij kakor tu¬ di pred nedavnim izvedena razveljavitev koncesije CADE in Italo, pri katerih imajo predvsem Evropejci precej delnic. Svetovno prebivalstvo narašča hitreje, kakor so si to sptrokovnjaki predstav¬ ljali. Leta 1955 je bilo prebivalstva za eno tretjino več kakor 1930 odn. eno pe¬ tino več kakor 1940. V številkah pove¬ dano se to pravi: 1955 — 2,691.000.000, 1940 — 2,246.000.000, 1930 — 2,013.000. 000, 1920 — 1,810.000.000. Več kot po¬ lovica prebivalstva sveta živi v Aziji, ne vštevši ZSSR — 1,481.000.000, v Evro¬ pi 400 mil., v obeh Amerikah 366 mil., v Afriki 223 mil. in v Oceaniji 14,6 mil. Dnevni prirastek znaša 60.000. Vsi tisti, ki so se bali, da bo s povečanjem pre¬ bivalstva zmanjkalo hrane, so se tudi uračunali, kajti svetovna produkcija najvažnejših predmetov je tudi porast- la: žito za 22% napram letom 1934/8, koruza 33%, riž 32%, mleko 18%, me¬ so 26%. SAN MARTIN Akademija v čast zlatomašniku g. Karlu Škulju je v nedeljo 4. avgusta popoldne pri¬ vabila v dvorano na ulici Pellegrini 34 nad 300 slovenskih rojakov. Med njimi so prišli poddirektor slov. dušnih pa¬ stirjev g. Jože Jurak, zastopniki raznih slovenskih organizacij ter jubilantovi sorodniki in prijatelji. Takoj po prihodu g. zlatomašnika, ki so ga navzoči sprejeli s krepkim ploska¬ njem, je stopil na oder g. Rudolf Smer¬ su. Pozdravil je zlatomašnika in vse na¬ vzoče, nato pa je v svojem govoru na¬ štel nekaj velikih slovenskih problemov, pred katerimi je v zadnjih petdesetih letih stal slovenski narod. Pri reševanju vseh teh problemov je krepko sodeloval tudi jubilant. Začel je pri gospodarskem in kulturnem dvigu slovenskega ljud¬ stva na Dolenjskem, nadaljeval ga na političnem področju, boril se ves čas za pravice Slovencev na Kočevskem, uprl stavico, odborniki Slovenske Besede in Vestnika pa diplomo, delo mladega sli¬ karja g. Bukovca. Zlatomašnik g. Škulj se je nato v za¬ nosnem govoru vsem prisrčno zahvalil za pozornost in voščila. Vse je pozval, naj se ne strašijo dela za naše ljudstvo. To delo sicer ne prinaša bogastva, pri¬ naša pa bcžji blagoslov in notranje za¬ dovoljstvo. S pesmijo “Oče, mati...” so rojaki zaključili uspelo akademijo. se nasilju komunizma, pomagal begun¬ cem, šel v Argentino, kjer se je takoj lotil dela med slovenskimi naseljenci. Otroci iz šmartinskega šolskega teča¬ ja so pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Katice Kovačeve zaigrali prisrčen pri¬ zor, ki ga je v ta namen napisal g. Jo¬ ža Vombergar. Pogumen nastop otrok je napravil na vse navzoče najlepši vtis. Sledil je nastop šmartinskega slov. cerkvenega pevskega zbora, ki je že z latinsko mašo prejšnjo nedeljo pokazal, da spada med naše najboljše zbore. To¬ krat je nastopil z umetno pesmijo, ki je povečini že ponarodela (Kaj doni?, Lipica, Mrzel veter tebe žene, Popotnik, Lipa, Zdravica), Dirigent g. Vinko Kle¬ menčič je zbor dobro izvežbal. Prav bi bilo, da bi se ta zbor večkrat pokazal r v javnosti. Posebnost zbora so dobri solisti (ga Marija Marinček in g. An¬ drej Makek) ter izredno močni basi. Slovenski skavti iz San Martina, ki jih je organiziral g. Marijan Trtnik, so izročili g. zlatomašniku skavtsko za- PRAVNA POSVETOVALNICA SVOBODNE SLOVENIJE Vprašanje: V tovarni, kjer delam, za¬ služim 14 pesov na uro. Pokojninski pri¬ spevek, ki ga plačujem, pa znaša samo toliko kot da bi zaslužil deset pesov na uro. Delodajalec pravi, da ta znesek ni¬ ma na pokojnino nobenega vpliva, ker je za višino pokojnine merodajna plača zadnjih petih let. Ali to drži? Odgovor: Res je, da se višina pokoj¬ nine določa po plači, za katero je bil za¬ varovanec prijavljen zadnjih pet let pred upokojitvijo. Toda s tem ni rečeno, da je prav in priporočljivo, ako so delavci prijavljeni z manjšo plačo kot jo v res¬ nici prejemajo. Ne glede na to, da je to varanje javne oblasti in zavestno krše¬ nje zakonitih določil, pa utegne to moč¬ no škodovati tudi zavarovancu samemu. Nihče namreč ne ve, ali bo mogel doseči polna leta za pokojnino. Lahko se zgodi, da postane kdo že preje nesposoben za delo s pravico do invalidske rente. Tudi lahko nastopi primer, da bo nekdo pred¬ časno zaprosil zq prostovoljno upokoji¬ tev. V teh primerih bo prejemal mnogo manjšo pokojnino kot bi mu sla, ako bi bil pravilno prijavljen. DRUŠTVENI OGLASNIK Zahvala Društvo Slovencev se iskreno zahva¬ ljuje vsem tistim rojakom, ki so se od¬ zvali pozivu Društva Slovencev in pri¬ nesli ponošeno obleko, obutev in perilo v pisarno Društva Slovencev. Ob tej priložnosti smo spoznali, da je med na¬ šimi rojaki v Argentini precej revščine. Oglasilo se je mnogo oseb s prošnjo za ponošeno obleko. Med tem ko smo imeli na zalogi precej ženskih oblek, je pa zmanjkalo moških in otroških oblek. Ponovno se obračamo na vsa dobra srca in ponovno prosimo za ponošene obleke, da bomo mogli ustreči prošnjam naših potrebnih rojakov. Društvo Slovencev 12 r u žab n ea. p ir ir & tti te v SLOVENSKE 'BESEDE bo v . SOBOTO, 24. AVGUSTA v običajnih prostorih v Santos Lugares OBVESTILA študijski dan Slov. kat. akad. stare¬ šinstva bo dne 17. avgusta (narodni praznik) in sicer na Paternalu v prosto¬ rih pri č. šolskih sestrah. Začetek, ob 9.30 s sv. mašo. Predmet razpravljanja: Problemi nage narodne samobitnosti. O- poldne skupno kosilo. Vabljeni tudi aka¬ demiki. Odbor Slovenska kulturna akcija bo z Gle¬ dališkim odsekom v soboto 17. avgusta 1957, točno ob pol osmih zvečer v žup¬ nijskem salonu v Ramos Mejia priredi¬ la svoj letošnji 7. kulturni večer, ki no¬ si naslov “Umetnost recitacije”. Večer, ki ie zamišljen kot gledališki nastop od- sekovih članic in članov, naj prikaže v teoriji in izvajanju pomen in veliko' vlo¬ go, ki ju ima recitacija v okviru gleda¬ liške umetnosti. Z zaključenim besedi¬ lom, ki je prav za naš primer prirejeno iz različnih del naslednjih avtorjev: Sv. pismo, sv. Frančišek Asiški, France Ba¬ lantič, Ivan Cankar, Paul Claudel, Tine Debeljak, A. Silvio Novaro, Ivan Pre¬ gelj, France Prešeren in Oton Župančič, — nas bodo igralke in igralci povedli v skrivnosti umetnosti govoriene besede. Slovenski pevski zbor Gallus vabi vse ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina rojake, da se za tretjo septembrsko ne¬ deljo popoldne (dne 15. septembra) ne vežejo kam drugam. Gallusov koncert slovenskih pesmi v dvorani San Jose na Azcuenaga 158 obljublja tudi posebno presenečenje. Fantje! V nedeljo 11. t. m. bomo ime¬ li izjemoma sestanek popoldne ob pol štirih na Pristavi v Moronu. Predaval bo univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin. Vablje¬ ni! Odbor SFZ Dekleta! Na sestanku, ki ga bomo imele v nedeljo 11. avgusta ob pol šti¬ rih popoldne v Slovenski hiši na R. Fal- conu, bo zanimivo predavanje univ. dr. Ign. Lenčka. Lepo vabljene. Odbor SDO Dekleta, ki imajo veselje do petja in žele pristopiti k dekliškemu zboru SDO, naj pridejo v četrtek 8. t. m. ob sedmih v Gallusovo sobo, Necochea 440, Ramos Mejia. Prisrčno vabljene. Članom Mladinskega doma sporočamo, da bo prihodnjo nedeljo 11. t. m. redni članski sestanek. Začetek ob deseti uri z mašo. Takoj po maši bo sestanek, na katerem bo zanimivo predavanje. Vse člane vabimo, da se ga točno udeleže. Vabi Odbor Vse akademike vabimo, da se udeleži¬ jo študijskega dne Slovenskega kat. a- kademskega starešinstva. Odbor SKAD ZAHVALA vsem, ki so spremili na zodnji poti mojega pokojnega moža, An¬ tona Pavliča. Posebna zahvala č. g. Francu Himelreichu za vso duhovno tolažbo. Vdova Marija Pavlič, družini Cotič in Wolfeiler Z A II V A L A Izrekamo zahvalo našemu dušnemu pastirju g. Jožetu Hornu, ki je na¬ šega očeta g. Franca Ovčjaka tolažil v njegovi bolezni in ga okrepčal še v zadnji uri s sv. popotnico za srečen vstop v večnost; nadalje vsem, ki so ga v bolezni obiskovali, vsem, ki so ga kropili, darovali cvetje; prav tako se zahvaljujem g. Marku Milač za lep nagrobni venec, fantom, ki so ob njem čuli in molili vso noč, Fantovski zvezi, ki je namesto venca na grob darovala za svete maše, g. Jožetu Bajdi za njegove lepe poslovilne besede pri odprtem grobu in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskreni Bog plačaj! Mendoza, julij 1957. Družina Ovčjak -- f ---— Hazpls poldfitevBie službe Društvo Slovencev išče za svojo pi¬ sarno pisarniško moč, moškega ali ženskega spola, za poldnevno zapo¬ slitev. Potrebno je znanje strojepisja in delno poznanje kasteljanščine. De¬ lovni čas, honorar in drugi pogoji se določijo z medsebojnim dogovorom. Pismene ponudbe naj se do 19. avgu¬ sta vložijo na Društvo Slovencev, Ra¬ mon Falcon 4158, Buenos Aires. Društvo Slovencev T Po kratki bolezni je previden s tolažili svete vere umrl dne 5. avgu¬ sta 1957 moj dragi mož, oče, svak ir. nečak gospod ing . Gerard A. Atrnvlag Pokopali smo ga dne 6. avgusta 1957 na pokopališču na Chacariti. Našega dragega pokojnika priporočamo v molitev in lep spomin. Naj počiva v miru! Milena Mravlag, roj. Božič, soproga Marija-Elizabeta, Adolf Andrej, otrokb Ruda in Zora Jurčec, roj. Božič, svaka in ostalo sorodstvo Buenos Aires, Šoštanj, Gomilške, G-raz, 5. avgusta 1957. JAVNI NOTAR Francisco M (mimk Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires E U H O F A K ” CANGALLO 439, občina 113, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tino z 'živili in blagem, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trste v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Predaja ladijskih in letalskih vaznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- E U R O P A K - CANGALLO 439, ef. 119, 1-er. piso - Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (48) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Vital Dutour je nalašč določil za raz¬ pravo to poslopje, da bi s tem dokazal, da je šale konec. Kdor enkrat pride v klešče preiskovalnega sodnika, ta se ga ne reši tako brž kakor policijskega ko- misarijata. Bog pa je hotel, da je imel cesarski državni tožilec, kot začetnik te žalostne komedije, na razpolago na ža¬ lost le pravičnega siromaka: gospoda Rivesa, preiskovalnega sodnika, pri ka¬ terem je gospa Soubirous prala perilo. Država je segla po skrajno nepriprav- nem sredstvu, da bi zadevo z Gospo do¬ končala. Toda v bistvu države same je, da spričo stiske sredstva ne more izbi¬ rati. V dobi industrije pomeni čudež brez dvoma stisko za državo, ker maje moderni družabni red, ki je vse nietafi- | žične potrebe porinil na zaraslo pot ve¬ re, samo da ne ovira življenja v njego¬ vem velikem zamahu. Tam naj se bri¬ ga za svoje naloge, ki so le nekakšna okrasitev treh patetičnih dogodkov na¬ šega bivanja in sicer: krsta, poroke in smrti. Massabiellska prikazovanja po¬ menijo neodpustljiv zagon nadnaravnih ostankov, česar se mora vsaka moderna država braniti. Niti Dutour niti Jaco- met nista posebno slaba človeka. Oba sta zvesta in vestna državna uradnika. Delata, kakor je treba delati: Bog go¬ vori po preroku Izaiji: Moja pota niso vaša pota. Pravtako bi mogla reči dr¬ žava: Moja morala ni vaša morala. Dr¬ žava, ki vsakega državljana obesi ali zapre, če ubija, krade, vara, izsiljuje ali kleveta, se na drugi strani brez pomiš¬ ljanja poslužuje istega, če misli, da bo na ta način ohranila red. In za vse te strašne stvari najde državni razum še opravičilo v svetem pismu in sicer v besedah velikega duhovnika: Boljše, da umrje en človek za ves narod, kakor ves narod za enega človega...” Za četrtek je najavljenih nekaj de- settisoč ljudi. Državni razum, ki je od¬ lično utelešen v Vitalu Dutouru, mora zmagoslavje Gospe preprečiti. To pa se lie da napraviti drugače, kakor da za- pro prerokinjo. Čas. pritiska. Vsako sredstvo, ki je za ta namen pripravno, je dobro. Toda že ob pričetku je držav¬ ni tožilec zagrešil hudo napako, ker se kot nekateri uradniki ni hotel vti- kavati v “ressert” drugih uradnikov, je pustil nesrečnega osla Rivesa, da je de¬ lal po svoji preudarnosti. Preiskovalni sodnik se je gnal, da bi Bernardki in njenim staršem dokazal krivdo. Ni ve¬ del, da je ta krivda pri celi žalostni za¬ devi skoraj brez pomena in popolnoma postranska. Šlo je vendar samo za to, da Bernardko in z njo vred tudi Gospo onemogočijo za dalj časa pred četrtkom in po četrtku. Zakon predpisuje, da mo¬ ra biti vsak jetnik postavljen pred pre¬ iskovalnega sodnika v teku štiriindvaj¬ setih ur. Če bi 'imel gospod Rives kaj soli v glavi, bi pustil, da bi se Bernard¬ ka in starši pokorili v ječi do drugega dne, do ene ure popoldne. Potlej pa bi mogel preiskavo zategniti, kakor bi bilo pač potrebno. Saj je sto načinov, ki so vsakemu sodniku dobro znani. Mesto tega pa ukaže, da mu takoj pripeljejo Bernardko Soubirous. “Ti si torej, a — nesramna potepu- hinja,” jo nahruli, da bi jo ko j pripravil do strahu. “Da, tu sem, gospod,” odvrne z naj¬ večjo mirnostjo. “Zdaj boš romala v ječo, ljubčica in noben B:g te tega ne bo rešil. Z votlino je končano in sicer enkrat za vselej. Svojo Gospo boš lahko sprejemala za ključavnico in zapahom.” Bernardka se smehlja in reče dobesed¬ no: Que soi presto. Boutami, e que sia soulido e piu ciabado e q.uem descape- rei...” In to pomeni: “Pripravjera sem. Vrzite me v ječo, toda močna mora biti in močno zamre¬ žena, sicer bom ušla...” Pre : skovalni sodnik je onemel ob to¬ likšni samozavesti, ki pa jo je imel za popolnoma nedoumljivo predrznost. Sko¬ čil je pokonci in stresel deklico za ra¬ mena. , | “Kje imaš luizdor?” Bernardka ga pogleda z resnimi očmi j tako nedolžno, da je nifcral pogledati ' vstran. “Kaj 'e luizdor, prosim,” vpraša. “Zlatnik, ki ste ga dobri od tujega gospoda!” “Nič nismo vzeli, ne jaz, ne starš:,” reče Bernardka popolnoma mirno. Zdaj bi bilo prav, da bi se prvo zasli¬ šanje prekinilo. Cesarski državni tožilec | pa se je sramoval, da bi zdaj odnehal. Bernardki je uspelo, da je gjespoda Ri- vesa_ spravila iz ravnotežja. “Resnično, ti bi znala kakšnega zme¬ šati, prebrisanka,” zavpije in zamahne z zvoncem. Sodnijskemu uslužbencu, ki je vstopil, ukaže, naj pripelje Soubirou- sove starše, h “konfrontacij”. Spet ne¬ odpustljiva napaka, tokrat ce’o formal¬ ne narave: Oba Soubirousova se nista slabo držala. Naravna častitljivost pro¬ padlega mlinarja je sodnika omajala. Iz vseh odgovorov, ki jih je čul, je odse¬ val čista nedolžnost. Tedaj je zagrešil Rives najtežjo napako v celem dnevu, j Odločil se je za sodnijsko prisego in dal poklicati vohuna. Tujec je bil tako usmi¬ ljenja vreden, da je celo preprosti Sou¬ birous takoj spoznal, kakšno podlo igro igrajo z njim. Rivesa je bilo sram, da ! bi najraje zbežal in na skrivaj je preldi- njal Dutoura. Nazadnje je zavpil. “Nekdo mora luizdor vendar imeti. Kdo 'e bil peleg vas še v sobi?” “Moja sestra in brata, Marija in oba otroka,” odgovori Bernardka počasi in !' zamišljeno. “Sem z vso družbo,” ukaže sodnik Jean Marija takoj prizna in privleče 1 zlatnik iz žepa. “Na klopi je ležal. Hotel sem ga sa¬ mo vzeti in dati mami,” je stokal med jekom. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar bi nihče ne prisodil zamaknienki in prero- i kinji. Zardela je prav do las. Njen obraz e zdaj trd in odločen kakor obraz tete Bernarde Casterot. S čudovito umerje- n'mi koraki se nameri proti svojemu, majhnemu bratu in mu priseli takšno ' strašno zaušnico, da ta kriče omahne nazaj. Obenem mu je iztrgala zlatnik in ga vrgla vohunu kakor v nepreklicno smrtno obsodbo. Dejanje se je izvršilo tako naglo, da ga ni bilo moč ustaviti in da sodniku Rivesu ni preostalo nič drugega, dot da je sam napravil konec. “Ven z vsemi,” je zagrmel. “Pojdite k vragu!” Pred sodiščem je Soubirousovo dru¬ žino sprejela gosta množica, in jo z zmagoslavnimi klici spremila v Cachot. Škoda, ki si jo je državna uprava za¬ dala, je neizmerna. V temi so ljudje po¬ bili šipe cesarskemu državnemu tožilcu, policijskemu komisarju in preiskoval¬ nemu sodniku. Ob štirih gre poštni voz s Plače Marcadale proti Tarbesu. Edi¬ na potnika sta “angleški milijonar” in pek Maisongrosse. Na državni cesti, na¬ tančno v sredi med Lurdom in Bar- tresom. Doutreloux ustavi voz. Anton Nicolau, Bcurriette in dva mogočna kamnarja so že pripravljeni. Tujca vzdignejo z voza, ga pripravno polože na kup gramoza, tako, da je bil hrbet pripravljen. Anton si odpaše svoj široki usnjeni pas, poskusi pa tudi krepeljc, ki ga je bil iz previdnosti prinesel s se¬ boj. V prvo zamahne s krepeljcem. Maisongrosse, velik ljubitelj ljudskih za¬ bav, živahno navdušuje može. Doutre- ioux, s pipo V ustih, daje pametne na¬ svete. Anglež vzdihuje s svojim viso¬ kim glasom. “Opozarjam vas, da je zločin težke te¬ lesne poškodbe, da je smrtni udarec...” “Vemo, da se spoznaš v zakonih, de¬ beluh,” se smeje Anton. Eden izmed kamnar 'ev med tem tujcu z nožem pre¬ reže obleko čez cel hrbet in sicer prav do kože. “Teda bodite mirni, s sodiščem se bomo že pomenili.” Potlej je zažviž-