Ve s t n i k. Osobue resti. Začasni učitelj g. Ivan Šemerl pride iz Grahovega na drugo učno niesto (novo) k Sv. Vidu nad Cerknico ; gdf. Berta Terčelj pa iz Begunj na Bloke. Začasne službe so dobili: izprašan učiteljski kandidat g. J. Baraga v Trsteniku, izpiašane kandidatinje gdč. Rafaela Inglič v Begunjah, gdfl. Olga Gašperin in Jakobina Tornec pa na novib dekliškib pararelkah k 3. in 4. razredu v Starem Trgu pii Loži. Za ^učiteljski dom" so darovali: (Oetiti izkaz.) G. Simun Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani 4 kr.; g. Frančišek Trošt, nadučitelj na Igu nabral pri odborovi seji .Narodne Šole" 4 kr. 30 vin.; taksa privatne preskuinje na I. inestni deški ljudski šoli v Ljubljani 10 kron. — Živili darovalci in njib nasledniki! Učiteljski tečaj za risanje na obrtnib piipravljalnicah. kakor je bil leta 1889/90., bode tudi letos v poletnem semestru na državni obrtni šoli v Giadci. Tečaj traja 5 mesecev, za kateri čas dobe dotični učitelji dopust. Duhornih vaj, ki so bile od 3. do 7. vel. sipana za učiteljice pri g. g. m. m. Uršulinkab v Ljubljani, se je udeležilo 4(j učiteljic s Kranjskega, Štajerskega in Priinorskega. Radogoj, podporno društvo za visokošolce, ki se je pred kratkiin ustanovil v Ljuhljani, tako zanima narodne kroge, da se je za glavnico nabralo že čez 24.000 kion. Najvef' podpore inu je naklonil g. Gorup iz Reke z 10.000 kronami. Podpirali se bodo dijaki lako, da se jim bode plačevalo za st.anovanje in hrano, naj inanj 200 gld. na leto. Podpore bodo morali potetn, ko pvidejo do zadostne službe, vračati. Predsednik društva ,je g. J. Hribar, podpredsednik pa g. cesarski svetnik J. Murnik. Vinoreja na Kiaiijskiin. V celi Avstiiji se je pridelalo leta 1892/3. 335.056 bektolitrov vina; na Kranjskem, kjer je trtna uš uničila že skoraj 60 odstotkov vinogradov, pridelalo se je 93.200 hektolitrov, največ seveda na Dolenjskem. V sosednih deželah se je pridelalo in sicer na Štajerskem 239 200 bl, v Istriji 503.380 hl, v Dalmaciji 1,237.530 bl, v tržaški okolici 23.480 hl, na Koroškem pa celih 206 bl vina. Javna knjižnica v Črnigrori. Knez Nikola je ustanovil v spomin 4001etnega jubileja Obodske tiskarne javno knjižnico. Poklonil je zanjo jako mnogo knjig in 1000 goldinarjev. Avtobiog-rafija kiic/.a MiloSa. Sibska akademija znanosti v Belem Gradu je našla star rokopis. ki obseza štiiideset listov. V roknpisu je ptipolni življenjepis kneza Miloša, ki ga je narekaval svojeiuu tajniku, ker sam ni znal pisati. Mihael Hornik, velezaslužni preptiroditelj in duševni voilja Lužiškib Srbov je slavil dne 1. kimovca svoj 60. rojstni dan. Lnžiški narod je ta dan proslavil slovesno, da tako pokaže svcijo hvaležnost zaslužnemu narodnemn voditelju. Na deželni vinarski, sadjarski itt poljcdclski šoli na (rrmu se konča šolsko leto koncein vinotoka. Priboduje šolsko leto se prične 3. listopada. Plaoujoči učenci se sprejeinajo še do 20. vinotoka t. 1., ker je obrok za vlaganje prošenj podaljšan od vis. deželnega odbora. Vodstvo deželne kranjske, Vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grniu pri Rudolfovem. Odlikorauje na razstavi v Čikagu. Izmed kipaijev, ki so bili odlikovani na svetovni razstavi v Čikagu, je pet dižavljanov avstro-ogerskih. Študnjoče aineriške dame. Pri poslednjih izpitib na ameriškili vseučiliščih so se študujnre ženske posebno ndlikovale. Na čikaškern vseučilišči bila je gdo. Gora Start proglašena kot ^priuia" v zgodovini in gdo. Alice Edvvards Gratt kot .prima" v angleščini. Na visoki šoli v Micbiganu je dobila prvo darilo iz filozofije gdč. Eliza Cooke, na vseučilisči Western Reserve je dobila gdč. Suzana Cuttler darilo iz literature. Antonija Ely je dobila na visoki šoli v Cincinati-u prvo danlo iz latinščine, istotako sta na vseučilišoi v Minesntti dnbili dve gospodičini darila iz narodno-gospodarskih vednostij. Na vseučilišči v Syrakusi (Novi York) je dobila gdč. Cornelia Clapp darilo iz biologije; visoka šola v VVisconsinu pa je podelila doktorsko diplomo iz matematike gdč. Mary VVinston. Elekt.rična pečenka. Najnovejša novost razstavfi v Cliicagi je pečenka, spražena s pomočjo elektrike. Posoda, v kateri se peče pečenka, jp. preprežena z množino tankib žic, po katerih je napeljan električni tok, ki proizvaja potrebno toplino. katera se da regulirati po potrebi. V tako razgreti posodi zavre voda v 5 ininuLah. Samoinori v evropskih vojskah. Po statistiki, katero pi'iubi':uje ,,Frankf. Ztg.", je največ samomorov v naši avstro-ogerski vojski. Od 1. 1869. se je poprek utnorilo iztnej 100.000 vojakov 85, zadnjih 6 let pa je to število poskofiilo na 131. Na Nemškem pride 61—(i7 sarnomorov na 100.000 rnož, v Italiji 40, na Francoskem 29 v evropski in 63 v afriški vojski, v Belgiji 24, na Angležkern 23, (v Indiji 43), v Rusiji 20, na Španskem 14. Največ samomorilcev je med novinci, večinoma v pivein letu. Med častniki je število samomorov še jedenkrat večje, nego med možt.vom. Največ sainomovov se prigodi v poletnih mesecih, najmanj okolu novega leta. Zahvala. Slavno društvo ,Narodna Šola" je blagoizvolilo za neznatno vsoto obilo šolskega blaga poslati, za kar se podpisana v imeni otrok zabvaljujela. Moravče, 24. kimovca 1893. Ig. Klupčič, Janku Toinun, pi-edsednik kraj. š sv. solski vodja. Zalivala. Piijateljem šolske mladine, ki so podpisanemu izročili lepo vsoto za nakup blaga in slavni aNai'odni Šoli", katera nam je puslala obilo šolskega blaga, se podpisani presrčno zahvaljuje. Na Bidu, 24. kimovca 1893 Fr. Marolt, učitelj.