a I KSv!TO£>í>000¿>0>3¿>OOrXÍ\DO>000000>í>0¿V>r>1í>T>»00 Urška Strle »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?«* Žensko vprašanje in odnos do ženske v slovaških ženskih časopisih do razpada Habsburške monarhije Čas, ko je modernizacija s svojimi številnimi lovkami segla na praktično vsa področja člove- škega družbenega in intimnega življenja, je ko- nec 19. stoletja zajel tudi tiste z novimi idejami manj prevetrene konce Evrope. Eden od vplivov nove dobe - tako v materialnem kot tudi ideo- loškem smislu - je vznik ženskega vprašanja, ki se je pojavilo vzporedno z novim dojemanjem sveta in je sovpadalo s težnjo po demokratizaciji družbe. Žensko vprašanje je tako nemogoče ob- ravnavati kot izoliran pojav, saj izvira iz spreme- njenega dojemanja človeka nasploh, je povsem logična posledica procesa individualizacije člo- veka kot državljana. Skozi analizo ženskega ča- sopisja1 se nam večplastnost ženskega vprašanja in odnos družbe do žensk odstirata še z enega zornega kota. Predmet analize sta slovaška ženska časopisa z izrazito literarnim značajem, Dennica (v letih 1898-1914) in Živena (v letih 1910-1918). Prva stvar, ki sem jo opazila ob pregledovanju po- učnih člankov prve ženske periodike Dennice, ni bila težnja po izpostavljanju sodobnih pere- čih vprašanj o položaju ženske v družbi nasploh, ampak očiten napor, da bi povezali celoten slova- ški etnikum, ki se je med drugim kazal v zmerni konzervativnosti nazorov, s katerimi je bil prežet pretežni del tedanjih ljudi. Večina člankov je pi- sanih v dostopnem, poljudnem stilu brez zaple- tenih stavkov in tujih izrazov, zlasti na začetku pa je opazen močan vpliv krščanske dediščine, ki je žensko najraje postavljala v domačnost družine in gospodinjstva. S takimi nazori naj bi časopis približali najširšim množicam. Žensko vprašanje se je torej sprva vrtelo predvsem okoli možno- sti šolskega izobraževanja slovaške ženske v ma- ternem jeziku. Toda vsa energija, vložena v boj za žensko srednjo šolo, je bila do. vstopa v novo državo, pravzaprav do septembra 1919, zaman. Zahteve po izobraževanju slovaške ženske so bile le del neizpolnjenih zahtev po izobraževa- nju Slovakov v lastnem jeziku nasploh in prav v tej točki se je žensko vprašanje tesno povezova- lo z narodnim. »V takem narodnem položaju bi dvigati samostojno žensko vprašanje pomenilo drobljenje sil, prepotrebnih, da bi složno kljubo- vali madžarizaciji.«2 Elena Soltésová, Načo su tie ženske časopisi?, Dennica. Zensky list pre poućenie a zdbavu, februar 1898, letnik /., št. 2, str. 17-19. Pod nazivom žensko časopisje razumem periodični tisk, ki je bil povečini žensko podjetje in je bil namenjen pred- vsem ženskemu bralstvu. Ludmila Podjavorinskd, Vyvin ženskej oldzky, Živena, april 1921, str. 76. Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA Z\ VSE O odnosu do ženske in o okolju, iz katerega je izšel prvi slovaški ženski časopis V začetku še dokaj osamljeno spoznanje, da je ženska v narodnem gibanju, predvsem kot prenašalka tradicije na svoje potomce, še kako pomembna, je svoje kali pognalo že precej pred revolucionarnim letom 1848. S tem se je seveda Nana Gregorovd (1885-1958), pisateljica, pre- vajalka in publicistka, urednica, borka za žen- ske pravice. Zaradi naprednejših nazorov, kijih je želela vnesti v žensko gibanje, je bila sporna zlasti za konzervativne kroge. Njene družbeno- politične misli, kijih je izražala tako v esejih kot literarnih delih, so seprilbliževalipogledom nje- nega moža Jožefa Gregom - Tajovskega, znane- ga literata in Hlasista. Skoraj vsa dela Gregorove pri bralstvu niso naletela na velik odmev in so padla v pozabo že za časa njenega življenja. Zlasti soji očitali idealizem v odnosu do češko- slovaških odnosov, kije v skupni državi dobival vedno bolj trpke konotacije. merilo na izobraženo žensko in razmišljanje o izobraževalnih institucijah za ženske je na Slo- vaškem na ta način pravzaprav dobilo svoje iz- hodišče. Res je, da so bila že v predmarčnem ob- dobju po slovaškem ozemlju (Vrbova, Brezova, Banska Štiavnica, Banska Bystrica) ustanovljena ženska društva, ki so se ukvarjala z dobrodelni- mi in poučno-praktičnimi dejavnostmi, a to je imelo za ženske in širšo javnost zgolj skromen pomen.3 Široko razgledani, a danes skoraj po- zabljeni slovaški filozof in pedagog, zeman1 Jan Feješ je najverjetneje pod vplivom dogodkov v Franciji že v prvih dekadah 19- stoletja pisal tako o ženski enakopravnosti v družbi kot o pravicah žensk, da se izobrazijo.5 Štefan Homola je leta 1846 v Slovenskje narodnie noviny zapisal: »Za narodno delo je pomoč ženske neizogibna. Mož sam je le toliko efektiven kot moški brez ene roke /.../ Dokler pa se ne izobražuje v lastnem duhu, dokler bo od tujih šol sprejemala le tujega duha, dotedaj bo le suha veja, mrtva za izobraženo družbo in se ne bo povzdignila nad kuhanje in tkanje.«1' Šturovci, skupina narodnih buditeljev zbranih okoli Ludovita Štura, so ženskam zaradi njihove zaostalosti priznavali le omejeno vlogo v narodnem gibanju. »Poleg treh, štirih izjem Štur okoli sebe ni videl Slovakinj, ki bi mu ustrezale s svojo izobrazbo, zato je bilo njegovo stališče do žensk odklonilno. Kljub temu obstaja nek nespo- razum o šturovski mladini, da so žensko in od- nos do nje nasploh zavračali. Saj je bil sam Štur nekolikokrat zaljubljen in Hurbanje ravno v za- konski zvezi videl temelje za uspešno narodno delovanje. Šturovcem le ni ustrezal tip zakona, značilen za tisti čas. Zato so ga imeli za oviro v narodnem poslanstvu, zato so si izbrali brezžen- stvo in skrajno samoodrekanje.«7 Iz korespon- dence in publikacij Ludovita Štura je razvidno, da si je nadvse želel izobraženih žena, ki bi se I lana Gregorovd, Slovenka prt hrbe a bnihe, Praga 1929, str. 59-64. Zemaniso bili srednje, nižje in drobno plemstvo; plemiški, torejzemanski naziv je halj v zameno za vojaške usluge od 13- stoletja podeljeval najpogosteje svobodnjakom, a tudi podanikom. Z nazivom so zemani pridobili nekatere privilegije. Hili so oproščeni dajatev in davkov, sodno so bili podrejeni neposredno kralju itd. Hili so najštevilčnej- ši in najbolj raznoliki plemiški razred, mnogi najnižji so premogli le plemiški naslov in so bili skoraj brez imetja. V večini slovaških žttpje bila koncentracija zemanov zelo visoka. Nora Weber, Prislttšnost' k pohlaviu a triede ako kompo- nenty ndrodnelio hnutia na Slovenska od roku 1848 do roku 1900, Historicke studie 36, Historicky üstav SAV, Veda, vydavatelstvo SAV, Bratislava 1995, str. 74. Živčna, 1994, letnik /., it 1, str. 4. Hana Gregorovd, Slovenka pri hrbe a knilie, str. 77. VSE ZA ZGODOVINO 23 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 bile ob možu zmožne udejstvovati pri narodnem delu, saj ni bil zadovoljen le z ženskim poslan- stvom matere in dobre gospodinje.8 Obstoječe stanje mu je pomenilo veliko oviro za narodno gibanje. Tako kot njegov sodobnik Homola je bil Štur v teh nazorih izjema, čeprav sta oba vlogo žensk v narodnem gibanju še vedno reducirala na pomoč možu, samostojno delovanje pa sta jim odrekala.9 Povod za nastanek slovenskega ženskega dru- štva Živena, nekakšnega idejnega predhodnika obeh časopisov, »pod martinskimi lipami«, A. av- gusta 1869, katerega iniciativa, deloma pa tudi re- alizacija, je bila delo slovaških narodnozavednih mož, je temeljil na želji po ustanovitvi izobraže- valnih ustanov za čim širše vrste slovaških deklet. Vplivi glede narodne kot tudi ženske emancipa- cije so v večji meri prišli iz sosednje Češke, saj sta že tradicionalno kulturno sodelovanje in podo- ben »drugorazredni« politični položaj ustvarila močna moralna zaveznika. Ambro Pietor, glavni pobudnik za ustanovitev društva in njegov tajnik, je v času svojega študija prava v Pragi spoznal, kako agilno vlogo v češkem narodnem gibanju igrajo izobražene Čehinje.10 Treba pa je pouda- riti, da je izobraževanje ženske v očeh Živeninih funkcionarjev izključevalo učenje tujih jezikov in znanost. Iz strahu pred lastno šibkostjo in pred kulturno asimilacijo je bilo namreč učenje tujih jezikov s strani narodnjakov izrazito nezaželeno, prav tako niso odobravali študiranih žensk, saj so menili, da bi znanost iztrgala žensko iz njenega primarnega delovnega okolja, družine. Drugi paragraf statuta društva Živene je tako- le določil poglavitno društveno nalogo: »Naloga društva je: Delovati v spoštljivem dojemanju poklica ženskega spola na tak način, da bi se slovaške hčere, kateregakoli stanu naše domo- vine izobrazile za moralne, sposobne, prizadev- ne gospodinje in za goreče hčere domovine in naroda.«11 Izobraževanje žensk naj bi potekalo v narodnem in krščanskem duhu, vključevalo pa naj bi tudi dejavnosti in propagando ljudske umetnosti kot nekakšnega razpoznavnega sim- bola slovaškega etnikuma. Delovanje društva se je osredotočilo predvsem na martinski okoliš, mnogo bolj omejeno pa je bilo po drugih slova- ških mestecih, kjer so počasi nastajala nova sre- dišča narodnega gibanja. Slovaške žene s svojimi skromnimi emancipacijskimi ambicijami niso mogle preko konzervativne atmosfere družbe, ki je delovala na principu moške dominacije v javnem življenju.12 Tako je Živena praktično do konca stoletja ostala nekakšno dopolnilo moških narodnih aktivnosti.13 Ustanovna listina društva Živene je iz čisto praktičnih razlogov izključeva- la kakršnokoli politično udejstvovanje, s tem pa se je avtomatično izločila že sama možnost boja za politične pravice žensk. Ob prelomu stoletja so se v javnem življenju vedno opazneje pojav- ljale mlajše, bolj kritične generacije - predvsem tisti zbrani okoli glasila Hlas - in ji očitale idejno konzervativnost, neprebojnost in pasivnost. Treba je poudariti, da so bila ogrska tla mnogo manj zrela za ideje ženske emancipacije kot tista v avstrijskem delu monarhije. Celo v Budimpešti, nekakšnem stičišču in vališču vseh modernejših tokov na Ogrskem, je bila ta ideja tedaj še v povo- jih. Leta 1868 so na pobudo grofice Vilme Véres ustanovili Društvo za dvig dekliške izobrazbe, ki je postalo temelj prvega ženskega razreda na vi- soki šoli v Budimpešti. Kmalu nato je madžarski Ženski klub organiziral seminarje za učiteljice in si prizadeval za vstop žensk na univerze.14 Ven- dar je bila to le kaplja v morje. Madžarske žen- ske nasploh so se pri literarnem ustvarjanju in izobraževanju začele aktivno udejstvovati precej pozno.15 Na neki način je bila ustanovitev prve- * Prav tam, str. 70-91. 9 Nora Weber, Prtshišnostkpohlaviu..., str. 77-79. 10 Praga je v tistih časih imela v primerjavi s svojo slovaško sosedo že precej raznolike ženske institucije: poleg mest- ne dekliške šole je imela tudi dekliško obrtno šolo, razna ženska društva, Ameriški klub dam. Predavanja Vojtëcha Ndprstka (1826-1894) - "ženskega advokata', iniciator- ja osvobajanja čeških žensk, ustanovitelja Ameriškega kluba dam in splošnega podpornika ženskih organizacij - o ženskem izobraževanju, so pritegnila tudi do 1500 poslušalcev. , *< , " Dušan Kovač in drugi, Kronika Slovenska 1, Od najstar- sich cías do konca 19. storočia, Fortuna Print & ADOX, Bratislava 1998, str. 533- 12 Prav tam. u Živentn utrip so med predsedovanjem nekarizmatične Anne Pivkove (1869-1884), goreče kisljanke, narekovali predvsem moški funkcionarji. Situacija seje vidno spreme- nila, koje častni, v mnogočem le simbolni stolček društva zasedla Elena Marólhy Soltésová (1885-1927), kije dru- štvo prežela z novim, svojskim, ustvarjalnejšim duhom. 14 Nora Weber, Prtshišnostk pohlaviu..., str. 72. " Novejše raziskave madžarske sociologinje, univerzitetne profesorice in feministkeJudit Acsády, kise ukvarja tudi z razvojem madžarskega (ni jasno, ali morda ogrskega?/) feminizma, na podlagi arhivskih virov odstirajo podatke, ki predstavljajo feministično gibanje na Madžarskem (Ogrskem?) v času do 1. svetovne vojne v povsem drugač- ni luči, kot so ga dotlej predstavljali madžarski akadem- ' ski krogi, ki so ga opisovali kot ma small group too insig- nificant to be mentioned'. Pes paje, da pade povečana aktivnost madžarskih feministk šele v čas pred prvo sve- tovno vojno; prva feministična organizacija Peminisldk egyesülele je bila ustanovljena 1904, prvi ženski časopis Ženska in družba (A no és a tdrsadalom) pa leta 1907. 24 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?.. ZGODOVINA ZA VSE ga slovaškega ženskega društva leta 1869, četudi so ga vodili moški, z vseogrskega zornega kota precej revolucionarna poteza.16 Zanimiv je tudi podatek, da je bila prva stranka na Ogrskem, ki je predlagala razširitev volilne pravice na ženske, Romunska narodna stranka.17 Goreče želje slovaških narodnjakov po dvigu kulturnega in izobrazbenega nivoja žensk, ki bi s tem pripomogle k narodnemu dvigu, je kon- zervativna družba štela za »prazno eksaltacijo, slabo sanjarjenje, neprimerno položaju žensk v družbi, ki jo neprimerno odteguje od pravih nalog«}6 Seveda cilji narodnega telesa v odnosu do ženskega izobraževanja še zdaleč niso bili ho- mogeni, od tistih, ki bi žensko učili le slovaškega jezika in gospodinjskih opravil, do tistih nekaj posameznikov, ki bi jim omogočili širok spekter znanja, tudi akademski. Ena od publikacij, ki jo je leta 1872 izdala Zi- vena, je bil Živenin almanah, ki je izzvenel zelo konzervativno. Pavel Hečko,19 priznani filozof in pedagog, je emancipacijske težnje žensk v svo- jem obširnem, prej z močnimi verskimi čustvi in verbalizmi kot s trezno argumentacijo zabelje- nem članku označil za protikrščansko prizadeva- nje. Hečko v svojih pogledih ni bil izviren, morda je bil nekoliko svojski samo v argumentih za usta- ljena stališča, ki jih je črpal iz biblijske dediščine. Po njegovem je »premodri Bog«, ustvaril moškega •n žensko kot dve »vzajemno dopolnjujoči se ose- bi«, a vendar je s tem, da je Adama ustvaril prej kot Evo, »moškemu dal pred ženo neko prednost in ženi določil podrejenost moževi volji, da bipo- 'eg gospodovanja siceršnje enakosti med njima obstajalo v življenskih ciljih popolno soglasje in zato, da bi vsak ne našel svoje ločene poti, am- pak da bis skupnimi močmi neprestano delovala za en sam cilj, ohraniti sebe in svoje potomstvo /•••/ Prav ta, od Boga na eni strani moškemu iz- kazana prednost in na drugi strani določenapo- drejenost žene naj bi harmonično življenje obeh nespremenljivo in neuničljivo utrjevala in varo- vala, tako da ženska brez moškega vedenja in moške volje nima kaj početi, mož pa je zavezan vedno imeti pred očmi tako ženino kot lastno dobro /.../ Od tistega časa, koje žena nastala iz loškega temelja /.../ naj bi in mora imeti mož Povsod in v vsem na svetu prednost /.../ Ta pred- nostpa temelji zgolj na prednosti spola in na višji stopnji telesnih in duševnih moči ali na dvojni lntenzivnejši sili človeka - moškega: ne daje pa mu pravice človeka - ženske poniževati, omalo- važevati, zatirati /.../«. Za razliko od moškega, ki je mocan, pogumen, neumoren, ze po naravi na- gnjen k vladanju in delovanju v javnosti, je ženski pripisoval drugačne lastnosti: »/.../ne mislimo, da bi se ženski delala krivica, kajti ona je resnično ustvarjena bolj za zasebno, domače življenje, kot za to hrupno, javno-državljansko, že zaradi nje- ne krhkega in nežnega značaja in pravtako bi ji nepristalo delovati na volitvah /.../Najbrž obsta- jajo tudi taki sanjači, ki bi radi osvobodili ženske tudi od zakonske in družinske podrejenosti, kar paje nesmisel in protikrščanska težnja, ki mora vsakemu razumniku biti v oči/.../ Ključna vloga, ki jo je tedanja, izrazito tradicio- nalna slovaška družba, pripisovala ženski, je bila vloga matere. Z vedenjem, da je mati intimno najbližje otroku (»akd matka, taka Katka«) in da mu predvsem ona more vcepljati ljubezen do na- roda, so želeli ženske navdušiti za narodno stvar. Lepšo prihodnost za svoj narod so videli šele v prihajajočih generacijah, zato je bila narodna vzgoja mladih za dosego tega cilja prvotnega pomena. Na drugi strani je na isti način razmiš- ljala madžarska oblast, ki si je zlasti s pomadžar- čenjem šol in drugih otroških institucij skušala zagotoviti državni ideji zvest podmladek. Ženska kot narodni ideal ni imela nikakršne- ga revolucionarnega predznaka (kot na primer francoska Marianne), ravno nasprotno. Ideal je bila mati, srce družine in srce naroda, ki rojeva, hrani in vzgaja svoje otroke, narodni potencial prihodnosti. Materinstvo je bila nekakšna sveta ženska dolžnost; tudi ime Živena20 ni naključno, Njen članek Remarks on the History of Hungarian Femi- nism je bil objavljen leta 1999 v Hungarian Studies Revue. Več o tem.: http://www.oszk.hu/kiadvany/lisr/1999/acsa- dy.htm 10 Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - spolok slo- venskych žien, Epocha, Bratislava 1969, str. 25. 17 Rozne zprdvy, Živena, april 1913, str. 29. '* Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - spolok slo- vcnskych žien, str. 16. 19 Pavel Hečko (1825-1895); študiral filozofijo in teologijo na evangeličanskem liceju v Bratislavi. Eden odpredstav- nikov filozofske ideologije matične dobe, ki se zelo pove- zuje z aktualnim kulturnim in narodnim položajem Slo- vakov. Velik pomen za oblikovanje razumnih, moralnih, samozavestnih ljudi, ki bi koristili svojemu narodu pripi- suje vzgoji, ki naj bi imela široko filozofsko in sociološko osnovo. Na prvo mesto vzgoje in izobraževanja postavlja vzgojo k človečnosti, enako za vse ljudi. Enakost ljudi pa je očitno razumel v luči svoje dobe - iz množice enakih je izvzel ženske. 10 Živčno oz. Živo, slovansko boginjo življenja, plodnosti in rodovitnosti so pogosto opisovali kot golo mladenko, z dolgimi lasmi, okrašenimi s cvetjem. V svoji desni roki je držala jabolko, v levi grozdje, v ustih paje držala lilijo. V naročju je pogosto držala malega dečka. VsE ZA ZGODOVINO 25 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 saj pomeni »darovalka življenja«. V isti sapi, ko so žensko-mater razglašali za ideal, so njene in- terese omejili na -»edine naravne ženske naloge«, na vrlo in varčno gospodinjenje ter požrtvovalno vzgojo otrok.21 Razlog za tako ozko dojemanje ženske so črpali iz tedanjega prepričanja, da je ženska po naravi pasivna, močno čustvena in ira- cionalna oseba. Izrazito pesimistično in previd- no, skoraj bojazljivo se je gledalo na emancipira- no ženo, emancipacijo se je imelo za nekakšno samoprevaro, ki nenaravno in nevarno speljuje žensko na tanek led družbenega ugleda. Dermica, buditeljica žensk iz duševnega in duhovnega mrtvila Dejstvo, da se je ravno v krutih časih Bánffyjeve vlade (1895-1899), v letu 1898, rodila Dennica, prvi slovaški ženski časopis, je morda moč pri- pisati dejstvu, da so jo uradi razumeli kot »nene- varno babjo tiskovino«, ki državnim interesom ne bi mogla škoditi.22 Spričo represivnih politič- nih razmer je povsem jasno, zakaj se ta slovaški ženski časopis s politiko načelno ni ukvarjal, vsaj direktno ne, čeprav je obenem jasno tudi to, da je bila njegova kulturno-izobraževalna vloga že po naravi speta z narodnimi in političnimi cilji. O ženskem časopisu kot velikem dejavniku za slo- vaški narod je leta 1896 v mesečniku Dom a škola pisal Karol Kálal, češki pedagog, slovakofil in ma- sarykovec,23 ki je med drugim dejal: »Do zdaj so javno delovali le možje, potlej bi nas bilo dvakrat toliko.«24 Prav Kálal je prepričal Vansovo o izdaja- nju potrebnega ženskega časopisa. Najprej se je sicer posvetoval s Šoltesovo, ki pa je »slutila, da ne bo našla dovolj razumevanja in opore ter se bala negotovih uspehov pri delovanju«,1^ saj so v okviru Živene podobni predlogi že večkrat pred tem padli v vodo.26 Dejstvo, da je na koncu Van- sová le sprejela Kálalov predlog, ima svoj vzrok v tem, da je Vansová, živeča daleč proč od Martina, imela mnogo več distance do konzervativnih Ži- veninih funkcionarjev kot Soltésová.27 Dennica kljub sorodnim ciljem ni imela for- malnih vezi z društvom Živena, kar v glavnem korenini v organizacijski in nazorski strukturi omenjenega društva, katerega vodstvo je bilo izrazito konzervativno in ženskim časopisom ni bilo niti najmanj naklonjeno. Zlasti Svätozar Hurban Vajansky,28 od leta 1897 tajnik Živene, je zaradi svojih nazadnjaških nazorov prišel v oster spor s Šoltesovo, ki se je zavzemala za enako- praven položaj žensk v družbi. Kljub temu da je bila Živena pravzaprav jedro gibanja slovaških BOČNlK I. FEBRUAR 1898 ČISLO 2 DEVICA. ŽENSK? UST PRE P0UČEN1E A ZABAVU. Hedaktorka: Tereïla Vanno v*. Naco sú tie ženske casopisy? S?"10 oWzku iste nejeden si predloži, klory o lakjcli vcc.uicli pro- ® mfsta. I nim • lomto zvlašte pre ženy m-Onom •••••• pii- cbodi to nrobit Ci takfto ¡sviaste pre ženy určenf časopis poskytuo l¡mlo ¡>ku- ločni; prfjemnejsta zábavn alebo užitočnejCic poučenie, než iiić, pre YSeobccno.*t ilrucné uaaopíay? Ci ¿eny aj radšej ho Čitaju? .Tesili ano, je to dobre? Je ìiaducno, aby talc bol» • Co tj'ka sa prvej otizky, ani zába\ná, ¡uu JKHU'IIA lAlk.i v ira- íkych časopiAoch _nie je cennejäia, ne?, v im'cli, všnolnriijili, .ile poJednejäia (ponina) ini, alebo snail fa mar, fu ••••••• piv /•••, že je prispôbobenA • ich ponlmamu, že im je hlf.ic •• •••.. A loto je lined odpovedim •• • itinln'i oiA/ku. '/.i-mi.<- vi.l.n r'ozhodne najradJej maji'i casopisy l>i>hVlii4inU, U.- j. v zabavne] •••. I.en2e poučni!', sucli^ii; .l.itikv v lirliiu •»•••¡l.iji'i, :•!•• obchodia idi s rayälienkami: >To ji- nie |,n- uma, I» :..i ••• ur lyka« — a to je nie dobre. T$m h-• /jiif.iAv.iji'i ilmhmuc, HU.II.IJH «a zovSeikjch vižnejSich zánjinm, o kun >i-Ji t'i'laniiii nul\ bj .1 poučit A (akifo T êpecieî/tic- inehnn cujipi^' |HK|.UII' •• |.I•-. (r.ijii •• zaojalostou, ak by tcjlo «'Ikoni neM.i, ••?. •.•|•>• •/. («.uim.r.ii, lei» ta ai majú povedmuie, Or • I» virila ici; lik.'' Tim 1 .v hovené je ženim vrodi-nrj, pri vk-lknm VI.U-.-IIII-IHJ :;I J.IHI.VJ .4.1 dosti, mat niei'o usobilnelio pre •>••. U je dohie, že je lak, íi a luVnHn I •<•!>.• (<.• „I. «ur. • !•• ja ćprimne odpovedani, íe mue 1•)1• by ii.ijnul i... UI>| «il/un Skromna naslovnica prvega slovaškega ženske- ga časopisa Dennica iz leta 1898 21 Nora Weber, Prtslušnosikpohlaviu..., str. 71-73- 22 O odnosu madžarskih oblasti do Dannice zaenkrat ni- sem našla nobenega podatka. Madžarske institucije so finančno podpirale promadžarska društva in nasploh vsestransko spodbujale lojalnost v odnosu do oblasti. Pro- vladni časopis Slovenske noviny, izhajajoč v Budimpešti, je bil kljub svoji obsežnosti najcenejši časopis v slovaščini, zato mu preostalo, zlasti od oblasti neodvisno časopisje, cenovno ni moglo uspešno konkurirati. 23 Veliko težo pri nezaupanju do Karla Kálala je imelo nje- govo masarykovsko prepričanje, ki je pri funkcionarjih Živene, ki so bili obenem v večji meri tudi voditelji narod- nega gibanja, zbujalo bojazen, da želi Kálal škodovati slovaškim narodnim težnjam. 24 Dr. Margita Václavíkovd - Matulayová, Vansovej redak- torske skusenosti s Dennicou, Živena venovand Terezie Vansovej, marec 1937, str. 86. 25 Prav tam. 26 Nora Weber, Prtslušnosi k pohlaviu..., str. 125. 27 Prav tam, str. 125-126. 2S Svätozar Hurban Vajansk^ (1847-1916); ena izmed naj- izrazitejših figur na slovaškem kulturnem in političnem prizorišču v poslednji tretjini 19. stoletja, izredno plodovit pesnik in pisatelj, literarni kritik, urednik znanih mar- tinskih periodik, kot so Ndrodné noviny, Slovenske poM- ady, Orol, Rodinna a škola, neumorni publicist, politik, organizator in v času dualizma eden glavnih ideologov slovaškega narodnega gibanja s centrom v Martinu. 26 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. ..ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE žensk, so vse njihove družbeno-emancipacijske težnje, zatrjujoč, da so ženske in moški enako- pravni v vseh sferah privatnega in družbenega življenja,29 enostavno preslišali. Vajansky, ki je žensko želel predvsem obdržati pri domačem ognjišču, je zastopal stališče, da midividualizem ubija v ženskah vse, kar je žensko, omrtvela žen- skost uničuje družino in na razvalinah družine se bo zrušila cela družbah Na takšnih in podo- bnih sofizmih je očitno gradila svoja prepričanja večina društvenih funkcionarjev.31 Zaznati je občutno povezavo med urednico Dennice Terezio Vansovo32 in Eleno Maróthy - Soltésovo,33 takrat že predsednico slovaškega ženskega društva Živena. Čeprav je bila Denni- ca ženski časopis, ki ni nastal pod okriljem Žive- ne, je očitna neka ideološka podobnost. To niti ni presenetljivo, če vemo, da sta bili Vansová in Soltésová v privatnem življenju zelo povezani in da je bila zlasti Soltésová kot vsestransko anga- žirana ženska tudi spodbujevalka in svetovalka mnogih slovaških žena, ki so vstopale v javnost. V skladu z njenim prepričanjem je bilo, da se pospeši vstop žensk v družbeno življenje in da se poveča njihov vpliv na kulturnem področju. v- * •A^-ZZi Fotografija Terezie Vansove v času, koje spre- jela uradovanje Dennice. Tudi glede nastanka Dennice se je njena bodoča urednica Vansová posvetovala s Soltésovo in je imela njeno polno soglasje. Dennica se je v začetku nagibala k temu, da bi za Slovakinje s poučnimi članki delovala izob- raževalno, vendar je kasneje dobila profil pred- vsem literarnega časopisa.34 Soltésová je bele- tristično Dennico večkrat oplemenitila s kakim strokovnejšim člankom. Teh je bilo razmeroma malo, kar je bila zavestna poteza urednice, da si obdrži številne bralke, nevajene težjih tekstov.35 Razširiti slovaško branje med čim širši krog Slo- vakinj in s tem ohranjati njihov stik z materinšči- Slavni sin še slavnejšega narodnjaka Jožefa Miloslava Hurbana, kije bil od srede tridesetih let 19. stoletja tesen sodelavec Čudovita Štura, znamenitega narodnega budi- telja. Že kot otrokje preko očetovega dela pridobil temelje narodne zavesti in »šturovskU ideal ga je spremljal prak- tično celo življenje. V začetku leta 1893 je prišel v oster konflikt z madžarskimi oblastmi, ki v Martinu niso pri- volile v odkritje častnega spomenika njegovemu očetu. Za članek Hyenizmus v Uhorsku, kjer je obsojal to gesto, je bil obsojen na leto dni zapora. Kot konzervativni politik in ideolog je v okviru domače politike zastopal taktiko pa- sivnega odpora, v njegovih zunanjepolitičnih nazorih pa je prevladovalo slovanofilstvo, ki je preraslo v nekritično, idealistično rusofilstvo. Vajansky se ja leta 1878 kot vojak avstroogrske armade udeležil okupacije BiH. Tudi ti od- mevni balkanski dogodki so bistveno vplivali na njegovo idealistično vizijo o osvobodileljski misiji Rusije, ki naj bi pripomogla zatiranim slovanskim narodom do lastne dr- žavnosti. Naštete nazorske poteze so obarvale vsa podro- čja njegovega javnega udejstvovanja na filozofskem, ide- ološkem in umetniškem nivoju. V začetku je bil navdušen nad sodelovanjem s Čehi. Seznanil seje z Masarykom, katerega ateistični odnos do Cerkve, naklonjenost do mo- dernih idej zahodnega sveta, odklanjanje rusoftlstva in radikalnega patriotizma, predvsem pa koncept enotne- ga čehoslovaškega naroda in jezika ja močno vplival na ohladitev njunih odnosov. Zavzemal se je za samostojno slovaško državno tvorbo in s te pozicije striktno zavrnil čehoslovakizcm, na podlagi slabih izkušenj z Madžari pa tudi vsakršno sodelovanje z njimi. J9 Nora Weber, Pr(slušnos(kpohlaviu,.., str. 126. •'" Michal Potemra, Kulturna a osvetovdprdea na Slovensku v rokoch 1901-1918, Štdtna vedecká knižnica v Košići- ach, 1983, str. 105. •" Celo eden najvidnejših slovaških politikov, dolgoletni predsednik Slovaške narodne stranke in pravnik Pavol Mudroñ (1835-19W, je po besedah Františka Votrube s prekletstvom grozil ženskam, ki bi si drznile želeti dru- gačne izpolnitve kot »z Bogom zapovedano pripadnost zakonskemu stanu: Tudi Jožef Skultêty, prav tako eden vodilnih politikov in urednik Narodnih novin in Sloven- skih poMadov, skorajda ni izpustil priložnosti, da Den- nice ne bi zasmehoval in jo imenoval »zelo nevaren in nepotreben časopis: 32 Terezia Vansová (1857-1942) se je rodila v Zvoletiskc Slatine, izhajala paje iz narodnozavedne družine; tudi zato seje v devetdesetih letih 19. stoletja začela narodno vsestransko angažirati. Zaradi očitne podpore številnim, od oblasti šikaniranim narodnim aktivistom, je bila tudi sama preganjana. Še preden je začela urejati Dennico, VSEZA ZGODOVINO 27 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 2 no, je bil primarni cilj omenjenega časopisa. V polemike o emancipaciji, feminizmu, skratka o ženskem vprašanju modernega tipa, se v tem ča- sopisu skorajda niso spuščali, zlasti v prvih letih ne. Slovaško žensko vprašanje se je zaradi situa- cije, v kateri so se Slovaki znašli kot narod, osre- dinilo predvsem na eno, pravzaprav temeljno vprašanje, vprašanje ženskega izobraževanja, ki je bilo močno povezano z željo po srednjih žen- skih šolah z domačim učnim jezikom. Ne more- mo pa zanikati očitnega razvoja ideje o ženskem vprašanju. V letih pred prvo svetovno vojno je časopis idejno dobival vedno bolj zahodnoev- ropsko podobo, čeprav takšne modernosti in odločnosti ni nikoli pridobil. Dermici se je uspelo obdržati več kot desetletje in pol, čeprav se je ves čas otepala s finančnimi težavami. Začela je z bornimi 300 izvodi, v pr- vih petih letih pa je nabrala skoraj 2000 naročni- kov,36 kar je bilo za tiste razmere lepo število, saj je po nakladi prehitela celo Slovenske pohïady in Narodne noviny. Problemi so se pojavili leta 1903, ko je navdušenje ženstva zaradi bornih do- sežkov - predvsem zaradi neizpolnjenih upov glede slovaških ženskih šol - začelo plahneti. Poseben udarec za časopis je bila poteza lite- rarnega kritika in publicista Františka Votrube, ki je leta I906 prevzel vodenje Dennice in iz nje skušal napraviti modernejši, obsežnejši in tudi zahtevnejši časopis.37 Vsem naporom navkljub je bilo to za Dennico skoraj usodno, saj so se abo- nenti zaradi posodobitev in s tem povezane višje cene začeli množično odjavljati in Votruba je na koncu kapituliral.38 Dodatno finančno injekcijo Dennici je pomenila podpora ameriških Žive- nark, članic istoimenskega sestrskega društva slovaških emigrantk v Ameriki, ustanovljenega 1891, ki je v naslednjih šestih letih ustanovilo kar 125 odborov.39 Poučne članke je vsaj v začetku pisala pred- vsem Soltésová, poklicna sopotnica in dobra pri- jateljica redaktorice Terezie Vansove, ki je idejno močno zaznamovala tudi Dennico. Soltésová se je izkazala za zelo markantno pisateljico in tudi njeni poučni publicistični izdelki imajo pridih proze. Prve številke Dennice so v konzervativ- ne sodelovala pri izdajanju in razširjanju slovaškega ti- ska. Posvečala se je zgodovini in etnografiji, podpirala slovaško amatersko gledališče v Tisovcu, poleg tega je v materni jezik prevedla nekatera češka dela, zlasti dela pi- sateljice Božene Nêmcove. Bila je izredno dejavna publl- čistka, pisala je pesmi, prozo, gledališke igre; v zgodovino seje zapisala kot pionirka slovaškega ženskega romana, zlasti so nanjo vplivale nemške in češke pisateljice. Na svetovno razstavo ženskega gibanja je leta 1899 poslala celo Dennico in z njo reprezentirala slovaške ženske. Kot članica in aktivistka delniškega društva Lipa je podpirala gospodarski razvoj slovaškega podeželja. Kot navdušena gaslronomka pa je leta 1914 izdala celo Novo kuharsko knjigo z več kot 900 recepti. V političnem življenju je do nastanka ČSR podpirala Slovaško narodno stranko, po- tem paje bila simpatizerka agrarnega gibanja oziroma Republikanske stranke agrarnega in malokmečkega ljudstva. Njeni politični nazori in osebni interesi so v veliki meri vplivali na njeno literarno ustvarjalnost. Li- terarna dela, ki jih je spisala, imajo močan idealistični, celo sentimentalni pečat, a z leti je njen stil dobival bolj realistične poteze. Njen stil, teme in ideje so pritegni- li k posnemanju tudi nekatere druge slovaške avtorice. 33 Elena Maróthy - Soltésová (1855-1939) seje rodila v pro- testantskem okolju v Krupini in se izobraževala na mad- žarskih in nemških šolah. Še kot najstnica seje udeležila treh občnih zborov Matice Slovenske v Martinu, kamor se je kasneje tudi za stalno preselila in se začela javno udejstvovati. Od leta 1880 je bila članica odbora, v letih 1885-1927 pa predsednica društva Živene. Bila je naj- vidnejša oseba v okviru slovaškega ženskega gibanja, na idejnem, kulturnem in socialnem polju, kjer je pokazala svoje odlične voditeljske sposobnosti. Močno seje zavze- mala za ustanovitev slovaških dekliških šol, kar pa seji zaradi preprek politične in finančne narave ni posrečilo do leta 1919, ko je prva laka nastala v Martinu. Sodelo- vala je pri številnih časopisih, urejala mesečnik Živeno, kjer so njeni napori za čim boljšo izobraženost Slovakinj močno vidni. Zavedajoč se, da si šolanje večina Slova- kov težko privošči, je organizirala zbiranje denarja za najrevnejše študente. Sodelovala je pri raznih razstavah, navezovala tesne stike s Čehinjami, na njen predlog je bilo leta 1910 ustanovljeno delniško društvo Lipa, kije skrbelo predvsem za trgovino z izdelki slovaške ljudske umetnosti, kjer so izstopali zlasti izdelki vezilj. Istega leta je poslala njegova predsednica. Svoje talente je uspešno in plodno realizirala tudi na literarnem področju; pisala je predvsem z avtobiografskimi prvinami začinjeno in fiktivno prozo s pretežno romantično-sentimentalnimi elementi. Nekatera njena dela so bila*prevedena v tuje jezike. Ukvarjala seje tudi z literarno kritiko in esejisti- ko, zlasti pa je nemogoče zanemariti njeno publicistično dejavnost, h kateri je spodbujala tudi številne druge roja- kinje. Še za svojega nedvomno zelo plodnega življenja je požela številna častna priznanja, čeprav na drugi strani ni mogoče zanikati ostrih kritik, ki jih je bila deležna tako na literarnem kot tudi ideološkem področju (Vajansky Kukučin, Milkin, Hlasisti...). - 34 Ladislav Cúzy, Literarne a spoločenskd aktivity sloven- skych žien začiatkom 20. storočia, V: Studia Académica Slovaca 26, Bratislava 1997, str. 44. 35 Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - Spolok slo- venskych žien, str. 65. 36 Tu se podatki bistveno razlikujejo. Vanluchova (str. 65) in Dana Kršakova navajala, daje imela Dennica okoli 2000predplačnikov, medtem ko Slovensky bibliograficky slovník (IV. zväzok, str. 232) trdi, daje Dennica izšla le v 1200 izvodih. 37 Spremenil je tudi naziv: Ženski list za poduk in zabavo se je preimenoval v Ilustrirani družinski časopis za literatu- ro in družbena vprašanja. 3S Jarmila Tkadlečkovd-Vantuchovd, Živena - Spolok slo- venskych žien, str. 65. 39 Prav tam, str. 47. 28 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA EA VSE ni katoliški skupnosti4'1 očitno dvignile nemalo prahu, saj je že v drugi številki Šoltesova objavi- la članek Čemu ti ženski časopisi?*1 Zapisala je: »Daje v njih mnogo zdravih vsebin, ki bi žensko spodbudile k nravni in duhovni samostojnosti pa tudi k praktičnemu delu, tega jim ni možno odreči, ampak za to, v najboljšem primeru reče- no, si ne zaslužijo od moških takih sovražnosti, kakršno od njih, posebno od takih ozko konzer- vatii 'nih, prejemajo.« V njem je pojasnila, da se tudi za nežni spol mora pojaviti časopis, ki bi zbudil speči duhov- ni horizont žensk. »Ženske imajo nasplošuo res- nično najraje beletrističue časopise, kjer je čim več zabavne snovi. Le da poučnih, bolj pustih člankov v njih ne čitajo, ampak jih zaobidejo z mislijo: To ni zame, to se mene ne tiče' - kar ni dobro. Ženske tako duhovno zaostajajo, iz- ločajo se iz vseh pomembnejših interesov, o ka- terih bi se lahko poučile z branjem.« Okrnjena ženska intelektualna širina je po mnenju Šolte- sove posledica enoličnega delovnega prostora in tradicionalnega omejevanja žensk v družbi, ki je v posmehljivem slogu »dolgi lasje - kratka pamet« dušila razvoj ženskih intelektualnih in duhovnih sposobnosti. Ženski poučni oziroma zabavno-poučni časopisi »podajajo tudi druge stvari, ki jim drugje ni mesta, vendar pa so za ženske pomembni in zanimivi, imajo smisel in upravičenost ko! sredstvo za lažje doseganje te stopnje umske rasti /.../, ki bi brez pobude žen- skih časopisov ne vzbudile njihovega interesa. Ženski časopisi torej so in morajo biti buditelji žensk k umskemu življenju.« Ti so bili za potre- be žensk seveda prilagojeni, da bi jim bili bolje pristopni. V Dennici se tako nahajajo domača in prevedena tuja proza in poezija, afbrizmi, razna kratka poročila o stanju žensk doma in po svetu ter dopisi rojakinj iz Amerike, gospodinjski in vr- tičkarski kotiček, življenjepisi slavnih in zasluž- nih osebnosti, razne zgodbe, kotiček za otroke in mladino, poučni in zabavni članki, rebusi in uganke. V politične in verske vode se Dennica ni spuščala - s tem je nadaljevala prakso društva Živene, ki je imela že s statutom določeno, da se s političnimi in verskimi vprašanji ne ukvarja - čeravno je v njej začutiti močno religiozno tra- dicijo. Nesoglasja med katoliškim in protestant- skim okoljem je previdno obšla z njunim skup- nim imenovalcem - krščanstvom. Tista izobrazba, ki je bila Šoltesovi vseskozi nadvse pomembna, je prava moralna izobrazba »v duhu Kristusa«. Zatrdila je, da je »odgovornost Neumorna na številnih področjih, vključno s prevajanjem, pisanjem, etnogra/ijo, zgodovino, gleda/iščem, kasneje celo gospodarstvom in poli- tiko, je Terezia Vansovd (1857-1942) prevzela v marsikaterih pogledih nehvaležno vlogo uredni- ce prvega časopisa za ženske. za moralni napredek ali upad človeštva tako na njej (ženski) kot na možu; toda ne le njena pravica, tudi njena dolžnost je, da z omiko dose- že nravni razvoj in tako poslane dostojanstven član družbe /.../, da bi plemenito dojemala in uresničevala svoje pomembne in nelahke dolž- nosti kot žena, mati-vzgojileljica in upravnica gospodinjstva /.../ ter da bi se znala tudi z izred- nim, samostojnim poklicem častno živeti in biti koristen član družbe*.43 Tudi vprašanje šolskega izobraževanja je Den- nica hitro izpostavila. Ker so se s strani bolj kritič- nih skupin ljudi pojavljali vse glasnejši očitki, da društvo Živena niti ne poskuša uresničiti tiste te- meljne naloge, ki si jo je zadalo - namreč »ustano- "' Dennica je izhajala v katoliškem KuSemberoku, mesto re- daktoriceje bilo vPilahprl Tisovcu. Društvo in časopis živč- na pa sta se razvijala v protestantskem »tartinskem okolju. 41 Elena šoltesova, Načosu tie ženske casopisy, Dennica. Žen- sky list f»cpottčcnie a zabava, jebrnar /,S'9.S', str. 17-1'). 42 Elena Šoltesova, Pravd vzdelanost', Dennica. Zensky list pre poučenic a zabava, april IS')S, sir. -i'). VSE ZA 'ZGODOVINO 29 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 vitev in vzdrževanje dekliških šok -, je Soltésová Dennico izkoristila kot medij, v katerem je skuša- la objaviti težave in pojasniti nezavidljivo stanje. Kot sem že omenila, je prvi slovaški ženski list na- stal v neizprosnih časih Bánffyjeve vlade, v kate- rih je bilo vredno pozornosti že samo dejstvo, da društvo, »ki ima nek pomen za cel narod«, sploh obstaja.43 To je bil čas, ko so bila tla za ustanovitev srednje dekliške šole še veliko prevroča in zato uresničenje poglavitne naloge Živeni ni uspelo, •»kot tudi svoje naloge ni izpolnilo nobeno drugo društvo pri nas, kije hotelo ustanoviti in vzdr- ževati verjetno slovaške srednje šole za moško mladino*." Poleg tega Živena ni imela nobenih lastnih stalnih finančnih sredstev, država pa je ni sponzorirala. Borno denarno blagajno si je Žive- na polnila s priložnostnimi plesi, žrebanji, članari- no, gledališkimi igrami, publikacijami, darovi, kar pa še zdaleč ni zadostovalo za ustanovitev šole. Velik problem bi bilo tudi pomanjkanje učitelj- skega kadra, saj izšolanih učiteljic skoraj ni bilo. Ko se je leta 1882 Živena odločila, da bo vsem zainteresiranim mladim ženskam namenila šti- pendijo za izobraževanje učiteljic v vrednosti 150 kron letno, se je na razpis prijavila samo ena.45 Na tem mestu naj poudarim, da je učinkovitost slo- vaškega društvenega življenja precej omejevalo dejstvo, da je bilo posebno v začetku premalo aktivistov in »da so se pri delu zmeraj srečevali isti ljudje«.*6 Za mizerno finančno stanje društva je predsednica Živene prav tako dolžila same ro- jake in rojakinje, ki so za društvo prispevali zelo malo oziroma skoraj nič. Število članov oziroma članic Živene je bilo namreč nezavidljivo; še leta 1913 je bilo v društvo včlanjenih komaj 287 ljudi.47 V isto leto je padel tudi članek Živene, ki z zgro- ženim tonom opaža splošno ignoranco slovaških žensk, zlasti nezanimanje za narodno stvar.48 Pogosto se je s strani ljudstva postavljal dvom, ali lahko neka gospodinjska šola sploh kaj poma- ga mladim Slovakinjam, da bi se bolje pripravile na poklic gospodinje, kot pa jih le-tega naučijo lastne matere. Soltésová upravičenosti dvoma ni želela oporekati, vendar je mislila tudi na ta dekleta, »ki živijo v gospodinjstvih iz rok v usta in ki niti pri najboljši volji nimajo priložnosti bolj vsestransko uriti se tudi v izrednih domačih delih. /...//Ž/e samo eno leto take praktične šole jim lahko nudi širše in doslednejše znanje kot domače gospodinjstvo.« Poleg gospodinjskih in higijenskih osnov naj bi taka šola lahko ponu- dila mladim dekletom tudi kulturni in moralni poduk v krščanskem duhu. Tu in tam je Dennica objavila kakšen poučnejši članek v češčini. Soltésová je namreč imela živah- ne, predvsem pisne stike49 s predstavnicami če- škega ženskega gibanja, naprednimi učiteljicami ipd. Bistveno manj represivni narodnopolitični položaj je na Češkem pospešil razvoj modernih tokov, Čehi so bili v marsičem zgled in primer Slovakom,50 nastanek Češkoslovaške enotnosti^ leta I896 je povezavo še poglobil. Očitno je, da so Slovaki češki jezik na splošno razumeli, čeprav je pod evforijo idejnega in narodnega sodelovanja ves čas tlelo tudi vprašanje stapljanja češko-slo- vaškega jezika. Mnogi Čehi so na slovaški jezik gledali malo zviška, v smislu, da kot strokovni in učni jezik še ni dovolj razvit.52 Zadržani odnos do takih nazorov je bil povsem razumna posle- dica večine slovaških narodnjakov in nekateri od 43 Do lata 1893, koje bila ustanovljena martinska Slovaška muzealna družba (Muzedlna slovenska spoločnosO, ne- kakšna naslednica Matice Slovaške, kije skušala zbirati, ohranjati, razvijati in predstavljati vrednote, povezane s slovaško kulturo in prostorom, je bila Živena pravzaprav edino vseslovaško društvo. 44 Elena Soltésová, Naša »Živena«, Dennica. Zensky list pre poučenie a zabavu, avgust 1898, str. ••. 45 Nora Weber, Prislušnost kpohlaviu..., str. 110. 46 Odbor Ziveny v Bratislave, Živena, junij 1922, str. 119. 47 Živena, spolok slovcnskych žien, Živena, avgust 1913, str. 249. 48 Lipa, Živena, julij 1913, str. 223- 49 Sodelovanje Živenark s Čehinjamije bilo zelo omejeno. For- malni kontakt ni bil mogoč, zato so se slovaške ženske ude- leževale zamejskih srečanj le privatno, pa še tako so tvegale razna šikaniranja s strani oblasti, zlasti denarne kazni. 50 Minerva, prva ženska gimnazija na avstrijskem ozemlju, je nastala v Pragi. 51 Tudi Češko-slovanska enotnost (Českoslovanskd jedno- ta); ideja čehoslovakizma, idejnega in političnega toka, ki trdi, da so Čehi in Slovaki en narod, se je začela formirati že od konca 18. stoletja. V začetku maja 1896so v Pragi ustanovili »narodnoobrambnoir društvo, ki bi podpiralo kulturo v oddaljenih čeških krajih in na Slovaškem. V pr- vem desetletju 20. stoletja je iVojo dejavnost začelo počasi orientirati izključno na slovaško ozemlje. V praksi se Je to kazalo v pošiljanju knjig, ustanavljanju knjižnic, finanč- ni pomoči slovaškim študentom, svetovanju slovaškim vajencem in kmetijskim delavcem na Češkem, tiskanju slovaških časopisov. V Pragi je pripravljalo predavanja o Slovaški ter izdalo celo Slovaško čitanko. Njegov pomen je bil seveda tudi gospodarski, saj je s tem društvo po- sredno in neposredno pripomoglo k prodiranju češkega kapitala na Slovaško. Društvo je namreč Slovaško štelo za integralni del Češke, delovalo je torej v duhu češkoslo- vaške narodne enotnosti, kar paje večina slovaških poli- tikov zavračala. Slovaška politika je bila do društva kljub dobrodošli pomoči precej rezervirana, saj bi nasprotno pomenilo zanikati obstoj posebnega slovaškega naroda. Najožje stike s ČSJso imeli Hlasisti in Prudisti (mlajša li- berarna generacija, imenovani po listu Prud), ki so bili za ustanovitev češkoslovaške države. 52 Jarmila Tkadlečkovd - Vantuchovd, Živena - Spolok slo- venskych žien, str. 57. 30 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE njih so objavo člankov v češčini imeli skoraj za narodno izdajstvo. Poplava tujih in - recimo raje - velikanski pri- manjkljaj slovaških šol sta med narodnjaškimi krogi pomenila realno grožnjo popolne asimila- cije slovaškega jezika. Tista dekleta, ki so želela nadaljevati srednjo stopnjo, so pristala na šolah s tujim učnim jezikom ter v tujejezičnih, zlasti nemških samostanih. Izobraženo ženstvo, ki je predstavljalo le pičlo manjšino Slovakinj, je bilo po večini šolano v nemškem, kasneje vedno pogosteje v madžarskem jeziku. S strani narod- njakov se pogosto pojavljajo očitki izobraženim (malo)meščanskim damam, češ da je njihovo Znanje slovaščine mizerno. Kajti izobrazba žensk je skozi prizmo tedanje družbe pomenila pred- vsem znanje tujih jezikov. »Govori se: 'Namreč ta, taje zelo izobražena, zna nemško'.«53 Znanje slovaščine, pri čemer poudarjam aktivno znanje (branje in pisanje), je bilo predvsem stvar inter- esa in naporov vsakega posameznika posebej, saj slovaških šol ni bilo, manjkalo je učbenikov in čitank, državni aparat pa je vse take težnje zgolj omejeval. Po slovaško se na ogrskih javnih šolah preprosto ni smelo poučevati »niti o kuhanju, pečenju, vrtnarjenju ,..«.54 Ker jim dovoljenja niti za skromno gospodinjsko šolo minister kultu- re in izobraževanja kljub številnim prošnjam ni odobril, je Soltésová bodrila svoje rojakinje, naj poskusijo čimbolj »razvijati ljubezen in braniti zvestobo do domovine«.55 kar v okviru lastnega gospodinjstva. Tudi sama je znanje svojega last- nega jezika pridobila doma; usmerjali so jo seve- da narodnozavedni starši.56 Do povojne vzposta- vitve slovaških šol je bilo znanje slovaščine, kot tudi stopnja same pismenosti med ljudmi, v ne- zavidljivem stanju. V pismu prijateljici in morav- ski učiteljici Antonu Gebauerovi Soltésová piše: »Sla sem torej za prevod rokopisa prosit neko gospodično, ki svojo materinščino (slovaščino namreč) dobro obvlada - to je pri nas, ki smo zaenkrat brez šol, redkost.«57 Leta 1899 je Soltésová v Dennici predstavila svojo idejo o prepotrebni slovaški čitanki, »ki bi v našem brezšolskem položaju vsaj v najpotreb- nejšem nadomestila zaostanek in v primeru, da bi si priborili kakšne take šole, bi bila zanje pri- praven pripomoček«. Čitanka naj bi bila z lahko- tnim in prijetnim podajanjem prilagojena mla- dini in bi poleg osnov jezika slovaški naraščaj seznanjala s splošnimi poučnimi informacijami in moralnimi vrednotami. »Poleg slovaških in slo- vanskih pesmi, bi morala vsebovati tudi kratke, zabavne zgodbice, črtice plemenitega značaja, čeprav brez ljubezenskega momenta; poetične bajke, tako ljudske kot umetne, bajke moralnega značaja itd.«58 samoumevno brez kakršnihkoli političnih in verskih vprašanj. Prva slovaška či- tanka se je tako rodila šele v 20. stoletju, vendar je ni izdalo društvo Živena, čeprav je to spadalo prav k poglavitnim društvenim nalogam, temveč Československdjednota.59 Dennica je še dolgo osta(ja)la trn v peti kon- zervativnemu krilu, uredništvo je namreč več- krat opozorilo na namen časopisa, ki ne želi »podpirati nobene čudaškosti«, ampak ima pred očmi le »poplemenitenje žensk«. Za poglavitno nalogo si je slovaški ženski časopis zadal »boj proti plitkosti, nevednosti žensk, širiti mora za- nimanje za vse dobro in plemenito med nami v naših slovaških družinskih krogih«. Kot neizogi- ben problem je bilo izpostavljeno narodno vpra- šanje ter z njim v zvezi ženska, »kot pomemben dejavnik v razvoju ljudstva v širšem in naroda v ožjem pomenu«, pri čemer pa ni šlo za dekontek- stualizacijo ženskega vprašanja, saj je bilo tudi ženskam več kot jasno, da jim bo samim brez moške pomoči v tem boju le stežka uspelo. Da bi omilila nesložne, mizogine izpade nekaterih »slovaških bratov«, se je Dennica celo opravičila: »Ne želimo voditi boja za vprašanje: ali se mo- rejo in smejo ženske posvetiti višjim znanostim, to vprašanje bo razrešila sama modrost božja z razvojem ljudskega duha.«00 Ta fatalizem je bil pravzaprav povsem logična konsekvenca stanja, v katerem se je nahajal slovaški narod; groteskno bi namreč bilo pričakovati višje izobraževanje slovaških žena, če še za srednje pogojev ni bilo. Soltésová je izredno blagemu stilu navkljub vendarle vseskozi vztrajno poudarjala enako- pravnost žensk v družbi. Omenila je, da je za 53 Či sa maju učit' naše dcêry rečiam cudzim?, Dennica. Zensky list pre poučenie a zabavu, februar 1899, str. 30. 54 Elena Soltésová, Nepovolend škola, Dennica. Zensky list pre poučenie a zabavu, december 1899, str. 196. " Prav tam, str. 197. si Jožef Matej, Z korešpondencie Eleny Maróthy Sollésovej sAntoniou Gebauerovou • vzdeldvanlslovenskych diev- čat, Pedagogica, Zbornik Filozofickej fakulty Univerzity Komenského, letnik H, Bratislava 1969, str. 164. 57 Prav tam, sir. 204. ss Elena Soltésová, • návrhu o Slovenskej Čitanke, Dennica. Zensky list pre poučenie a zábavu, marec 1899, U/3, str. 26-28. 59 Dušan Škvarna in dntgi, Lexikon slovenskych dejín, str. 216. 60 Žena v slovenskom narode. Dennica. Zensky Ust pre po- učenie a zdbavu, avgust 1899, str. 127-128. VSE ZA ZGODOVINO 31 ZGODOVINA /A VSE leto XI. 2004, št. 2 omejevanje razvoja ženskega vprašanja v sme- ri enakopravnosti po spolu v veliki meri kriva splošna nerazgledanost kot posledica pomanj- kanja splošnih izobraževalnih institucij. »Verjet- no je, če se bomo tudi mi Slovaki dokopali do bolj živahnega izobrazbenega gibanja, da bo slej ali prej z lastno silo prišlo tudi do nas. Z ig- noriranjem ga ne uničimo, z zavračanjem ga ne postavimo pred vrata. Najbolje je: posvečati mu potrebno pozornost in gledati nanj brez pred- sodkov." Gonilna sila predsodkov do ženskega vprašanja so bile po mnenju Šoltesove zlasti na- pačne predstave o ženski emancipaciji ter trdo zakoreninjen družbeni dvom v to, ali je ženska sposobna uspešno izpolnjevati t. i. »moške« nalo- ge. Na žensko vprašanje SO najslabšo luč metale zlasti ekstremne, radikalne ženske sile, ki so pri večini ljudi zbujale odpor. Sama je bila prepri- čana v postopen razvoj družbe v korist žensk in nagle spremembe ji niso bile blizu. Zavračala je revolucionarno »moderno žensko«, ki v svoji mo- dernosti nima mere in - »da bi dokazala svoj sija- jen 'napredek' - hoče naenkrat zavreči vse, kar je dotlej spadalo v žensko življenje pa tudi k njene- mu izviru sreče - koče torej lahkomiselno vreči stran staro moralo (njo nadomestiti z neko novo, moderno, ko naenkrat zakonsko zvezo razglaša za nemoralno, zastarelo institucijo in se navdu- šuje za - 'svobodno ljubezen'. Povsem očitno se to še ne razglaša, tendenca pa je opazna.«''1 Šoltesova ni bila naklonjena »svobodni ljubez- ni; »ki sploh ni nova iznajdba in ki ima v od- nosu do nravnosti proti sebi tako stara kot nova pričevanja. Nemoralna pa ni zato, ker je neuza- konjena, ampak uzakonjena ni zato, ker vodi ljudi do moralnega padca, ker jih vdaja neobrz- danim, uenravuim strastem in posledično unič- uje družino.«''2 Svobodno ljubezen si je Šoltesova - kol večina ljudi - po vsem sodeč predstavljala kot neodgovorno, «nago svobodno ljubezen«, torej kot nemoralno, promiskuitetno življenje in ne kot svobodno izbiro partnerja, ki ne bi bila podvržena volji staršev, ekonomskim in drugim razlogom. Zdelo se ji je, da posledice »svobodne ljubezni« tepejo povečini le ženske, saj da tudi zakonska zveza obstaja predvsem »takorekoč za brzdanje mož in kot zaščita za ženske«, obe- nem pa žensko tak način življenja prikrajša za njen poklic matere, na katerega je že po naravi zavezana »zdušo i)i srcem«; »svobodna ljubezen« deluje torej proti ženski in ne zanjo. Prav tako kot nedolžni časopis Denuica, če ne še v večji meri, so bile tarča neusmiljenih na- lile)ia Maröthy - Šoltesovd (IH55-1939), pisatelji- ca z izrazito narodnostno in socialno tematiko, svojčas najvidnejša slovaška borka za dvig žen- ske izobrazbe, kije bila po njenem glavni dejav- nik za splošno prebujo in izboljšanje položaja ženske. Dolgoletna predsednica društva Života in urednica časopisa Života je bila vodnica in prijateljica številnim ženskam, ki so vstopale v javno življenje. padov in zasmehovanj že samo ideje o ženski emancipaciji, ženski enakopravnosti. Zlasti kon- zervativna stran je bila prepričana, da bo emanci- padjski duh obrnil svet na glavo in odtrgal žen- sko od njene poglavitne naloge - od skrbi za družino.63 V takih obsodbah je Šoltesova videla več strahu kot razsodnosti, saj je po njenem za večino žensk nedvomno značilna »prirojena ljubezen za družinsko življenje*.6'' Za razliko od mnogih, ki so žensko poslanstvo videli le pri do- mačih opravilih, je Šoltesova v skladu s svojimi načeli postavila žensko tudi v družbeno življe- Elena Maröthy • Šoltesovd) o ženske/ otdzke, Dennica, ŽenskjUistprepoučenieazdbavn oprti 1902, str. 69-73, nadaljevanje: maj 1902, str. 90-91. Elena MarCthy-Souesovd, o tenskej otdzke, Dennica, ŽenskjUistprepoučenieazdbavu, april 1902, str. 69-73, nadaljevanje: maj 1902, str. 90-91. /•lena Šoltesovd, l'Jloliy zeny I., '/.ena v rodine, Dennica. Zensky list pre poučente a zdbavu, januar 1902, str. 3-5. Prav tam. 32 VSE Z-l '/.GODOVINO Urška Strle, »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE nje, kjer deluje - podobno kot doma - kot poživ- ljajoč element, češ, »s svojim živahnim duhom in bistro mislijo je poklicana vnašati v družbo milino in domačnost«.65 V ženski je Soltésová uvidela tudi tvorni narod- ni čut, ki ne pomaga obnavljati življenjskih sil naroda zgolj skozi materinstvo, ampak se - kot pri možu - lahko razvije v odločno narodno za- vest. S tem ko je vlogo žensk za narodno dobro- bit izenačila z vlogo moških, je skušala odpraviti predsodke družbe, da je ženska vredna manj kot moški. Tudi s tem, ko je prikazala naloge žensk kot naporna in odgovorna opravila, je rehabili- tirala njihovo poslanstvo. Zavedajoč se slabosti tradicionalne vzgoje, ki je ženskam vcepljala pasivnost in poslušnost ter hkrati onemogočala razvoj lastne misli, je skušala - ne le na papirju, ampak tudi v praksi - svojim rojakinjam vliti do- ločeno mero samozavesti. Kako okrnjena je ta bila, kaže že dejstvo, da je več let praktično sama objavljala članke z bolj premišljeno vsebino. Šele ko je čas že močno zakoračil v prvo dekado 20. stoletja, so se nekatere posameznice opogumile in javnosti posredovale svoje poglede na pol- ožaj žensk. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je Dermica, kljub temu da idejno ni tesneje sledila modernejšim idejnim tokovom, mnoge Ženske opogumila, da so ji poslale svoje literar- ne prispevke, ter jim na ta način pomagala, da so si pridobile samozavest in da so se nekatere °d njih celo uveljavile; v to dobo namreč pade Začetek razcveta ženske literarne dejavnosti na Slovaškem.66 Objava člankov, tako izpod peres domačih (pogosto neznanih) publicistov oz. publicistk kot tudi prevodov in povzetkov tujih člankov, ki so se vedno bolj množili, odraža nazore in zna- čaj Dennice. Do konca prve dekade 20. stoletja sem odkrila nekaj prispevkov, za katere me je čudilo, da so bili objavljeni v časopisu za ženske, saj so bili v odnosu do njih napadalni in krivič- ni. Najbrž so nastali kot posledica konflikta med tradicionalnim in modernim dojemanjem živ- ljenja. Spopad med njima se je dogajal tudi na Področju družine kot temeljne družbene celice, tn t° v celotnem evropskem prostoru, pri čemer tako pristaši idej novega časa kot tudi privrženci tradicije v blatenju nasprotnika pogosto niso iz- brali sredstev. v Vprašanje nevarnosti nravnega propada člove- ške družbe je preplavilo celoten evropski pros- tor. Reakcija nanj je bila ustanovitev številnih društev z izrazito moralnim predznakom, ki so se porajala bolj ali manj neodvisno od Cerkve, kot na primer abstinenčna društva, dobrodelna društva, društva, ki so se zavzemala za odpravo prostitucije, za razširitev higiene ipd. Sem pa se- veda lahko prištejemo tudi delovanje raznih po- sameznikov in posameznic, ki so si na najrazlič- nejše načine prizadevali za zajezitev moralnega propada. Treba je poudariti, da so prav ženske v teh težnjah igrale izredno važno vlogo. Tudi Den- nica je pogosto objavljala članke, v katerih so se borili proti pospeševalcem moralnega propada, zlasti proti alkoholizmu, »za slovaški narod naj- pogubnejši razvadi«, kot je zapisala Soltésová. Z leti je Dennica dobivala vse modernejšo po- dobo, čeprav jo je od modernosti, kot jo uteg- nemo razumeti danes, ločilo še precej nazorov. Ob koncu prve dekade 20. stoletja so se tudi s strani moških začeli pojavljati razni, sicer malo- številni članki, ki so bili ženskam mnogo bolj na- klonjeni. Sovpadajo s prihodom nove, nekoliko svobodomiselnejše generacije, ki je sama sebe prostorsko in duhovno doživljala manj izolirano kot njeni predhodniki. Prav tako pa lahko vzroke za nov pristop iščemo tudi v vse intenzivnejšem prodoru tako materialne kot ideološke moderni- zacije na slovaško ozemlje. Žensko vprašanje se je začelo razumevati kot del splošnega in kom- pleksnega socialnega vprašanja, v katerem se prepletajo pravni, socialnopolitični, etični, psi- hološki in drugi momenti. Nekateri so se za dvig ženske iz podrejenega položaja poslužili tudi bi- bličnih citatov in začeli videvati v njih predvsem človeka: »Ni več moškega in ženske; kajti vsi ste eno v Jezusu Kristusu.«01 Milan Frič (1882-1966), član hlasističnega gibanja in član praškega iz- obraževalno- kulturnega kluba Detvan, ki so ga ustanovili slovaški študentje za informiranje če- škega okolja o Slovakih, je prvič odkrito sprego- voril tudi o problemu nezakonskih otrok in nji- hovih mater.68 Obsojal je dvojno moralo, trdeč, da sta stigmatizirana le ženska ter še posebej otrok, ki ni ničesar kriv, medtem ko moški v tem oziru pogosto ostaja neomadeževan. Sporen se mu je zdel tudi obstoječi pravni položaj tako ne- zakonske matere kot otroka. Dvojne morale se je 65 Elena Šollasova, Ûlohy ženy lil. Žena v spoločnosti, Den- nica. Zensky list pre poučenia a zábavu, junij 1902, str. 109-111. 66 Ladislav Cúzy, Literarne a spoločenskć aklivily sloven- skych žten zadatkom 20. sloročia, str. 44-50. 67 Milan Frič, O ženskej oldzke, Dennica, Januar 1907, (•/1), str. 22; glej tudi Sveto pismo, Gal. 3, 28. 68 Prav tam, str. 24. VSEZA ZGODOVINO 33 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 2 na primeru prostitucije dotaknil članek o nazo- rih G. T. Masaryka, ki je zahteval enakopravnost za ženske na vseh področjih družbenega delova- nja. S posredovanjem tujega tiska so se v slovaški skupnosti počasi vendarle krhali konzervativni aksiomi, zadevajoči ženske, zlasti tisti o njihovi pravni kot tudi politični podrejenosti. Vendar je treba poudariti, da so bili znanilci »ženskepomla- di« še izredno maloštevilni in neprodorni, podo- bni nazori pa za Dermico precej neznačilni. Ne smemo pozabiti, da je bila velika večina ne glede na spol, stan ali izobrazbo še vedno prepri- čana o biološko pogojeni inferiornosti nežnega spola. Ta predsodek se je opazno kazal tudi pri vprašanju izbire ženskega poklica, ki je začel močno buriti duhove, razen če ni šlo bodisi za klasičen, neplačan in hkrati najpogostejši poklic gospodinje in matere bodisi za poklice, ki so bili v skladu s tedanjim pojmovanjem ženske narave. Tu pa je šlo za delo z dojenčki in padlimi dekleti, za skrb za bolnike, za spremljanje in varovanje otrok, za razne dobrodelne akcije ipd.; tako sta- lišče je zastopala tudi Dermica. Nobeno od na- štetih del ni bistveno ogrožalo moške dominan- ce na ekonomskem in intelektualnem področju. Ko pa so se od poslednjih desetletij 19- stoletja ženskam na široko odprla vrata do učiteljevanja, do raznih administrativnih del v uradih ter ko so ženske - sicer za precej bornejšo plačo kot njihove moške sodelavce - zaceli množično za- poslovati tudi v vedno številčnejših industrijskih obratih, je postala grožnja konkurence v dotlej moških poklicih realna.69 Po eni strani je družba zaposlitev ženske imela za sramoten dokaz tega, da možje ne zmorejo preživeti družine, po dru- gi so možje v zaposlovanju žensk videli še hujši konkurenčni boj za delovno mesto. Reakcija na kapitalizem, konstantno višanje življenjskega standarda ter na večjo potrošnjo sploh je bila vidna tudi v naraščajočem številu člankov, ki so grajali vse pogostejšo potratnost in nečimrnost, zlasti v srednjih in nižjih slojih. V Dermici je opaziti nenaklonjeno ozračje do oseb, ki so sledile modnim muham; podleči na- reku zahodnoevropske mode, predvsem pari- ške, ni pomenilo le nepotrebnega zapravljanja, ampak je slovaškim narodnjakom služilo tudi kot dokaz, da se Slovakinje odrekajo lastnim oblačilnim trendom, lastni noši, ki je predstav- ljala enega od narodnih simbolov. Veliko besed je bilo napisanih za vzgojo skromnih deklet, ki »5 svojimi toaletami ne bi ogrožale družinskega proračuna« in ki bi več časa in denarja kot za zunanji blišč porabile za urejeno gospodinjstvo in lastno osebnostno rast. Oblačila, zlasti taka, ki so ustrezala zadnjim modnim krikom, so bila ne glede na spol nekakšen statusni simbol ter sredstvo socialne komunikacije, ki pa se je kaza- lo zlasti v večjih mestih. Vendar pa Šoltesova že 1901 piše svoji prijateljici Gebauerovi: »Tudi tu (v Turčianski župi, na osrednjem Slovaškem) kmeč- ka dekleta nosijo tiste nesmiselne in neokusne posnetke gosposke mode, kot je običajno povsod po mestih, npr. pri služinčadi.«70 Šoltesova se je v Narodnih novinah v nekem članku zgražala nad ženskami, ki na letni shod članov Živene pridejo le zato, da pokažejo svoje nove razkošne oble- ke. Grajalo se je tudi nezdrav vpliv oblek na telo, zlasti korzet, ki je z oblikovanjem popularnega osjega pasu nezdravo deformiral žensko posta- vo in pravzaprav zgolj ponižal ženske na raven igrač za moške.71 Zanimivo pa je, da se je kljub prvotni izraziti nenaklonjenosti modnim tren- dom v korist domačim nošam v letih pred prvo svetovno vojno v Živeni pojavilo nekaj člankov, ki so Slovakinje seznanjali z modernimi oblačili iz sveta evropske mode.72 Izhajanje ilustriranega mesečnika Dennica s prilogo Rodina je v 16. letu izhajanja - v letu 1909 list ni izšel - prekinila prva svetovna vojna. Poslednja številka je bila dvojna junij-julijska šte- vilka z naslovnico, ki je kot oznanjala smrt pre- stolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge, kneginje Sofije Hohenberške, v sarajev- skem atentatu.73 Živena, previdna glasnica modernejših ideJV' Živena, prav tako mesečnik, namenjen slova- škim ženskam, je kot organ ženskega društva Ži- vena in delniške družbe Lipa74 ugledal luč sveta v letu 19•. Povod za nastanek časopisa Živena je 69 Milena Lenderovd, Khfichu i k modlitbč, Žena v minulem stateti, str. 258. 70 Jožef Matej, Z korešpondencie Eleny Maróthy Šoltćsovej s Antortiou Gebauerovou, str. 188. 71 Nora Weber, Prislušnost k pohlaviu..., str. 93. 72 Glej npr. Par drobností o mode, Živena, april 1914, str. 127; Damske modne látky na leto 1914, Živena, junij 1914, str. 160. 7J Dana Kršdkovd, Živena -Jediny literürny časopis na Slo- vensku v obdobi 1. svetove] vojny v: Slovensko na začiat- ku 20. storočia, Ilistoricky ústav SAV, Bratislava 1999, str. 455. 74 Društvo Lipa je ustanovila Družba slovaških žensk v Turčianskem sv. Martinu leta 1910 za podpiranje ljudske obrti. Gospodarsko gledano, je bila Upa delniška družba, katere delnice so bile skoraj vse v ženskih rokah, omeniti 34 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle. »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?.. ZGODOVINA ZA VSE Naslovnica Živene, ilustriranega časopisa istoi- menskega ženskega društva, kije izšla leta 1910 spet povezan s Soltésovo, ki je bila v tistem času predsednica tako Živene kot Lipe. Živahna dejav- nost ameriške Živene in ustanovitev društvene- ga časopisa leta 1908 je Soltésovo spodbudila, da je dve leti kasneje izdala slovaško Živeno. Novi ženski, tokrat društveni časopis Živena, je bil ustvarjen kot nadomestilo za Dennico, ki je za- radi finančnih težav 1909 (posledica Votrubovih posegov) za eno leto prenehala izhajati. Časopis je urejala Soltésová praktično sama in zahvaljujoč njeni zagnanosti in neutrudnosti, je bil to edini literarni časopis na Slovaškem, ki je v težkih po- gojih izhajal skozi celo prvo svetovno vojno. Z iz- jemo v letu 1911, ko je imela na smrt bolnega sina, je Soltésová bila urednica Živene vključno do leta 1923, res pa je, da je prvo leto redaktorsko na- bgo delila s Pavolom Sochañom.75 Kljub nizke- mu začetnemu številu naročnikov - le okoli 300 ~ se je zanimanje za Živeno povečevalo. Razlog lahko iščemo tudi v nižjih cenah, saj je tiskanje leta 1912 od martinskega Tiskarniškega delniške- ga društva16 prevzela delniška družba Lipa, ki je Zmanjšala stroške tiskanja z zmanjšanjem forma- ta Živene in izpustitvijo ilustracij.77 Vendar pa se je Živena neprestano borila za svoj obstoj. Raz- logov za to je bilo mnogo: finančna negotovost, nenaklonjenost oblasti in njenih organov, ne- prijazni čas prve svetovne vojne ter nezadostna osveščenost in prebujenost prebivalstva. Redaktorska politika Šoltesove je skušala ustre- či čim širšemu krogu bralk in ustvariti časopis, ki bi podajal tudi poučne članke o položaju žensk, vendar se je zavedala, da bi s to potezo lahko povzročila njegov zaton. Še leta 1919 je Soltésová v pismu Gebauerovi napisala: -»Časopisu Živeni smo mislili povečati obseg, da bise v njem lahko podajalo več pomembnejših, ženskih nalog zade- vajočih vsebin, vendar v zdajšnjih bednih tiskar- skih razmerah tega ne zmoremo. Če bi iz njega v celoti izpustili beletrijo, bi nam odpadla več kot polovica naročnikov.«16 Živena je bila - zlasti v vojnem obdobju - vodilni literarni časopis na ce- lotnem ozemlju današnje Slovaške. Soltésová je v sodelovanju z domačimi literarnimi ustvarjalka- mi, publicistkami, prevajalkami in celo s prispev- ki nekaterih bralk nudila tudi kvaliteten izbor zahtevnejših slovaških in tujih (prevedenih) del, čeprav je bil v izhodišču časopis namenjen pred- vsem za zabavo in v poduk ženskim bralkam.79 Tematsko so se članki o ženskem gibanju doti- kali predvsem izobraževanja žensk in njihovega položaja v sodobni družbi. Močno je bil prisoten moralni naboj v zmernem konzervativnem tonu, čeprav je zaradi tolerance urednice pogosteje najti tudi kakšen članek, ki ga lahko označim kot pa velja, daso bile poscslnicc Lipinih delnic tudi marsika- tere Čehinje. Omenjeno društvo je imelo namen nprepri- čati tujino, da so umetniški predmeti, s katerimi trguje, proizvod slovaških rok, želi pomagali spodbili zmotne predstave tujine, da so Slovaki narod brez izvirnosti, brez kulture: (Živena, okljnov. 1911, str. 244) Z zbiranjem slovaških motivov je Lipa zasledovala ne samo umetni- ške, temveč tudi narodno-gospodarske cilje. Trgovala je s številnimi ročnimi deli slovaških žensk, z najrazličnej- šimi izdelki iz čipk, z oblekami, čepicami in klobučki, z glineno posodo ins kuhinjskim priborom iz lesa, najlepše kose pa je postavljala na razstave, tudi v tujini. " Slovcnskybibliografickylexikón, IV zvezek, Martin, 1990, str. 487; Dana Kršdkovu na sir. 457 ». d. omenja, daje Šol- tésová urejala časopis le do leta 1922; gl. tudi Cúzy, •. d, str. 44. -. 76 Orig. Knihtlaciarsky úcastindrsky spolok v Martine. 77 Dana Kršdkovd, Živena -Jediny literdrny časopis na Slo- vensku v obdobl 1. svetovej vojnyf, v: Slovensko na začiat- ku 20. storočia, Historicky lístav SAV, Bratislava 1999, str. 455-463- M Jožef Matej, Z korešpondencic Elcny Marólhy Sollésovej sAnloniou Gebauerovou o vzdeldvaníslovenskych diev- čat, Pedagogica, Zbornik Filozofickej fakulty Univerzity Komenského, letnik II, Bratislava 1969, str. 202. 79 Dana Kršdkovd, Živena -Jediny literdrny časopis na Slo- vensku v období 1. svetovej vojny, v: Slovensko na začiat- ku 20. storočia, Historicky iistavSAV. Bratislava 1999, str. 457. VSE ZA ZGODOVINO 35 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 bolj družbeno-kritičnega, modernejšega. Med prvo svetovno vojno so članki o ženskem vpra- šanju močno umanjkali, časopis je dobil skoraj izključno literarno podobo. V času, ko je v javnost stopila Živena, je bila publika za modernejše tokove bolj zrela kot v času, ko se je na v marsičem nehvaležno pot po- dal prvi slovaški ženski časopis Dennica. Leta 1911 je bil objavljen članek, ki je želel popraviti napačen vtis o samostojni, emancipirani ženski, ki se je v očeh številnih usidrala kot neatraktivna možača. Skušal je rehabilitirati žensko gibanje, ki so ga nekatere ekstremne bojevnice za ženske pravice oropale ženskosti s tem, da so, namesto da bi jim postale enakovredne, želele postati po- dobne moškim. »Da bi jim ne bila očitana žen- ska nežnost, rahločutnost, gizdavost itd., so hote osvojile moške običaje in navade. Oblačile so se kakor moški, si dale ostrici lase na kratko, na- menoma govorile neuglajeno in cinično, kadile itd. /.../ Še danes se iz ust moških, sicer napredno razmišljajočih in razsvetljenih, sliši izjave, ki ob- sojajo žensko gibanje, ker od ženske odstranja ženskost in jo pretvarja v nekakšen neutrum, tvor srednjega spola, ki za moškega nima no- benega čara. Žensko prihodnosti si predstavlja kot pravo strašilo, gospodujoče, kantorsko neiz- prosno, modrovalno, ki bi pri moških vzbujalo samo odpor. /.../Današnja študirajoča mladina, današnje samostojne ženske se zavedajo, daje možača nekaj prav tako nenaravnega, kotjepo- ženščen moški. Njihova težnja ni postati moške- mu podobna, ampak jim biti enakovredna. Prav tako davno tega je že minil prvoten, strog, a nev- zdržljiv nazor, da bi morala vsaka emancipira- na ženska ostati stara devica in živeti v celibatu do smrti.«80 Avtor (morda prej avtorica) članka je pojasnil, da ženska emancipacija ne pomeni osvoboditve od družine in domačih obveznosti, ampak mentalno in gospodarsko osvobajo, kar v praksi zahteva višjo raven izobrazbe in gmotno neodvisnost, pa tudi politično emancipacijo, kar pomeni dodelitev enakih državljanskih pravic tako ženski kot moškemu. Govor o ženskih političnih pravicah, zlasti o volilni pravici za ženske, je lahko postal aktualen šele v času, ko je slovaška politika zopet postala aktivna, ko se je vanjo vključeval tudi vedno večji delež nižjih družbenih plasti in ko so razmišlja- nja o splošni volilni pravici dosegla širše množi- ce. V Živeno se je vključil posredno - z redkimi, skopimi poročanji o prizadevanjih za pridobitev političnih pravic žensk v tujini. Le posamezni do- mači publicisti so politično enakopravnost žensk omenili oziroma jo označili s pozitivnim pred- znakom. Sufražetke kot ekstremna oblika žen- skega gibanja za pridobitev političnih pravic niso bile priljubljene. Omenjalo se jih je z izrazito ne- naklonjenostjo ali pa se o njih sploh ni govorilo - vendar pa je tudi molk zgovoren. »Ne ustrašite se, prosim/ Nisem agentka feminizma niti sobo- jevnica sufražetk/«,81 je vzkliknila Ludmila Podja- vorinská82 v dolgem članku, katerega začetni del osvetljuje splošno razpoloženje družbe do žensk. Pri političnih pravicah se ni zadrževala, temveč je takoj začela »govoriti o ženski vzgoji oziroma o ženskem vprašanju tako, kot je ta pri nas aktu- alna in potrebna /.../ Vzgoja žensk pri nas je še vedno na mrtvi točki. Drugi narodi že poskuša- jo namestiti svoje ženske po uradih, jih postaviti na politično polje, povišati na raven moža. Pri nas pa še vedno velja srednjeveški nazor: 'Ženski kuhalnica'. Še vedno nas imajo za intelektualno nižja bitja. Nesposobnega širših interesov, višjih občutij, globljega duhovnega življenja.*?* Tako razmišljanje je bilo po mnenju Podjavorinske napaka, ki se utegne maščevati celemu narodu, saj mu neizobražene in nerazgledane ženske, v času, ko je potreben vsak posameznik, ne morejo koristiti, prav nasprotno. Kot nevsakdanja, za mnogo svojih rojakov ne- navadna ženska, je Podjavorinská na lastni koži čutila pritisk družbe. Dobro se je zavedala, kako sodobna družba »tlači in vpija želje posamezni- ka po svojevrstni, posebni uveljavitvi. Posamez- 60 O. E, Zenskypohyb a ženskost, Živena, januar 1911, str. 18. *' Ludmila Podjavorinská, Vzdelanie našichtiievčat, avgust 1911, str. 171. 82 Ludmila Rizncrová - Podjavorinská (1872-1951), mnogo- stranska osebnost slovaške literature in kulturnega življe- nja od 90. let 19. stoletja; plodna (predvsem mladinska) pisateljica, sicer tudi pesnica;prevajalka, publicistka in kulturna delavka in likovna umetnica, ki seje v začetku ukvarjala predvsem z ljudsko umetnostjo in narečjem svojega rodnega okoliša (Bzince pod J avarino). Imela je bogate stike s pomembnimi slovaškimi kulturnimi oseb- nostmi, bila je izjemno samoiniciativna in vedoželjna. Bila je tudi zelo prodorna mistica na področju aktualnih političnih in kulturnih tem, od katerih velja omenili pred- vsem vlogo ženske v družbi in njene naloge v narodu. Glavno nalogo ženske je, čeprav je zahtevala možnost izobraževanja za ženske, videla zlasti v vzgajanju in formiranju osebnosti mladih generacij. Kasneje (po 1. sv. vojni) seje zavzemala za udejstvovanje žensk v politič- nem življenju. Po njenem je bila sinonim za svobodo člo- veka in naroda raven njegove izobraženosti in kulture. Poročila se ni nikoli. Naj omenim, daje leta 1895 kol prva Slovakinja izdala svojo lastno pesniško zbirko Iz pomladi življenja (S vesny života). sl Ludmila Podjavorinská, Vzdelanie našich dievčal, avgust 1911, str. 171. 36 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »ČEMU TI ŽENSKI ČASOPISI?« ZGODOVINA ZA VSE nik s prirojenim instinktom želi tem bolj očitno izraziti svoj lastni smisel, čim bolj se izgublja v interesih svoje družbe.« Stroga delitev dela, dolž- nosti, značajskih potez, vedenjskih vzorcev ipd. po spolu se zdi ena od razpoznavnih značilnosti stare družbe, ki je na račun pravic individuuma dajala prednost družbi in hkrati s svojo determi- niranostjo zavirala razvoj marsikaterih talentov. Prizadevanja tistih žensk, ki so se skušale izviti iz objema pripisane jim vloge požrtvovalne »de- klice za vse« in poslušati svoje lastne vzgibe, so posegala v družbeni red in bila močno izpostav- ljena raznim kritikam s strani skupnosti. O tem, kako težak je bil za ženske prehod na nov na- čin življenja, ki je pomenil zlasti vključevanje v netradicionalne dejavnosti, priča dejstvo, da je večino žensk, ki so tako ali drugače stopile na drugačno pot od določene, pogosto spodbujal moški - bodisi oče bodisi življenjski sopotnik oz. drug družinski član (brat, stric ipd.) ali kak vplivni moški v skupnosti (duhovnik). Na ome- njeno Podjavorinsko so v mladih letih poleg dru- žinskega okolja vplivali mestni evangelijski žup- nik J. P. Leska ter predvsem brat njenega očeta L\ V. Rizner.84 Kot prvo slovaško feministko v modernem po- menu besede velja omeniti zamolčano, a hkrati eno najbolj pronicljivih in naprednih slovaških publicistk, Hano Gregorovo, ki je 21. januarja 1912 na Živeninem večeru, slavnostnem narod- no-kulturnem dogodku pod okriljem društva Zi- gena, predstavila provokativen esej o ženskah. Gregorová je predavala o razmerah in vzrokih, ki so v tistih časih omejevali neodvisnost slova- ških žensk; neposredne kritike, ki so zadevale ne le družbo, ampak tudi same ženske, so sproži- le burne reakcije - od zelo pohvalnih do zanič- evalnih. Živena je o njenem prispevku objavila naslednji povzetek: -»Predavanje je bilo izredno zanimivo, črpajoče svojo snov iz vsakodnevne- ga opazovanja današnje vzgoje in družbenih običajev; umna in prizadevna predavateljica je osvetlila mnoge stvari v resnični luči, neposred- no in brez olepševanj je odstrla sedanjo eman- cipirano žensko, s prepričljivimi podobami opo- zorila naše ženske na napačne nazore in goreče apelirala na izobraževanje naših žensk.«85 Krog intelektualcev, zbranih okoli Vajanske- 8