Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: , Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld , za ieden mesec 1 gld 40 kr. . V administraciji prejeman velja: ^ Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 7\ V Ljubljani, v četrtek 14. julija 1898. I^etnilc XX VI. Kritični dnevi. Levičarski voditelji so te dni na Dunaju igrali - komedijo. Grof Thun je povabil voditelje nemških levičarskih strank k posvetovanjem o jezikovnem zakonu. Ti velemožje so najprvo sklenili, da se ne udeleže »neobveznih« posvetovanj z mi-nisterskim predsednikom, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredeb. Toda levičarji žive že od nekdaj v samih protislovjih, ki so, kakor Gothe pravi, skrivnostna modrijanom in bedakom. Navzlic soglasnemu sklepu so prišli na Dunaj ter zahtevali od grofa Thuna, naj jim predloži načela novega jezikovnega zakona. Grof Thun jim je radovoljno ustregel in v torek popoludne so nemški »voditelji« sedeli dolge ure pri zeleni mizi ter ugibali: Grof Thun ali — Karol II. Wolf. Odločili so se za Wolfa ter to včeraj naznanili grofu Thunu. Z Dunaja smo prejeli nastopno brzojavno poročilo: »Dne 12. t. m. zbrani načelniki so soglasno sklenili, da se ne morejo dalje z vlado pogajati, ker so se na podlagi načrta prepričali, da so predlogi Nemcem neugodni. Pooblastili so dr. Grossa, dr. Ilochenburgerja in dr. Pergelta, da ta sklep naznanijo ministerskemu predsedniku. Navzoči zastopniki ustavovernega veleposestva so se sklica-vali na izjave svoje stranke in na sklep izvrševal-nega odbora ustavovernega veleposestva na Češkem ter so si zavarovali to stališče. Včeraj ob 11. uri so imenovani trije pooblaščenci grofu Thunu obrazložili sklep posvetovanj ter ga prosili, naj jim dovoli, da v primerni obliki objavijo zaupna sporočila vlade o načrtu jezikovnega zakona. Ministerski predsednik je to izjavo vzel na znanje, ob jednem pa dostavil, da ne more dati zaprošenega pooblastila.« Tako torej ! Grof Thun povabi Nemce, da ga poslušajo, kaj hoče storiti, a Nemci izjavijo, da LISTEK. Moja ura. Angleški spisal Mark T w a i n. Moja lepa nova ura, ki je kazala mesece, tedne, dneve, ure in minute, je šla poldrugo leto; ni zastajala niti prehitevala, nobeno kolesce se ji ni zlomilo in ves čas se ni niti za hip ustavila. Naposled sem smatral že njene podatke o času in urah za nezmotljive, njeno telesno rast in njene kosti za neminljive. Tedaj jo pozabim nekega večera naviti. Žaloval sem zaradi tega, ker gotovo je bilo to znamenje neizogibne nesreče. Toda počasi se mi duh zopet razvedri, prepustim uro njeni skrbi in za-povem svojim praznoverskim slutnjam, da naj me aapuste. Drugi dan grem k urarju, da bi mi uro natančno po času uravnal. Urar jo vzame v roko in se pripravi, kakor bi jo hotel uravnati. Potem pa reče : »Štiri minute je prekasna — regulator se mora naprej pomakniti.« ga hočejo poslušati, ako jim preje naznani, kaj hoče storiti. To je naravnost komedija ! Kaj sedaj ? Gotovo je grof Thun storil z Nemci zadnji poskus, da omogoči redne parlamentarne razmere. Ta poskus se je izjalovil, in druzega nismo pričakovali. Danes je grof Thun ravno ondi, kjer sta bila pred njim grof Badeni in baron Gautseh. Razloček je le ta, da je grof Thun zgubil pol leta dragega časa. Nam se ta taktika nikakor ne zdi državniška, dasi grofu Thunu ne odrekamo resne volje. Naše prepričanje je in ostane, da se ne gre za jezikovni naredbi, temveč jedino le za hegemonijo nemških liberalcev in radikalcev. Jezikovni naredbi sta le simptom, mejnik v dolgoletnem narodnostnem boju v Avstriji. Čemu vprašati, kaj želi dr. Pergelt, kaj dovoli baron S e h w e g e 1, kaj ni všeč dr. Grossu, kaj zahteva dr. Funke in s čim se sprijazni grof Stiirgh, ko so svetu znane zahteve nemških velmož? Nemški radikalizem slavil bode zmagoslavlje, WoIf in Schonerer se smejata v pest. Nastopili so kritični dnevi, o katerih pišejo »Nar. Listy« : Ako sedanja posvetovanja med vlado in levico dokažejo, da se ne more premostiti prepad, potem je poletna politična sezona končana in težišče položaja prenešeno v Budimpešto. Ako se Mažari sprijaznijo z nagodbo na podlagi § 14., potem si bode avstrijska vlada pomagala s tem paragrafom tako dolgo, da se duhovi pomirijo. Ako pa ogerska vlada ne vsprejme predlogov avstrijske vlade, potem mora ta skrbeti, da do jeseni organizuje nov parlament. Prava izobrazba kmetskega stanu. (Konec.) Ali se ne dado ta večja posestva, ti nekdaj srečni domi naših pradedov, ti stebri slovenskega oratarja ohraniti našim potomcem? Dado se, ali kakor povsod tako se mora tudi tu velikansk preobrat na boljšo izvršiti, ako se hoče to doseči. V to svrho je pa treba: 1. Da določi oče svojim naslednikom v posestvu svojega najboljšega sina. Tega mu je treba primerno vzgojiti, in sicer na ta način, da se mu da njegovemu stanu primerno vzgojo. 2. Posestvo mora dandanes donašati večjih dohodkov, ker so stroški večji. Ti se pa dado doseči jedino lo s tem, da se vsako panogo kmetijstva, katero se na posestvu goji, sedanji vedi primerno povzdigne. Z vpeljavo boljšo pasme govejo živine, s si-rarstvom, z zboljšanjem travnikov, z umetnim gnojenjem, z umnim obdelovanjem vinogradov, s sadjerejo itd. zamorejo se dohodki iz posestva povečati. Z umnim gospodarjenjem zamore se mnogi nesreči v okom priti. 3. Da take kmečke hiše, kjer je mnogobrojna družina, opuste drago šolanje svojih otrok in da skrbe previdni stariši, da ne preoblagajo posestvo z dolgovi in dolžnosti, ko jih sinovom izročajo. Omenili smo, da naj srednji kmečki stan svojemu za dom namenjenemu sinu svojemu stanu primerno odgojo da; kakošna naj bo ta izgoja? Dom, na katerem so naši pradedje morda stoletja srečno živeli, sebi na starost in svojim potomcem nespremenjenega ohraniti, je pač najbolj vroča želja vsakega posestnika. Vsako posestva kaže tudi precejšno vrednost; kako težko je tak dom si pridobiti, kako lahko ga zapraviti, dandanes, ko se vsakemu denar skoro vsiljuje. Da se torej taka domačija ohrani in da vspeva, treba jej je značajnega, treznega, pridnega in varčnega gospodarja. Tacega si zamore vsak oče le sam vzgojiti. Sin namenjen za dom, naj ostane večinoma doma, t. j. njegova izgoja naj se vrši na domačih tleh. Skušal sem ga zadržati, — skušal sem mu dopovedati, da gre ura čisto redno in pravilno. Toda ne ; ta tepec, ki je svojo glavo gotovo pobral v kakem zelniku, ni videl druzega, kakor da je ura štiri minute prekasna in da se mora regulator nekoliko pomakniti naprej ; in tako je krvoločno izvršil nesramni čin, čeravno sem jaz okrog njega skakal in ga v božje ime prosil, naj pusti uro v miru. Moja ura je začela prehitevati. Vsak dan je bila bolj naprej. Prvi teden je zbolela na močni mrzlici in njena žila je udarila 150 krat v senci. V dveh mesecih je pustila časovne mere celega mesta daleč za seboj in za 13 dnij je bila pred vsakim koledarjem. Bila je že v novembru in se radovala belega snega, med tem ko je oktobrovo listje šumelo po sapi. Bližala se je že dobi za plačevanje najem nine, letnih računov in podrobnih stvarij tako naglo in brezobzirno, da me je bilo kar strah, če sem jo pogledal. Prinesel sem jo k urarju, da jo uravna. Vpraša me, če sem jo dal kedaj že popraviti. Odmajal sem — ne, še nikoli ni potrebovala urarja. V njegovih očeh se je bralo hudobno veselje • naglo odpre uro in pogleda vanjo skozi majhno kukalo. Rekel je, da jo mora osnažiti, namazati in vrh tega uravnati, — v jednem tednu naj zopet pridem. Ko je mojo uro osnažil, namazal in uravnal, je šla tako počasi, da je tiktakala kakor cerkvena ura. Začel sem zamujati vlake, k napovedanim sestankom sem prihajal prepozno in kosilo se je vselej že ohladilo, predno sem prišel domu. Polagoma sem priplul v včerajšnji dan nazaj, potem v predčerajšnjega, nato v pretekli teden in slednjič se mi je zdelo, da lazim popolnoma sam v predzadnjem tednu in da sem izgubil ves svet izpred očij. Zdelo se mi je, kakor bi čutil nakako sorodnost z mumijami v muzeju in želel sem pomeniti se z njimi o novicah. Šel sem zopet k urarju. Vzel jo uro v roke, jo v moji prisotnosti popolnoma razdejal, potem je pa rekel, da se je cilinder »otekel«. Zagotovil me je, da jo pripravi v treh dneh zopet v jednakomerno tekanje. Po tej operaciji je šla ura »povprečno« dobro, a to nosti prikazujejo. Imajo pa ti sovražniki izvrstno sredstvo, da zmanjšujejo število Slovanov, svoje pa zvišujejo. In to je uradna statistika. Kakor vsega tako so se polastili tudi tega urada v Avstriji Nemci, na Ogerskem pa Mažari, pa kujejo po svojej volji številke sebi v prilog. Da naraste veče število nemških prebivalcev, uveli so pri popisu takozvani občevalni jezik kot znak dotične narodnosti, pa so mogli tako zapisati med Nemce vsakega, če je znal le nekaj nemški, samo če se dotični ni uprl tej zloporabi. Pri vsej tej slepariji so vendar ni moglo zatajiti, da je prebivalstvo v Avstriji že čez polovico slovansko, tedaj v večini med ostalimi narodi, saj moremo trditi, da živi zdaj v Avstriji čez 16 milijonov Slovanov, dočim Nemcev in Romanov le do 12 milijonov. Na Ogerskem se popisuje prebivalstvo sicer po narodnosti, ali ker obavljajo to delo sami Mažari, moremo si misliti, koliko Slovanov in llu-munov so uvrstili med svoje. Pa vkljub temu je ostalo za Mažare le še preveliko število drugih narodnostij. Zatega del so upotrebile državne oblasti vsa sredstva, da se čim zistematičneje ma-žarizira po celem Ogerskem in tudi po mogočnosti na Hrvatskem, kamor se pošiljajo cele čete mažarskih naseljencev in činovnikov. In Mažari sc tolažijo, da njih delo sijajno vspeva. Ravno te dni je neki Alois Kovacs napisal v uradnem sta-tističkem poročilu razpravo, v katerej dokazuje, da se je na Ogerskem v poslednjem desetletju najbolj pomnožilo mažarsko prebivalstvo, tako da se more trditi, da je bilo Mažarov koncem leta 1897 v celej ogerskej državi 8,168.000 duš, ali pa 44-1 °/o vsega prebivalstva. Na samem Ogerskem štejejo Mažari po trditvi tega statističarja 8,077.000 duš ali pa 50'64 % vsega prebivalstva, ter bi po tem takem imeli že zdaj absolutno večino nad drugimi prebivalci. Toda ta račun ni resničen, kajti na Ogerskem živi zdaj le 7,700.000 Mažarov, a mora se vzeti, da so se razmerno pomnožile tudi druge narodnosti. Po tem takem zavzemajo Mažari na Ogerskem le 48 °/o, pa še niso v absolutnej večini. Ravno tako krivo računa omenjeni statističar o Mažarih na Hrvatskem, ko trdi, da jih je že do 100.000. Zdaj živi na Hrvatskem Mažarov le 70.000 ali 3% od vsega prebivalstva. Tako slepe s svojo statistiko Nemci in Mažari zunanji svet, ker bi radi na ta način dokazali, da zares le njim pripada prvenstvo v državi. S temi računi pa sami sebe varajo, ker Slovani se vendar pri vsem tem čem dalje bolj množe in števila njihovega se že boje, pa se s takimi lažmi tolažijo. Zakaj bi pa sicer tako upili na Slovane, če zares propadajo, a oni sami se vzdigu-jejo. Strah jih je Slovanov, pa se tolažijo tudi z drugimi raznimi lažmi. To se je pokazalo po sebno pri zadnjej velikej svečanosti v Pragi. Ma-žarski časopisi so se kar jeze zvijali, ko so pi sali o teh svečanostih. Posebno hudo se jim je zdelo, da so na tej svečanosti bili zastopani tako mnogoštevilno Slovaki, Srbi in Hrvati, in da so se tukaj izjavili za slovansko vzajemnost, kar je seveda po mnenju čuvarjev mažarske države naravnost izdajalstvo. Zategadelj upijejo na ves glas, da se ima v tem pogledu nekaj storiti, da su kaj takega nič več ne pripeti. Žal je tem mažarskim šovinistom, da zunanji Bvet čuje, kako Ogerska ni še vsa ma-žarska, marveč da velik del prebivalstva pripada Slovanom. Najhuje je Mažarom, da so Hrvati tako odločno zatrjevali slovansko vzajemnost in svojo državno pravo. Ta vtis je bilo treba malo zbrisati iz spomina vsaj mažarskemu prebivalstvu in zato je bila zopet laž upotrebljena. Kakor po dogovoru so začeli trositi laži, češ, da veliko število Hrvatov ni odšlo v Prago, kakor so se bili dogovorili. Med ostalimi poznatimi odličnostimi ni bilo v Pragi po njihovej trditvi tudi Derenčina in Smi-čiklasa. In to bi imelo nekaj pomeniti. Derenčin res ni odšel, ali ga je zastopal drugi odličen Hrvat dr. llužič; Smičiklas pa je bil v Pragi ter je zastopal akademijo in vseučilišče. A tudi Dalmacija in Istra ste bili lepo zastopani. Razun tega pa se tolažijo Mažari, da na Hrvatskem ni razun Stross-mayera in par njegovih privržencev nobeden mislil na to svečanost. Tudi to ni resnično, kajti iz same Hrvatsko je prispelo v Prago več sto brzo-javov in vsi domoljubni časopisi celo uradni so pisali v pravem slovanskem duhu o tej svečanosti. To seveda Mažari dobro vedo, ali hočejo resnico prikriti, kajti ona je proti njihovim računom. Da se ni mestno zastopstvo zagrebško pri tej priložnosti izjavilo bodisi v kakoršnemkoli obliku za to veliko slovansko svečanost, zato ni krivo domoljubno prebivalstvo zagrebško, marveč samo zastopstvo, ki sc ogibljc vsakih domoljubnih bodisi šc političnih ali nepolitičnih izjav, ker tako žele veči gospodarji. Le protislovanske izjave niso zabranjene, ali zastopstvo je dosta previdno, da jih tudi ne spravlja na dan. Jedina uteha bi mogla biti za Mažare držanje Zagreba, kot glavnega mesta Hrvatske, prigodom tega dogodka, da se ni nahajal zastopan med drugimi slovanskimi mesti, kakor so bila Levov, Krakov, Ljubljana in druga. Toda če ni zastopstvo storilo svoje dolžnosti, storilo jo je prebivalstvo glavnega mesta Hrvatske, ko je z velikim zanimanjem sledilo vsem pojavom zadnjih dni v zlatej Pragi. Kakor je videti, si Mažar tudi z lažjo ne bode mogel pomoči v svojej mržnji proti Slovanstvu, saj le to neprenehoma napreduje vkljub vsem zaprekam, katere mu postavljajo njegovi protivniki. Politični pregled. V Ljubljani, 14. julija. Pogajanja mej vlado in levičarskimi zastopniki so se toraj razbila, kakor je bilo pričakovati. V zadnjem trenutku je bilo sicer misliti, da se zastopniki nemške levice vsaj odzovejo povabilu ministerskega predsednika in vde-leže neobveznih razgovorov, toda tudi tej vladni želji niso marali ustreči nemški prvaki, akoravno i i i — i ............ i Zatorej naj obiskuje ljudsko in tudi, ako mogoče, meščansko šolo, potem pa naj pri očetu pomaga doma. Še le, ko je stopil v mlade-niška leta, v 16. ali 17. letu naj se pošlje, ako mogoče, v kmetijsko šolo, ki ni druzega, kakor druga domača hiš a, samo da ima pred seboj namesto resnega očeta, strokovno izobražene učitelje, kateri mu v šoli pri teoretičnem poduku in na posestvu praktično podado onih naukov, katerih naj se doma drži, da bode zamogel iz svojega posestva večjih dohodkov pridobivati, a ob jednem da ga bode razumno obdeloval. Tako izgojeni večji kmečki posestniki bodo n a s v o j e m domu radi d e 1 a 1 i, oni bodo v izgled svojim sosedom in v s e j okolici. Po njih zamore se kmetijstvo v kratkem času na višjo stopinjo povzdigniti, po njih zamore se propad večjih kmečkih posestev ubraniti in oni zamorejo se raznim živalskim in rastlinskim zajedalkam krepko v bran postaviti, pred katerimi imajo danes naši poljedelci toliko zelo trpeti. Uspehe, katere bodo ti na svojem posestvu, v vinogradih, na travnikih, njivah, v hlevih dosegli, bodo drugim v posnemanje služili in kmalu se jih bodo občno poprijeli. Ako torej našemu narodu boljšo p r i h o d n j o s t želimo, ako ga hočemo i materijalno trdnejšega imeti, skrbimo, da mu pridobimo v z g 1 e d n e apostole za p o v z d i g o kmetijstva in tu se odpira vsakemu rodoljubu hvaležna naloga, da deluje na to, da pošlje sam za kmetijstvo namenjenega sina v kmetijsko šolo ali da nagovarja druge, k i i m a j o take sinove, da jih tako vzgoje, da bodo drugimvpo-snemajoč vzgled. Podaja se pa i merodaj-nim krogom prilika, da z unemo in z naklonjenostjo skrbe, da zamorejo kmetijske šole z uspehom svojej požrtvovalni nalogi ne le zadoščati, ampak da zamorojo ti v svojej stroki napredovati. Samo ob sebi je umevno, da morajo biti take kmetijske šole tako vravnane, da res vstrezajo svojemu namenu, kajti le na ta način bodemo dosegli, da se bode sedanje zastarelo kmetovanje počasi umaknilo s pomočjo prave izobrazbe mlajše generacije umnemu in naprednemu kmetovanju v materi j alen hasek našega naroda. Materijalno trden narod trden bode tudi v vseh drugih lastnostih ter se bode trdno zavedal svojih dolžnostij. Torej skrbimo za pravo izobrazbo kmečkega stanu. L a ž. Iz Zagreba, 5. julija. Kjer ne zadostuje sovražnikom Slovanstva ovaduštvo, tam rabijo laž v svoje poznate svrhe. Posebno jih je strah velikega števila slovanskega prebivalstva in pa vzajemnosti njegovih interesov. Pred zunanjim svetom bi radi dokazali, da Slovanov ni toliko, kakor se misli, in da se med seboj v resnici ne čislajo tako, kakor se v jav- -u- ~ I ', ' 1 " I je bilo tudi vse. Pol dne je šla kakor učlovečena hudoba, začela je nekako lajati, kihati, sikati, smrčati, grčati, da pri tako groznem šumu samega sebe nisem slišal; dokler je to trpelo, ni bilo v celi deželi ure, ki bi tako kazala, kot moja. Popoldne pa se je zopet zakasnila in čakala tako dolgo, da so jo vse ure, katere je zadaj pustila, zopet došle. In tako je prišla slednjič po štiriindvajsetih urah zopet čisto o pravem času na svoje pristojno mesto. V obče je kazala povprečno pravi čas, in nihče ni mogel reči, da je storila več ali manj kakor svojo dolžnost. Toda pravilni povprečni čas je pri uri dvomljiva čednost, in zato sem nesel to spako k drugemu urarju. Rekel je, da je pero zlomljeno. Dejal sem mu, da me jako veseli, da ni hujšega. V resnici nisem imel nobenega pojma o tem, kaj bi utegnilo pero biti, toda nasproti tujcu nisem hotel nevednega se kazati. Popravil je pero; toda kar je pridobila ura v tem oziru, to je zgubila v drugem. Nekoliko časa je šla, potem je nekoliko počivala, potem je zopet šla nekaj časa, pa je zopet obstala, in tako dalje, pri čemur si je čisto po svoji volji določevala čas za počitek in čas za potovanje. In vselej, kadar je zopet nastopila pot, je počilo, kakor bi ustrelil iz muškete. Nekaj dnij mi je napravljala s tem svojim početjem sive lase, naposled sem jo nesel k drugemu urarju. Ta jo je čisto zdrobil in je premetoval potem kosce pod svojim steklom; slednjič je rekel, da neko kolesce ni prav v redu; popravil je je in napravil zopet iz vseh kosov in koscev jeclno celoto. Zdaj je mož častno rešil svojo nalogo, kajti ura je šla, izvzemši kadar sta se srečala kazalca, sta se sprijela in šla deset minut skupaj. Najstarejši mož na svetu bi ne mogel določiti s tako uro, kje je glava ali rep dneva, in zato sem šel zopet k urarju. Ta nesramuež je pa rekel, da je kristal skriv-ljen in da se je neka verižica menda požrla. Sploh je pa menil, da se mora kar cel del ure popraviti. Poskrbel je vse te stvari, in moja ura je šla povsem pošteno, le včasih, ko se je že osem ur z vednim tekanjem trudila, je začelo najedenkrat vse šumeti in kakor kaka bučela brenčati, kazalca sta se pa začela tako hitro okrog vrteti, da sem dvomil, ali sta še na uri ali ne, kajti nad števili-ščem je bilo videti le nekako tanko pajčevino. V nekoliko sekundah sta napravila pot štiriindvajsetih ur, potem pa je grozno počilo in ura je obstala. Težkega srca grem še k jednemu urarju ter gledam, kako jemlje uro narazen. Med tem sem se pa pripravljal, nekaj prav resnih besedij z njim spregovoriti, kajti stvar že ni bila več smešna. Ura je veljala sprva dvesto dolarjev in dve do tri tisoč, mislim, sem jih izdal za poprave. Ko sem čakal in gledal, sem spoznal v urarju starega znanca, bivšega mašinista na nekem parniku, in še kot tak ni bil ravno dober. Skrbno preišče vse dele drage moje ure, ravno tako, kakor so to storili drugi urarji, potem pa začne govoriti, da je preveč pare, da moram neki ključ obesiti na varnostni ventil . . . Ne vem, ali je mislil, da je na parniku, ali je bledel; na mestu mu razbijem črepinjo in ga dam na lastne stroške pokopati. Moj stric Viljem (žalibog, da je mrtev!) je imel navado reči: dober konj je dober konj, dokler ne postane slab, dobra ura je pa toliko časa dobra, dokler je ne dobo urarji v roke. Vprašal je pa začudeno, kaj bi sicer postalo iz ljudij, ki krpajo kotle, ki kujejo podkve, iz črcvljarjev M, katerim gre slabo njih rokodelstvo; toda tega mu ni mogel nihče nikoli povedati. jim jc bil Tinin naklonjen do skrajnosti Voljan je bil preklicati jezikovno naredbe ter mesto teh izdali nov jezikovni zakon} ki je v marsičem zagotavljal Nemcem več pravic, kakor pa sedanji jezikovni naredbi. Le temu ni hotel pritrditi, da se naredbi odpravita preje, predno se uveljavi jezikovni zakon, dobro vedoč, da potem ni lahko prodreti s tako kočljivo preosnovo. Klubovi načelniki so pa do zadnjega vztrajali pri tej zahtevi in kratk >-malo odklonili vsak razgovor o zakoniti vredbi jezikovnega vprašanja, dokler grof Thun ne ustreže njih želji. Za danes so neki listi napovedovali razgovore mej grofom Thunom in nemškimi voditelji in naglašali, da se povabljeni zastopniki liberalnega veleposestva vdeleže teh razgovorov tudi tedaj, ako načelniki levičarskih klubov odklonijo ponudbo ministerskega predsednika. Kaj se sedaj zgodi, ni znano, gotovo pa je, da ti razgovori v teh razmerah nimajo nikakega pomena. Grofu Thunu sedaj ne bo preostajalo druzega, nego po seči po izvanrednih, skrajnih sredstvih. Posl. dr. Butowski in slovanska mej sebojnost. O gališkem poslancu dr. Rutovskem je že davno znano, da spreminja svoje nazore, kakor kameleon barvo. On je bil jeden prvih, ki se je z vso silo potegoval za zvezo mej Čehi in Poljaki. Sedaj mu pa to že ni po volji in zopet škili, kakor nekdaj, preko Slovanov na nemško liberalno stran, k nemškim liberalcem, o katerih je še nedavno trdil, da ni mogoče hoditi z njimi, dokler se ne iztrgajo vplivu židovskega časopisja. Slovansko solidarnost dolži ta mož, sam Slovan, da je provzročila sedanje nezdravo razmere v domovini. Poleg slovanske solidarnosti mu teži srce tudi antisemitizem, ki je po njegovem mnenju, kakor slovanska solidarnost, sicer popularen, toda nespameten! Vsak, kdor količkaj trezno sodi in je le deloma poučen o tekočih političnih vpraša^ njih, mora vedeti, da je sedanji nezdravi položaj provzročila le nemška »Gemeinburgschaft«, le Ru tovski tega ne ve. Mož je vsled tega sedaj per sona grata pri naših Nemcih, kar seveda trajno ne bo ostal, ker pripada oni vrsti politikov, ki imajo posebno zmožnost, da vse postanejo, a ničesar ne ostanejo. Za moža takega »prepričanja« pač ne Di smelo biti mesta v krogu resnomislečih mož. Dreyfusova afera je v Parizu zopet v polnem tiru. Kakor se vidi, hoče Brissonovo ministerstvo oziroma vojni minister Cavaignac vse bolj energično postopati v tej zadevi, kakor pa prejšnje Melinejevo ministerstvo. Glede Dreyfusa samega se je sicer Cavaignac takoj prve dni svojega ministrovanja izrazil, da je bil pravično in pravilno obsojen in da on niti najmanj ne dvomi nad njegovo krivdo. Iloče pa dobiti popolno jasnost v zadevi nadporočnika Picquarda in majorja Esterhazyja, katera je dal tudi prijeti in sicer Pic-quarda že preje, katerega pa je sodišče po dovr šeni preiskavi in zaslišanju takoj osvobodilo, Ester-hazy pa je še vedno v rokah pravice. O Piccjuardu je sklenil ministerski svet tožiti ga radi vohunstva po členu 1 zakona z dne 18. aprila 1886, po katerem se obtožencu prisodi zapor od dveh do petih let, denarna kazen do 5000 frankov ter izguba meščanskih in državljanskih pravic radi tega, ker je važna tajna državna pisma prijavil nepoklicanim osebam. Ž njim vred se nahaja na zatožni klopi tudi odvetnik Leblois. Skoro jednak povod je bil za sodno postopanje proti Esterha zyju. Obravnava bo najbrže vrlo zanimiva in dolgo trajna. Vstaja na Kitajskem. V zadnjem času se je pojavilo v raznih krajih Kitajske zelo nevarno gibanje, ki so ga po nekaterih virih zanetili samo izvenkitajski, posebno evropski elementi, ki pa uživajo velike simpatije pri kitajskih nezadovolj-nežih. Čudno seveda ni, ako se kje upre kitajsko ljudstvo, ki je pravi suženj osrednje vlade in njenih mamelukov, ki tako samooblastno postopajo, kakor nikjer drugod na božjem svetu. Čim bolj se razširja kultura mej dosedaj do cela nevednim kitajskim narodom, tem bolj je jel ta spoznavati, kolika krivica se mu godi na vseh koncih in krajih. Upor zavzema vedno večje meje in vedno pogosteje dohajajo poročila o požigih in ljutih napadih od strani vstašev. Državno vodstvo seveda ni bilo pripravljeno na take pojave in je seveda v velikih škrpcih. V veliki naglici si priskrbuje orožje in druge vojne potrebščine, evecla bo vse to v marsikakem oziru prepozno, Dnev me novice. V L j ubij a ni, 14. julija. (Potrjen zakon.) Presvetli cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, da se vas Ilrib združi s trgom Vrhniko. (Iz Novega Mesta.) Birmovat in blagoslovit novo cesar Franc Joželovo bolnišnico v Kandiji se je pripeljal premilostni knez in škof dr. Anton Bonaventura v petek popoludne v Novo Mesto. Pozdravljali so ga peljajočega se s popoldanskim vlakom na dolenjsko stran žo na prejšnjih postajah, zlasti lepo v Višnji Gori in v Mirni Peči, kamor se mu je nasproti peljal mil. novomeški prost dr. Seb. Elbert. Na kolodvor mirnopeški je prihitela vsa šolska mladina z zastavicami v rokah. Na novomeškem kolodvoru ga je pričakoval okrajni glavar. Pred vhodom v mesto ga je pa pozdravil pri krasnem slavoloku župan dr. Šegula z mestnimi odborniki. Vse mesto jo bilo v zastavah. Na trgu bi ga po načrtu imeli čakati urad niki, šolska mladina in vsa društva. Ali grdo vreme jo to pokazilo. Prav v tistem času je lilo, kakor iz kablja in sta v Kandiji in Žabji Vasi gorela dva kozolca; treščila je vanju strela. Vladika je moral kreniti naravnost proti kapitelju. Tu še le so ga mogli nekateri odposlanci šol in društev pozdraviti. Pozdravili so ga tu tudi v obilnem številu zbrani duhovniki. Na večer so jc nebo ujasnilo. Na kapiteljskem dvoru so priredila na rodna društva novemu vladiki krasno serenado. V spremstvu godbe je prišla tja meščanska garda, požarna bramba, sokolsko društvo in mogočen zbor pevcev, zbran iz vseh stanov : iz članov do lenjskega pevskega društva , Glasbeno Matice, gimnazijcev, rokodelskih pomočnikov in grmskih učencev. Zapeli so pod vodstvom g. Ig. Hladnika, pevovodje vseh teh društev oziroma zavodov, tri pesmi, v resnici lepe pesmi. Vladika se jo šel vsem lepo zahvalit. V soboto ob 7. uri zjutraj je bila sv. birma za mestno otroke. Ob 11. uri je bilo določeno blagoslovljenjo nove bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji. Iz Ljubljane so se k tej slavnosti pripeljali deželni predsednik baron Hein s svojim tajnikom, predsednik kranjske hranilnice in nje ravnatelj. — Prihajajočega deželnega predsednika in škola je pozdravil župan Stembur, potem prior usmil. bratov. Blagoslovljenjo je izvršil vladika v navzočnosti mnogošte^ vilnega ljudstva, uradnikov in pa duhovnikov iz vseh krajev Dolenjsko. Po blagoslovljenju je imel krasen nagovor. — Obed je bil pri novomeškem proštu dr. Seb. Elbertu. Tako odlične gospode ob istem času že dolgo ni bilo v proštiji. Da jo bilo slišati krasnih napitnic, menda ni treba omenjati. Iz napitnic, ki so se slišalo ob tej priliki, smejo usmiljeni bratje sklepati, da uživajo velike simpatije in imajo dosti zagovornikov in pospeševalcev svoje stvari. — Popoludne je vladika obiskal nekatere bolnike, zvečer pa rokodelske pomočnike. V nedeljo je pa birmal otroke iz sosednjih župnij dopoludne in popoludne. Birmancev je bilo vseh skup 2887 — lepo število. V ponedeljek zjutraj je obiskal premilostni še zavod šolskih sester v Šmihelu, kjer so ga iskreno pozdravile gluhonemke in gojenke, potem se je pa odpeljal nazaj v Ljubljano skozi Št. Vid in Zati-čino. Na kolodvoru, kjer se je zbralo k njegovemu slovesu vso polno ljudstva, ko so mu zbrano gospo in gospodičine zaklicale krepak »Živio«, se je mogel premilostni prepričati, da si je pridobil srca vseh meščanov. — Dež. predsednik baron Hein, ki je ostal čez nedeljo v mestu, prenočujoč pri proštu dr. Elbertu, se je pa v ponedeljek zjutraj odpeljal v Črnomelj k slovesnemu otvorjenju ondotnega vodovoda. (Občinski svet ljubljanski) ima jutri popoldne ob 5. uri v mestni dvorani izredno sejo, na katere dnevnem redu je več poročil stavbnega, re-gulačnega, finančnega ter policijskega odseka in direktorija mestne elektrarne, mestnega vodovoda in užitninskega zakupa. Ako bi se ta iz 26 točk obstoječi dnevni red ne rešil v tej seji, nadaljevala se bo seja v soboto popoldne ob 5. uri. (Iz Ribnice) se nam poroča: Preteklo nedeljo dne 10. t. m. nam je priredila tukajšnja šolska mladež pod vodstvom učiteljskega osobja ljubo popoludansko razvedrilo. V dvorani Arkotove restavracije se je vršila šolska veselica, obsegajoča deklamacije, petje in naposled igro: »Stari vojak in njegova rejenka«. Učenci in učenke so kaj do- bro rešili svoje vloge. Srčna hvala neutrudnemu učiteljskemu osobju ! Veselica je bila prirejena le povodom zaključka šolskega leta v korist novo šolske zastavo; proslavo cesarske oOletnico priredimo kasneje. — Isto popoludne je bil občni zbor ribniške podružnice sv. Cirila in Metoda. Tudi vrli Homer včasih zadremlje in z našo podružnico se je godilo nekam slično. Pred leti so jo prištevali najvrleje delujočim. Upamo, da jo novi odbor pro-budi k stari priznani delavnosti in požrtvovalnosti, tembolj, ker družba letos naš trg počasti z občnim zborom. V novi podružnični odbor so voljeni gospodje: predsednik dekan Franč. Dolinar, podpredsednik sodni svetnik Franč. Višnikar, tajnik Jožef Vole, namestnik Jožef Hribar, blagajnik Andrej Podboj, namestnik dr. SchilTrer. (Jeseniške znamenitosti.) Ni ga menda kraja pod solncem, kjer bi ne bilo nikakih posebnostij. Zato tudi naš kraj ni nikakor brezpomemben v vsakem oziru. Dasiravno bivamo kakor zagozdeni v ozki dolini, vender nismo tako sami in nepo-znati, kakor bi si utegnil kdo misliti. Saj mora mimo nas, kdor so vozi po Rudollovi železnici na progi Trbiž-Ljubljana ali nasprotno, skozi našo vas, — ali kakor jo pisano na tukajšnjih krajevnih tablah: trg Jesenice, — mora vsakdo, kdor hočo najbližja in najbolj složno pot na često obiskovano Golico, tako da o turistih, ki hodijo na Golico, lahko uporabljamo s potrebno izpremembo znane besede: Durch diese hohle Gasse muss es kommen, donn sonst filhrt kein anderer \Veg nach Golica. Ker Golico omenjam, naj le pristavim, da jo partija na njo res prav hvaležna vsled vsestransko krasnega razgloda, ako je vreme za to Ugodno. Poleg naravne lepote se ti pa tukaj ponuja ob jednem tudi duševni vžitek modernega življenja. Dandanes mora biti vse moderno, novodobno, torej tudi bogoslužje. Naj tedaj povem, če že drugi niso razupili te »skrivnosti«, da se na naši Golici, kakor menda tudi na drugih jednakih krajih turistovskega slovarja, zadošča drugi cerkveni zapovedi, dasiravno ni na nji cerkve in se ne bere sv. maša. Če koga zanima zvedeti take oboževateljo modornoga bogoslužja, naj se oglasi, lahko mu postrežemo, saj niso osebe označenega kalibra povsem neznane. Kakor partija na Golico, bilo bi tucli hvaležno delo, ako bi kdo v svoji požrtvovalnosti popisal omenjene turistične odno-šajc v: »Modernes Leben«, kateri organ izhaja na Dunaju. Da so znamenitosti pri nas. sedaj sami uvidite. Pa tako prikazni so v izvenzimskem času skoro vsakdanje in zato, če jih s pozitivnega stališča presojamo, nevredne, da bi jih še nadalje protresavali. Pa nekaj druzega je, kar moramo imenovati posebnost. V sredo, dne 6. t. m. ob iskal je nas naš presvitli knez in škof dr. Anton Bon. Jeglič. Pripeljal se je ob 2. uri popoludne z vlakom na Jesenice. Na kolodvoru so ga pozdravila razna tukajšnja zastopstva, med njimi tucli vodja blag. gosp. Karol Luckmann, in se mu poklonila kot novemu višjemu pastirju. Presvitli se je podal od tod takoj v farno cerkev, kjer je po živahnih, srčnih besedah, namenjenih v obilnem številu zbranim faranom, podelil sv. blagoslov. Po odhodu iz cerkve šel je v župnišče, od koder se je po kratkem odmoru, obiskavši poprej še gosp. nadučitelja, odpeljal na Savo, da si ondi pogleda najpoprej tovarniško kapelo, v kateri je tudi navzoče nagovoril in blagoslovil, nato katol. delavsko društvo in tovarno samo. Posebno lep je bil vsprejem v kat. društvu. Že zunaj si spoznal, da se je hiša, kjer ima društvo svojo sobano, pripravila na visoki, častni vsprejem. — Ko je vstopil Presvetli v društveni prostor, bilo je že tam zbranih nekaj društvenikov, izmed katerih podpredsednik g. Peter Rozman pozdravi v iskrenih besedah odličnega gosta v imenu društva. Obljubuje, cla hoče društvo napram vsem težavam stati z božjo pomočjo, kakor mogočne skale orjaškega Triglava neomajano v boju za pravo in prostost sv. vere. Na besedo, polno gorečnosti in udanosti, odgovarja Presvetli vidno zadovoljen, ter bodri društvenike k resnemu delu in življenju po nau-tih sv. vere. Le krščanska vera, oživljena z dobrimi deli, zamorc in bode preustrojila ves družabni sestav in ljudi zadovoljila, kolikor jc to tukaj mogoče, saj popolne sreče in zadovoljnosti na zemlji itak ni. Živeti moramo tako, da nam bo Divanje tukaj na zemlji pot, most do trajne, večne blaženosti. To je naš konečni namen. Z voščilom, da bi društvo krepko nadaljevalo in spopolnjevalo započeto delo, v to podeli Presvetli knez in škol sv. blagoslov. Nato jo šel Premilostni v tovarno in si je ogledal v spremstvu tov. vodstva in drugih gospodov saj glavno znamenitosti, kakoršnih je v tovarni res vse polno. Le žal, da je bilo premalo časa, da bi si vse natančneje vpogledal. Predno se poslovi od tovarne, spregovoril je še jadenkrat delavcem, kazal jim je častnost poštenega dela, potrebo različnih stanov in opravil ter jim prigovarjal, naj bodo delavci po vzgledu božjega Učenika in njegovega skrbnega rednika sv. Jožefa. Priporočal je vsem prav toplo že omenjeno kat. delavsko društvo, katero jih bode s pravimi sredstvi vodilo do blagih, osrečevalnih smotrov in jih varovalo marsikatere nevarnosti. Po teh blagohotnih, vspodbudnih besedah, ki so najboljše priznanje kat. delavskemu društvu, odpeljal se je Presvetli, ko je še poprej vsem podelil sv. blagoslov, z Jesenic na Koroško Belo in je vsem, ki so »dobre volje«, vzbudil lo jedno gorko željo, da bi nas naš Premilostni knez in škof še večkrat osrečil s svojo prijazno navzočnostjo ! Bog daj ! (V deželni bolnici) je bilo minoli mesec 917 bolnikov. Od teh je bilo ozdravljenih 338; koncem meseca jih je preostalo 334, ostali so bili odpuščeni, premeščeni, umrlo jih je 23. (Pouemčevanje v Ljubljaui.) Poleg zasebne ljudske šole nemškega »šulvereina« imamo v Ljubljani tudi mestno neinško petrazredno deško ljudsko šolo. Na tej šoli je bilo koncem letošnjega šol. leta 85 nemških in 117 slovenskih učencev! (Slovenska zmaga.) Dne 4. t. m. bila je v Medgorjah občinska volitev, pri kateri so vkljub najhujšemu pritisku od nasprotne strani v tretjem in drugem razredu sijajno zmagali Slovenci. Volitev je trajala od 9. ure zjutraj do pozne noči. (Zdravje v Ljubljani) od 3. do 9. jul.: Novorojencev 19, mrtvorojenci 3, umrlih 15; med njimi za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode Ž, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 10. Med njimi je 5 tujcev in 6 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za varicello 1. (Z Reke.) Takoimenovani zastopniki reškega mišljenja — t. j. učiteljski romarji v Pešto — pogledali so tudi v Szegedin. Seveda se povsod kadijo drug druzega. Ali je pa večina Ilečanov zadovoljna z govori in ponašanjem učiteljev, to je drugo vprašanje. V Pešti jih je sprejel celo minister Vlašič, ta medjimurski renegat. Odgovor njegov bil je sličen besedam in ponašanju čifuta, ko se namesti v kakšnem novem kraju. Ljudem zna lagati, kako da jih judje radi imajo, da jim ne želijo škoditi, da naj jim le zaupajo, saj jim hočejo varovati njih pravice, hočejo biti tudi dobri patrijotje, in kdo zna, kaj se vse nalažejo, zraven tega se od početka še kaj radodarne skazujejo, dokler nimajo siromašnih ljudij v svoji moči, potem pa daj po njih brez usmiljenja, zraven tega se pa še vedno drznejo trditi, da so pravični in usmiljeni itd. V takem smislu odgovoril je minister učiteljem. Visoko je povzdigoval mažarsko kulturo ter priporočal širiti mažarsko državno idejo — čeravno v italijanskem jeziku — ali vendar naj se učijo mažarščine, ker to da zahteva že interes Rečanov samih. Minister pravi mej drugim : »Mažar ni bil nikdar nasifcn. (!??) Naj se toraj ne boje Rečani nikakega nasilja, ker Mažar je i sam ljubomoren na svoje pravice (!), pa bo znal spoštovati ono ljubomornost, s katero branijo drugi svoje pravice (!!!) - kakor znajo te oholice morebiti braniti hrvatske pravice? — Rečani torej imajo lepega upanja, priča jim lahko ravnanje Mažarov s Hrvati. Bog se usmili slepcev. Pa kaj se hoče! Kogar hočejo bogovi ugonobiti, vzamejo mu pamet. Videti je, da so se Rečani s pametjo in pravicoljubnostjo že zdavno skregali. — Ogorjena juta na reški postaji nima sreče. Po požaru kupila jo je neka firma iz Italije in izvozili so jo v »Martinščico« kraj lazareta, da jo posušijo in v bale spravijo. Govorilo se je, da bo kakih 3000 gld. dobička, ali tudi tam ji ni ogenj prizanesel, te dni jo je uničil za kakih 24.000 gld. V nevarnosti so bile še druge hiše in ljudje so že vse ven nosili, vendar so prej ogenj omejili. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Ponesrečil ni nobeden, kakor so nekaj novine javile. — Na hrvatski strani na Sušaku bodo letos novi občinski izbori, ali kakor se vidi, opozicija molči, ker pravijo, da je občina zadolžena do grla ter noče sprejeti odgovornosti za ptuje grehe. Sicer jo pa opoziciji še dobro znano, kako sc je ž njo ravnalo pri zadnjih volitvah; pravično večino je imela ona, a izvoljeni so bili — po ciz lajtanskem zistemu — oni, katere je vlada hotela. Protestirati proti očitni pravici ne more tukaj zatirani nikamor. (Tržaški slovenski abiturijeutje) napravijo dne 17. t. m. veselico v »Nar. domu« v Barkovljah pri Trstu. Čisti dobiček je namenjen dijaški kuhinji. Po 7 letih je bilo letos prvikrat mogoče prirediti abiturijentsko veselico, ker letos je bilo na sicer nemški državni gimnaziji 17 slovenskih osmošolcev. Tej veselici želimo obilega vspeha! (Mažarske zastave po tržaški okolici) Tržaški okoličanski Slovenci še vedno razobešajo tako zvane »Lloydovo zastave« pri svojih veselicah in drugih prilikah. To pa bi ne smelo biti, ker je »Lloyd« prvič mažarska naprava iu so. tudi zastave čisto mažarske, drugič pa s tem hočejo naravnost zasmehovati našo narodnost. Torej malo več previdnosti 1 (Vitez Nabergoj in njegovi klevetuiki.) Iz Trsta. Ni ga skoro dneva, da bi italijanaške in židovske ose ne napravile kakega izleta na »Nabergoje-vino«, kjer je »dobro sadje«, in bi si ga ne privoščile z apetitom. Afera z Nabergojcvim poslanstvom v tržaškem magistratu je postala že kar tipično tržaška specijaliteta, kakoršne bi po vsem svetu iskali zaman. Da bi se grebotni italijanaši iznebili v mestnem zboru Nabergojeve navzočnosti, katera jim je, kakor živa slaba vest, iznašli so že, kako bi onemogočili njegovo udeležbo v mestnem zboru. Kadar le čujejo, da je Nabergoj v Trstu, plahom dvigajo glave in takoj stopi v službo njihov regiment poulične velevlasti tržaške in druge kohorte, da bi z blatom človeške gnju-sobe pregnali slovenskega bojevnika, od koder je prišel. Strah te tolpe pred Nabergojem je že tako markanten, da vzbuja smeh že v velikih in malih, najbolj pa v Nabergoju samem. Dokaz, kako zelo si prizadevajo žido-lahoni, da onemogočijo Nabergojevo delovanje v mestnem zboru tržaškem, je obdolžitev od strani Italijanaša Spado-nija, da Nabergoj ne sme v mestni svet, ker je moralno obtežen. No, Nabergoj na to obdolžitev ni molčal in je tožil klevetnika Spadonija na raz-žaljenju časti. Na sodni razpravi, ki se je vršila minule dni pri kazenskem sodišču, je bil obtožen-čev zastopnik prisiljen, navesti razloge Spadonije-vega obrekovanja. Glase sc pa tako-le: 1. Nabergoj je zaklal jednega prašiča, ne da bi ga bil preje naznanil; 2. dolžil je Čožote, da so ubili pred par leti one štiri Križane, ki so ribarili na morju in izginili; radi tega je bil Nabergoj ostro napaden v »Piccolu« in »Indipendenteju«, pa se ni branil; 3. o zadnji drž. zborski volitvi je ponudil »Progresso« Nabergoju 100.000 gld., če odstopi od kandidature; 4. Nabergoj ni miril ljudstva ob izgredih ob državnozborskih volitvah leta 1896; 5. Naberggj se je po volitvi izrazil, če bi bil on izvoljen, - bi imel pravico do penzije 10.000 gld., katero bi razdelil med svoje volilce. 6. Nabergoj je bil obdolžen tatvine na občinskem premoženju, drž. pravdnik pa ni našel povoda, postopati proti njemu kazenski. Pri razpravi se je dokazalo, da so bile vse te stvari uprav po židovsko zlobno izmišljene v namen, Nabergoja obrekovati pred široko javnostjo. Radi tega je bil Spadoni obsojen na 10 dni zapora oziroma pla-čitve 50 gld. v ubožno blagajno. Iz te tožbe je razvidno, kako ostudni so klevetniki moža, kateremu niso vredni zbrisati prah s čevljev. Spadoni je obč. svetovalec in po tej obsodbi je sam moralno omadeževan, torej nevreden, da sedi v javnem zastopu. Tako se pokopljejo oni, ki hočejo pokopati druge. (Sad »Leginega« nauka.) V Nerezinah v Istri so lahoni ustanovili italijansko šolo, na kateri pa je poučeval veronauk v hrvatskem jeziku pater kapucin. Nedavno temu so našuntali »legovci« svoje otroke, da so priredili škandal svojemu učitelju. Ko je pater ustopil v šolo in začel moliti hrvatski, so paglavci »molili« italijanski, ko pa jih je vprašal nevoljen, zakaj to delajo, mu nobeden paglavec ni odgovoril, marveč začeli so kričati in cviliti in ropotati tako, da ja učitelj zapustil sobo. Stvar bo gotovo imela nasledke, toda kaj je za nasledke onim krivonoscem, ki zistema-tično delajo na razpor med krščanskim ljudstvom. (Nov odvetn k v Trstu.) V Trstu je bil upisan dno 8. t. m. v listo tržaških odvetnikov g. dr. J. Abram s sedežem v Trstu. Slovenci imajo z dr. Abramom jednega zastopnika več v tem lahon-skem gnezdu. (Na goriški realki) je bilo letos 249 učencev, in sicer 43 Nemcev, 140 Lahov in 63 Slovencev. Tako govori letno poročilo, kajti Slovencev je v istini več. (Žalostno in smešno!) Tržaški »Edinosti« se poroča s Proseka pri Trstu, da je na dan sežanske slavnosti neki za »javno varnost« preskrbni varuh poslal žandarje na postaji Prosek in Občina, ko so se vozili mirni Slovenci na slavnost in od slavnosti. Dva ža u da rja pa da sta celo spremljala izletnike iz Sežane do Proseka. Menda se je do-tična »kapaciteta« bala, tla no bi padla med udeleženci beseda »abasso polenta!« in kaj tacega. Smešno zares! Pometajto pred svojim pragom! (Duhovne vaje) za duhovnike celovške škofije bodo letos od 29. avgusta do 2. sept. v knezošk. dij. semenišču »Marianum«. Vodil jih bode re-demptorist č. o. Avg. Rossler. (Iz celovške škofije.) Zlato mašo je praznoval dne 10. t. m. č. g. dekan I. Tobeitz v Št. Andražu. — Premeščeni so čast. gg.: Fran Tu tel, kapelan v Št. Vidu, za provizorja v Kamering; Jož. Messner, kapelan na Zg. Beli, za kajielana v Volšberg; Mih. Ressler, kapelan v Volšbergu, za kapelana v Št. Vid; Val. L i m -pel, provizor v Kameringu, za kaplana v Rožek; Rud. Perne, kapelan v Šmarju, za provizorja v Ivaning; Ad. Gaggl. kaplan v Šmohoru, za provizorja v Šmartno pri Silbereku; dr. Martin Ehrlich, kapelan v Pliberku, za kapelana v Beljak; Jan. Unterlugauer, kapelan v Beljaku, za mestnega kapelana v Celovec; Ant. Kaplan, kapelan v Kotarčah, za kapelana v Pliberk; Avg! Križaj, kapelan v Provaljah, za provizorja v Kamp ; V. Janku, kapelan v Motnici, za provizorja v Kamp. — Na novo so nameščeni č. gg. semeniški duhovniki kot kaplani: O. Brun-ner v Šmarju, B. Ilochl na Zg. Beli, Fr. Ott v Volšbergu, Jan. Schvvaigerna Mostiču, Jož. C e i h e n v Žel. Kaplji. — Nameščen je mestni kapelan Jožef Rozman pri glavni cerkvi sv. Ilja v Celovcu za pridigarja pri isti cerkvi. (Novomašniki celovške škofije.) Mil. g. knezoškof dr. Jož. Kalin posvečeval bode nove maš-nike dne 15., 17. in 19. julija. Posvečenih bode 12 bogoslovcev četrtega, 6 hogoslovcev tretjega razreda in 1 kapucin. Med novomašniki sta samo dva Slovenca, ki bodeta darovala novi maši, namreč četrtoletnik č. g. Fran Ks. Meško, dne 7. avg. v Št. Tomažu pri Ormožu na Štajerskem (pridiguje vč. g. Fr. Murkovič) in tretjeletnik č. g. Matej T rep al dne 31. jul. v Rovtah pri Logatcu (pridiguje vč. g. dekan L. Gantar). (Drobne novice s Koroškega.) V Čajni se je dne 4. t. m. zgodil pred neko gostilno strašen umor. Fant Fr. \Vurzer se je spri z nekim delavcem. Ta ga je čakal potem pred gostilno in sunil z nožem, da je Wurzer obležal takoj mrtev. Morilca je zasačila pozneje celovška policija. _ »Stidosterreichische Zeitung« v Beljaku, radikalen nemški list, je nehala z dnem 1. t. m. izhajati. — Medveda so menda zasledili, kakor poroča »K. Z.«, ob koroško-štajerski meji blizu sv. Lenarta. — Notar g. Rud. B r a č k o je prestavljen iz Pod-kloštra v Šmohor; na njegovo mesto pride gosp. notar M. K r e u z iz Žel. Kaplje. — Na c. k r. gimnaziji vCelovcuso vsprejemne skušnje za one učence, ki hočejo vstopiti v prvi razred, dne 15. in 16. julija in dne 16. septembra od 9^ do 12. ure predpoldnem in od 3. do 6, ure popoludne. Oglasiti se je treba dan prej, dne 14. in 15. julija, oziroma dne 16. septembra. — Dne 3. t. m. je bila kolesarska dirka med Zgornjim in Spodnjim Dravbergom. Dirkalo je 22 kolesarjev. Prvi je dospel na cilj J. Novak iz Celovca. — Dr. Lemiš je prodajal svojo modrost dne 29. jun. v Guštanju in sicer guštanjskim »purgarjem« ter nekaterim delavcem. Dne 17. t. m. bodo Ghon, Kiršner in Ilubcr rogovilili v Košentavri. Slovenci pozor! (Posveževanje novega alfarja.) Iz Celovca, dne 13. jul. Dne 24. bode mil. g. knezoškof blagoslovil novi glavni oltar v Kaplji ob Dravi. Novi oltar je zelo lepo delo našega rojaka g. A. Progar-ja, ki je napravil za to cerkev tudi novo prižnico in prenovil postranske oltarje. (Na Vrbskeiu jezeru) je po zadnjem izkazu 2391 tujcev, in sicer na Planini 24, Auenhof 26, Kriva Vrba 823, hotel Vrbsko jezero 13, Majgrnik 31, Otok 172, Poreče 908, Ribnica 41, Sekira 27, Vrba 826. (Stolp pogorel.) Iz Železne Kaplje na Koroškem: V soboto dne 2. t. m., na večer okoli 8. in '/»9. ure, se je vlila ploha z bliskom in treskom čez bližnje Klanče. Udarila je v stolp po-družne cerkve sv. Tomaža, ki je bil s kamnatimi ploščami pokrit, in takoj je začel goreti, ne da bi bili ljudje to hitro zapazili. Še le ko so plošče jele čokati, se je ogenj pokazal na zunaj. Stolp je do oboka nad zvonovi popolnoma pogorel, a obvarovani smo še večje škode, ker je cerkev popolnoma nepoškodovana. Za to pa se imamo zahvaliti hrabrosti in srčnosti nekega mladega tesarskega pomočnika iz Inceljne vasi in dveh mladih gospodarjev, ki so neustrašeno, a previdno vzdignili vso žarečo železno ploščo v oboku nad zvonovi, vstopili v sredo ognjišča in tu zabranje-vali, da padajoče goreče lesovje ni padalo na cerkveno streho. Ista je ostala čisto nepoškodovana. Ako bi se bila vnela, bi bila pogorela tudi cerkev in druge bližnje hiše. Jedna tistih je bila že v veliki nevarnosti. Goreči ogorki so padali namreč v skedenj in na v gumnu ravno spravljeno seno, ki se je takoj vnelo. K sreči pride v tistem trenutku Mežnarjeva dekla z vodo ter plamen takoj pogasi in tako ogenj zaduši. Sploh so bili ljudje zelo pridni in delavni; celo noč so delali in tako ogenj ukrotili brez brizgalnic, satno z vodo, ki so jo ženske nosile, moški pa ž njo polivali. — Iludo-urje nam letos napravlja velike sitnosti, ker nas pri delu zadržuje, pota pa kvari in razoruje, tako da imamo sedaj na Reberci, na katerokoli stran se obrnemo, same grape, po katerih je celo peš slabo hoditi. Cele tedne bodemo potrebovali, da se le nekoliko popravi, in sedaj še časa ni. Žetev je pred durmi, in še s košnjo nismo končali, ker se pri nas pozneje začne, kakor drugod. (Ali se izpije več piva ali vina V) Na svetu se na leto pridela do 130 milijonov hektolitrov vina, a piva se izvari do 180 milijonov hI. Piva izpijo na Nemškem 48 milijonov, na Angleškem 47 milijonov, v Zjedinjenih državah 37 milijonov, v Avstriji 14 milijonov, na Francoskem in v Belgiji po 10 mil. hktl. (Nenavadno zdravilo) Iz Napolja se poroča : Nedavno je v vasi pri Kaserti kača pičila dvajsetletno deklico. Noga in roka jej otečeti, deklica trpi velike bolečine. Oče jo naloži na voz ter odpelje v Kaserto k zdravnikom, ki pa ne morejo pomagati. Oče popelje nezavestno deklico zopet domov. Tu poskusi nenavadno zdravilo, o katerem so mu pravili ljudje. Na vrtu izkoplje jamo, vanjo položi deklico brez obleke ter jo pokrije s prstjo do vratu. Žup an zahteva, da oče zopet od-koplje svojo hčer, toda sosedje se upro. čez 24 ur deklico potegnejo iz jame — popolnem zdravo. Ta izredni dogodek potrjuje županstvo v listu »Corriere d i Napoli« Društva. (Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo dne 17. julija 1898, ob '/,4 uri popoludne. shod v gostilni pri Likebu v Št. Štefanu pri Velikovcu po sledečem vsporedu: 1. Poročilo drž. poslanka č. gosp. Lamberta Ein-spielerja o državnem zboru. 2. Poročilo gg. dež. poslancev Gregor Einspielerja in Fr. Grafenauerja o delovanju deželnega zbora. 3. Slučajni govori in nasveti. Ob ugodnem vremenu se vrši shod na prostem. Po shodu prosta zabava s petjem. K obilni udeležbi vabi vse za vedne Slovence odbor. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Sv. Štefan in okolico v Ziljski dolini) bode imela v nedeljo, dne 17. julija ob V,4. uri popoludne v gostilni pri Kajšlarju v St. Pavlu ob Zilji svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Razni govori in nasveti. 3. Petje. 4. Volitev odbora. 5. Volitev zastopnika za glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. 6. Vpisovanje novih udov in po biranje letnih doneskov. 7. Prosta zabava. Vse zavedne Slovence in Slovenke, posebno pa gospode govornike prijazno vabi k obilni udeležbi načelništvo. (Vabilo) k občnemu zborovanju in tomboli, katero priredi »Katoliško podporno društvo v Celji« v nedeljo, dne 17. julija t. 1., ob '/s4. uri popoldne v prostorih »Narodnega doma«. Vspored : 1. Nagovor predsednika. 2. Letno poročilo tajnika s posebnim pojasnilom o dohodkih in stroških lanske loterije. 3. Tombola z raznovrstnimi in obilnimi dobitki. (Tablica 10 kr) — lz puseline prijaznosti sodeluje slavno »Celjsko pevsko društvo«. K najobilnejši udeležbi vabi najuljudneje odbor »Katol. podpornega društva«. (Izkaz p. n. članov »Gospodinjske šole« v Ljubljani«) Nj Prevzvišenost dr. J. Missia 50 gld. Ustanovniki a 30 gld. gg.: I. Gi-ontini, primarij dr. V. Gregorič. mestni župan 1. Hribar, A. Koblar, m prošt. L. Serainik v Tinjah na Koroškem, dr. I. Tavčar. F. dr. Tavčarjeva. I. Vrhovnik. Člani s prispevkom letnih 5 gld. trg.: M. Hribarjeva, I. Knez, v M. Malenšek. I. Mathi-anova, U. Souvanova, A. Šarabon, F. Velkavrhova, M. Zalaznikova. Letnih 3 gld. g. J. Viftnar. 2 irld. 50 kr. g. L. Vidmajerjeva. 2 erld. gg.: A. Gor berjeva, A. dr. Gregoričeva, A. Kadivčeva. A. Mal-lijeva, F. Mahr, V. Petričič, M. Rutarjeva, J. Šmuc, A. Zajčeva Letnih 1 gld. gg.: J. Avšič. 11 Bav-dek, A. Bezenšek, L. Bergant. F. Blumauer, F. Bole, U. Breskvar, A. Čadež II. Čošnovar. J. Čuden, I. Dejak, Ž. Dejak, M. Dermota. K. Dobida. A. Dolenec, I. Drmastija, J. Duffe, A. Fabjan, C. Globočnik, A. Gogola, A. Hauptman, U. Hočevar, dr. F. Illner, M. Jamšek, T. dr. Jenkova, J. Klein, T. Klein, M. Kobilca, T. Koman, I. Komp. dr. I. Kopriva, N. Kralj. F. Krvarič, V. Kuga, J Kuhar, E. Lah, S. Lah. M. Lampert, I. Lekan, J. Lozar, F. Macoratti, G. Majnik. M. Mikota, L. Mikusch, M. Milavec. I. Metnitz, I. Murnik. I Nedelko. F. Nolli, M. Obreza, I. Orešek, E. Pakiž, I. I Vrdan, F. Perko, I. Pibernik, V. Pirnat. I. Podgoršek, F. Podrekar, F. Povše, T. Povše, J. Poiar, N. Poselil, A. Ravnihar, F. Ravnihar, M Ravnikar, bar. F. Rechbach, M. Rozman, IvSicherl, L Rouvan, M. Springer, M. Srakar, A. Škrjanec. A. Štrubelj L. Sumi. V. Tavčar, H. Tome, A. Umberger. I. Vernik, I. Volk, F. Volk, I. Vončina, F. Vidmar, M. Zore, M. dr. Zupančičeva, F. Žužek. Letnih 50 kr. gg.: M. Arko, J. Auer, P. Auer, M. Avanco, I. Ballogh, M. Belar, M. Bernik, M. pl Bleiweisova, V. pl. Bleiweisova, J. Cacak, M. Čern<\ M. Če-šarek, I. Cešnovar, M. Čik. I. Črne, J Čuden J. Dacar, J. D< bevec, T. Debevec, O. Dev. A. Do-ktorič, B. Doležal. A. dr. Drčeva, J. Duffe, J Duffe sen., L. DulTe, A. Eberhart, A. Erjavec, I. Fajdiga, J. Florjančič, G. Flux, A. Franke, D. Franke, II. Franke, I. Franke, I. Gajeta, A. Gjud, A. Gnjezda, A. Goestl, P. Goestl, J. Gorjanec, A. Gregorec, E. Hammerschmidt, J. Hauptman. P. Hočevar, A. Ilofbauer, I. Hrast, A. Hribar, I. M. Hribar, J.Jakopič, F. Jane. J. Jančar. J.Janša, A. Janšek, M. Javornik. I. Jebačin, V. Jurca, J. Ka-čar, J. Kapsch, F. Kasch, M. Kastner, F Kavčič, tv. Kham Murnik, K Kleč, J Kosem. A. Krejči, I. Krek, F. Kreč, A. Kraschouitz, C. M. Koch, Mar. Kune, Mat. Kune, J. Kuralt, B. Kušar, F. Lesknvic, L. Ločnikar, I. Lozar, M. Mardetsc hlaeger, L. Mauser. A. Mencin, A. Merlak, M. Mihflič, Mar. Mihelič, E. Mikuž, J. Mojzes, J. Naglas, Št. Nagy, M. Nežič, B. Nolli, F. Oblak, H. Pamer, F. Pav-šner, A. Petrovčič, I. Pirec. M. Planinšek, J. Pock, R. Podkrajšek, F. Podržaj. I. Pregelj, T. Prelesnik, F. Pretnar, I. Primožič, M. Primožič, J. Ravnikar, P. pl. Renzenberg, I. Robida, M. Rozman, I. Sbri-zaj, M. Sluga, I. Soklič, L. Soklič, R. Souvan, A. Stadler, J. Stadler. F. Stampfl, J. Stcrn, I. Strle, D. Šaplja, F. Sevčik, M. Škrabec, M. Štrukelj, F. Sturm, T. Šusteršič, J. Tomec. M. Triller, A. Tr-stenjak, F. Trtnik, L. Umberger, M. Umberger, A. Valenta, I. Valentinčič, P. Velkavrh, A. Vo-dušek, J. Wittich, A. Zagorjan, M. Zalaznik, B. Zamida, F. Zamejc, J. Zamlen. A. Zarnik, I. Ženi lj i č, A Zorman, A. Zupan, A. Zupanec, J. Žitnik, G. Žužek. (Dalje sledi.) Narodno gospodarstvo. Razpis dražbe. Vsled naznanila, katero je trgovinsko ministerstvo poslalo trgovinski in obrtniški zbornici, se bode zaradi dobave 4000 koničastih lopat in 2000 krampov iz jekla vršila dne 22. julija t. 1. v tehničnem inženerskem oddelku vojnega ministerstva v Belgradu javna ustna dražba. Tovorni promet v jeseni in po zimi. Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku je poslalo trgovski in obrtniški zbornici okrožnico, v kateri se povdarja, da je vsako leto tovorni promet v mesecih september, oktober, november in december tako znaten, da je v tem času pomanjkanje vozov včasih neizogibno in prav občutno. V interesu železnic, kakor tudi pošiljateljev in prejemalcev blaga je torej, da se vkrenejo naredbe, ki bi odpravile ali vsaj oslab-šale pomanjkanje voz. Železnična uprava se bode kolikor mogoče potrudila ta namen doseči. Po njenem prepričanju se bode to doseglo zlasti tudi v blagohotnem sodelovanju pošiljateljev in prejemalcev onega blaga, katero pride, kakor n. pr. premog, v veliki množini v promet in katerega menjavanje cene in zmanjšanje vrednosti ni tako znatno, da bi se pri zakasnelosti dovoza upo- števalo. — Tovarno in dr. naj se torej v prvi \rsti že meseca julija in avgusta, — ko se še razpolaga z zadostnim številom vozov, preskrbijo s surovimi izdelki, kakor premog itd., da bodo potem lahko brez škode prenesli, če bi se jim morebiti v jeseni neredno dovažali ti izdelki. Pri tem se tudi opozarja, da je c. kr. železniško ministerstvo dovolilo 15°/0 znižanje voz-nine za premog do 15. septembra t. 1., da so vsakdo preskrbi z zalogo za jesen in zimo. Pogoji za upravičenje tega znižanja se lahko vpo-gledajo pri obratnih vodstvih ali pa pri železnič-nih postajnih uradih. C. kr. ravnateljstvo prosi naposled, da se nalaganje in izlaganje tovornih vozov v jesenskih mesecih kolikor mogoče hitro vrši in naj se no porabi posebno izkoriščanje v tem oziiu dovoljenih pravic. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj. 14. julija. Vladni krogi izražajo svoje začudenje, da so zaupniki nemških liberalcev in nsicijonalcev samo iz strahu pred Wolfom odklonili razgovore z vlado glede jezikovnega vprašanja. ter zagotavljajo, da ugodnejših pogojev Nemci ne morejo doseči od sedanje vlade. Dunaj, 14. julija. Danes so rtošli zastopniki liberalnega veleposestva s Češkega na razgovor s Thunom. „Neues Wiener Tag-blatt" poroča kot gotovo, da se bodo tudi ti zastopniki pridružili drugim zaupnikom nemškega naroda ter razgovore odklonili. Dunaj, 14. julija. Danes se je vršilo posvetovanje v notranjem ministerstvu mej ministerskim predsednikom in zastopniki liberalnega veleposestva O. Thunom, Karlom Auerspergom in drugimi. Budimpešta, 14. julija. Pod predsedstvom trgovinskega ministra Daniela se je danes dopoludne pričelo posvetovanje o novem ogerskem avtonomnem carinskem taritu. Pariz, 14. julija. Zagotavlja se, da je preiskovalni sodnik že pozval pred-se nad-poročnika Picquarda. Pariz, 14. julija. Mej glasnimi ugovori desnice in skrajne levice je prebral včeraj pravosodni minister Sarrien dekret, s katerim se zaključuje zasedanje parlamenta. V senatu je prebral dotični odlok finančni minister Peytral. Frankobrod. 14. julija. Preiskava je dognala, da so bili na prvem rešilnem čolnu ponesrečne ladije Bourgogne sami mornarji. Vojska mej Španijo in Ameriko. Španjci v mestu Santiago so razobesili včeraj belo zastavo, tako se glasi najnovejše poročilo iz Santiago de Cuba, ki je došlo v Evropo potom Madrida Sicer se v tem poročilu dostavlja, da še ni znano, iz kakega vzroka se je to zgodilo, ker kakor pravijo, vlada še ni pooblastila generala Torrala, da sme ukreniti, kar se mu zdi najprimerneje. No, vzrok jo gotovo jedino le ta, ker so se Španjci konečno vendar le morali udati premoči nasprotnika. Iz cele ameriške akcije se pa vidi, da si Amerikanci s pehoto še niso upali naskočiti mesta, marveč so dosegli svoj vspeh le z dinamitnimi bombami, proti katerim hočejo Španjci protesto-vati z vso odločnostjo. Ako se toraj vresniči vest o kapitulaciji in morda celo brezpogojni, kakor so vedno naglašali Amerikanci, potem je najbolje, da Španjci takoj pobero kopita in zbero vse svoje sile v domovini za slučaj, dajo res napadejo ameriške ladije, ker na Kubi itak nimajo ničesar več iskati in je zanje že izgubljena tudi tedaj, ako nadaljujejo vojsko z Amerikanci do zadnjega moža. Admiral Watson baje še ni na potu v Evropo in se sedaj trdi, da odpluje njegovo brodovje še le tekom prihodnjega tedna. Španjci imajo torej še dovolj časa, da se dostojno pripravijo na vsprejem neljubega gosta, ako se res predrzne napasti španjsko obrežje, kar si bo pa najbrže premislil. Madrid, J 4. julija. Brzojavke iz Santiago poročajo, da so Španjci po dolgotrajnem vročem boju razobesili belo zastavo. Vzrok še ni znan, vendar so zagotavlja, da so španjske čete ostavile mesto. Madrid. 14. julija. Ministerski predsednik Sagasta je izjavil, da so pogoji, ki jih omenja predsednik Mac Kinley v dosego miru mej Španijo in Ameriko, nevsprejem-ljivi. — Minister za mornarico je izjavil, da se brodovje ameriškega admi-r a 1 a W a t s o n a že n a h a j a 11 a p o t u proti Španiji. Madrid, 14. julija. Položaj na Manili je nespremenjen. Amerikanci pričakujejo, da jim jutri dojde pomoč, s katero potem napadejo Manilo. London, 14. julija. Reuterjev urad poroča iz Playa del Este 12. t. m.: Vsled velikega deževja je preplavila voda ameriške vojne naprave in pregnala čete izza nasipov. Pota so nerabna in se toraj Amerikanci ne morejo slobodno gibati. Havana, 14. julija. Amerikanci so poskušali izkrcati se pri Havani, toda Španjci so jim poskus vselej zabranili. Washington, 13. julija. Vojni tajnik Alger je odredil, da se razstrele vse eksplozivne priprave v lukah ob obrežju severne Amerike, ker se ni več bati kakega napada, častnikom Watsonovega brodovja se je naročilo, 113j se takoj podajo na svoje ladije, in so se jim izročili najnoveji zemljevidi o španjskem sredozemskem obrežju. Newjork, 14. julija. General Aliles ne bo prevzel vrhovnega vodstva od generala Shafterja, ker se želi, da ta dovrši sam za-početo delo. Newyork, 14. julija. General Miles je dobil ukaz. naj zažge mesto Siboney iz sanitarnih razlogov. Vsak čas se namreč pričakuje izbruh mrzlice, ki deloma že razsaja mej ameriškimi vojaki. Newyork, 14. julija. Zelo vznemirljiva poročila so došla z bojišča na Kubi. Moreča mrzlica ljuto gospodari mej vrstami amerikanskih vojakov, mej drugimi je nevarno zbolel tudi general Dufferin. Priznanje. Letošnji liovomašnikl izrekajo zadovoljnost in priznanje g. l^i-. X. Pavdner-ju, krojaškemu mojstru, ker jim je napravil vso obleko v občo zadovoljnost. Zlasti se odlikujejo talarji, za katere je iznašel g. mojster sam vzorec. Ljubljana, 13. julija, 1898. 484 1-1 a C a Cm ei>a- L Stanj* i*' ^6" lavnma baromftr:i . : v mm (.o Celziju | Vetrovi J t „ > ~ r. * . k it t» 13 9 zvečer | 729 1 | 17 5 si. jvzh. oblačno 96 14 7 zjutraj i 726*9 i 16 3 2. popol. | 7311 | 13 6 sr. vzh. »1. jug oblačno dež !'»*i!.'i*!! 13. julija. Jožefa Potočnik, postreščka hči, l1, leta, Sv. Martina cesta 90, meningitis tubercul. — Makso Kobler, c. kr. poštni asistent, 25 let, Karlovska cesta 3, jetika. Tujci. IV. julija. Pri Slonu: Jamnitz, Sonnenscbein, Rottenberger, Turnowsky z Dunaja. — Klein, Weizen z Reke. — Truden iz Trsta. — MUller iz Gradca. — Dukot iz Zagreba. — Lauer iz Budimpešte. — Pred iz Bazovice. Pri Muliču: Latzko, Myrdacz, Kleinert, Oberbauer, Mandl, Floigl. Aichholzer, Stem, Buxbaum, Pisk z Dunaja. — Nadel iz Budimpešte. — Laurič iz Trsta. — Rosenbaum iz Monakovega. — Zenutti iz Rateč. — Kruger iz Antvcrpna. Pri IJoijda : Blau iz Trsta. — Kohn z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru : Crnkovič iz Nevelj — Falke iz Trsta. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 30tj"2 m. Sredma včerajšnja temperatur« 17 7°, za 2'0°pod nonualoiu. Včeraj popoldne in danes dopoldne ploha z grmenjem. Tržne cene v Ljubljani dn6 13. julija. gl. kr. gi. kr. Pšenica, m. st. . . 11 50 Speh povojen, kgr. . — 72 Rei, .... idnn preizkušeno zdravilno sred-Sl^Iia VlMl/l^ s.VOi 303 20-11 razpošilja vsel-j sveže napolnjeno deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. 420 15-12 w Edino pravo i® originalno pizensko pivo je le ono iz llieŠČanSke pivovarne V Plznil, ustanovljene 1.1842. W Edino to je bilo odlikovano na vseli razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi pošastnimi znaki. Telefon h. oo. Zastopnik: Ivan Gorup v Ljubljani. I) ii ii a i s k ti l> o r z a. mss Dne 14. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......121 „ Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......120 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , 910 , Kreditne delnice, 160 gld..............358 „ London vista...........119 „ Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 58 n 20 mark............11 n 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................b „ 65 kr. 60 „ 50 , 85 „ 80 „ 50 „ 90 „ 87 „ 76 „ 52 •/,. 32 63 „ Dne 13. julija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » • južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 161 gld. — 160 75 192 — 99 35 139 75 128 75 109 60 112 50 98 50 98 50 221 — 181 70 127 40 99 n 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld.......202 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 165 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........84 St. Genois srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 157 AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3425 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . • 435 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 109 Montanska družba avstr. plan.....161 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 Papirnih rubljev 100........126 gld. kr. 80 50 25 25 25 50 20 75 __Nakup ln prodaja ">JX vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. -- Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška druiba M E H C U H" I., Woilzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. afcT PoJasnlla-£Z& v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. '^Bl