GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE G lavn i in odgovorni uredn ik : Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Prof.dr. Janez D U H O V N IK L e k to r ic a : Alenka RAIČ - B LA Ž IČ Tehnični u red n ik : Danijel T U D J IN A U red n išk i odbor: Doc.dr. Ivan JE C E LJ Andrej K O M E L, u.d.i.g. Mag. Gojmir Č E R N E Prof.dr. Franci S T E IN M A N Prof.dr. Miha T O M A Ž E V IČ Janja P E R O V IC -M A R O L T , u.d.i.g T is k : T IS K A R N A L J U B L J A N A d. d. Količina: 900 Izvodov Revijo izdaja ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/faks: 01 422-46-22, ob fi­ nančni pomoči Ministrstva RS za znanost in tehnologijo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za grad­ beništvo Slovenije. h t t p : / / w w w . z v e z a - d g i t s . s i Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5000 SIT; za študente in upokojence 2000 SIT; za gospo­ darske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40500 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Žiro račun se nahaja pri Agenciji za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. Besedilo mora biti izpisano z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov POVZETEK in povzetek v slovenš­ čini; naslov SUMMARY, naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov nasled­ njega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki označeni še z A, B, C, itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski obliki, m o r a j o biti priložene prispevku v originalu in dveh kopijah. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki [priimek prvega avtorja, leto objave], V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še z oznakami a, b, c, itn. 11. V poglavju LITERATURA so dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime avtorja, priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organi­ zator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod črto na prvi strani, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, podjetje ali zavod, naslov. 14. Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek pri­ meren. Prispevke je treba poslati v treh izvodih in v elektronski obliki (WORD, EXCEL, AVTOCAD, DESIGNER). Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UDK-UDC 05:625;ISSN 0017-2774 L J U B L J A N A , APRI L 2 0 0 1 LETNIK L STR. 77 - 100 VSEBINfi - CONTENTS Uvodnik Stran 78 Janez Duhovnik___________ NAGRAJENI GRADBENIKI A rtic le s , s tud ies, proceedings Stran 83 Viktor Zaleteli, Roman Šepec_________ CAD/CAM JEKLENIH KONSTRUKCIJ CAD - CAM OF STEEL STRUCTURES Stran 95 Simon Šilih, Boris Snoj, Stojan Kravanja __ TRŽNA RAZISKAVA SOVPREŽNIH KONSTRUKCIJ V SLOVENIJI MARKETING RESEARCH OF COMPOSITE STRUCTURES IN SLOVENIA P O P R A V E K Na strani 50 Gradbenega vestnika, marec 2001 je pod naslo­ vom članka Računska obravnava razpok v jeklenih konstrukcijah avtorja Igorja Kovšeta napačno navedena vrsta prispevka. Na­ mesto Strokovni članek bi moralo biti napisano Znanstveni čla­ nek. V isti številki Gradbenega vestnika je še nekaj tiskarskih napak, ki so ušle očem članov uredništva. Avtorjem in bralcem se opravičujemo za napake. Uredništvo UVODNIK NAGRAJENI GRADBENIKI JANEZ DUHOVNIK Na z a č e tk u le to š n je g a le ta je ve č g ra d b e n ik o v p re je lo p o m e m b n e n a g ra d e za s v o je d e lo v le tu 2 0 0 0 . K e r so n a g ra d e p o s re d n o tu d i p r iz n a n je in s p o d b u d a c e lo tn i g ra d b e n i s tro k i, sm o se v u re d n iš tv u G ra d b e n e g a v e s tn ik a o d lo č i l i , da n a g ra je n c e in n j ih o v e d o se žke p re d s ta v im o n a š im b r a lc e m * ) . Nagrado Gospodarske zbor­ nice Slovenije za izjem ne gospodarske in podjetniške dosežke je p re je l Dušan Črnigoj, u n iv . d ip l. in ž . g ra d ., p re d s e d n ik u p ra v e P r im o r je , d .d ., A jd o v š č in a ko t v is o k o p r iz n a n je za iz je m n e dosežke tra jn e jš e g a p o m e n a v g o s p o d a rs tv u . D ušan Č rn ig o j se je ro d il 11 . avgu sta 1 9 4 9 v P o s to jn i. L e ta 1 9 7 4 je d ip lo m ir a l na k o n s tru k c i js k i s m e ri g ra d b e n e g a o d d e lk a F a k u lte te za a rh ite k tu ro g ra d b e n iš tv o in g e o d e z ijo U n ive rze v L ju b lja n i. Is te g a le ta se je z a p o s li l p ri SGP P r im o r je A jd o v š ­ č in a , k a s n e je p o s ta l v o d ja s ta ln e e n o te P r im o r je v P o s to jn i te r neka j le t d e la l tu d i v tu jin i. Le ta 1 9 8 4 je b il im e n o v a n za g e n e ra ln e g a d ire k to r ja SGP P r im o rje , le ta 1 9 9 8 pa je po s ta l p re d s e d n ik u p ra v e d ru ž b e . D u ša n Č rn ig o j je č la n U p ra v n e g a o d b o ra G ZS, č la n U p ra v n e g a o d b o ra O b ­ m o č n e g o s p o d a rs k e z b o rn ic e N ova G o rica te r p o d p re d s e d n ik U p ravnega o d b o ra Z d ru že n ja g ra d b e n iš tv a . D ušan Č rn ig o j v o d i p o d je tje , ki je od s v o je g a nastanka, to je od le ta 1 9 4 6 , p re š lo vse razvo jne faze g ra d b e n e g a p o d je t ja . N a jv e č ji p re o b ra t se je z g o d il le ta 1 9 9 1 ob iz g u b i n e k ­ d a n je g a ju g o s lo v a n s k e g a trg a . P o d je t je je s v o je težave re š e v a lo z z n iž e v a n je m cen g ra d b e n ih s to r ite v in z b is tv e n im z m a n jš a n je m š te v ila z a p o s le n ih . P o s lo v n o o k o lje je z a h te v a lo n o ve s tra te š k e u s m e ritv e , ki j ih je d ru ž b a iz p e lja la z iz e n a ­ č itv a m i ce n z e v ro p s k im i, z g lo b a ­ liz a c ijo p o s lo v a n ja in z u s m e r itv i jo h k u p c u in in v e s t ito r ju . P r im o r je se je v m in u l ih le t ih p r i la g o d ilo t rž n im ra z m e ra m . L e ta 1 9 9 6 je p o d je t je p rv ič d o s e g lo z b o ljš a n je l ik v id n o s ti. O bseg p o s lo v a n ja se je v le tu 1 9 9 9 p o v e č a l za 5 7 o d s to tk o v in s p ro d a jo na d o m a č e m trg u je d ru ž b a r e a l i ­ z ira la s k o ra j 2 6 m il i ja rd to la r je v . Od le ta 1 9 9 4 P r im o r je p o s p e š e n o in v e s t ira v n o v k a m n o lo m , a s fa ltn o bazo in s e p a ra c ijo v Lažah. V la g a li so tu d i v p o s o d o b ite v g ra d b e n e m e h a ­ n iz a c ije in v o z n e g a parka. V A jd o v š ­ č in i so ra z š ir i l i in p o s o d o b il i g ra d ­ b e n i o b ra t b e to n s k ih iz d e lk o v , ki je e d e n n a jv e č j ih v S re d n ji E v ro p i. P re d n a p e te v o t le p lo š č e , s e g m e n ti za o b lo g o h id ro e le k tra rn e v P lava h te r v o d o te s n e k a n a liz a c ijs k e ce v i so s a m o n e k a te ri od iz d e lk o v , ki so j ih z a d n ji d v e le t i u s p e š n o u v e d li v p ro iz v o d n jo . P o se b e n iz z iv je p o m e n ilo s o d e lo ­ v a n je p ri iz g ra d n ji a v to c e s t v R e p u ­ b l ik i S lo v e n ij i . Od le ta 1 9 9 4 je P r im o rje d .d . d ru g i n a jv e č ji izva ja le c g ra d n je a v to c e s tn e g a p ro g ra m a , v s e s k o z i pa d e la jo tu d i na p o d ro č ju v is o k ih g ra d e n j in e n e rg e tik e . V s k lo p u iz g ra d n je a v to c e s t v RS so o s v o ji l i za h te v n e in ž e n irs k e te h n o ­ lo g i je za iz g ra d n jo v ia d u k to v in m o s to v v e č j ih ra z p o n o v . Z n a b a v o n a js o d o b n e jš e o p re m e za p ilo t ira n je in z la s tn im z n a n je m so d o s e g li n a jb o lj p ro d u k tiv n o iz v e d b o p ilo to v na s lo v e n s k e m t rž iš č u . P o d je tje bo tu d i v p r ih o d n je z ra z v o je m la s tn ih te h n o lo g ij in z u v o z o m o k o lju p r i ja z n ih te h n o lo g ij iz b o ljš a lo svo j s t ro jn i in a v to p a rk te r s u ro v in s k e baze. C ilj P r im o r ja je , da z e n o tn im n a s to p o m s h č e r in s k im a d ru ž b a m a S ta v b e n ik o m in G ra d b in c e m d o s e ­ ž e jo kar n a jv e č jo e k o n o m s k o u s p e š n o s t in p o v e č a n je k o n k u ­ re n č n o s t i na o b m o č ju o b a ln e in g o re n js k e re g ije . V v iz i j i ra zvo ja p re d v id e v a jo še š irš e p o v e z o v a n je g ra d b e n e o p e ra tiv e za rad i pove ča n ja s in e rg i js k ih u č in k o v , ki se že kažejo v u s ta n o v itv i p rv e g a jo in t v e n tu re p o d je t ja z d o m a č im i in tu j im i p a r tn e r ji za iz g ra d n jo HE D o b la r II in P lave II. P r im o r je je le ta 1 9 9 8 p re je lo c e r t i f ik a t ISO 9 0 0 1 , le to s pa je z a š č i t i lo s v o jo b la g o v n o zn a m k o . S tra te š k o p o m e m b n a je tu d i u s m e r ite v v iz b o l jš a n je k a d ro v s k e s tru k tu re s š t ip e n d ir a n je m in p e rm a n e n tn im iz o b ra ž e v a n je m . D u ša n u Č rn ig o ju , g e n e ra ln e m u d ire k to r ju , je v P r im o r ju d .d . u s p e lo o rg a n iz ira t i in m o t iv ir a t i s t r o ­ ko v n ja k e , ki m u z a u p a jo in z v e lik o p r ip a d n o s tjo p o d je tju s k u p a j u re s n i­ č u je jo vse z a s ta v lje n e c i l je . Prešernovo nagrado za štu­ dente Univerze v Ljubljani je p re je la Karmen Poljanšek, un iv. d ip l. inž . g ra d ., za d e lo T ra jn o s t a rm ira n o b e to n s k ih k o n s tru k c i j v O p o m b a : V p ris p e v k u so p re d s ta v itv e d o se žko v n a g ra je n c e v v e č in o m a p riv z e te iz u te m e ljite v v p re d lo g ih za p o d e lite v n a g ra d a li p o v z e tk o v d e l. Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 J. DUHOVNIK: Nagrajeni gradbeniki m o rske m o k o lju . K arm en P o lja n š e k se je ro d i la 1 0 . ja n u a rja 1 9 7 5 v L ju b lja n i. Le ta 2 0 0 0 je d ip lo m ira la na k o n s tru k c i js k i sm e ri g ra d b e n e g a o d d e lk a F a ku lte te za g ra d b e n iš tv o in g e o d e z ijo U n i­ verze v L ju b lja n i . Z a p o s le n a je na o d d e lk u za p o m o rs k o in ž e n irs tv o V o d n o g o s p o d a rs k e g a in š t i tu ta v L ju b lja n i. Karm en P o lja n š e k je n a lo g o iz d e la la pod m e n to rs tv o m izr. p ro f. d r. F ra n ­ ca S a je ta in s o m e n to rs tv o m a s is t , m ag. F ra n c ija K a vč iča . V n a lo g i se je K a rm e n P o lja n š e k o s re d o to č ila na p o m e m b n o s t iz d e ­ lave k a k o v o s tn e in d o v o lj d e b e le b e to n ske z a š č itn e p la s t i nad v g ra ­ je n o a rm a tu ro p r i z a g o ta v l ja n ju tra jn o s ti a rm ira n o b e to n s k ih k o n s t­ ru k c ij v a g re s iv n e m m o rs k e m o k o lju in na m o ž n o s t k v a n tita t iv n e o c e n e tra ja n ja p o s a m e z n ih faz k o ro z i je s p o m o č jo a n a l i t ič n ih m o d e lo v , ki te m e l j i jo na m a te m a tič n e m o p is u fiz ik a ln ih in k e m ič n ih p ro c e s o v , ki se p o ja v l ja jo p r i k o r o z i j i a rm a tu re v be tonu. P o g la v je V z ro k i in p ro c e s i k o ro z ije a rm a tu re v b e to n u o b s e g a p re g le d l ite ra tu re s p o d ro č ja la s tn o s t i be to n o v , ki k o ro z ijo v g ra je n e a rm a ­ tu re p re p r e č u je jo a li o v ira jo in la s tn o s ti te r p ro c e s o v v b e to n u , ki k o ro z ijo v g ra je n e a rm a tu re o la jš a jo . P rikazan i in o p is a n i so t ra n s p o r tn i m e h a n iz m i a g re s iv n ih s n o v i v be tonu, e le k tro k e m ijs k i p ro c e s k o ro ­ z ije je k la in p o g o j i , ki m o ra jo b it i iz p o ln je n i za p ro c e s k o ro z ije je k la v be to n u . Ž iv lje n js k a d o b a a rm ira n o ­ b e to n ske k o n s tru k c ije , ki jo o g ro ž a k o ro z ija a rm a tu re , je d o lo č e n a z d vo fa zn im d ia g ra m o m , ki k o ro z ijs k i p ro c e s ra z d e li na z a č e tn o fazo (tra n s p o rt a g re s iv n ih sn o v i d o a rm a ­ tu re ) in fazo š i r je n ja (a k tiv e n k o ro z is k i p ro c e s ) . K o n e c z a č e tn e faze p re d s - ta v lja d e p a s iv a c ija a rm a ­ tu re , v faz i š i r je n ja pa n a s ta n e jo p o š k o d b e , ki z m a n jš u je jo v a rn o s t k o n s tru k c i je . T ra ja n je o b e h faz je o d v is n o od d e b e lin e in k a k o v o s ti z a š č itn e g a s lo ja b e to n a in a g re s iv n o s ti o k o lja . V p o g la v ju A g re s ija m o rs k e g a o k o lja na o b a ln e k o n s tru k c ije v Luki K o p e r so o p is a n e s p e c if ič n e k a ra k te ris tik e a g re s iv n e g a m o rs k e g a o k o lja , v ka terem je zarad i v e lik e ko n c e n tra c ije k lo r id o v v o k o lju p o ve ča n a n e va rn o s t k o ro z ije v g ra je n e a rm a tu re , p o le g te g a pa s p e c if ič n i f iz ik a ln i, k e m ijs k i in b io lo š k i p ro c e s i še d o d a tn o p o s la b š a jo k a k o v o s t z a š č itn e p la s ti b e to n a . Na p o d la g i p re g le d a k o n s t­ ru k c ije O ba la za k o n te jn e r je I v Luki K o p e r (o b p re g le d u je b i la k o n s t ­ ru k c ija s ta ra 1 8 le t) je b i lo u g o to v ­ lje n o , da je zarad i n e u s tre zn e izvedbe de l in s la b e g a n a d z o ra te r p o m a n j­ k ljiv e g a vz d rže v a n ja k o ro z ijs k i p ro c e s na n o s ilc ih že v a k t iv n i fazi š ir je n ja . V n a d a lje v a n ju so o b ra v n a v a n e š t ir i o s n o v n e c o n e iz p o s ta v l je n o s t i v m o rs k e m o k o lju : co n a m o rske a tm o ­ s fe re , co n a p lju s k a n ja , c o n a n ih a n ja v o d n e g la d in e za ra d i b ib a v ic e in p o to p lje n a co n a te r m e h a n iz m i p ro ­ padan ja , ki se p o ja v lja jo v po sa m e zn i c o n i. S le d i p o g la v je P ro je k t ira n je in z a g o ta v lja n je t ra jn o s t i , v k a te re m so n a jp re j n a v e d e n e m e jn e v re d n o s t i k o lič in , ki v p liv a jo na tra jn o s t in ki j ih p o d a ja ta e v ro p s k a s ta n d a rd a ENV 1 9 9 2 -1 -1 in ENV 2 0 6 . P o g la v je se n a d a lju je s p r ik a z o m m o ž n ih d o d a t­ n ih z a š č itn ih u k re p o v za p o d a ljš a n je ž iv lje n js k e d o b e a rm ira n o b e to n s k ih o b je k to v . Na k o n c u p o g la v ja je o b ­ ra vnavano p ro je k t ira n je t ra jn o s t i a r ­ m ira n o b e to n s k ih k o n s tru k c ij o b p r i ­ s o tn o s t i k lo r id o v z m a te m a tič n im m o d e lo m , ki s im u l i r a p re v la d u jo č i m e h a n iz e m p ro p a d a n ja . S ta k im m o d e lo m bi lahko že p ri p ro je k tira n ju k o n s tru k c ije o c e n il i ž iv l je n js k o d o b o k o n s tru k c i je p r i d a n i a g re s iv n o s t i o k o lja in o d p o rn o s ti be to n a . V n a lo g i je p re d p o s ta v lje n o , da b i b i l za m o rs k o o k o lje la h ko p r im e re n m o d e l d ifu z ije k lo r id o v , ki te m e lji na 2 . F ic k o v e m z a k o n u , v e n d a r je n a jp re j p o tre b n o d e fin ira t i n a s le d n je p a ra m e tre : o d p o rn o s t b e to n a , ki je d o lo č e n a s k o e f ic ie n to m d i fu z i je k lo r id o v in d e b e lin o z a š č itn e p la s ti, a g re s iv n o s t o k o lja , ki je d o lo č e n a s k o n c e n tra c ijo k lo r id o v na p o v rš in i in k r i te r i j k o n c a z a č e tn e fa ze , ki je d o lo č e n z d e p a s iv a c i jo o z iro m a k r i t ič n o k o n c e n tr a c i jo k lo r id o v na n iv o ju a rm a tu re . V n a lo g i so n a v e d e n e v re d n o s t i p a ra m e tro v , ki j ih nava ja lite ra tu ra . Izb ran i m o d e l za n a p o v e d o v a n je t ra jn o s t i a rm ira n o ­ b e to n s k ih k o n s tru k c i j b i d a l n a j­ b o l jš e re z u lta te , če b i p a ra m e tre d o lo č i l i na p o d la g i p o d a tko v n e baze m e r ite v , o p ra v lje n ih v o b ra v n a ­ va n e m o k o lju . Izve d b a u s tre z n ih p re is k a v in o s ta li p o tre b n i p o d a tk i, ki s o b i l i p r i ­ d o b lje n i p ri p r is to jn ih in š t i tu c i ja h , so p re d m e t p o g la v ja P re is k a v e na o b a ln ih k o n s tru k c ija h v Lu k i K o p e r. P o u d a re k je na p re is k a v i p r o f i lo v k lo r id o v na b e to n s k ih v a l j ih , o d v z e tih iz ra z lič n ih d e lo v o b je k ta O b a la za k o n te jn e r je I, ki so v ra z lič n ih co n a h iz p o s ta v lje n o s t i. Na p o d la g i d o b l je n ih p r o f i lo v k a n d i­ d a tka za vsa k o d vz e t v a lj s p o m o č jo m e to d e n a jm a n jš ih kva d ra to v d o lo č i k o n c e n tra c ijo k lo r id o v na p o v rš in i in k o e f ic ie n t d i fu z ije k lo r id o v , to je p a ra m e tra , ki n a s to p a ta v p r iv z e te m m o d e lu d ifu z ije k lo r id o v . U g o ta v lja , da se iz b ra n i m o d e l, k r iv u l ja 2. F ic k o v e g a za ko n a d i fu z ije , d o b ro u je m a z iz m e r je n im i v re d n o s tm i k o n c e n tr a c i je k lo r id o v od m a k s i­ m a ln e k o n c e n tra c ije k lo r id o v na p re j. M a k s im a ln a k o n c e n tra c ija k lo r id o v pa v e l ik o k ra t n i na p o v r š in i a r m i­ ra n o b e to n s k e g a e le m e n ta , a m p a k o b ič a jn o na g lo b in i o k ro g 1 5 m m . R a z lo g za to je v e r je tn o k a p ila rn a a b s o rp c i ja v o b m o č ju p l ju s k a n ja in p o le g n je še te č e n je p o d p r it is k o m v o b m o č ju p l im o v a n ja . Le v Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 J. DUHOVNIK: Nagrajeni gradbeniki o b m o č ju m o rske a tm o sfe re se m o de l v c e lo t i u je m a z iz m e r je n im p ro f ilo m k lo - r id o v . To p o m e n i, da je d ifu z ija re s v o d i ln i t ra n s p o r tn i m e h a n iz e m k lo r id o v d o a rm a tu re (k o t je b i lo p re d p o s ta v lje n o p ri iz b ir i m o d e la ) , v e n d a r ne e d in i. V n a d a lje v a n ju je u g o to v lje n o , d a je p a ram ete r a g re s ije o k o lja , k o n c e n tra c i ja k lo r id o v na p o v rš in i, m o čn o o d v ise n od o b m o č ja iz p o s ta v lje n o s t i. N a ja g re s iv n e jš e je o b m o č je p lim o v a n ja , ki je z a š č ite n o p re d d e ž je m , s o n c e m in v e tro m . S le d ita o b m o č je p l ju s k a n ja , ki je z a š č ite n o p re d d e ž je m , ne pa p red v e tro m in s o n c e m , in o b m o č je p lim o v a n ja izp o s ta v lje n a d e ž ju , ve tru in s o n c u . N a jm a n jš a in p r ib l iž n o enaka k o n c e n tra c ija k lo r id o v je b ila iz m e r je n a v o b m o č ju m o rs k e a tm o s ­ fe re in v o b m o č ju p l ju s k a n ja , ki je b i lo z a š č ite n o p re d d e ž je m , s o n c e m in v e tro m . P a ra m e te r o d p o rn o s t i b e to n a , k o e f ic ie n t d ifu z ije k lo r id o v , je m a n jš i od p rič a k o v a n e g a . R azlog za to je v e r je tn o z m a n jš e v a n je k o e f ic ie n ta d i fu z ije s č a s o m , kar p o m e n i, da je a g re s ij i k lo r id o v n a jb o l j iz p o s ta v lje n m la d i b e to n . T u d i k o e f ic ie n t d ifu z ije je o d v is e n od o b m o č ja iz p o s ta v lje n o s t i. Na p o d la g i k r iv u l j k o n c e n tr a c i j k lo r id o v po g lo b in i z a š č itn e p la s t i b e to n a , d o lo č e n ih s p r iv z e tim m o d e lo m d i fu z ije k lo r id o v (p a ra ­ m e tra v m o d e lu , d i fu z i ja in k o n ­ c e n tra c ija k lo r id o v na p o v rš in i, sta o d v is n a od o b m o č ja iz p o s ta v ­ lje n o s t i) in p o s ta v lje n e g a k r ite r ija za k r i t ič n o k o n c e n tr a c i jo k lo r id o v je u g o to v lje n o , da se v p r im e ru o b je k ta O b a la za k o n te jn e r je I z d o s le d n im u p o š te v a n je m p ro je k tn o p re d p is a n e d e b e lin e z a š č itn e p la s ti (4 0 m m ) po 18 le tih ne bi s o o č ili s k o ro z ijo a rm a ­ tu re v k o n s tru k c i j i , v e n d a r b i v z g o rn je m d e lu o b m o č ja p lim o v a n ja v e r je tn o že p re s e g li z a č e tn o fazo k o ro z i js k e g a p ro c e s a za ra d i s la b e k a k o v o s t i b e to n a in n je g o v e g a v g ra je v a n ja v k o n s tru k c ijo . Če bi v te m č a s o v n e m in te rv a lu p r i e nak i k v a li te t i v g ra je n e g a b e to n a ž e le li p re p re č it i d e p a s iv a c i jo a rm a tu re , bi m o ra la d e b e lin a z a š č itn e p la s t i b e to n a z n a š a ti v s a j 5 5 m m . M o d e l tu d i p o ka že , da je p ro je k t ira n a ž iv l je n js k a d o b a k o n s tru k c ije 5 0 le t p re d o lg a , da b i jo la h ko z a g o ta v lja li z g o lj z u s tre z n o d e b e lin o z a š č itn e p la s ti. Zato b i b ilo p o tre b n o p o s v e titi p o z o rn o s t z m a n jš a n ju k o e f ic ie n ta d i fu z ije v b e to n u , a li z u s tre z n o s e s ta v o v g ra je n e g a b e to n a a li z d ru g im i d o d a tn im i u k re p i. Prešernovo nagrado za štu­ dente Fakultete za grad­ beništvo in geodezijo je p re je l Peter Kante, u n iv . d ip l. inž. g rad ., za d e lo V n a p re jš n ja na p o ve d p o tre s ­ nega odz iva a rm ira n o b e to n s k e stene. P e te r Kante se je ro d il 2 3 . ja n u a r ja 1 9 7 5 v Š e m p e tru p ri G o r ic i. Le ta 2 0 0 0 je d ip lo m ira l na k o n s tru k c ijs k i s m e ri g ra d b e n e g a o d d e lk a F a ku lte te za g ra d b e n iš tv o in g e o d e z ijo U n i­ v e rze v L ju b l ja n i . Z a p o s le n je ko t m la d i ra z is k o v a le c na In š t i tu tu za k o n s tru k c ije , p o tre s n o in ž e n irs tv o in ra č u n a ln iš tv o FGG v L ju b lja n i. P e te r K a n te je n a lo g o iz d e la l p o d m e n to rs tv o m p ro f. d r. M a te ja F is c h in g e r ja in s o m e n to rs tv o m as is t, dr. T a tja n e Is a k o v ič . Pri a n a liz i k o n s tru k c i j p ri p o tre s n i o b te ž b i se p o ja v l ja jo p ro b le m i ve č v rs t. T u d i če b i la h k o z n a č iln o s t i p o tre s a to č n o n a p o v e d a li, še ve d n o o s ta n e n e re š e n p ro b le m to č n e n a p o v e d i o d z iv a k o n s tru k c i je na ta p o tre s . N a p o v e d o d z iv a k o n s tru k c ije je d o k a j n e z a n e s ljiv a , sa j je v n je m še v e l ik o n e p o ja s n je n ih v p l iv o v . D e ja n sko o b n a š a n je k o n s tru k c ij m ed m o č n im i p o tre s i, ki se p r ib l iž u je jo ru š n e m u s ta n ju , je v e č in o m a n e e la s t ič n o , s a j b i b i lo “ b o g a to ” p ro je k t ira n je , ki o m o g o č a e la s t ič n o o b n a š a n je , p r i d o lo č e n ih m a n j p o m e m b n ih o b je k tih n e e k o n o m ič n o . Prav n e e la s tič n e d in a m ič n e analize so t is te , ki o m o g o č a jo dobre p r ib l iž k e d e ja n s k im ra z m e ra m pri o b n a š a n ju o b je k ta m e d p o tre s o m . P ra v ra z vo j ra z lič n ih in ž e n irs k ih m e to d te r p re s k u š a n je ra z lič n ih p r in c ip o v in m a te m a tič n ih o ro d ij o m o g o č a ta m a n jš e p o š k o d b e na o b je k t ih b rez č lo v e š k ih ž rte v . V n a lo g i so o b ra v n a v a n i le p ro b le m i z n a p o v e d jo o d z iv a k o n s tru k c ije na p o tre s , m e d te m ko so p o d a tk i o p o tre s n i o b te ž b i, u p o ra b lje n i pri e k s p e r im e n tu , zn a n i. N a lo g a o b ra v ­ nava p ro b le m n a p o v e d i o b n a š a n ja a rm ira n o b e to n s k e s te n e p ri m o čn ih p o tre s ih . S te n a je n a m re č k o n s t­ ru k c i js k i e le m e n t, ki z e lo d o b ro p re n a š a o b te ž b o v s v o ji ra v n in i. P o le g te g a se s te n a ko t k o n s t­ ru k c ijs k i e le m e n t p o g o s to p o ja v lja v o b je k t ih . V n a lo g i je p re d s ta v lje n o m o d e lira n je n e e la s tič n e g a d in a m ič ­ nega od z iva a rm ira n o b e to n s k e stene v o k v iru m e d n a ro d n e g a p ro je k ta ‘C A M U S 3 ’ In te rn a tio n a l B e nchm a rk. V o k v iru te g a p ro je k ta so o p ra v il i e k s p e r im e n t k o n z o ln e s te n e na p o tre s n i m iz i, p ro je k t ir a n e po e v ro p s k e m p re d p is u za n a č rto v a n je p o tre s n o o d p o rn ih k o n s tru k c i j E u ro c o d e 8 (E C -8 ) . Z a p o re d n o so u p o ra b il i š t ir i a k c e lo g ra m e za p o tre ­ se ra z lič n ih ja k o s t i in z n a č iln o s t i . P ro je k t p o d p ira jo v n a p re jš n je n a p o ­ v e d i, ki j ih p o s r e d u je jo ra z lič n e ra z is k o v a ln e s k u p in e z vs e g a sve ta , ne da bi p o z n a le re z u lta te e k s p e ­ r im e n ta . C ilj p ro je k ta je v e r if ik a c i ja ra č u n s k ih m o d e lo v s p o m o č jo e k s p e r im e n ta ln ih re z u lta to v . V š tu d i j i s ta b i la u p o ra b lje n a d o p o ln je n a ra z lič ic a m o d e la e le ­ m e n ta z v e č n a v p ič n im i v z m e tm i in m o d e l z g re d n im e le m e n to m s T a k e d in im i h is te re z n im i p ra v il i in z la m e ln im ( f ib e r ) e le m e n to m . M a k s i­ m a ln e v re d n o s ti so b ile o c e n je n e še s p o e n o s ta v lje n o n e e la s t ič n o N 2 m e to d o . B is tv o n a lo g e je v v n a p re jš n ji iz b ir i p a ra m e tro v , ki Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 J. DUHOVNIK: Nagrajeni gradbeniki v p l iv a jo na n e e la s t ič n i o d z iv s te n e p r i p o tre s u , ko t so ra č u n s k i m o d e l, z n a č iln o s t i h is te re z n e g a o b n a š a n ja , d u š e n je in v p l iv a k u m u la c i je p o š ­ k o d b p ri ve č z a p o re d n ih p o tre s ih . Za ra z lik o od a n a liz z v n a p re j z n a n im i e k s p e r im e n ta ln im i re z u lta t i se je p o k a z a lo , da je te p a ra m e tre , ki m o č n o v p l iv a jo na o d z iv , te ž k o d o lo č i t i . T ako n i p re s e n e t l j iv o , da u je m a n je m e d n a p o v e d jo o d z iv a in e k s p e r im e n ta ln im i re z u lta t i ni id e a ln o . V n a lo g i je u g o to v lje n o , da je m o g o č e z ra z m e ro m a p re p ro s tim i ra č u n s k im i m o d e li u s p e š n o n a p o ­ ve d a ti o sno vne z n a č iln o s ti ob n a ša n ja s te n e p r i p o d a n i p o tre s n i o b te ž b i. Iz b ra n i m o d e l z v e č v e r t ik a ln im i v z m e tm i je še z la s t i u s p e š n o n a p o v e d a l s p re m in ja n je o sn e s ile v k o n z o ln i s te n i in s te m p o v e z a n o m e jn o u p o g ib n o n o s iln o s t in s tr iž n o o b re m e n ite v s te n e . Prešernovo nagrado za štu­ dente Fakultete za grad ­ beništvo in geodezijo je p re je l Matej Kosovel, u n iv . d ip l. inž . g ra d ., za d e lo T ra jn o s tn a o b n o v a a p n e n ih o m e to v . M a te j K o so ve l se je ro d il 2 3 . m a ja 1 9 7 4 v Š e m p e tru p r i G o r ic i. Le ta 2 0 0 0 je d ip lo m ira l na k o n s tru k c ijs k i sm e ri g ra d b e n e g a o d d e lk a F a ku lte te za g ra d b e n iš tv o in g e o d e z ijo U n i­ ve rze v L ju b l ja n i . Z a p o s le n je v p o d je tju P r im o r je d .d . v A jd o v š č in i. M a te j K o so ve l je n a lo g o iz d e la l pod m e n to rs tv o m d o c . d r. V io le te B okan B o s iljk o v . N a lo g a o b ra v n a v a u g o ta v l ja n je p rim e rn o s ti upo rab e p o sa m e zn ih v rs t k la s ič n o in in d u s t r i js k o p r o iz ­ ve d e n e g a a p n a te r ra z n ih d o d a tk o v pri tra jn o s tn i o b n o v i a p n e n ih o m e to v s ta vb n e d e d iš č in e . K a ra k te r is t ik e a p n e n ih m a lt in o m e to v je M a te j Kosovel u g o ta v lja l s s ta n d a rd n im i in n e s ta n d a rd n im i m e to d a m i p re is k a v te r s p o m o č jo kv a lita tiv n e in v izua lne o c e n e d o lo č e n ih k a ra k te ris tik . N je ­ g o v a n a lo g a pa je b i la tu d i o c e n a p r im e rn o s t i a li n e p r im e rn o s t i p o s a ­ m e zn e m e to d e p re is k a v za o v re d ­ n o te n je s p e c if ič n ih k a ra k te r is t ik a p n e n ih o m e to v . V U vo d u nas M a te j K o so ve l n a jp re j sezn a n i s p ro b le m o m n e u s tre z n e g a p r is to p a k o b n o v i a p n e n ih o m e to v , ki te m e l j i na u p o ra b i s o d o b n ih m a te r ia lo v , ki so s ic e r t ra jn i, ve n d a r o b ič a jn o p re v e č t rd n i, to g i in n e p re p u s tn i za v o d o . U p o ra b a ta k ih m a te r ia lo v im a v e lik o k ra t za p o s le d ic o p o š k o d b e s p o d a j le ž e č ih k o n s tru k c i js k ih e le m e n to v . P o te m iz p o s ta v i p r is to p , ki te m e l j i na u p o ra b i t ra d ic io n a ln ih m a te r ia lo v in u p o š te v a n ju d e ja n s k ih k a ra k te r is tik v s e h e le m e n to v s ta v b e . V te m p r im e ru je p o tre b n o u p o ra b iti takšne m a te r ia le , da v rh n ji s lo j (o p le s k a li o m e t) m e d s v o jo ž iv lje n js k o d o b o in ob o d s tra n itv i ne p o š k o d u je s p o d a j le že če g a s lo ja (o m e ta a li s te n e ). Kot iz h o d iš č e iz b e re z a d n ji p r is to p , v e n d a r se o d lo č i tu d i za u p o ra b o d o d a tk o v , ki na j b i p o s p e š il i p re d v s e m p r id o b iv a n je t rd n o s t i in p o v e č a li d u k t i ln o s t a p n e n ih o m e to v , d ru g a č e pa ne bi b is tv e n o s p re m e n ili n jih o v ih k a ra k te r is tik . Po k ra jš e m p o g la v ju U p o ra b a a p n a v č e ra j in d a n e s , v k a te re m nas k a n d id a t se z n a n i z z g o d o v in o u p o ­ ra b e a p n a , v p o g la v ju M a te r ia l i, u p o ra b lje n i za iz d e la v o a p n e n ih o m e to v , izve m o , kakšne o b lik e apna poznam o, kako se je apno p ro izv a ja lo neko č in kako se d anes te r kako apno veže. T u k a j je p o tre b n o iz p o s ta v it i p re d v s e m p re d s ta v ite v d ve h t r a d i­ c io n a ln ih n a č in o v p r id o b iv a n ja apna na S lo v e n s k e m , na K rasu in na G o rič k e m v P re k m u r ju , ki te m e lji na p o g o v o rih ka n d id a ta z o se b a m i, ki so n e k o č p ro iz v a ja le a p n o te r na p re u č itv i s lik o v n e g a g ra d iv a in s k ic , ki j ih je k a n d id a tu u s p e lo d o b it i. Del o m e n je n e g a p o g la v ja so tu d i o s n o v n e k a ra k te r is tik e m a te r ia lo v , ki so b i l i u p o ra b lje n i ko t d o d a tk i. V p o g la v ju N a č in i p re s k u š a n ja m a lt k a n d id a t n a ta n č n o p re d s ta v i ta k o s ta n d a rd n e ko t n e s ta n d a rd n e m e to d e p re is k a v sv e ž ih in o t rd e lih m a lt te r o m e to v , ki j ih je u p o ra b il p r i o v r e d n o te n ju k a ra k te r is t ik m a lt in o m e to v . M e to d a p re is k a v k rč e n ja m a lt za o m e te , ki o m o g o č a m e rje n je s p r e m in ja n ja d im e n z ij p re s k u š a n c a od v g ra d itv e m a lte v k a lu p , je b ila ra z v ita v o k v iru n a lo g e in k n je n e m u ra z v o ju je p r ip o m o g e l tu d i M a te j K o s o v e l s s v o jim i u g o to v itv a m i g le d e re z u lta to v m e r ite v k rč e n ja s s ta n d a rd n o m e to d o in z m e r je n je m d e fo r m a c ij v p r iz m i z m e r i ln im i l is t i č i . L o t i l pa se je tu d i n e s ta n ­ d a rd n e p re is k a v e trd n o s t i s t ik a m e d o m e to m in z id a k i s s tr ig o m , ki je b ila v o k v iru te n a lo g e na K a te d r i za p re s k u š a n je m a te ria lo v in k o n s tru k c ij p rv ič o p ra v lje n a , z a to je b i lo p o tre b n o re š it i ka r n e ka j te h n ič n ih p ro b le m o v . V n a s le d n je m in n a jb o lj o b s e ž n e m p o g la v ju n a lo g e L a s tn e p re is k a v e m a lt nava ja ka n d id a t izbrane m a te ria ­ le , o p iš e p r ip ra v o p re s k u š a n c e v in iz v e d b o p re is k a v , p re d v s e m pa se o s re d o to č i na re z u lta te p re is k a v , ki j ih je o p ra v il v o k v iru tre h faz p re is k a v : p re le m in a rn ih 'p re is k a v za d o lo č a n je z a č e tn ih re c e p tu r , p re is ­ kav na z id k ih v la b o ra to r i ju te r p re is k a v na z u n a n jih z id o v ih . U g o to v itv e , ki j ih p o d a ja na p o d la g i p r im e r ja v e re zu lta to v la s tn ih p re isk a v in p o d a tk o v iz tu je lite ra tu re v te m p o g la v ju , b o l j z g o š č e n o pa tu d i v S k le p ih , so ra z u m ljiv e in lo g ič n e te r p o t r ju je jo , da je M a te j K o s o v e l s p o s o b e n iz re la tiv n o v e lik e k o lič in e r a z p o lo ž l j iv ih in v e l ik o k ra t tu d i n a s p ro tu jo č ih si re z u lta to v iz lu š č it i b is tv o . T u k a j n a j iz p o s ta v im o še s p o s o b n o s t M a te j K o s o v e la , da z lo g ič n im i a rg u m e n ti o c e n i u p o ra b ­ l je n o m e to d o p re is k a v e ko t b o l j in m a n j p r im e r n o a l i n e p r im e rn o za J. DUHOVNIK: Nagrajeni gradbeniki o v re d n o te n je s p e c if ič n ih k a ra k te ­ r is t ik a p n e n ih o m e to v . Prešernovo nagrado za štu­ dente Fakultete za grad­ beništvo in geodezijo je p re je l Sebastjan Kuder, un iv . d ip l. inž. g ra d ., za d e lo R azvo j in u p o ra b a p ro g ra m s k e g a o ro d ja za o b d e la v o re z u lta to v p re s io m e trs k ih m e rite v . S e b a s tja n K u d e r se je ro d i l 8. ja n u a rja 1 9 7 5 v T rb o v lja h . Leta 2 0 0 0 je d ip lo m ira l na k o n s tru k c ijs k i sm e ri g ra d b e n e g a o d d e lk a F a k u lte te za g ra d b e n iš tv o in g e o d e z ijo U n ive rze v L ju b lja n i. Z a p o s le n je ko t s tro k o v n i so d e la v e c na K a ted ri za m e h a n ik o tal FGG v L ju b lja n i. S e b a s t ja n K u d e r je n a lo g o iz d e la l p o d m e n to rs tv o m d o c . d r . Ja n k a L o g a rja in s o m e n to rs tv o m a s is te n tk e A le n k e R obas. T e m a n a lo g e je a k tu a ln a , sa j p re d s ta v lja p r id o b iv a n je m a te r ia ln ih p o d a tk o v o te m e ljn ih t le h p o m e m b e n s e g m e n t g e o te h n ik e . P re s io m e trs k a p re is k a v a je še p ra v p o s e b n o z a n im iv a , s a j p re d s ta v lja te re n s k o m e r ite v o d n o s a m e d n a p e to s tm i in d e fo rm a c ija m i vse do m e jn ih n a p e ­ to s tn ih s ta n j. Tako zd ružu je p re d n o s ti te re n s k ih ra z is k a v , m e d ka te re g o ­ to v o s o d i p re iz k u s p r i re a ln e m n a p e to s tn e m s ta n ju in p re iz k u s na v e č je m v z o rc u m a te r ia la , p ra v ilo m a pa je tu d i p o ru š e n o s t p re iz k u š a n e g a m a te r ia la m a n jš a k o t v p r im e ru la b o ra to r ijs k ih p re isk a v . V sv e tu je p re isk a va z e lo ra z š ir je n a v f ra n k o fo n s k ih d rž a v a h , v z a d n je m d e s e t le t ju pa o ra z v o ju in u p o ra b i p o ro č a jo ra z is k o v a lc i iz v s e h d e lo v s v e ta . Že neka j le t je p re s io m e trs k a p re is k a v a p r is o tn a tu d i v S lo v e n ij i , v e n d a r z z e lo o m e je n o u p o ra b o p r id o b l je n ih p o d a tko v . Ta p re is k a v a se je n a m re č p re težno u p o ra b lja la za k a r a k te r iz a c i jo m e h k ih d o s re d n je trd n ih k a m n in , v k a te r ih so z n a č iln i g ra d b e n iš k i p r o b le m i te m e l je n ja m a jh n i: n o s i ln o s t o b ič a jn o n i v p r a š l j iv a , p r ič a k o v a n i p o s e d k i so m in im a ln i . R a č u n n o s i ln o s t i in p o s e d k o v p l i t v ih in g lo b o k ih te ­ m e lje v pa je p o d ro č je , k je r s i lahko s p re s io m e trs k im i m e r itv a m i izd a tn o p o m a g a m o o b u s tre z n i p o d p o r i s o d o b n ih ra č u n s k ih o ro d ij. Prav tu pa n a le tim o na v rz e l, ki je s p re d lo ž e n im d e lo m S e b a s tja n a K u d ra z a p o ln je n a . K ra tk e m u u v o d u s le d i ta p o g la v j i z o p is o m o p re m e in o p is o m iz ve d b e p re is k a v e . Že v te h p o g la v j ih je v id e t i, da je S e b a s t ja n K u d e r p re ­ se g e l z n a s lo v o m z a s ta v lje n i o b s e g d e la , sa j je p o le g ra z v o ja p ro g ­ ra m ske g a o ro d ja in n je g o v e u p o ra b e d o d o b ra s p o z n a l tu d i p ra k tič n o d e lo s p re s io m e tro m in v n a lo g i z a b e le ž il m a rs ika te ro k o r is tn o p ra k tič n o izku š­ n jo . V č e tr te m p o g la v ju so p o d ro b n o o p is a n i p o s to p k i v re d n o te n ja re z u l­ ta to v . N a jp re j so p re d s ta v lje n e k o re k c ije iz m e r je n e p re s io m e trs k e k r iv u l je , s le d i jo ra č u n i o s n o v n ih p a ra m e tro v p re s io m e tr s k e k r iv u l je (p re s io m e trs k e g a m o d u la o b re m e ­ n itv e in ra z b re m e n itv e ) te r m e jn e g a tlaka , ob k o n c u pa so k o m e n tira n i še v p l iv i n e k a te r ih p a ra m e tro v na rezu lta te p re isk a ve , kar je p o m e m b n o p r i p ra k tič n e m d e lu . P e to p o g la v je p re d s ta v lja m o ž n o s t i u p o ra b e p re ­ s io m e trs k e p re is k a v e p ri p litv e m in g lo b o k e m te m e l je n ju g ra d b e n ih o b je k to v . P o v z e ti so p o s to p k i za iz ra č u n e n o s i ln o s t i in p o s e d k o v p l i t v ih in g lo b o k ih te m e lje v . Š e s to p o g la v je o p iš e b is tv e n i de l na loge , to je zasnovo in u p o ra b o p ro g ra m sk e g a pake ta P r e s io l , ki p o m e n i po o bse gu n a jv e č j i p r is p e v e k n a g ra je n c a . Iz o p is a je v id e t i, da p ro g ra m s k i pake t o m o g o č a z a je m p o d a tk o v p r e s io ­ m e trs k e p re is k a v e in n jih o v o o b d e ­ la vo vse o d z a č e tn ih k o ra k o v k a lib ra c i je o p re m e p re k k o re k c ij in v re d n o te n ja re z u lta to v p re is k a v . V re d n o te n je re z u lta to v p re is k a v se p r ič n e z a n a liz o p o s a m e z n e iz m e r­ je n e p re s io m e trs k e k r iv u l je , s ledi p r ik a z p r id o b l je n ih re z u lta to v v p r o f i lu v r t in e in na p o d la g i tako u re je n ih re z u lta to v je na koncu o m o g o č e n o in te ra k tiv n o d im e n z io ­ n ira n je p l itv ih in g lo b o k ih te m e lje v , p r i č e m e r s ta b is tv e n a re zu lta ta n o s iln o s t in p o se d e k . V s e d m e m p o g la v ju so op isa n e p re s io m e trs k e p re is k a v e , izveden e v o k v iru n a lo g e na te re n u . Izb ra n i sta lo k a c i j i v n e p o s re d n i b l iž in i dveh p re iz k u s n ih k o lo v . Na o b e h je b ila iz v e d e n a d in a m ič n a in s ta tič n a o b re m e n iln a p re iz k u š n ja . S tem i p re s io m e trs k im i p re is k a v a m i te m e lj­ n ih ta l je S e b a s t ja n K u d e r že le l p re v e r it i u s tre z n o s t p r iv z e t ih p o s ­ to p k o v za d im e n z io n ira n je e lem en tov g lo b o k e g a te m e lje n ja na ko n k re tn ih p r im e r ih , k je r je la h k o lastne n a p o v e d i p r im e r ja l z d e ja n s k im i m e r itv a m i o b n a š a n ja o s n o o b re ­ m e n je n ih ko lo v . Pri a n a liz i izveden ih m e r ite v se je p o k a z a la u p o ra b n o s t ra z v ite g a p ro g ra m s k e g a p a k e ta te r k a k o v o s t n a p o v e d i o d n o s a m ed o b r e m e n itv i jo k o la in n je g o v im p o s e d k o m iz re z u lta to v p re s io ­ m e trs k e p re isk a ve . S e b a s tja n K uder je v te m d e lu n a lo g e d o ka za l da je s p o s o b e n s a m o s to jn o a n a liz ira t i p r id o b lje n e p o d a tke in p ri te m lo č it i u p o ra b n e od p o g o jn o u p o ra b n ih a li p o v s e m n e u p o ra b n ih . D o b lje n e re z u lta te je g le d e na o p is a n e težave p r i p rv i iz v e d b i p re is k a v z n o vo o p re m o in z v r ta lc i b re z u s tre z n ih iz k u š e n j za iz v e d b o v r t in za p o tre b e p re s io m e trs k e p re is k a v e u s tre z n o k o m e n tira l in p o ja s n il. Ne g le d e na o p is a n e p ro b le m e p ri iz v e d b i p re is ­ kav v g l in a s t ih te m e l jn ih t le h pa so re z u lta ti o b e ta v n i, sa j ne o d s to p a jo p o m e m b n o od iz m e r je n e g a o b n a ­ š a n ja p i lo to v p r i o b r e m e n i ln ih p re iz k u š n ja h . Vsem nagrajencem iskreno čestitam o in jim želim o, da bi svoje delo uspešno nadal­ jevali! Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 V. ZALETEU, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij CAD / CAM JEKLENIH KONSTRUKCIJ CAD - CAM OF STEEL STROKOVNI ČLANEK UDK 6 2 4 .0 1 4 .2 : 6 8 1 .3 .0 6 VIKTOR ZALETEU, ROMAN ŠEPEC P O V Z E T E K Podjetje Trimo poleg lahkih gradbenih plošč in njihovih izpeljank izdeluje tudi jeklene konstrukcije. Zaradi vse bolj zahtevnih arhitekturnih in konstrukcijskih zasnov objektov te r naraščajočega kroga kupcev je podjetje začelo z uvajanjem sodobnih konstrukcijskih in proizvodnih CAD - CAM metod. V prispevku so opisani konstrukcijska orodja, način integracije računalniško podprtega projektiranja in proizvodnje te r trenutne razvojne naloge. S U M M A R Y Besides the light panels, the company Trimo produces steel s tru c tu re s as well. Because of the more and more demanding architectural and structura l design of facilities and because of the increasing number of customers, the newest design and production methods were introduced in the production process. In the article design tools, the way of integration of computer aided design [CAD], com­ puter aided manufacturing [CAM], and the development of new technologies are described. •i Avtorja: Viktor Zaletelj, univ.dipl.ing.str., razvoj, Trimo d.d., Prijatljeva 12, 8210 Trebnje, Roman Šepec, univ dipl. ing.str., konstrukcija, Trimo d.d., Prijatljeva 12, 8210 Trebnje 1. RAZVOJNE TEŽNJE V PROIZVODNJI JEKLENIH KONSTRUKCIJ Zahteve sodobnega svetovnega trga dan­ danes o b liku je jo razvojno pot posamez­ nega podjetja, saj mu s svo jim i zahteva­ mi po vedno bolj kakovostnih izdelkih in storitvah, konkurenčnih cenah in neneh­ nim sprem in jan jem zahtev narekujejo vedno večja vlaganja v razvoj. To pom e­ ni tako krepitev tržne in konkurenčne spo­ sobnosti, izboljševanje produktov kakor tudi vlaganje v nove tehnologije proizvo­ dnje. Med te spada tud i avtom atizacija proizvodnje in uvajanje sodobnih m ani­ pulatorjev ter industrijsk ih robotov. Avto­ m atizacija je sm ise lna v ve likoserijsk i proizvodnji, kjer odpravlja naporno in enolično človeško delo ob hkratni večji h itrosti in stalni kakovosti. Robotizacija je zaradi podobnih razlogov sm iselna v izra­ zito ind iv idua ln i proizvodnji zahtevnih izdelkov. Tu lahko bistveno skrajša čas dobave, saj se pri ročni proizvodnji izre­ dno veliko časa porabi za pripravo dela, kadar se spremene lastnosti obdelovan- ca. Z napredkom računalniške tehnologije se je robotizacija izredno uveljavila. Sodobni CAD - CAM sistem i om ogočajo celovito konstruiranje indiv idua ln ih izdelkov kakor V. ZALETEU, R. ŠEPEC: CAD/ CAM jeklenih konstrukcij Slika 1: Sodobna a rh itek tu ra jeklenih konstrukcij Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 V. ZALETELJ, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij tudi neposredno krm iljen je njihove avto­ matizirane obdelave. Podjetje Trim o d.d., ki ima v svojem proizvodnem programu tudi izdelavo jek­ lenih konstrukcij, se je od loč ilo za razvoj te h n o lo g ije na tem področju, ki naj bi prinesla več jo konkurenčnost, boljše od­ zivne čase, večjo kakovost izdelkov, zm anjšanje napak in neposredno poveza­ nost kons tru kc ije in proizvodnje. K odločitv i je prispevala tudi čedalje zahtev­ nejša arh itektu ra objektov z jek len im i konstrukcijam i (slika 1) ter sodobne za­ snove jek len ih konstrukcij (s lik i 2 in 3). Zaradi novih potreb na trgu se je pojavila nuja, da v se riji že postavljen ih strojev dodamo novega za avtomatizirano obde­ lavo prirezov jeklenih profilov, obdelavo zvarnih robov in obdelavo cevnih profilov. Za te potrebe je bila predvidena robotizi­ rana celica, kjer zaradi velike specifike zahtev že sodelujem o pri razvoju te opre­ me skupaj s proizvajalci. 2. RAČUNALNIŠKO NADZOROVANA PROIZVODNJA V procesu nastajanja jeklene konstrukcije se pojavlja jo številn i podatki. N jihov tok ima značaj iteracijskega procesa (slika 4). Vhodni podatki, ki izražajo cilje naroč­ Slika 3: Detajl sodobne jeklene konstrukcije nikov, prihaja jo v podjetje v zelo raz lič­ nih o b lik a h : • osnutek zam isli (skica) • že narejen načrt (papirna oblika) • že narejen načrt (elektronska oblika), vendar v drugih form atih zapisa • nare jen n a č rt oz. m odel v ko m p a ­ tib ilne m formatu Glede na ob liko zapisa se o d loč im o o nadaljn jih korakih, ki lahko zajemajo sta­ tičn i račun in konstruiranje posameznih deta jlov, izdelavo tehnične dokum enta­ cije in izdelavo ter montažo konstrukcije. Zaradi številn ih dodatnih del, ki se poja­ v lja jo zaradi kakršnekoli nekom patib ilno­ sti z obstoječo programsko opremo, želi TRIMO izpostaviti tudi programsko kom­ patib ilno mrežo pri vseh svojih zunanjih pro jektantih in partnerjih . Le tako se namreč lahko doseže popolno izko­ riščan je neposredne povezave pro izvo­ dnje s konstrukcijo (CAD-CAM) in s tem povezano: • zm anjšanje števila napak • h it re jš i c ik e l ra z v o j-p ro iz v o d n jaSlika 2: Jeklena konstrukcija industrijskega objekta V. ZALETELI, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij NC Stroji Slika 5: Detajl konstrukcije, narejen z uporabo okolja AutoCAD (večja odzivnost na trgu) • m ožnost neprestanih izboljšav. 3. AUTOCAD AutoCAD je eden od najpogosteje upora­ b ljan ih razvojnih grafičn ih orodij na po­ dročju tehnike, saj je spekter uporabnih področ ij zelo širok. Zavedati pa se je potrebno, da je ta programski paket pr­ venstveno namenjen zgolj 2D m o d e li­ ranju in je zato le pomožni 2.5D m ode- lirn ik . Največkrat se uporablja le za r i­ sanje (slika 5). Za sodobne zahteve je to navadno nezadovoljivo. V nadaljevanju je navedenih nekaj infor­ m acij o tem programskem paketu, in s i­ cer z vid ika prijaznosti do uporabnika in m ožnosti širitve oz. programiranja same­ ga program skega okolja. Trenutna se uporablja AutoCAD za izde­ lavo oblog na objektih, kakor tudi skoraj pri vseh razvojnih nalogah. 3.1 INFORMACIJE O OBJEKTU IN NJIHOVA DOSTOPNOST V okolju AutoCAD lahko vsak element modela oz. risbe im enujem o gradnik. Le ta ima svoj izvor v družinski zgradbi osta­ lih elementov. Nad vsakim gradnikom pa so definirane: metode, lastnosti in dogo­ dki [Finkelstein,1999], [P riročn ik ,1995], S tem so podane osnove za ob jektno orientirano programiranje in interaktivno Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 V. ZALETELJ, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij povezovanje objektov z osta lim i pro­ gram skim i strukturam i (podatkovne baze, sam odejno popravljanje,...). AutoCAD je začel z interaktivnim delom prek za svoje okolje prire jenega programskega jezika AcadLISR kasneje dodal še ADS (A uto­ Cad D evelopm ent System) in sk len il z objektno orientiranim jezikom C + + in in tegriran im okoljem V isua lBasic (s lika 6). S tem se je p rilagod il zahtevam v novem delovnem okolju windows. Bistve­ na prednost objektnega program iranja so t.i. classes - razredi, ki om ogočajo dedo­ vanje m etod, lastnosti in dogodkov tudi na vse svoje naslednike, izpeljanke. Tako se bistveno poenostavi sama struktura, hkrati pa pripom ore k večji učinkovitosti sistema. Uporaba tehno lo g ije ActiveX zagotavlja program sko upravljanje z AutoCAD-om znotraj ali zunaj okolja Acad. To je om o­ gočeno z izpostavljanjem objektov »zu­ nanjemu svetu«. Vsi ti objekti pa so po­ tem lahko dosegljiv i večini programskih jezikov za nadaljn je in teraktivno delo. Tako npr. VBA pošlje sporoč ilo Acadu prek AutoCAD vm esnika ActiveX. Acad dovoli programskemu okolju VBA s im u l­ tano delo in hkratno programsko kontro­ lo svojega delovanja, kar om ogoča izred­ no m očno orodje ne samo za delo v ACAD-u, temveč tudi pošiljan ju in dob i­ vanju in fo rm acij od drugih aktivnih ap likacij. 4. PROSTAHL - NADGRADNJA AUTOCAD-A V Trimu smo testira li veliko grafičnih oro­ d ij, ki naj bi zadovoljila naslednjim zahte­ vam: • hitrost m odeliranja • podpora jeklarsko-predelovalni indus­ tr ij i • zmanjšanje števila napak • možnost konstruiranja zahtevnih pros­ torskih konstrukcij • CAD-CAM povezava • možnost planiranja • finančno brem e g lede na ponujene karakteristike Veliko preizkusov in testov smo izvedli s programskim paketom ProEngineer, ki pa je zaradi svoje cene in zahtevnosti za konstruiranje primeren bolj za specialne namene, saj ga uporabljam o predvsem za konstru iranje m anjših, zahtevnejših de­ ta jlov in konstru iranje orodij. Pri statičnih preračunih se trenutno upo­ rab lja jo š tir je paketi programov: • SOFISTIK — namenjen g loba ln im ana lizam objekta, dinamičnim analizam. . . . . P rogram im a m o žnost neposredne CAM povezave, kar pomeni, da je m o­ goče modele, izdelane v konstrukciji, neposredno uvoziti in izvesti analizo. S tem je prih ran jeno ve liko dela, saj ni potrebno dvojno m odeliranje. • KRETZ - namenjen analizi sovprežnih konstrukcij (jek lo-beton) • KLIETSCH - žerjavne proge • FRAUENDORFER - n a jb o lj sp lošen paket, nam enjen analizi posam eznih detajlov. Po testiranjih konstrukcijskih orodij smo se o d lo č ili za nakup paketa ProStahl, ki tem elji na okolju AutoCAD. Namenjen je 3D m odeliranju okvirnih konstrukcij. Tre­ nutno smo v S loveniji glede na število ku­ p ljen ih licenc na jvečji uporabniki tega programa. Program om ogoča dokaj naraven proces konstruiranja, ki je specifičen za okvirne konstrukcije. Omogoča dobro predstavo v 3D okolju, je nezahteven za uporabnika, om ogoča test kolizij in odkrivanje napak, ima m ožnost avtomatske izdelave koso­ vn ic in NC kode, zaradi elektronskega popisa pa je primeren za CAD-CAM siste­ me. Glavni gradniki so 3D lin ijsk i elem enti, ki pa so zaradi osnov AutoCAD-a v resnici le kvazi 3D elementi. Zavedati pa se je potrebno, da to v prak­ si n iti ne m oti preveč, saj je za dano ap likacijo izdelav jeklenih konstrukcij to zadovoljivo. Še več, v nekaterih prim erih, ko je elementov izredno veliko, je zaradi manjšega števila potrebnih podatkov celotna struktura veliko bo lj s tab ilna in kontrolirana. Glede na to, da je ap likacija namenjena indus trijsk i uporabi, ima vgrajen tudi vm esnik za generacijo NC kode. Le ta generira in fo rm acijo v standardu oz. p r ip o ro č ilih Nemške zveze g rad ite ljev jeklenih konstrukcij (Deutscher StahIBau Verband, DSTV). V. ZALETEU, R. ŠEPEC: CAD/ CAM jeklenih konstrukcij 4.1 DELO S PROSTAHLOM Konstruiranje poteka v 3D okolju, ki om o­ goča konstruktorju izredno dobro prostor­ sko predstavo o objektu in posameznih elem entov v prostoru. Pri zasnovi konstrukcije se najprej posta­ v ijo sistemske osi, ki om ogočajo delo v posameznih delovnih ravninah, nato pa sled i shem atsko m odeliranje vseh pre­ dhodnih elem entov (obsto ječ i objekti, te m e lj, .. .) . Nadaljujem o z gradnjo modela z upora­ bo osnovnih gradnikov (p ro fili, c e v i, .. .) , ki jih spajam o prek spo jn ih elem entov. Vse standardne elemente lahko najdemo v pripadajočih podatkovnih bazah, ki jih je po želji možno nadgrajevati in dopo l­ njevati. Vsak gradnik je lasten objekt, kar pom e­ ni, da ima določene lastnosti in parame­ tre, ki jih je mogoče sprem injati med de­ lom, kar se takoj upošteva tudi na m ode­ lu. Na podlagi lastnosti je m ogoče objek­ te razločevati, razmnoževati, povezovati v skupine, iskati na podlagi skupnih lastno­ sti (kar je pomembno npr. za zvarjence), na koncu pa tudi izdelati kosovnice za poljuben del celotne konstrukcije. Pred izdelavo elementov se izdela še teh­ nična dokumentacija, ki je lahko v papir­ ni ob lik i ali kot NC koda za ustrezne ob­ delovalne stroje. 4.2 IZHODNI PODATKI ZA PLANIRANJE PROIZVODNJE IN PROIZVODNJO Podatke, ki jih po končanem konstruiranju potrebujem o za nadaljnje delo v proizvo­ dn ji, lahko razdelimo na dve večji skupi­ ni [Trinkner, 1998]: 4.2.1 Za potrebe planiranja proizvodnje: Na podlagi podatkov o modelu program ProStahl lahko avtomatsko izdela kosov­ n ice v enem od standardnih form atov (dBase), ki jih z nadaljn jo analizo lahko uporabim o za potrebe sortiranja, na­ ročanja m ateria lov, p laniranja proizvo­ dnje oz. iskanje po želenih kriterijih . Prav tako ProStahl om ogoča izpis poda­ tkov za potrebe p lan iran ja v enem od svojih formatov *.pps. V podjetju poteka vpeljava tega m odula, ki pa zaradi do­ ločenih posebnosti proizvodnje še ni povsem končana. pa so geom etrijske in form acije o obde­ lovanem Tako pripravljena inform acija se v postopku postprocesiranja na izbranem stroju predela v pravo NC kodo, ki vse­ buje kinematiko in tehnološke parametre za nadaljnjo obdelavo, ki ga bomo upo­ rabili, vendar pa mora le ta poznati stan­ dard DSTV. Za potrebe planiranja proizvodnje imamo na vo ljo tudi programsko opremo proizvajalca SCIA, ki kot vhodni podatek sprejem a kar neposredno geom etrijsko in fo rm acijo o obdelovancih v formatu DSTV. Ti podatki so namenjeni za op tim i- m iranje porabe materiala in izračun teo­ retičnih časov izdelave. 4.2.2 Za potrebe proizvodnje: Na podlagi v elektronski oblik i shranjene­ ga m odela lahko s posebnim m odulom dobim o geom etrijske inform acije o posa­ meznem elementu modela, in sicer v for­ matu DSTV. Osnove form ata DSTV je kot priporočilo uvedlo Nemško združenje proizvajalcev jeklenih konstrukcij (slika 7). Koda je napisana v formatu ASCII, v njej 4.2.2.1 Osnovna ideja standarda DSTV Ideja sloni na hipotezi, da je mogoče vsak lin ijs k i profil razstaviti na osnovne p lo­ skve, ki so vidne s posameznih strani opazovanja danega profila. To z drugimi besedami pom eni, da je m ogoče vsak profil obravnavati kot modul skupaj sesta­ vljen ih plošč. Če nam uspe na neki način razstaviti dani profil v take osnovne p lo­ skve, ni potrebno v NC kodi poznati ce­ lotnega profila, tem več samo te posa­ mezne poglede ploskev, ki jih lahko se­ daj obravnavamo kot 2D ravninski pro­ blem. Na vsaki p loskvi ostanejo tako le konture, vsi nagibi po debelin i teh posa­ meznih pasov pa se lahko obravnavajo kot priprava za zvarne robove. Le-te lahko zelo enostavno popišem o, saj lahko vsakemu posameznemu delu kon­ ture le dodamo inform acijo , ali je na njej zvarni rob ali ne. Glede na to, da želim o im eti po izvede­ nih delovnih operacijah na NC stro jih kar Slika 7: Tok inform acij DSTV kode [G = geom etrija] pred delovnim mestom in njena pretvorba v NC kodo (T = kinematika + tehnologija) najbolj popoln izdelek brez naknadnih ročnih popravljanj, je potrebno zagotoviti v NC podatkih za stroje tudi ustrezne teh­ nološke inform acije, ki služijo za prav il­ ne delovne parametre in vplivajo na konč­ no kakovost. Na tem področju smo se že povezali s programsko hišo izdelovalca ProStahla, kjer poskušamo v sodelovanju razviti nekatere specialne module. 4.3 ODPRTA VPRA­ ŠANJA PRI DELU S PROSTAHLOM 4.3.1 Podpora sistemu windows i n programi­ ranju Programski paket ProStahl je v zadnjih različicah že namenjen okolju AutoCAD 2000, kar pomeni tudi vso podporo siste­ ma windows. Podpora VisualBasicu v okolju Acad2000 deluje zanesljivo in hkrati podpira skoraj vse funkcije VLispa. Na podlagi tega je bila izbrana začetna od ločitev o uporabi VBasica kot programskega jezika. Poleg zmožnosti krm iljen ja AutoCADa in dosto­ pa do objektov nam ponuja tudi vse možnosti sistem a w indows: večoprav il- nost, dose g ljivost zunaj programa, možnost nadgradnje. Žal ProStahl vmesnika za podporo V isual- Basica še nima realiziranega, kar pom e­ ni, da je dostop do programa preko kakr­ šnegakoli doma napisanega vm esnika zelo otežen. Možno je namreč le poši­ ljanje kode v ukazno vrstico, kar je nekako p rim erljivo z zaganjanjem program ov v Lisp-u. To pa je možno le tedaj, ko ima koda enoznačno popisano funkcijo . V prim erih, ko ta koda a li program pod njo kliče razna pogovorna okna za d o lo č i­ tev spec ifičn ih izbir m ožnosti, postane program za zunanji vp liv nedostopen. Nerealiziran pogovorni vm esnik za pro­ gram iranje pomeni tudi, da programsko ni moči doseči osnovnih e lem entov objekta. To je tudi primarni razlog, zakaj na objekt ni mogoče pripeti in form acij o dodanih zvarnih robovih, posnetjih, stan­ dardnih zaključkih, i t d . ... V. ZALETEU, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij 4.3.2 Model ima lahko le ravne ploskve ProStahl je kot nadgradnja AutoCAD-a podedoval tudi vse njegove lastnosti. Ena od teh pa je kvazi prostorni m odelirnik: FACIT Modeler. Razvit je bil za potrebe hitrega prototipnega m odeliranja 3D objektov, zato je bila pri razvoju ena od bistvenih lastnosti h itrost in najmanjša ko lič ina in form acij za popis osnovnih elementov v oblik i prizem. To je bil razlog za odločitev, da bo gene­ racija gradnikov m odela izvedena le z ravnim i lin ijam i. Zato so ukrivljene p lo ­ skve opisane z več ravnim i, ki jo bolj ali manj natančno op isu je jo . Natančnost opisa je odvisna od nastavitev. Uporabljena rešitev je primerna za zaple­ tene modele z ve lik im številom grad­ nikov, kjer se izkaže s svojo h itrostjo in enostavnostjo. Žai pa odpove pri detajlih (zaključki, izrezi,...). Tako so vsi k rivu lj- ni elem enti sestavljen i iz lin ij, kar zelo neugodno vpliva na končni popis za po­ trebe proizvodnje. Model je namreč v k ri- vu ljn ih delih le približek, na drugi strani pa se bistveno poveča število potrebnih podatkov za popis takrat, kadar je zahte­ vana natančnost velika. Za potrebe generacije NC kode je sedanja rešitev zelo neprim erna, saj popis krožnega loka popisuje preveč vrstic, kar povzroča bodisi ročno popravljanje bod i­ si težave na krm iln iku stroja zaradi pre­ velikega obsega in form acij re lativno majhnega števila izdelkov. Rešitev, ki se sedaj uporablja za 2D p lo - ščinske elemente (plošče) pri generaciji NC kode, je uporaba drugega npr. m ode- lirn ika ACIS Modeler, ki obvladuje tudi krivulje. Ta m odelirnnik je dostopen prek paketa ProStahl, uporablja pa naj se po nasvetih programerjev izključno za potre­ be generacije NC kode. Razlog je v tem, da m o de lirn ik ACIS izredno oteži objekt (dodatne in form acije , popoln 3D popis) in upočasni vse funkcije nad takim m o­ delom . Težava pa je še vedno za vse 3D izrezne elem ente, kjer s icer m o de lirn ik ACIS lahko uporabim o in dobimo realne m ode­ le, vendar pa zaradi strukture form ata DSTV popisa geom etrije, ki tem e lji na popisu lin ij in krožnih lokov, rešitve za poljubno prostorsko krivuljo še vedno ni. Prav tako za vse 3D elemente (n o s ilc i) zaenkrat generacija kode DSTV tem elji le na popisu lin ijsk ih kontur (slika 8). 4.4 RAZVOJ PROSTAHL-A 3D Zaradi do ločen ih posebnosti izdelkov v proizvodnem programu TRIMA smo vzpo­ stavili s tik s programsko hišo KIWI Soft GmbH, ki razvija program ProStahla. V sodelovanju z n jim i želimo razviti oziro­ ma prilagoti nekatere module posebej za Slika 8: O b je k t + c u t p o lilin ija , izvedba k ro ž n e g a iz re z a z m o d u lo m FACIT [lo m lje n a č r t a ) in z m o d e lirn ik o m A C IS [k ro ž n i lok) V. ZALETELJ, R. ŠEPEC: CAD/ CAM jeklenih konstrukcij nas, in sicer na p o d ro č jih : • integracija naših izdelkov v standard no bazo z možnostjo hitrega konstrui­ ranja • razvoj posebnega modula za obdela­ vo pločevin • dodelava na področ ju te h n o lo g ije , prenosa podatkov na NC stroje. 5. LASTEN RAZVOJ Zaradi nenehnih novih želja kupcev in s tem povezano nujnostjo posodobitve proizvodnje je neprestan razvoj nujnost. Ker v programski hiši ProStahl še iščejo določene rešitve za naše potrebe, smo se v razvojnem oddelku o d lo č ili za sam o­ sto jno pot razvoja nekaterih rešitev in aplikacij [Zaletelj, 2000]. Nekatere od teh so predstavljene v nadaljevanju. 5.1 MOŽNOST SUPER- POZICIJE DODATNIH IN­ FORMACIJ O OBDELAVI NA CAD MODEL Pri generiranju modela se pogosto posta­ vi vprašanje, ali pa je določeno stvar res potrebno izdelati že na samem modelu ali je to bolj stvar tehnološke priprave načr­ tov. Problem je namreč v tem, da z nekim dodatnim detajlom , ki je potreben zaradi izdelave, zelo otežim o model, hkrati pa nič bistvenega ne prispevamo k razume­ vanju celotne konstrukcije. 5.1.1 Standardne odrez- ne oblike Ideja je bila, da se detajli in stvari, ki se ve likokra t ponavlja jo , standardizira jo in param etrizirajo, v povezavi z modelom pa potem le dodatno vk lop ijo v izhodni tok NC kode. S tem bi se bistveno razbreme­ nil model in poenostavila njegova izde­ lava. Najpogosteje uporabljene izreze na p ro filih kaže slika 9. Za zagotovitev eno ličnosti in možnosti regeneracije, popravljanja itd. pa m ora­ mo to in fo rm acijo na neki način dodati obravnavanemu objektu. V času našega dela so na tržišče prihajale izboljšane verzije programa ProStahl, ki so delno tudi posledica sodelovanja na­ šega pod je tja s program sko hišo KIWI Soft, saj sm o jim vseskozi posredovali novo odkrite napake kakor tudi ideje za izbo ljšan je posameznih program skih sklopov. Tako ima verzija 15 z dne 16.8 .2000 že odpravljeno večino manj­ ših napak. Zaradi izboljšanega in zdaj zanesljivega vmesnika generacije spojev je odpadla potreba po standardizaciji spojev in naknadnem opisovanju le-teh bodisi v ProStahlu ali na nivoju NC kode. 5.1.2 Priprava zvarnih robov Drug sklop elementov, ki skoraj nič ne prispeva k uporabnosti m odela, izredno pa poveča število potrebnih podatkov za njegov opis, so obdelave zvarnih robov. Samoum evno je, da m orajo b iti tudi te prav tako vključene v NC kodo. Le tako bo dokončan objekt lahko nadaljeval pot v proizvodni verig i brez dodatn ih ročnih del. Vendar pa generacija zvarnih robov postavlja mnoga vprašanja. Zaenkrat v programu ProStahl ni prim er­ nega orodja za izdelavo posnetij. Na voljo imamo funkcijo Notch, ki pa se izkaže za izredno zamudno in neudobno opravilo. Rezultat je zelo obsežen opis m odela in zapletena NC koda, ki pa je v nekaterih prim erih program celo ne izdela! (T Slika 10: T ip i z v a rn ih ro b o v T l I Slika S: N a jp o g o s te je u p o ra b lja n i iz re z i na p ro f il ih Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 V. ZALETEU, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij Slika 11: Diagram poteka vnašanja podatkov o zvarnih robovih Za vključitev podatkov o obdelavi zvarnih robov obstajata dve poti (slika 1 1 ) : • konstrukter neposredno po zaključku m o de liran ja objekta naredi tud i NC kodo in ji doda podatke o zvarnih ro­ bovih; • konstrukter zm odelira objekt in šele v pripravi podatkov o m aterialih na po­ dlagi Lastnosti Info2 sortira vse e le­ mente, ki potrebuje jo še dodatne in­ form acije o zvarnih robovih. To potem obdela sam ali pa prepusti tehno lo ­ gom. Program, s katerim je m ogoče dodajati naštete inform acije na NC kodo in jo ana­ lizirati, je opisan v nadaljevanju. 5.1.3 Prirezi in izrezi cevi Segment generacije NC kode v form atu DSTV za prirezne in izrezne oblike nepra­ viln ih geom etričn ih likov (p o lilin ije , nezvezni prehodi,...) na ceveh je v razvoj­ ni fazi. Za te oblike izrezov je treba upo­ števati nekatere posebnosti. Pri danih materialih in oblikah spojev se m nogokrat po javlja potreba po izdelavi konture reza z vseh strani, kar je b ilo v praksi reševano z dodatnim stro jem z možnostjo rotacije obdeiovanca. Glede na to, da imam o v m is lih robotizirano celico z robotom , ki obvladuje možnost obdelovanja iz treh sm eri, je potreba po ro taciji s ice r še vedno prisotna, ni pa potrebno zagotavljati sinhronosti gibanja (neinterpolirana rotacijska os). Kinema­ tika gibanja rezalnika je v vseh prim erih zelo kom pleksna, saj je potrebno poleg obvladovanja g ibanja po konturi doseči tud i sinhrono nastavljanje sm eri glave rezalnika. Na slikah 12 in 13 so predstavljeni samo najbolj splošni prim eri spojev in posle­ dično tudi izrezov. Vse izrezne konture so izredno zahtevne za izdelavo, saj so to ne- soosni spoji več različnih cevi pod po lju ­ bnim i koti. Tudi spo ji v cevnih konstrukcijah so zelo kom pleksni in zahtevajo za pravilno se­ stavo izdelovalno dim enzijsko in kotno natančnost. Zaradi zahtevnih kontur rezov je v tem prim eru še to liko večja potreba po avtom atiziranju postopka rezanja. 5.2 PROGRAM ZA OB­ DELAVO NC KODE Program za analizo, dodajanje določenih in form acij in popravljanje izstopne kode ProStahla v formatu DSTV je bil napisan V. ZALETELJ, R. ŠEPEC: CAD/ CAM jeklenih konstrukcij v programskem jeziku Visual Basic, za katerega smo se od ločili na podlagi po­ danih zahtev o sposobnosti upravljanja in dostopanja objektov v okolju ACAD oz. ProStahl, uporabe večopravilnosti in medprogramske komunikacijske sposob­ nosti sistema windows. Zaradi ind iv idua l­ nih zahtev smo ga razvili sami. 5.2.1 Mesto programa v informacijskem toku Program naj bi služil v podjetju pri ana­ lizi NC kode kakor tudi v prvi vrsti za do­ delavo zvarnih robov na p ro filih , ki gre­ do na avtomatsko obdelavo v robotizira­ no celico. Na sliki 14 je prikazano mesto novega programa v inform acijski tok kon­ strukcija - proizvodnja. 5.2.2 Modul Interpreter Prvi m odul je zadolžen za analizo NC kode v formatu DSTV. NC kodo, ki je zapisana v standardnem formatu ASCII, in ima pripono *.n c , po­ iščem o in odprem o prek standardnega pogovornega okna, kjer se vsebina poja­ vi v tekstovnem oknu. Sedaj im am o na vo ljo naslednje možnosti (slika 15) : • pregledovanje • ročno popravljanje Priprava za proizvodnjo - PPS sortiranje "SNVB" Server za CNC stroje -Vizualna povezava------------- Slika 14: Vmesnik za OSTV v obstoječem informacijskem toku • razstavitev po posameznih vrsticah • razstavitev v osnovne nize podane vrs­ tice • prenos, zamenjava, kop iranje.... • izvedba ana lize DSTV z doda jan jem kom entarjev in pregledovanje rezul­ tatov • d o d a ja n je zva rn ih robov - ^ m o d u l SNVB 5.2.3 Modul SNVB To je osnovni modul za dodajanje infor­ m acij o zvarnih robovih posameznemu delu konture izbranega bloka (AK ali IK). Razdeljen je na grafični in ukazni dei, kjer v prvi fazi vid im o izrisane konture, kakor se po javlja jo v posameznih pogledih, ki so prikazani na slik i 16 v kotu zgoraj de­ sno. Vsak del konture pa je označen z bar­ vo, ki kaže, ali je temu delu konture že dodan zvarni rob ali ne. 5.2.4 Modul DetailSNVB Ta modul je namenjen deta jliran ju izbra­ nega zvarnega roba (slika 17). Glede na to, da je m ogoče zvarni rob v splošnem popisati na več možnih nači­ nov, ne bi pa radi vs iljeva li ponujenega konstrukterju, so na voljo prav vse možne poti za enoličen popis robu, ki so mogoče pri izbranem tipu zvarnega robu. Prav tako je na izbiro tudi dodatna opcija specialnih zvarnih robov. Tu lahko izbira­ mo parametre prekinjenega zvarnega robu, ki za razliko od navadnega, ki je napet po celotnem izbranem delu kontu­ re, zahteva razdelitev izbranega dela na to liko pod-sklopov (novih delov konture), Slika 1B: Okno vmesnika analize kode DSTV z m ožnostjo dodajanja param etrov obdelave zvarnih robov Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 V. ZALETEU, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij Slika 17: Okno za do loč ite v pa ra m e tro v zvarn ih robov Slika 18: S hem atičn i prikaz postopkov v novi proizvodni lin iji za obdelavo ele­ m en tov jeklenih kon s tru kc ij ko likor je različnih zaporednih delov na osnovno izbranem delu konture. Na koncu ima modul tudi možnost zapi­ sa novo nastalih podatkov. Rezultat - po­ pravljeno kodo pa dobim o prikazano v desnem oknu modula Interpreter. 6. RAZVOJ LINIJE Nova lin ija za obdelavo elementov jek le ­ nih konstrukcij, kjer bodo opravljen i vsi potrebni postopki (slike 18 do 22), naj bi z visoko stopnjo avtom atizacije prinesla povečanje zm ogljivosti, večjo p rila g o d lji­ vost in odpravo ročnega dela na na jbolj napornih proizvodnih mestih. Zaradi potreb na trgu po novih produktih (3D cevne konstrukcije) se odločam o tudi za inves tic ijo v popolnom a robotizirano delovno ce lico za končno obdelavo vseh profilov, prav tako pa imamo v m islih tudi robotizirano celico za varjenje. 7. SKLEP Tako kot vsak način proizvodnje ima tudi avtom atiziran ali robotiziran postopek nekaj prednosti in slabosti (preg lednica D - V. ZALETELJ, R. ŠEPEC: CAD / CAM jeklenih konstrukcij Slika 21: Delovno m esto operaterja linije Slika 22: Prečni t ra n s p o r te r j i ko t vmesni zalogovniki na po ti obdelave m ateria la [H pro fili) 7.1 OCENA PRIHRANKOV Največji prihranki so v časih izdelave oz. izrednem skrajšanju pripravlja ln ih časov, ki pri ročni proizvodnji zaradi ve like in­ d iv idua lnosti vsakega izdelka in vedno zahtevnejših izreznih kontur predstavlja jo največji delež časa proizvodnje. Prav tako se lahko s sodobno in prem išljeno zasno­ vano tehnologijo izognemo nepotrebnim de lovn im operacijam , kot je npr. b ru­ šenje. 7.2 POT NAPREJ C elovito elektronsko obvladovanje teh­ nične in poslovne dokumentacije je nujen pogoj za nadaljnji razvoj podjetja in pro­ duktov. Zaradi želje po š irje n ju kroga kupcev jim je potrebno ponuditi tudi ustrezno kakovostne produkte oz. celoviti inženiring projektov, s tem pa hitro odzi­ vnost. Zanjo pa je prvi pogoj sposobnost • velika h itros t izdelave • velika odzivnost na trg • neposredna povezava CAD-CAM • zmanjšanje napak • povečanje kapacitet • večja fleksibilnost • odprava napornih delovnih operacij za človeka • skrajšanje delovnih ciklov podjetja za obvladovanje celotne razvoj­ ne poti, od projekta do izvedbe. Ker pa se v notranji krog Trima pogosto vk ljučuje jo tudi zunanji sodelavci, morajo biti tudi ti sposobni kom unicirati na enakem nivoju kot matična firm a. Zato si prizadevamo za postavitev ustrezne infrastrukture pri ko­ operantih in skrb im o za n jihovo izobra­ ževanje. Na koncu lahko zapišem o, da je edina možna današnja pot podjetja pot neneh- Slabosti • velika začetna invest • prerazporeditev delovnih mest • vezanost na proizva > 't opreme (fleksibilnost'] • potreba po zunanji . a- tibilnosti za ekonom,t proizvodnjo (projekt: •■al­ imentacija) nega razvoja tehnologij in poslovnih pro­ cesov. Samo to zagotavlja izoblikovanje boljše vstopne točke na tržišče in s tem primeren zaslužek. Zastavljeno strateško pot je potrebno nadaljevati, pri čem er mora b iti vk ljučeno predvsem lastno znanje, saj se je izkazalo, da vsa uvožena tehnološka oprema in tehnolog ija nista v celoti prim erni za direktni prenos v naše oko lje . Pri tem je največja ovira soraz­ merno majhna prilagod ljivost obravnava­ ne programske opreme. Preglednica 1: P red no sti in s la b o s ti a v to m a tizac ije in ro b o tiza c ije L IT E R A T U R A F inke ls te in E . : AutoCAD 2000 , B ible, IDG Books W orldw id e . Inc, New York, 1999 P riro čn ik , M astering M ic ro so ft Visual Basic 4.0, M ic ro s o ft Press, cop. 1 9 9 1 -1 9 9 5 Trinkner, C . : ProStahl 3D use r’ s guide, version 14.1 , Freudenberg, 1998 Z a le te lj, V., Zasnova robo tiz irane ce lice za prirez jek len ih p ro filov , d ip lom ska naloga,Fakulteta za s tro jn iš tvo , L ju b lja n a , 2000 S.ŠILIH, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji TRŽNA RAZISKAVA SOVPREŽNIH KONSTRUKCIJ V SLOVENIJI MARKETING RESEARCH OF SLOVENIA ZNANSTVENI ÜLANEK UDK 3 3 9 .1 3 8 : 6 24 .016 [4 9 7 .12 ) SIMON ŠILIH, BORIS SNOJ, STOJAN KRAVANJA P O V Z E T E K Sovprežne konstrukcije, sestavljene iz betona in jekla, spadajo v razvitih državah sveta med najpogosteje uporabljane gradbene konstrukcije. V nasprotju s tem pa se v Sloveniji gradijo zelo redko. S predstavljeno tržno analizo smo želeli dognati dejanski obseg uporabe sovprežnih konstrukcij v Sloveniji, vzroke za sedanji nizek obseg uporabe in nadaljnje perspektive sovprežnih konstrukcij v našem prostoru. S U M M A R Y Composite steel and concrete structu res are among of the most common used civil engineering structures in most of the developed countries of the world. In spite of tha t, they are very rarely used in Slovenia. With the presented marketing research we wanted to find out the actual level of use of composite structures in Slovenia, the reasons for the rare use as well as the future perspectives of this type of s tructures in our country. A vtorji: Simon Šilih, univ. dipl. gosp. inž., mladi raziskovalec, Univerza v Mariboru, FG, Smetanova 17, 2000 Maribor prof.dr. Boris Snoj, univ. dipl. ekon., Univerza v Mariboru, EPF, Razlagova 14, 2000 Maribor doc.dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. grad., Univerza v Mariboru, FG, Smetanova 17, 2000 Maribor 1 UVOD V večini razvitih držav sveta spadajo sovprežne konstrukcije , sestavljene iz betona in jekla, med najpopularnejše in najbolj ekonom ične gradbene kon­ strukcije . V ve lik i meri jih uporab lja jo tako v m ostogradnji kot v visokogradnji, tako za nizke in srednje visoke kot tudi za zelo visoke objekte. V S loven iji pa se sovprežne konstrukcije , razen v nekaj posameznih prim erih, praktično ne gra­ d ijo . Pri katedri za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo Univerze v M ariboru sm o želeli poiskati vzroke za tako nizko uporabo sovprežnih konstrukcij v S loven iji. Za ta namen smo v sode lo ­ vanju s katedro za marketing Ekonomsko- poslovne fakulte te iz M aribora izvedli tržno analizo uporabe sovprežnih kon­ s trukc ij med slovenskim i gradbenim i Gradbeni vestnik • Ljubljana 5D S.ŠILIH, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji pod je tji, V članku je podan opis raziskave po osnovnih fazah, ki v splošnem sestavljajo proces tržne raziskave. Te faze so: • definiranje problema in c iljev raziska­ ve • oblikovanje načrta raziskave • izvedba raziskave • predstavitev in interpretacija rezulta­ tov 2 DEFINIRANJE PROBLEMA IN CILJEV RAZISKAVE Začetna trditev, da je uporaba sovprežnih konstrukcij v S loven iji v prim erjav i z razvitim i državami sveta nenavadno nizka, predstavlja le hipotezo, ki tem elji na opa­ zovanju in sprem ljanju gradnje predvsem pom em bnejših gradbenih objektov v S lo­ ven iji v zadnjih letih. Dejansko uporabo sovprežnih konstrukcij pri nas pa lahko ocenim o le s podatki dejanskega stanja na tržišču. Ker pa nas poleg sedanjega stanja zanima tudi perspektivnost sovprežnih konstrukcij v prihodnosti, lahko kot osnovne c ilje tržne raziskave opredelim o: • ug o to v iti obseg uporabe sovprežnih k o n s tru kc ij v s lovensk ih g radbenih pod je tjih • u g o to v iti vzroke za tre n u tn i m ajhen obseg uporabe • ugotoviti in ovrednotiti nadaljnje per­ spektive uporabe sovprežnih konst­ rukcij v S loveniji. 3 OBLIKOVANJE NAČRTA RAZISKAVE Oblikovanje načrta raziskave zajema do­ ločitev in form acij, ki jih potrebujem o za dosego c ilje v raziskave, in oblikovanje načrta pridobivanja in form acij, kjer do­ loč im o pristop, kontaktno metodo in sre­ dstva za pridobivanje inform acij. D efin i­ ra se tudi c iljna skupina - vzorec. 3.1 DOLOČITEV PO­ TREBNIH INFORMACIJ Na podlagi zastavljen ih c ilje v raziskave smo oceniij, da je potrebno pridobiti na­ slednje in form acije : • dejavnost podjetja: ločim o projektant­ ska in izvajalska podjetja; projektant­ ska podjetja narekujejo uporabo do lo­ čenega tipa konstrukcij, zato lahko pri n jih iščem o vzroke za nizko uporabo sovprežn ih k o n s tru k c ij, m edtem ko nam izvajalska podjetja dajo natanč­ no in form acijo o številu dejansko iz­ vedenih objektov • vrsta objektov, na katere se nanaša dejavnost podjetja: sovprežne konst­ rukcije se uporab lja jo tako v m osto- g ra d n ji kot v v is o k o g ra d n ji; zaradi specifičnosti vsakega področja je m o­ žen tudi različen obseg uporabe sov­ prežnih konstrukcij • razmerje uporabe betona in jekla v podjetju: uporaba sovprežnih konst­ rukcij zahteva dobro poznavanje last­ nosti tako betona kot jekla, zato lahko zastopanost teh konstrukcij povežemo tudi s podatkom, ali podjetje upora­ blja oba ali pa le enega od obeh omen­ jenih m aterialov • število objektov, pri katerih je podjetje uporabilo sovprežne konstrukcije • vzroki, zakaj podjetje sovprežnih konst­ rukcij ne uporablja pogosteje • poreklo investitorjev oz. projektantov izvedenih sovprežnih konstrukcij: v zad­ njem času doživljam o prodor zahod­ noevropskih (predvsem trgovskih) pod­ je tij na slovensko tržišče; zato nas je zanimalo, ali gre m orebitno rast upo­ rabe teh konstrukcij prip isati dejstvu, da so in v e s tito r ji oz. p ro jektan ti teh gradenj predvsem tuja podjetja • mnenja predstavnikov podjetij o prihod­ nosti sovprežnih konstrukcij v Sloveniji 3.2 NAČRT ZBIRANJA INFORMACIJ Inform acije v splošnem delim o na sekun­ darne in fo rm acije (že ob javljene) in na primearne in form acije , ki v preteklosti še niso bile zbrane in objavljene [Chisnall, 1997], [Deželak, 1978], [Gabrijan, 1996], Glede na to, da lahko natančne podatke o dosedanjem obsegu uporabe sovp­ režnih konstrukcij dobim o le neposredno od pod je tij, ki so le-te pro jektira la oz. izvajala, ne pa iz kakršnih koli sekundar­ nih virov, je naša raziskava omejena zgolj na pridobivanje prim arnih in form acij. Uporabili smo popisni pristop zbiranja inform acij, za vrsto kontaktne metode pa smo izbrali zbiranje in form acij prek po­ šte. Slabost te metode je s icer relativno nizka odzivnost, zagotavlja pa pridobitev natančnih in dobro prem išljen ih odgovo­ rov na vprašanja, kar je v prim eru naše raziskave ključnega pomena. Kot sredstvo pridob ivan ja in form acij sm o uporabili anketo. 3.3 DOLOČITEV VZOR­ CA - CILJNE SKUPINE RAZISKAVE Določitev vzorca zahteva odgovore na tri vprašanja [Kotier, 1996 ]: koga bomo vk lju č ili v raziskavo, koliko subjektov bo vzorec zajel in kako bom o izbrali c iljne subjekte (enote vzorca). Iz c iljnega trga gradbenih p o d je tij smo lo č ili segmente, ki po naši presoji sodijo v c iljno skupino potencialnih uporabnikov sovprežnih konstrukcij. Gre torej za ne­ naključni namenski vzorec, v katerega smo zajeli podjetja, ki se ukvarjajo z na­ s ledn jim i dejavnostm i: • projektivni b iro ji • visokogradnja • gradnja industrijsk ih objektov • gradnja prem ostitvenih objektov • investic ijska dela v tu jin i • proizvodnja montažnih konstrukcij • proizvodnja jeklenih konstrukcij Segmenta »projektivni b iro ji« in »visoko­ gradnja« zajemata veliko število pod je tij, ki p ro jektira jo oz. grad ijo gradbene objekte vse od ind iv idua ln ih hiš do obsežnih investic ijsk ih objektov. Ker se sovprežne konstrukcije uporab lja jo pre­ dvsem pri gradnji večjih objektov, sm o iz teh segm entov zajeli ie večja pod je tja S.ŠILIH, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji (več kot 10 zaposlenih) in na ta način izvedli delno poizvedovanje. Pri osta lih segmentih pa smo predvideli popolno poizvedovanje, saj so v vzorec zajeti vsi predstavniki segmenta. 4 IZVEDBA RAZISKAVE Po opisani m e todo log iji izbora p o d je tij (enot vzorca) smo s pom očjo Poslovne­ ga imenika Republike Slovenije (PIRS-a) ugotovili, da izbrani vzorec zajema 200 slovenskih gradbenih podjetij. Anketo smo podjetjem poslali dne 1 2 .4 . 1999. Do 5 .5 .1 9 9 9 smo prejeli 64 izpo l­ njenih anket, kar predstavlja 32 - odsto t­ no odzivnost. Odzivnost smo ocen ili kot zelo dobro, saj se po podatkih iz lite ra ­ ture [Kotier, 1996] odzivnost na ankete po pošti v splošnem g ib lje med 10 in 20 odstotki. 5 PREDSTAVITEV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV Anketo je sestavljalo 9 vprašanj, ki smo jih razdelili na naslednje sklope: • podatki o dejavnosti podjetja • obseg uporabe sovprežnih konstrukcij v podjetju • vzroki za nizek obseg uporabe • perspektiva sovprežnih konstrukcij v S loveniji Zastopana so vprašanja tako odprtega, zaprtega kot tudi kom biniranega tipa. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati po posameznih sklopih vprašanj. 5.1 PODATKI O DEJAV­ NOSTI PODJETJA Podatki o dejavnosti pod je tja zajem ajo naslednja vprašanja: • osnovna dejavnost podjetja (p ro jekti­ ranje, izvajanje) • vrsta objektov (prem ostitveni, v isoko- gradnja) • razmerje uporabe betona in jekla (pretežno beton, pretežno jeklo, ena­ kovredno oba) Od podjetij, ki so se odzvala anketi, je 36 odstotkov takih, ki se ukvarjajo s projek­ tiranjem objektov in 81 odstotkov takih, ki se ukvarjajo z izvedbo oz. 17 odstotkov takih, ki se ukvarjajo tako s projektiranjem kot z izvajanjem objektov. Glede na to, da je b ilo v celotnem vzorcu približno enako število projektantskih in izvajalskih po­ d je tij, je presenetljiva nizka odzivnost prvih. Projektantskih pod je tij očitno v splošnem sovprežne konstrukcije ne za­ n im ajo, kar bi lahko oprede lili kot prvi vzrok za nizko uporabo teh konstrukcij v našem prostoru. Glede na vrsto objektov je b ilo 23 od­ stotkov podjetij, katerih dejavnost se na­ naša na premostitvene objekte in 92 od­ stotkov podjetij za objekte visokih gradenj oz. 15 odstotkov takih, katerih dejavnost se nanaša na obe vrsti objektov. Razmer­ je je pričakovano, saj se približno ujema z razmerjem v celotnem vzorcu. Na vpra­ šanje o razmerju uporabe betona in jekla je 55 odstotkov pod je tij odgovorilo , da uporab lja jo pretežno beton, 9 odstotkov pretežno jeklo in 36 odstotkov enakovre­ dno oba materiala. Tudi ta ugotovitev nam nakaže enega od iskanih vzrokov o nizki uporabi sovprežnih konstrukcij v S love­ n iji, saj kar dve tre tjin i slovenskih grad­ benih podjetij za svoje objekte uporablja pretežno le enega od om enjenih materia­ lov. 5.2 OBSEG UPORABE SOVPREŽNIH KON­ STRUKCIJ Podatke o obsegu uporabe sovprežnih konstrukcij sm o dob ili z odgovori na na­ s ledn ji vprašanji: • A li ste v zadnjih 5 letih projektira li oz. izvajali sovprežne konstrukcije? • Kolikokrat ste v zadnjih 5 letih projek­ tira li oz. izvajali sovprežne konstruk­ cije? Tretjina pod je tij (33 odstotkov), ki so se odzvala anketi, je v zadnjih petih letih pro jektira la oz. izvajala sovprežne kon­ strukcije . Odgovore na drugo vprašanje, na katero so seveda odgovorila le podjetja, ki so na prvo vprašanje odgovorila pozitivno, smo razde lili na dve skupin i: »do 5-kra t« in »6-krat in več«. Za podjetja prve skup i­ ne sm o o cen ili, da sovprežne kon­ strukcije uporab lja jo le v posameznih in izjem nih prim erih, za drugo skupino po­ d je tij pa lahko ugotovim o, da te kon­ strukcije uporablja jo kontinuirno (v pov­ prečju več kot enkrat letno) in da pred­ stavlja jo opazen, s icer m anjši delež n jihove proizvodnje. Izmed p o d je tij, ki so v zadnjih 5 letih uporab ila sovprežne konstrukcije , je 86 odstotkov takih, ki so le-te projektirala oz. izvajala do 5-krat, in le 14 odstotkov (oz. okoli 5 odstotkov glede na vsa podjetja), ki so jih uporabila pogosteje. Želeli sm o tudi poiskati odgovor na do­ b ljene razlike glede obsega uporabe sovprežnih konstrukcij, ugo tovljen im i med pro jektantskim i in izvajalskim i po­ d je tji, p o d je tji, ki grad ijo m ostove oz. stavbe, kot tudi vp liv razmerja uporabe betona in jekla na uporabo teh kon­ s tru kc ij. Do teh in fo rm acij smo p riš li s križanjem vprašanj prvega sklopa z vpra­ šanjem o uporabi sovprežnih konstrukcij. Rezultat so bivariantne preglednice 1, 2 in 3, prikazane v nadaljevanju. enakovredno uporabljamo oba materiala uporabljamo pretežno jeklo uporabljamo pretežno beton Gradbeni vestnik • Ljubljana 50 S.ŠILIH, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji Dejavnost podjetja Skupaj projektiranje izvajanje vstica Ali ste v DA 11 16 21 zadnjih 5 letih uporabljali sovprežne konstrukcije? 48,7% 30,8% 32,8% NE 12 52,2% 36 69,2% 43 67,2% skupaj stolpec 23 52 64 35,9% 81,3% 100,0% Preglednica 1: Križanje vprašanja o uporabi sovprežnih konstrukcij z dejav­ nostjo podjetja1 Vrsta objektov Skupaj premostitveni visoke gr. vstica Ali ste v DA 5 21 21 zadnjih 5 letih uporabljali sovprežne konstrukcije? 33,3% 35,6% 32,8% NE 10 66,7% 38 64,4% 43 67,2% skupaj stolpec 15 59 64 23,4% 92,2% 100,0% Preglednica 2: Križanje uporabe sovprežnih konstrukcij z v rs to objektov Uporaba betona in jekla v podjetju skupaj vsticapretežno beton pretežno jeklo enakovredno oba Ali ste v zadnjih 5 letih uporabljali sovprežne konstrukcije? DA 6 17,1% 4 66,7% 11 47,8% 21 32,8% NE 29 82,9% 2 33,3% 12 52,2% 43 67,2% skupaj stolpec 35 100,0% 6 100,0% 23 100,0% 64 100,0% Preglednica 3: Križanje uporabe sovprežnih konstrukcij v podjetju z razmerjem uporabe jekla in betona V prvi v rs tic i bivariantne preglednice 1 v id im o , da je med projektantskim i po­ d je tji, ki so se odzvala anketi, skoraj po­ lovica takih (48,7 odstotka), ki so v za­ dn jih 5 letih projektirala sovprežne kon­ strukcije. Med izvajalskimi podjetji pa je te konstrukcije gradila le slaba tre tjina (30,8 odstotka). Obseg uporabe je torej opazno viš ji pri projektantskih podjetjih. Približno enak odstotek uporabe pa opa­ zim o, ko prim erjam o podje tja po vrsti objektov. Presenetila nas je ugotovitev, da je od­ stotek uporabe na jv iš ji med p o d je tji, ki uporablja jo pretežno jeklo, ne pa enako­ vredno oba materiala. Ta podjetja seve­ da težijo po čim višjem deležu jekla v objektu, torej se bodo pri elementih, kjer lahko uporab ijo tako betonsko kot sovprežno konstrukcijo (predvsem medetažne konstrukcije ), o d lo č ila za sovprežno konstrukcijo . Ostala podje tja pa bodo v večini primerov uporabila kla­ s ično AB konstrukcijo. 5.2 VZROKI ZA SEDANJI MANJŠI OBSEG UPORA­ BE Vsako podjetje se je opredelilo za enega (ali več) od naslednjih odgovorov: • sovprežne konstrukcije redno upora­ b ljam o kot ide jno rešitev, vendar se izkaže, da niso primerne (ekonom ične) • pomanjkanje ustrezne literature • pom anjkanje ustreznih računalniških programov • zahteve investito rjev po drugih tip ih konstrukcij • sovprežne konstrukcije ne spadajo v naš proizvodni program • drugo (navedite lastne vzroke) Odgovori podjetij v odstotkih so prikazani v diagram u na sliki 2. 1 Vsota odstotkov odgovorov na vprašanji o dejavnosti podjetja in vrsti objektov je večja od 100, zato vrednost celic “ vrstica skupaj" v preglednicah 1 in 2 se ne ujema z dejan­ sko vsoto posamezne vrstice. Kar 72 odstotkov pod je tij je kot vzrok navedlo zahteve investito rjev po drugih tip ih konstrukcij. 15 oz. 20 odstotkov je kot vzrok navedlo pom anjkanje ustrezne literature, oz. računaln iških programov. Približno petina pod je tij je odgovorila, da sovprežne konstrukcije ne spadajo v n jihov proizvodni program. Le 1,7 o d ­ stotka oz. eno samo podjetje redno upo­ rablja sovprežne konstrukcije kot ide jno rešitev. 18 odstotkov pod je tij je navedlo druge S.ŠILIH, B, SNOJ, S. KRAVANJA: Tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji idejna rešitev - niso primerne pomanjkanje literature pomanjkanje računalniških programov zahteve investitorjev ne spadajo v proizvodni program drugo Slika 2: Zakaj sovprežnih konstrukcij ne uporabljate pogosteje oziroma jih sploh ne uporabljate? vzroke, kot so: »projektanti jih ne projek­ tira jo«, »ne poznamo«, »pom anjkanje konkurenčnih proizvajalcev pločevinastih elementov«. 5.2 Poreklo investitorjev in projektantov sovprežnih konstrukcij Kot smo že om en ili, se sovprežne kon­ strukcije v tu jin i uporablja jo mnogo po­ gosteje kot pri nas, zato smo želeli ugo­ tov iti priso tnost tu jih investito rjev oz. projektantskih podjetij pri gradnji objek­ tov na naših tleh. Velika večina slovenskih p o d je tij, tako projektantskih (73 odstotkov) kot izvajal­ skih (79 odstotkov), je navedla, da so sovprežne konstrukcije pro jektira la oz. izvajala pretežno za domače investitorje oz. projektante. Iz dob lje n ih podatkov seveda ne moremo ugotavljati odvisno­ sti med obsegom uporabe sovprežnih konstrukcij in priso tnostjo tu jih investi­ torjev in projektantov. Šele s ponovno tržno raziskavo (npr. čez 5 let) bi lahko iskali povezavo med m orebitno rastjo uporabe teh konstrukcij in obsegom tu jih vlaganj, ki je trenutno v porastu. 5.5 PERSPEKTIVE SOVPREŽNIH KON­ STRUKCIJ V SLOVENIJI Zadnji sklop vprašanj se je nanašal na mnenje podjetij o prihodnosti sovprežnih konstrukcij v S loveniji. Kar 83 odstotkov podjetij, ki so se odzvala anketi, meni, da im ajo sovprežne konstrukcije v prihodno­ sti m ožnost postati pom em bnejši seg­ ment gradbenih konstrukcij. 12 odstotkov jih je nasprostnega mnenja, medtem ko 5 odstotkov podjetij mnenja ni opredeli­ lo. Podjetja, ki so oprede lila negativno m nenje glede prihodnosti sovprežnih konstrukcij v S loven iji, so tudi navedla vlzroke, zakaj tako m is lijo . Navedla so naslednje vzroke: • visoka cena izdelave in vzdrževanja • pomanjkanje tradicije, bolj so uveljav­ ljeni drugi načini • niso v navadi • premalo poznane • premalo zanimanja investitorjev in projek­ tantov • usm erjenost izobraževalnega sistema 6 SKLEP Osnovni c ilji izvedene tržne analize upo­ rabe sovprežnih konstrukcij v S loveniji so b ili ugotoviti trenutn i obseg uporabe sovprežnih konstrukcij, ugotoviti vzroke za trenutno stanje ter ugotoviti in ovred­ notiti nadaljn je perspektive teh kon­ strukcij v našem prostoru. Začetna predpostavka o nizki uporabi sovprežnih konstrukcij v S loven iji se je izkazala kot resnična. Slaba tretjina po­ d je tij, ki so se odzvala anketi, je v zadnjih petih le tih pro jektira la a li izvajala sovprežne konstrukcije, med n jim i pa je le 15 odstotkov takih, ki so te konstrukcije gradila oz. projektirala več kot petkrat. Le­ ta podjetja ne predstavljajo niti 5 odsto t­ nega deleža vseh pod je tij, zajetih v tržni raziskavi. U gotavljan je vp liva razmerja uporabe betona in jekla v podjetju je pokazalo, da je na jv iš ji odstotek uporabe sovprežnih konstrukcij pri pod je tjih , ki uporab lja jo pretežno jeklo. Vendar pa v S loveniji veči­ na (55 odstotkov) pod je tij uporab lja pretežno beton, takih, ki uporab lja jo pretežno jeklo, pa je le 9 odstotkov. Med vzroki za m anjši obseg uporabe sovprežnih konstrukcij je večina pod je tij navedla zahteve investito rjev po drugih tip ih konstrukcij. Vendar pa se investitor, razen v iz jem nih prim erih, o tipu kon­ strukcije od loči na podlagi cene, naloga projektantov pa je, da investitorju pred­ laga najugodnejšo rešitev. Projektanti v svojih ide jn ih rešitvah zelo redko predvi­ d ijo sovprežne konstrukcije. Le 1,7 o d ­ stotka oz. eno samo podjetje je navedlo, da sovprežne konstrukcije redno upora­ b lja kot idejno rešitev. Med vzroki je na­ vedeno pom anjkanje domače literature in računaln išk ih programov, nekatera po­ d je tja pa sovprežne konstrukcije sploh poznajo le encik lopedično. O čitno tu ja literatura, npr. [P ržulj, 1989] , [Viest, 1997], ne zadošča. K ljub trenutnem u stanju pa večina po­ d je tij (nad 80 odstotkov) meni, da bodo v prihodnje sovprežne konstrukcije v naši gradbeni praksi igrale pom em bnejšo v lo ­ go kot do sedaj. Podjetja, ki se s tem ne strin ja jo , pa so v razlogih za svoje mnenje spet navedla, da so sovprežne kon­ strukcije premalo poznane, nim ajo trad i­ cije, nekatera pa m enijo, da niso ekono­ m ične. Za vspodbujan je pogostejše uporabe sovprežnih konstrukcij v slovenski grad­ beni praksi je torej najpom em bneje, da projektantska podjetja podrobneje sezna­ nim o s tem tipom konstrukcij. Naloga raziskovalcev s področja gradbenih kon­ strukcij je, da zagotovijo ustrezno lite ra­ turo in računalniške programe ter d e fin i­ rajo področja, kjer pridejo prednosti teh S.ŠILIH, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji konstrukcij najbolj do izraza. Te inform a- da se bodo sovprežne konstrukcije dejan- b liž je zahodni Evropi in drugim razvitim c ije morajo nato posredovati pro jektan- sko začele pogosteje uporabljati v prak- državam sveta kot sicer, tskim podjetjem , ta pa bodo poskrbela, si. Tako bo S loven ija tudi s tega vidika LITERATURA C hisna ll, PM., Marketing Research (5lh Edition), M c G ra w -H ill In terna tiona l, London, 1997 Deželak, B., Teorija in praksa raziskave tržišča, Založba O bzorja, M aribor, 1978 G abrijan, V., Snoj, B., Marketing: splošno veljavne osnove, EPF, M aribor, 1996 Kotier P, A rm strong G, Priniples of Marketing (7th Edition), P rentice - Hall In te rna tiona l, New Jersey, 1996 Pržu lj, M ., Spregnute konstrukcije, IRO “ G rađevinska k n jig a ” , Sarajevo, 1989 V iest, C olaco, Furlong, Composite Construction Design for Buildings, M cGraw - H ill Book Com pany, New York, 1997 Kakovost tradicijo tiskarna ljubljana, d.d. 1000 Ljubljana, Tržaška 42, SLOVENIJA telefon: ++386 1 4231515 telefax: ++386 1 257 14 61, 423 41 23 e-mail: tiskarna.ljubljana@mrak.si E & i I.LM 'V 'jI PRIPRAVLJALNI SEMINARJI TER IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE V GRADBENIŠTVU, ARHITEKTURI IN KRAJINSKI ARHITEKTURI V LETU 2001 MESEC SEMINAR IZPITI GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI Mai 14. - 1 B. pisni: 26.5. pisni: 9.5. ustn i: 21. - 23.5. Junii ustni: 4. - 7.6. Septem ber 17. - 21. O ktober 8. - 12. pisni: 27.10. November 12. - 1 B. ustn i: 5. - 8 .11. pisni: 7.11. pisni: 24.11. ustn i: 19. -2 1 .1 1 . December 17. - 21. ustn i: 3. -7 .1 2 . A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3, 1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 /422-46-22), E-mail: gradb.zveza@siol.net Seminar za GRADBENIKE poteka 5 dni (46 ur) in pripravlja kandidate za splošni in posebni del strokovnega izpita, Cena seminarja znaša 65.000,00 SIT z DDV. Seminar za ARHITEKTE IN KRAJINSKE ARHITEKTE poteka (prve) 3 dni in jih pripravlja za splošni del strokovnega izpita. Cena seminarja je 33.000,00 SIT z DDV. Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20 kandidatov). Udeležca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam udeleženec ...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju najkasneje 20 dni pred pričetkom določenega seminarja. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. Žiro račun ZDGITS je 50101-678-47602; davčna številka 79748767. B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104, 1000 Ljubljana. Informacije je mogoče dobiti pri Ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 01 / 568-52-76.