33
recenzija
da bi bil neke vrste osebna izkaznica 
naše države. 
Topografske karte v merilu 1 : 50.000, 
delo nekdanjega Geodetskega za-
voda Slovenije, je ažuriralo podjetje 
Kartografija d. o. o., tematske karte 
pa je pripravil Monde Neuf, d. o. o. 
Knjigo kot celoto je uredila Vlasta 
Mlakar, urednik fotografije pa je bil 
Arne Hodalič, ki je k zbiranju foto-
grafskega gradiva pritegnil kar 81 av-
torjev. V knjigi je objavljenih skupaj 
kar 342 fotografij. 
Jurij Senegačnik
Slovenija VI
Vodniki Ljubljanskega geografske-
ga društva. Ljubljana, Založba ZRC, 
ZRC SAZU, 146 str. 
Ljubljansko geografsko društvo že 
vrsto let zelo uspešno organizira ka-
kovostne, zanimive in poučne eno-
dnevne ekskurzije, ki pritegnejo šte-
vilne raziskovalne navdušence. Šesti 
vodnik po Sloveniji je nadaljevanje 
uspešnih predhodnikov, z novo vse-
bino pa še dodatno odkriva tako te-
matsko kot pokrajinsko raznolikost 
naše domovine. S sprotnimi izdaja-
mi vseh izvedenih ekskurzij društvu 
uspeva ohranjati plemenitost svojega 
poslanstva ter olajšati posameznikom 
priprave na želene izlete. Velika odli-
ka vodnika so namreč vsestranske iz-
letniške ideje za navdušene razisko-
valce naše domovine. 
Vodnik je tudi tokrat po svoji vse-
bini zelo pester. Nekatere ekskurzi-
je so izrazito tematsko obarvane in 
so bolj kot geografske biološke ozi-
roma zgodovinske, kar velja za spo-
znavanje velikih zveri v dinarskih goz-
tualnih geografskih in sorodnih te-
matik. Število osnovnih topografskih 
kart je ostalo enako (218), nekoliko 
se je povečalo število mestnih načr-
tov (na 65), najbolj pa se je razširil 
uvodni besedilni del atlasa. Celoten 
atlas ima sedaj skoraj 200 strani več 
kot ob izdaji leta 2005. 
Opisana širitev je seveda nujno po-
menila večji obseg dela in vključeva-
nje do sedaj rekordnega števila av-
torjev in organizacij. Med prvimi sta 
imela zelo pomembno vlogo geo-
grafa Darko Ogrin in Irma Potočnik 
Slavič, ki sta bila ob svojih avtor-
skih prispevkih še svetovalca za ce-
lotno knjigo, založba pa je geogra-
fom zaupala tudi pripravo predgo-
vora, ki ga je napisal Dušan Plut. 
Ostali avtorji pomembnejših pri-
spevkov so Janez Bogataj, Andrej 
Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos 
in Darij Krajčič. Sodelujoče organiza-
cije so bile poleg Oddelka za geo-
grafijo Filozofske fakultete Univerze 
v Ljubljani še Agencija Republike 
Slovenije za okolje, Statistični urad 
Republike Slovenije, Geološki zavod 
Slovenije, Zavod Republike Slovenije 
za varstvo narave in Zavod za gozdo-
ve Slovenije. 
Prvi oziroma uvodni del knjige učin-
kuje kot neke vrste strokovni zbor-
nik s precej širokim naborom tema-
tik, med katerimi velja pri več avtor-
jih izpostaviti trajnostni razvoj in okolj-
sko ozaveščenost. Precejšnja pozor-
nost je namenjena turistični razsežno-
sti naše države. Dobrodošla novost v 
atlasu je tudi kratka predstavitev slo-
venskih občin in pomembnejših nase-
lij. Posebno mesto zavzemata poglavji 
Slovenija v številkah in Tematske karte. 
Prvo prinaša zbirko najpomembnej-
ših statističnih podatkov o naši državi, 
drugo pa 45 tematskih kart s podro-
čja fizične in družbene geografije, ki so 
opremljene z daljšimi komentarji. Atlas 
v tem delu najizraziteje kaže ambicijo, 
Veliki atlas Slovenije. 2012. Ljubljana, 
Mladinska knjiga Založba, 655 str. 
Podoba naše države se je od leta 
1985, ko je izšla prva izdaja Atlasa 
Slovenije, do danes bistveno spre-
menila. Spiralo poglavitnih prostor-
skih sprememb, ki so zajele slovenske 
pokrajine v zadnjih dveh ali treh de-
setletjih, so postopoma beležile tudi 
zaporedne nove izdaje tega atlasa v 
letih 1992, 1996, 2005 in 2012, ko je 
atlas dobil še dodatno oznako "veli-
ki". Takšno ime si nedvomno zasluži, 
saj se je z leti počasi povečeval nje-
gov obseg, letošnja izdaja pa v tem 
pogledu pomeni pravi preskok v nov 
koncept atlasa, ki se je že precej od-
daljil od prvotne zbirke topografskih 
kart v merilu 1 : 50.000 in mestnih 
načrtov ter zastavil svoje poslanstvo 
precej širše. V predzadnji izdaji leta 
2005 se je v uvodnem delu atlasa 
poleg bolj ali manj poljudnega opisa 
slovenskih pokrajin prvič pojavila tudi 
serija tematskih kart o Sloveniji kot 
celoti. V letošnji izdaji je takšen širše 
zasnovani koncept doživel potrditev 
in nadgradnjo z razširitvijo uvodne-
ga dela na celo paleto kar najbolj ak-
Ob peti izdaji 
Velikega atlasa 
Slovenije
g e o g r a f s k i  o b z o r n i k34
recenzija, vabilo
žnih utrdbenih sistemov. Peti opis z 
naslovom "Kostel in Osilnica" avto-
rice Brigite Gregorčič opisuje narav-
no in družbenogeografske značilno-
sti pokrajine ob zgornjem toku reke 
Kolpe v občinah Kostel in Osilnica. 
Ker je bila Kolpa leta 2010 izbrana 
za evropsko destinacijo odličnosti, je 
bila ekskurzija usmerjena tudi v pri-
kaz obstoječe turistične dejavnosti. 
Kot priložnosti so izpostavljene de-
javnosti, ki nudijo možnosti za razvoj 
neokrnjene, robne, obmejne in zelo 
redko poseljene pokrajine. Šesti opis 
z naslovom "Dobrovlje in Zadrečka 
dolina" avtorice Mar tine Pečnik 
Herlah opisuje manj znano plano-
to na vzhodnem obrobju Kamniško-
Savinjskih Alp. Sedmi opis z naslovom 
"Ujme v Pokokrju in Zgornji Savinjski 
dolini" avtorja Matije Zorna opisuje 
vzroke in posledice ujm na prouče-
vanem območju. 
Vodnik je skupek nazorno opisanih in 
tekoče berljivih ekskurzij, ki lahko ko-
ristijo tako učiteljem kot posamezni-
kom pri pripravi šolskih oziroma dru-
žinskih izletov. Bralec dobi na enem 
mestu kartografsko, vsebinsko in sli-
kovno predstavo o posameznem ob-
močju, zbrana literatura pa mu nudi 
možnosti za nadaljnje iskanje infor-
macij. 
Primož Gašperič
dovih Menišije in seznanjanje z utrd-
bami Alpskega zidu ob nekdanji ra-
palski meji. Preostale ekskurzije so 
bolj klasično geografske, pri čemer 
velja izpostaviti predvsem tisto, ki nas 
podrobno seznanja z vzroki in po-
sledicami ujm v Pokokrju in Zgornji 
Savinjski dolini. Na njej se zagotovo 
zavemo človekove ranljivosti, kar gre 
vsaj deloma pripisati neupoštevanju 
naravnih zakonitosti in podcenjujo-
čemu odnosu do okolja.
Vse ekskurzije so bile izvedene v je-
senskem času, med septembrom 
2010 in novembrom 2011. Za neka-
tere ekskurzije je značilno, da vključu-
jejo daljše ali krajše pohodne odseke, 
tisti po Tigrovski poti in Dobrovljah 
bi lahko označili za izrazito pohodni-
ški. Na poti si udeleženci pomagajo z 
avtobusnim prevozom, vendar ogledi 
številnih zanimivosti temeljijo na pe-
šačenju in zelo podrobnem opazo-
vanju. 
Vodnik prinaša opise sedmih ekskur-
zij. Prvi opis z naslovom "Po Tigrovski 
poti in čez Bržanijo v Istro" avtor-
ja Franca Malečkarja opisuje Kraški 
rob oziroma Breg ali Bržanijo, lu-
skasto zgrajen prehod med apnen-
často Socerbsko-Podgorsko plano-
to in Koprskim primorjem oziro-
ma Šavrinijo. Drugi opis z naslovom 
"Breginjski kot", ki sta ga napisala Aljaž 
Celarc in Tea Erjavec se osredoto-
ča na skrajni zahodni del Republike 
Slovenije, ki je hkrati tudi edini preo-
stali del Beneške Slovenije v matični 
državi. Tretji opis z naslovom "Velike 
zveri dinarskih gozdov na Menišiji" av-
torja Mihe Krofla opisuje temeljne bi-
ološke značilnosti velikih zveri, upra-
vljanje z njimi, njihovo ogroženost in 
njihov habitat ter prepoznavanje po-
srednih znakov njihove prisotnosti. 
Četrti opis z naslovom "Alpski zid" 
avtorja Grega Žorža opisuje obmo-
čje Notranjske, ki jo je v času rapal-
ske meje zaznamovala gradnja obse-
Ekskurzije 
Ljubljanskega 
geografskega 
društva:   
pomlad 2013 
Koroška 1 – Celovec    
z Gosposvetskim poljem 
6. april 2013 
Vodja: Andrej Bandelj 
Cilj: Spoznavanje geografskega in 
zgodovinskega osrčja dežele z zelo 
pomembnim slovenskim pečatom.
Okvirna pot: Ljubljana – Celovec 
– Gosposvetsko polje – Celovec – 
Ljubljana. 
Odhod: 6.00, parkirišče pred dvora-
no Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Ekskurzija nam 
bo ponudila prostran razgled na velik 
del dežele s celotno Celovško ko-
tlino in okoliškimi pogorji. Obiskali 
bomo več točk na Gosposvetskem 
polju, pa tudi Celovec – prestolnico 
Koroške in koroških Slovencev. 
Koroška 2 – Beljak   
in Koroška jezera 
11. maj 2013 
Vodja: Andrej Bandelj 
Cilj: Spoznavanje drugega največjega 
deželnega mesta z okoliškimi jezeri 
kot glavno naravnogeografsko značil-
nostjo Koroške.
Okvirna pot: Ljubljana – Beljak 
– Baško jezero – Vrbsko jezero – 
Osojsko jezero – Ljubljana. 
Odhod: 6.00, parkirišče pred dvora-
no Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Beljak ponavadi 
omenjamo zgolj kot pomembno pro-
metno križišče. V njegovi neposredni 
okolici se razprostira  jezerska  pokrajina,