Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
za konec tedna
V petek (2/14 0C), soboto (2/13 0C) in nedeljo (0/13 0C) bo pretežno sončno.
61 let
številka 42
četrtek, 30. oktobra 2014
IACIJE
VABILO
vl i', idn c vdblj«ni na proslava
ob dnevu reformacije,
ki jo piipravljjfna
v četrtek, 30, oktobra 2014, ob 19. uri
v prostorih Knjižnice Velenje,
kulturni progfJiTi im pfObfdvi hoda pNprflvtli J'_Ljric_- ¡M u L iLtfl;i 'luvriri iti It: LlVilJj.
Eno uro n^n pio&lam, tort} oktobri ob 1&. uri :jDmo Jpdrtlenifcij Onpciielt
TilBVein irquitu|Jdj 2 uč&nci m u^tclji Oinovnp vo'y GuMiivj Šilihd r ijir^vrl i ^loveviost
ob dnevu spomina na mrtve.
nr:j3zno vabljeni, da se udeležite obeh dogodkov'

Žuiran, Svfi m UprOvO Mestr.e občin? Velenje
»Za razrešitev Rotnika ni osnove«
Svet ustanoviteljev, Skupščina in Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje so na skupni seji obravnavali zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o nadzoru nad premoženjskim stanjem direktorja Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroša Rotnika in ocenili, da ni osnove za njegovo razrešitev iz krivdnih razlogov. Ocenili so, da je poslovanje Komunalnega podjetja pod njegovim vodstvom zelo dobro, pregledno in brez ugotovljenih nepravilnosti. Če bi ga razrešili nekrivdno, bi mu pripadala odpravnina, ki bi pomenila dodaten strošek za javno podjetje in bi obremenila uporabnike komunalnih dobrin in storitev.
Pozvali so vse pristojne v državi, da čim prej zaključijo postopke ugotavljanja premoženjskega stanja dr. Uroša Rotnika. Vladi in zakonodajalcu predlagajo, da uredi to področje v skladu z napotili Komisije za preprečevanje korupcije tako, da bo dana zakonska podlaga za ukrepanje v tovrstnih primerih. Nikakor pa se ne strinjajo s prelaganjem odgovornosti na organe upravljanja in nadzora Komunalnega podjetja, katerih naloge je skrbno spremljanje poslovanja tega podjetja.
■
1,80 EVR
KAIIIO
VELENJE
Ali bi tudi letos prižgali svečo manj?
Milena Krstič - Planinc
V teh dneh osnovnošolci in dijaki uživajo v prvih kratkih počitnicah. Kljub prehodu na zimski čas, ki je dnevu vzel kakšno urico sonca, počitnikarji v njih uživajo. Tisti, ki so ostali doma, imajo veliko možnosti za pestro preživljanje prostih dni. V Konjeniškem centru Glinšek v Škalah so pomagali tudi pri krmljenju konjev (na sliki), v mestu pa so imeli veliko možnosti za športne in kreativne dejavnosti, saj so jim počitniške programe ponudili tako v Vili Mojca, kot v Rdeči dvorani in velenjskem Mladinskem centru. Ker bo sonce sijalo tudi v prazničnih dneh, jih dobro izkoristite. Že prihodnji teden se bo menda spet
skrilo, jesen pa bo pokazala bolj neprijazno stran.
Tradicionalno smo Slovenci na 1. november, dan spomina na mrtve romali na pokopališča, prižigali svečke in na pomnike naših dragih polagali aranžmaje. Vsak je moral prinesti svojega! Z leti se je to malo spremenilo. Na grobove smo začeli polagati en aranžma, prižigati svečo manj. Zavedati smo se začeli, da spomin ne bo nič manj lep, nič manj topel, če bo na grobu namesto ducata sveč, gorela ena sama.
Slovenci smo med največjimi porabniki nagrobnih sveč na svetu. Letno jih prižgemo kar 23 milijonov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je za to tudi letos pred dnevom spomina na mrtve pozvalo ljudi, da se jim pridružijo v akciji Ali bi tudi letos prižgali svečo manj? Akcija je sestavni del prednostne naloge celotne Evrope s ciljem preprečevanja nastajanja odpadkov.
Poprečno vsaka tona odpadnega materiala porabljenih sveč predstavlja en kubični meter volumna. Ce bi odložili ta odpadek na površino, ki jo predstavlja kvadrat s stranicami 5 m krat 5 metrov, bi dobili kar 40 metrov visok kup! In medtem ko se ekologi in tisti, ki jim gre za to, da zeleni odtis pustimo tudi zanamcem, trudijo, da prižgemo svečo manj, se trgovci ne dajo. Razumljivo. Letos so cene sveč ponekod spustili kar za polovico računajoč, da bo tisto, kar je ugodno, šlo za med. V zadnjih letih se spreminja še nekaj. Krompirjeve počitnice, s katerimi številno povežejo praznika dan reformacije in dan spomina na mrtve, mnogi izkoristijo za kratek oddih. Gneče okoli pokopališč ni več toliko, kot je je bilo nekdaj, ko je bilo vse dobesedno »zabito«. Spomin je lahko topel tudi od tam, kjer smo na ta dan. Od tam lahko konec koncev prižgemo tudi virtualno svečo. Nekaj pa se ne spreminja. Nepridipravi ne pomišljajo. Ne prižigajo sveč, čeprav včasih kakšno prestavijo. Na praznike delajo. Tatvine iz vozil ob pokopališčih in vlomi v hiše niso redki. Ne dajte jim priložnosti! Obnašajte se torej ekološko in samozaščitno.
Vrsta slovesnosti ob koncu tedna
Velenje, 30. oktobra - Mestna občina Velenje bo danes, ob 18. uri, pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu pripravila slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Slavnostna govornica na slovesnosti bo poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Marija Antonija Kovačič. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gustava Šiliha. V okviru spominske slovesnosti bodo župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Marija Antonija Kovačič ter sekretarka Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjana Koren položili venec k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Šaleški dolini Onemele puške.
Ob 19. uri pa se bo v preddverju Knjižnice Velenje začela proslava ob dnevu reformacije. Program bodo pripravili učenci in učitelji osnovne šole Livada. Udeležence prireditve bo uvodoma nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Šoštanj - V spomin na padle žrtve fašizma v drugi svetovni vojni, sta Občina in Krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB osrednjo komemoracijo pred dnevom spomina na mrtve pripravili včeraj (29. oktobra) popoldne pred spomenikom padlih borcev na Trgu svobode.
Šmartno ob Paki - Območno združenje za vrednote NOB Velenje, krajevna organizacija Šmartno ob Paki bo jutri (v petek) ob 10. uri pripravila spominsko slovesnost pri lovskem domu v Skornem. Z njo bodo počastili spomin na žrtve nacizma v letih 1941 -1945, hkrati pa zaznamovali še dan reformacije in občinski praznik.
Priložnostni kulturni program bodo pripravili domači kulturni ustvarjalci.
■ tp, mkp, bš

9770350556014
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
2
Toplifikacijo in kanalizacijo bo širil Rudis
Z deli v Lokovici bodo začeli sredi novembra, zaključili julija prihodnje leto - Naložbo bodo Šoštanjčani plačali sami
Šoštanj, 21. oktobra - V torek sta župan Občine Šoštanj Darko Menih in generalni direktor Rudis Trbovlje mag. Andrej Gorjup podpisala 680.000 evrov težko pogodbo za razširitev toplifikacije v delu Lokovice (2. faza) in drugi del izgradnje kanalizacije v kraju, ki ga bo v celoti financirala Občina Šoštanj. Začetek gradbenih del na terenu bo predvidoma sredi novembra, rok za izvedbo del pa konec julija prihodnje leto. Do takrat mora izvajalec pridobiti tudi uporabno dovoljenje.
30. oktobra 2014
MESTNA OBČINA
VELENJE
Ta konec tedna spremenjen obratovalni
V	.Vi
cas tržnice
Mestna tržnica Velenje bo obratovala v petek, 31. oktobra, od 7. do 13. ure.
V soboto, 1. novembra, bo tržnica zaprta.
Vljudno vabljeni!
Naj povezuje krajane in združuje njihova srca
Krajani Podgore v občini Šmartno ob Paki po letih čakanja dočakali posodobljeno javno pot - Stopili skupaj uporabniki in lokalna skupnost
Tatjana Podgoršek
Rezultat dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje je asfaltiran cestni odsek. Pridobitve se je razveselilo blizu 30 njegovih uporabnikov.
Pogodbo sta podpisala župan Darko Menih in generalni direktor Rudisa mag. Andrej Gorjup.
Rudis Trbovlje je bil najugodnejši med petimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis (ponudbo so oddali še CGP Novo mesto, Obnova-Gradnje Ljubljana, italijanski ALAK Brolo ter domači Esotech).
Dela bodo začeli s širitvijo na tako imenovani veji D, kjer bodo istočasno poskrbeli za toplifikacijo in kanalizacijo za 10 stanovanjskih objektov, razširitev toplifikacije na veji C pa bo zajela 15 objektov.
n mkp
Priznanje za Jelko Hrovat
Velenje - Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije je pred nedavnim podelilo priznanja Antona Skaleta.
Med dobitniki najvišjega priznanja je bila tudi profesorica defektologije na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Jelka Hrovat. Prejela ga je za strokovno delo na področju oseb s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
Pred leti je takšno priznanje prejel ravnatelj centra mag. Aleksander Vališer.
_np
Povežimo se s šali dobrodelnosti
Šoštanj - 5. december je dan dobrodelnosti. V ta namen so v občini Šoštanj razpisali dobrodelno akcijo z naslovom Povežimo se s šali dobrodelnosti. »Bodimo prijazni do okolja, podarimo uporabno darilo, naredimo dobro delo in razveselimo žalostne oči otrok in odraslih,« so zapisali v vabilu vsem, ki so pripravljeni splesti šal različnih barv in prostovoljno pomagati s klobčičem volne in nekaj spretnosti. Do 5. novembra se lahko za sodelovanje v akciji prijavite vodji Medgeneracijskega središča Šoštanj.
■ mkp
Šmartno ob Paki, 24. oktobra - V
vaški skupnosti Podgora v Občini Šmartno ob Paki so na priložnostni prireditvi minuli petek predali namenu blizu 500 metrov posodobljene javne poti. Lokalna skupnost je za njeno asfaltno preobleko namenila več kot 30 tisoč evrov, traso pa so s prostovoljnim delom uredili uporabniki sami.
Damijan Ločičnik, dosedanji predsednik odbora vaške skupnosti Podgora je povedal, da je bila posodobitev cestnega odseka v programu že več let, a je zaradi drugih prioritet zanj vedno zmanjkalo denarja. Letos jim je s skupnimi
Sanacija brežine
Šmartno ob Paki - Letošnje vremenske ujme so močno poškodovale brežino pod občinsko cesto mimo kmetije Hrastnik v vaški skupnosti Slatina. Plazenje zemlje je ogrozilo kmetijski objekt, v nevarnosti je bila tudi hiša. Zato je občinska uprava naročila izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo plazu in utrditev dostopne ceste nad dvoriščem kmetije. V minulih dneh se je že lotila izvedbe projekta. Del materiala za izgradnjo opornega zidu bo prispevala lokalna skupnost, del bo zagotovil lastnik zemljišča. Gradbeno sanacijska dela naj bi bila končana konec tega tedna. _■ tp
Kmečka tržnica že jutri
Velenje, 31. oktobra - Vsako soboto dopoldne v okolici centra Nova zaživi bogata kmečka tržnica, na kateri domače dobrote ponujajo tako šaleški kot drugi pridelovalci. Ta teden bodo vedno dobro obiskano tržnico zaradi sobotnega Dneva mrtvih izjemoma pripravili že jutri. Odprta bo od 7. do 13. ure.
REKLI
Gorazd Kovač, eden od uporabnikov cestnega odseka: »Pridobitve smo zelo veseli. Pomeni višji standard, saj asfaltirana cesta sodi v komunalno urejeno naselje, h komunalnim dobrinam,
močmi vendarle uspelo uresničiti dolgoletno željo. »Verjamem, da bo asfaltiran cestni odsek povezoval kraj in krajane ter združeval njihova srca,« je dejal Ločičnik.
Zadovoljstvo ob pridobitvi je izrazil tudi šmarški župan Janko Kopu-šar. »Tako dolgega asfaltiranega cestnega odseka v lokalni skupnosti že dolgo nismo predajali svojemu namenu. Pridobitev je lep uvod v praznovanje občinskega praznika.«
Blagoslovitveni obred je opravil
ki jih potrebujemo. Doslej je bila makadamska in nam je ob vsakem večjem nalivu povzročila nemalo težav. Poleg velikih stroškov za vzdrževanje so bile težave pozimi s pluženjem. Sedaj bo to lažje in ne nazadnje tudi cenejše za lokalno skupnost.«
župnik in dekan Ivan Napret, za prijetne trenutke druženja pa so poskrbeli mlad harmonikar in krajani. Ti in drugi udeleženci so se lahko ob tej priložnosti popeljali tudi z električnim avtomobilom. Kupila ga je Razvojna agencija savinjske regije skupaj z 31 občinami, podpisnicami trajnostnega razvoja. Med njimi je tudi občina Šmartno ob Paki.
Zategovanje pasu (ni) edina rešitev
Plavamo, bomo izplavali - Že videno: dvoboj vlade s sindikati - Sladke pijače bolj grenke - Vroči sedeži parlamenta -Strah ima velike oči, večkrat opravičeno
Nekaj simbolike je v zadnjem dogajanju pri nas! Dobršen del naše deželice je spet plaval v deroči vodi, vlada pa išče »rešilni«pas, da izplavamo iz težav, v katere smo zašli. Te težave pa seveda niso le visoke vode, ki so se iz stoletnih spremenile v mnogo gostejše, nekatera območja v času, ko govorimo, da se nam približuje vse bolj vroča klima s sušo, prizadenejo celo večkrat letno. Ponekod tudi zato, ker le govorimo, malo načrtujemo, naredimo pa nič ali bore malo, da bi ukrotili reke in potoke. In ko ponekod, nikakor ne le kot zadnji čas v ljubljanskem primeru, tudi v Savinjski dolini, nekateri niso za to, da bi našli rešitev za širše območje. Zadrževalniki vode so nujni, a njihovo izgradnjo marsikje zadržuje tudi sebičnost. Vlada pa seveda išče rešitve, kako bi Slovenija izplavala iz brezna, v katerega smo zašli. In v času, ko tudi veliko govorimo o inovacijah, ki so našemu gospodarstvu tudi lahko v pomoč, lahko rečemo, da naša vlada glede »izplavanja« ni nič kaj inovativna. Ponuja nam »že videne« recepte, ki jim lahko v glavnem z eno ali dvema besedama rečemo varčevanje oziroma zategovanje pasu. In ker naj bi bil v tem primeru spet »zlata jama« javni sektor, so sindikati seveda že izkopali bojne sekire. Vojno so nekateri napovedali že, ko še niti niso videli in slišali, kaj jih lahko čaka. Nekateri ob tem opozarjajo tudi na to, s kakšno lahkoto smo vrgli na stotine milijonov za sanacijo bank (dve se še kar »treseta«), kjer si (je) vrh delil dobre plače in še kaj, zdaj pa zategujemo pri zaposlenih, pri katerih nekateri že sedaj komaj zvežejo začetek meseca s koncem. Ob tem velja, da je vlada vsekakor korajžna, saj se bo spravila tudi nad vojake in policiste. No, vsaj nekaj sladkega je v vsej tej zategovalni vnemi. Ce lahko tako imenujemo nove trošarine na sladke pijače in napitke. Drugi seveda
godrnjajo, da nam bodo še tega nekaj sladkega zagrenili. Ko ni dobila sladkega evropskega mesta, seje »izseljena« Savinjčanka AB morala zadovoljiti z mestom poslanke našega državnega zbora. Se pa »doseljeni« Šalečan JIJ nikakor ne more sprijazniti s tem, da bi moral ta zbor kot poslanec zapustiti. Tudi njegovi privrženci še vedno zagotavljajo, da je še vedno član tega zbora, čeprav so ga soparlamen-tarci z veliko večino odslovili. In spet naj bi obremenjevali naše sodstvo, čeprav ga ne priznavajo.
Da ima strah velike oči pa ne kaže le pregovor, da kogar je kača pičila, se boji že zvite vrvi, ali pa »popravljenega«, kogar je policist ustavil, se boji že železničarja. Slišimo, da se v Zasavju nekateri že bojijo tovornjakov s celjsko registracijo. Nekateri taki vozijo razni material na mesto, kjer sanirajo rudniške površine v Trbovljah. In ker ne le dober, tudi slab glas daleč seže, se nekateri bojijo, da tja vozijo tudi kaj onesnaženega iz Celja, zlasti z območja stare Cinkarne. Uradno zagotavljajo, da nikakor ni tako, saj, da za ta dela uporabljajo le material z domačega okolja. Tudi v Celju, kot smo že pisali, sanirajo zemljine na območju stare Cinkarne, »nova« Cinkarna, kije že dolgo na trgu, pa naj bi imela precej snubcev. Za kakšno ceno jo bomo res prodali, še ni znano. V enem letu se je vrednost njene delnice močno povečala, a nekateri se bojijo, da bodo prodajno ceno nekoliko sklestile težave oziroma zaveze z okoljem. Celjani terjajo, da novim lastnikom »prodajo« tudi zahteve, da skrbi za okolje; tudi za naprave, kot so deponija sadre, odlagališče Za travnikom. Ozirajo se tudi v zrak. Od ureditve vsega tega je namreč v veliki meri odvisna varnost in zdravo življenje ljudi. Nad tem, da bo res tako, menda vestno bdi tudi občinska oblast.
Pa še to: na letošnjem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna, prireja jo Turistična zveza Slovenije, je med zdraviliškimi kraji zmagal Podčetrtek. Nad tem je bil navdušen tudi župan te občine Peter Misja, sicer tudi predsednik Turistične zveze Slovenije. Na spletnem ocenjevanju pa so za naj zdraviliški kraj proglasili Topolšico.
■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
n
n
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 3
30. oktobra 2014
WTM
AKTUALNO
Slovesna prisega župana in občinskih svetnikov
3
Konstitutivno sejo je vodil najstarejši svetnik Marjan Mevc
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 22. oktobra - V sredo je v Šoštanju potekala prva seja novoizvoljenega sveta Občine Šoštanj, na kateri je v okviru predlaganega dnevnega reda potekala tudi slovesna prisega župana Darka Meniha in članov sveta s pozdravnim nagovorom župana.
Za zdaj en podžupan
Podžupan za področje gospodarstva, okolja in prostora bo Viki Drev, ki ga je župan na to mesto že imenoval. Drugega podžupana bo imenoval, če se bodo za to pokazale potrebe.
Župan in svetniki so prisegli, da bodo dolžnost opravljali vestno in odgovorno, spoštovali pravi red ter delovali v dobro občine Šoštanj. Sejo je vodil najstarejši novoizvoljeni član sveta Marjan Mevc (DeSUS).
Anica Zajc, predsednica Občinske volilne komisije (na delo komisije ni bilo pripomb ali pritožb), je svetnikom podala poročilo o izidu volitev. Po pet mandatov v
občinskem svetu so si »privolili« SDS in Lista Borisa Goličnika, tri Lista Viktorja Dreva, po dva SD in Mladi za Šoštanj, po enega pa SMC, DeSUS in NSi. Na seji je slovesno priseglo devetnajst svetnikov. Darko Menih, ki je bil izvoljen na listi SDS za občinski svet, bo župan, ker pa funkciji nista združljivi, bo po opravljenem postopku njegovo mesto zasedla naslednja z liste Dragica Lesjak.
Župan Darko Menih, ki je začel
svoj tretji mandat, je v svojem nagovoru čestital vsem novoizvoljenim svetnikom in svetnicam ter poudaril: »V prejšnjem mandatu
je svet deloval zelo dobro. Želim in upam, da bo tudi v tem mandatu tako. Imamo pro-
Lista Borisa Goličnika je edina, ki se je odločila za opozicijsko držo
Darko Menih je kot župan zaprisegel v tretje.
grame, ki so si v marsičem enaki ali pa vsaj podobni, in vem, da se bomo vsi tudi trudili, da jih uresničimo v dobro občine in njenega razvoja«.
Na konstitutivni seji so svetniki izvolili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vodil
Izogibajo se dvanajstinam
Šoštanj - Šoštanjski svetniki bodo na novembrski seji obravnavali rebalans proračuna za letošnje leto in v prvem branju proračun za prihodnje leto, drugo branje pa opravili na decembrski seji. Tako se bodo izognili financiranju po dvanajstinah, je na konstitutivni seji napovedal župan Darko Menih.
TRS širi ovadbe
Ljubljana, 27. oktobra- Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije - TRS, članica Združene levice je na novinarski konferenci najavila začetek zbiranja podpisov za ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije za odgovornost funkcionarjev v zvezi s celotno investicijo TEŠ 6. Najavili so tudi razširitev že podanih ovadb zoper posameznike
še na Franca Križaniča, ministra za finance v vladi Boruta Pahorja, nekdanjega in sedanjega župana mestne občine Velenje Srečka Meha in Bojana Kon-tiča, ter na nekdanjo odgovorno osebo Rudnika Velenje Milana Medveda. Na ministra za finance Dušana Mramorja so naslovili javno vprašanje, kako se v proračunu za leto 2015 izkazuje podano državno jamstvo oziroma njegovo morebitno unovčenje v višini 460 milijonov evrov.
■ mz
Vozni red Lokalca ob dnevu spomina na mrtve
L
J
W
MESTNA OBČINA
VELENJE
Zaradi zelo povečanega prometa v smeri pokopališč ob dnevu spomina na mrtve bomo v mestni občini Velenje občanom v petek, 31. oktobra, in v soboto, 1. novembra 2014, omogočili vožnjo z brezplačnim mestnim avtobusom Lokalc tudi do pokopališča v Podkraju.
Ta dva dneva bo Lokalc med 7. in 18. uro vsakih 30 minut odpeljal
z glavnega Avtobusnega postajališča Velenje na Gorico, v Šalek, do postaj na Tomšičevi cesti in pri Tržnici ter proti postajališču Rudarski dom (stari Kino). V tamkajšnjem krožišču bo Lokalc obrnil ter pot nadaljeval proti železniški postaji (in ne proti mestnemu stadionu) ter po Partizanski cesti proti Podkraju.
Ker bo v teh dneh promet mimo pokopališča v Podkraju potekal enosmerno, bo Lokalc pot nadaljeval čez Lokovico in po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavil bo na postajališčih pri Cvetličarni Iris ter pri Vili Bianci in se vrnil na Avtobusno postajališče Velenje.
Nova sestava občinskega sveta z županom. Manjka svetnica, ki bo v svetu Občine Šoštanj nadomestila Meniha.
jo bo Peter Radoja (SDS), člani in članice pa so: Srečko Potočnik (Lista Viktorja Dreva), Bojana Žni-dar (SD), Žan Delopst (Mladi za
Šoštanj) in Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika).
Komisija bo svetnike in svetnice Občine Šoštanj pozvala, da pripra-
Bojana Žnidar (SD) bi bila v svetu, če bi tudi bila zadnja na listi SD za volitve v občinski svet. S preferenčnimi glasovi je segla na prvo mesto na listi.
vijo predloge kandidatov, ki bodo delali v devetih komisijah, kolikor jih ima svet Občine Šoštanj.
Trasa Lokalca 31. oktobra in 1. novembra
Stanovanja na Gorici na začetku prihodnjega leta?
Občinski svetniki bodo odločali o spremembah razvojnih programov, s katerim naj bi predčasno kupili parkirišča na Gorici in s tem omogočili zaključek izgradnje stanovanjske soseske.
Mira Zakošek
Takoj po prvo novembrskih praznikih, se bodo zbrali velenjski občinski svetniki na seji, na kateri naj bi izvolili delovna telesa sveta, župan Bojan Kontič pa jim
izgradnjo 132. stanovanj, kolikor smo jih skupaj naročili. Našemu partnerju pri tej gradnji pa ni uspelo pridobiti kreditov, da bi dokončal komercialni del te soseske, kar pa je potrebno, da lahko pridobimo potrebna dovoljenja,« pravi Kon-
letih odkupili (vzeli v finančni lizin ali našli kupca) dva nivoja garaž v parkirni hiši.
Predvideno je, da bi občina še letos za to namenila 900 tisočakov (parkirišča v objektu trenutno znašajo 9500 evrov plus DDV), ki bi
V prihodnjem letu naj bi stanovanja bila končno vseljiva.
bo posredoval v obravnavo tudi prvo vsebinsko točko. Z njo naj bi spremenili občinske razvoj ne programe, in sicer tako, da bi zagotovili dokončanje izgradnje stanovanjske soseske na Gorici, ki jo ves čas spremljajo velike težave.
»Mi smo letos v skladu z dogovori podobno pa velja tudi za državni stanovanjski sklad, zagotovili dovolj sredstev za dokončno
Z
nakupom garažnih mest, za kar bi namenili 900 tisočakov, bodo omogočili denar za dokončno izgradnjo.
tič. O teh težavah so se intenzivno dogovarjali s Stanovanjskim skladom in skupaj tudi našli rešitev, ki naj bi jo zdaj potrdili še velenjski sve-
tniki. Gre pa za to, da bi dogovor iz pogodbe o izgradnji te soseske spremenili toliko, da bi načrtovane zaveze iz let 2015 do 2017 prenesli že v letošnje leto. V pogodbi so se namreč zavezali, da bodo v teh
jih lahko potem namenili dokončni izgradnji objektov, ki so potrebni za tehnični prevzem. Etažno lastnino so že določili, Kontič je pohvalil Geodetsko upravo, ki je to opravila hitro in imajo zdaj vse pogoje, da zaplete z gradnjo na Gorici tudi dokončno rešijo. V tem primeru bi lahko vsem tistim, ki že dolgo nestrpno čakajo na stanovanja, ta razdelili na začetku prihodnjega leta. Vsekakor pa bi s tem razrešili tudi težke zagate, ki jih imajo občani Gorice s parkiranjem na tem območju.



Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 16
4
GOSPODARSTVO
30. oktobra 2014
Plastika Skaza je trdoživa kot plastika sama
Velenjsko družinsko podjetje prejelo prestižno Dnevnikovo priznanje Zlata gazela 2014 za najhitreje rastoče slovensko podjetje - Krizi so se uprli z lastno blagovno znamko - Danes prisotni v dvainpetdesetih državah
Milena Krstič - Planinc
Sredi prejšnjega tedna so v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasili slovensko gazelo, najhitreje rastoče slovensko podjetje 2014. Prestižno Dnevnikovo gospodarsko nagrado je prejelo velenjsko podjetje Plastika Skaza. Več kot dvesto zaposlenih je v zadnjih letih domače uporabnike in uporabnike v kar 52 državah po vsem svetu prepričalo, da plastika ni samo trdoživa, ampak tudi lepa, uporabna in reciklirana tudi ekološka.
V zadnjih petih letih so z novim pristopom, ki temelji na spodbujanju inovativnosti in nenehnem iskanju novih priložnosti, prihodke povečali za skoraj trikrat.
Z direktorico Tanjo Skaza smo se pogovarjali v njihovem prodajno--razstavnem salonu v Velenju, na
Kidričevi, kjer so nekaj dni pred tem gostili Švede, navdušene nad njihovim Organkom. Žirijo ste prepričali z novim pristopom, predvsem pa s tem, da ste verjeli v to, kar počnete. »Spomnim se, kako so nam eni leta 2010, ko smo se odločali za svojo blagovno znamko govorili in dvomili, češ, a boste zdaj, v času krize, začeli delati »brand«? Mi pa smo vedeli, da moramo najti nov pristop in vizijo podjetja zastaviti drugače, da bomo lahko omogočili varnost družinam pri nas zaposlenih, obenem pa poskrbeli za rast. In to nas je rešilo, potisnilo naprej. Naše proizvode poznajo danes v dvainpetdesetih državah po vsem svetu.« Veliko poguma je bilo najbrž potrebnega?
»Seveda. A v času krize ti ne preo-
stane drugega kot dobiti pogum ali pa obstati, kjer si in čakati, da te kaka nova kriza potisne v drugačno razmišljanje. Seveda pa za spremembe potrebuješ dobro ekipo. Če veš, da je sposobna, si upaš. Nikoli pa si vodja sam ne upa brez tistih, ki stojijo za njim.«
Kako pri vas izbirate
kadre?
»Še nekaj let nazaj so me ljudje včasih obsojali, ker sem imela na izbor kadrov svoje poglede. Bila sem zahtevna in še danes sem. Vsak, ki si želi v podjetju dobro pozicijo, mora imeti v sebi kanček samoiniciativnosti in veliko kreativnosti. V ■. vsakem podjetju si želijo kadrov, ki bodo povečali
dodano vrednost. Lo pa lahko naredijo le taki, ki so zmožni delovati samostojno, se timsko povezovati, raz-
mišljajo, so samoiniciativni, imajo ideje, ki jih znajo tudi argumentirati. Pri nas šteje znanje, sposobnost in to, da zaposleni svojo identiteto dokazujejo v podjetju.« Koliko vas je zaposlenih? »Več kot 200. Imamo pa tudi veliko študentov. Li so naš potencial, bodoči odlični, vrhunski kadri. Sama sem začela kot zelo mlada deklica v večjem podjetju, kjer so mi dali možnost za rast, mi omogočili, da odkrijem svoje potenciale, obenem pa, da prevzamem odgovornost ...«. Prihodke ste v zadnjih petih letih povečali za skoraj trikrat. Rekli ste, da ste prisotni v kar dvainpetdesetih državah po svetu.
»Veliko tega, kako je treba nastopati na tujih trgih, smo se naučili od močnih multinacionalk in domačih kupcev. Žal nam je, da se nismo še več od Gorenja, ki nam je tako blizu. Zame je namreč Gorenje simbol in nekaj, v kar verjamem že od otroštva. A sem prepričana, da bomo lahko še pokazali, da znamo skupaj zgraditi kakšno zgodbo o uspehu. Povsod spoštujemo običaje, kulturo in povsod se prilagajamo njihovemu poslovanju. Očitno je
to ključ.«
Nekje sem zasledila, da je Plastika Skaza dokaz, kako trdoživa je plastika?
»Da, še pred leti smo govorili, da plastika ni prijazna okolju. Pri nas to spreminjamo. Ne samo, da je prijazna, je tudi estetsko dovršena in marsikje nepogrešljiva, denimo v avtomobilski, elektroindustriji, pohištveni ... Tudi v nakitu.« Podjetje je v družinski lasti. »Predvsem najprej Martine in Franca, moje tašče in tasta. Hvala jima, da sta omogočila, da sva lahko z možem Igorjem nadgradila temelje, ki sta jih postavila.« Ožja družina?
»Moj mož je moja velika opora. Sama otrokoma privzgajam samodisciplino, mož vanjo vnaša nežnost in toplino. Čeprav smo malo skupaj, čas, ko smo, preživljamo kakovostno in z ljubeznijo. Možu hvala tudi za to, ker mi daje možnost, da se dokazujem, da pokažem, kako močne smo lahko ženske tudi v poslovnem svetu.«
■
Mercator center Velenje je v soboto obeležil svojo četrto obletnico. Praznovali so seveda s kupci. Razvajali so jih z odličnimi popusti in številnimi akcijami.
Zabavala jih je Nuša Derenda, vodja centra Zvonka Rogovnik pa je med njih razdelila veliko torto. Sodelavke so ji z veseljem pomagale.	■
Gospodarske novice
Gorenju IPC pečat odličnosti
Gorenje IPC je prejelo certifikat Excellent SME, pečat odličnosti poslovanja malih in srednjih podjetij. Gre za priznanje za odlično poslovanje, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z uveljavljeno bonitetno hišo Coface Slovenija izdaja najboljšim srednjim, malim in mikro podjetjem, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram še vedno poslujejo pozitivno. To jim povečuje kredibilnost in jih izpostavlja kot primere dobre poslovne prakse. »Poglavitni nameni izdaje certifikata so povečevanje transparentnosti trga, promocija dobrih srednjih, malih in mikro podjetij, promocija varnega poslovanja in promocija dobrih poslovnih običajev, kar so tudi smernice EU za spodbujanje malih in srednjih podjetij k večji poslovni odličnosti,« pravi direktor družbe Gorenje IPC Mirko Rožanc, ki je na priznanje zelo ponosen.
Nov certifikat za Celeio
Arja vas - Mlekarna Celeia iz Arje vasi se ponaša s kar nekaj certifikati in nazivi. Pred nedavnim je prejela nov certifikat, tokrat s področja varovanja okolja. Prejela ga je za papirno, kartonsko ter plastično embalažo.
Certifikat ji je podelila družba Interseroh iz Ljubljane, katerega 100 odstoten lastnik je sistem Interseroh Austria GmbH. Kot so zapisali v obrazložitvi, je mlekarna z recikliranjem omenjenih materialov prihranila 221 ton materialnih virov, kar je enako 522 jablanam. Poleg tega je s tem zmanjšala izpuste toplogrednih
plinov za dobrih 22 tisoč 600 kilogramov.
Vsak Slovenec je dolžan 14.000 evrov
Ljubljana, Skupni javni dolg Slovenije se je ob koncu drugega četrtletja povzpel na 28,75 milijarde evrov, kar je 78,3 odstotka BDP. Na letni ravni se je med članicami EU najbolj zadolžila Slovenija. Zadolženost Slovenije se je v zadnjem letu povečala za slabih sedem milijard evrov, vsak Slovenec pa je zadolžen skoraj za 14.000 evrov. Za primerjavo. Hrvaški javni dolg je dosegel 77 odstotkov BDP-ja.
Tuš se otepa s težavami
Celje, S težavami se še vedno otepa Mirko Tuš. Po tem, ko je pred kratkim prodal Tušmobil Telemachu in pridobil nekaj prepotrebnega denarja, zdaj zapira trgovine na drobno v Bosni in Hercegovini. Po zadnjih podatkih tamkajšnjim dobaviteljem dolguje 10 milijonov evrov.
V Polzeli skrivnostni partner
Polzela, Skrivnostni morebitni strateški partner v Tovarni nogavic Polzela opravlja skrbni pregled te tovarne, ki naj bi ga končal do konca meseca. Vodstvo Polzele je sicer pričakovalo, da bo ta strateški partner, ki je podal zavezujoče pismo o nameri, skrbni pregled predvidoma končal že prejšnji teden.
Avto Celeia obogatil ponudbo s peugeoti
Znana avtomobilska družina Jakopec je že pred leti razširila ponudbo avtomobilov opel na širše Celjsko območje, kjer sta korenine, ki sta jih pognala Berta in Jože Jakopec, širila njuna hčerka Berti z možem. Avtomobilizem pa očitno ostaja v družini. Vnuk Mitja Meško je v družinsko podjetje »prinesel« še celotni program Peugeota. Prejšnji teden so na Ipav-
Z leve: Mitja Meško, direktor Avto Celeia, Zvonimir Meško, Berta Meško, Jože Jakopec,
Berta Jakopec.
čevi v Celju odprli sodoben salon s celovito servisno ponudbo in ob tej priložnosti predstavili najnovejšega aduta peugeot 508. Mitja Meško, direktor Avta Celeia, pod okrilje katerega sodi novi salon, je poln velikih načrtov in prepričan, da bo kolektiv devetih zaposlenih peugeote dobro prodajal na širšem celjskem območju.
Salon Škoda PSC Praprotnik dobil novo podobo - Kmalu po tej poti tudi servis
Velenje, 23. oktobra - 20-letni jubilej so v PSC Praprotnik zaznamovali z otvoritvijo prenovljenega razstavnega salona vozil Škoda. Ustvarili so prostor, kjer se boste počutili prijetno in domače, si lahko ob ogledu ali nakupu avtomo-
bilov vzeli čas za kavico in klepet, med tem ko se bodo vaši otroci lahko brezskrbno igrali.
Praprotnikovi, uspešno družinsko podjetje, so lani prejeli že tretji laskavi naziv trgovca leta. Sedaj načrtujejo še prenovo ser-
Trak so prerezali (z desne): Nejc Praprotnik, direktor Vlado Praprotnik, vodja prodaje, Monika Praprotnik-Konečnik, Porschejev direktor znamke Škoda, Petr Podlipny in župan Bojan Kontič.
visne delavnice in obljubljajo tudi kakšno novo delovno mesto.
■

30. oktobra 2014	S
Kaj se dogaja v ZKZ-ju Mozirje?
Od 180 proizvajalcev mleka v Zgornji Savinjski dolini 170 odpovedalo sodelovanje s tamkajšnjo zadrugo - Proti uvedbi stečaja največji upniki
Tatjana Podgoršek
Prejšnjih teden je v Zgornji Savinjski dolini odmevala novica, da naj bi od 180 tamkajšnjih proizvajalcev mleka kar 170 odpovedalo sodelovanje z Zgornjesa-vinjsko kmetijsko zadrugo ZKZ Mozirje. Od tega se jih je blizu 50 odločilo za sodelovanje s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, nekaj jih je ostalo pri Ljubljanskih mlekarnah. Za te naj bi odkup mleka izvajalo podjetje Davidov hram, veletrgovina Ljubno ob Savinji. Za takšen ukrep naj bi se odločili zaradi nerednega plačila za mleko.
Informacije so nam na ZKZ-ju potrdili. Ni pa predsednik njenega upravnega odbora Ciril Turk potrdil informacije o predlogu za uvedbo stečajnega postopka. Dejal je, da je sicer ta možen, vendar so proti take-
O podjetju
Začetek dejavnosti podjetja Avto Shop Podgoršek iz Šoštanja sega že v daljno leto 1994, ko je Marjan Podgoršek ustanovil omenjeno gospodarsko družbo. Njihov lokal je bil v bližini mestnega jedra in se je raztezal na 50 m2. Sčasoma je bilo prostora premalo in zato so se lotili velike investicije. Zgradili so sodoben in prostoren objekt, v katerega so se preselili leta 1998. Na tej lokaciji, Metleče 10 pri Šoštanju, tik ob magistralni cesti Šoštanj - Topolšica, se nahajajo tudi danes. Pomembnoje, daje njihovim strankam na voljo veliko asfaltirano parkirišče. V njihovi trgovini so vam na voljo rezervni deli za vse vrste vozil, vavtomehanični delavnici pa za vas opravijo kakovosten servis vašega vozila.
mu ukrepu največji upniki zadruge, banke in Mercator.
Za pridobitev certifikata mesec dni
Z odločitvijo proizvajalcev mleka, da bodo poslej tega oddajali Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, se je med petimi odkupovalci v Zgornji Savinjski dolini pojavila mlekarna Celelia iz Arje vasi. Glede na to, da mlekarna odkupuje le mleko s certifikatom Brez gensko spremenjenih organizmov, tega pa kmetje iz Zgornje Savinjske doline nimajo, nas je zanimalo, kako je odkup možen. Po zagotovilih direktorja mlekarne Marjana Jakoba gre za zdaj za odkup od 5.000 do 7.000 litrov mleka na dan, ki ga strogo ločijo od ostalih odkupljenih količin. Zbirajo ga v posebni cisterni in z njim oskrbujejo italijanski trg. Jakob je še
Odslej Euroservis
Letos, ob 20. obletnici, je uspel Avto Shopu Podgoršek veliki met: postali so del priznane globalne servisne mreže, Euroservis, ki jo trenutno predstavlja več kot 5.600 servisov po Evropi in Južni Ameriki.
Zakaj izbrati Euroservis
Izbira Euroservisajevečkot logična ker imajo strokovno usposobljen kader, vrhunsko opremljene servisne delavnice,vgrajujejo rezervne dele originalne kakovosti in imajo pošten odnos do strank in enoletno jamstvo.
povedal, da imajo novi dobavitelji mleka na voljo mesec dni za pridobitev certifikata. Posebnih težav ne pričakujejo, saj so vključeni v ukrep kmetijsko okoljskih plačil razvoja podeželja, ki med drugim določa uporabo krmil, hrane za živali brez gensko spremenjenih organizmov. Kako ga kmetje izpolnjujejo, bo v teh dneh preverila posebna komisija Inštituta za kakovost in certifika-cijo Univerze v Mariboru.
Ob tem naj še omenimo, da ZKZ prodaja oziroma oddaja v najem svoje nepremičnine, predvsem trgovine in gostinske lokale. Zadruga je bila doslej ena od zelo pomembnih odkupovalk mleka Ljubljanskim mlekarnam, med tremi najkakovostnejšimi dobavitelji surovine sta bili v lanskem kvotnem obdobju
kar dve iz Zgornje Savinjske doline.
■
Prednosti Euroservisa so številne:
•	nižje cene servisiranja (vozila ni potrebno servisirati na pooblaščenih servisih);
•	zagotovljena garancija proizvajalca vozila (za vsa vozila v garanciji le-ta še vedno velja);
•	vgradnja originalnih rezervnih delov po bistveno nižjih cenah (pod svojimi blagovnimi znamkami).
Servis za vse znamke in starosti vozil
Na voljo vamje: hitri servis, vul-kanizerstvo, mehanična popravila, zavorni sistemi, klimatski sistemi, avtoelektrika, diagnostika, avto optika, karoserijska popravila, vzmetenje, svetila, dodatna oprema.
Na Premogovniku odgovarjajo, da že od leta 1960 sistematično zbirajo in obdeluje podatke o sloju premoga v Šaleški dolini. Podatke o zalogah premoga vsako leto dostavijo republiški Komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki deluje v sklopu Geološkega zavoda Slovenije. Na podla-
Kljub varnostnim ukrepom, ki jih izvajajo, se stebrnim udarom ni moč izogniti
Rudarska dela v podzemlju povsod po svetu spremljajo različni nevarni pojavi in Premogovnik Velenje pri tem ni nobena izjema. Vzroki za nastanek teh pojavov so različni, tveganje za njihovo pojavnost pa, kot zatrjujejo v Premogovniku, zmanjšujejo na najnižjo možno raven z zagotavljanjem čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu.
V ta namen imajo izdelan načrt obrambe in reševanja, v katerem imajo jasno opredeljene naloge, da bi tovrstne ukrepe preprečili, pa tudi, kako ukrepati, če do njih pride. Vse to nadzirajo z Varnostnim sistemom, ki ves čas spremlja vse, kar se v Premogovniku dogaja.
»S stebrnimi udari - hipna sprostitev napetosti v hribini - se v velenj-
premoga v Premogovniku Velenje je bil izdelan na osnovi strokovne obdelave rezultatov izvedenih raziskovalnih rudarskih del, kar je zajelo 700 vrtin s površine v skupni dolžini 215 km, 2450 jamskih vrtin v skupni dolžini 120 km in približno 8 km letno izdelanih jamskih prostorov.
skem Premogovniku srečujemo že vrsto let. V zadnjem obdobju, še posebej po stebrnem udaru 15. oktobra lani, smo uvedli še dodatne varnostne ukrepe, ki sicer vplivajo na zmanjševanje proizvodnje, vendar je varnost zaposlenih vedno na prvem mestu,« poudarjajo in dodajajo, da se s temi problemi redno ukvarja skupina strokovnjakov, ki je določila tudi ukrepe za njihovo obvladovanje. Pri tem sodelujejo z nemškimi, češkimi in poljskimi strokovnjaki, sodelujejo pa tudi v štirih mednarodnih projektih in računajo, da bodo zanje prejeli nepovratna sredstva v višini milijona evrov.
Rezultat dobrega preventivnega dela je dejstvo, da se število delovnih nezgod na premogovniku vztrajno zmanjšuje. Če so še pred dvajsetimi leti imeli več kot 1000 nezgod na leto, se je ta številka v zadnjih letih spustila krepko pod 100. Analiza nezgod med letoma 2009-2013 kaže, da je bilo pred petimi leti 82 nezgod, pred štirimi leti 92 nezgod, leta 2011 58 nezgod, leto kasneje 76 nezgod in leta 2013 77 nezgod. Do avgusta letos beležijo 61 nezgod. Kot nezgode štejejo
juje, da je količina zalog ustrezno ovrednotena in da je zalog premoga v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje do konca obratovanja TEŠ 6 dovolj,« pravijo na Premogovniku.
■
tudi manjše poškodbe pri delu, ki imajo za posledico zgolj nekajdnevno odsotnost z dela. Število težjih nezgod pri delu, ki imajo resnejše posledice za zdravje poškodovanih delavcev, pa je kljub naravi rudarskega dela, iz leta v leto manjše - v tem letu takšnih nezgod ne beležijo.
V Premogovniku Velenje redno, čez vse leto, potekajo inšpekcijski pregledi, iz njih pa je razvidno, da delo poteka in se izvaja v skladu z veljavno rudarsko zakonodajo in predpisi. Tudi ob ustavitvi odkopa CD1 v jami Preloge, zaradi zate-snitve odvozne proge kot posledice povečanih pritiskov v okolici proge, je bil v petek, 17. oktobra, in v ponedeljek, 20. oktobra, opravljen izredni inšpekcijski nadzor. Pregled sta opravila rudarska inšpektorja Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. O nadzoru je sestavljen zapisnik, iz katerega je razvidno, da inšpektorji v jami Premogovnika Velenje niso ugotovili nobenih nepravilnosti in da delo poteka skladno z Zakonom o rudarstvu.
■
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 5
GOSPODARSTVO
5
Proučevanje volne različnih pasem ovac
Solčava - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je pred nedavnim v Solčavi predstavil projekt Lana-tura. Izvaja ga v sodelovanju z Zvezo rejcev drobnice Slovenije.Trajal naj bi do konca leta, denar zanj pa so pridobili iz Evropskega regionalnega sklada, program
čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013. Namenjen je proučevanju volne različnih pasem ovac.
Predstavitev projekta v Solčavi ni naključna. Volna solčavsko-jezerske ovce se je namreč izkazala med vsemi za najboljšo. Ob tej priložnosti so zainteresirane seznanili tudi, kako morajo ostriči ovce, da bodo pridobili čim več volne za predelavo in čim manj za odpad, oziroma kako lahko uporabijo neuporabno volno v vrtnarstvu in pri pridelavi zelenjave.
■ Tp
Premogovnik ima dovolj zalog
Zadnje poročilo o stanju zalog premoga je bilo izdelano konec septembra; v njem zagotavljajo, da je premoga dovolj za celotno življenjsko dobo šestega bloka
Mira Zakošek
V času, ko je velenjski premo^ govnik v veliki negotovosti, se v javnosti pojavljajo vprašanja in ugibanja, kakšne so zaloge lignita in če
bodo te zadostovale za celotno življenjsko dobo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. To zanima tudi šoštanjske in velenjske svetnike.
Poročilo je verificirala neodvisna mednarodna institucija IMC -Montan Consulting GmbH iz Nemčije
gi vseh podatkov in vseh do sedaj izdelanih vrtin so izdelani elaborati o zalogah, v katerih se na osnovi obstoječih podatkov vsakič znova preračunajo razpoložljive količine zalog. Omenjeni komisiji morajo podatke posredovati vsako leto konec leta, elaborate pa izdelujejo vsakih pet let. Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov
Zadnje uradno verificirano potrdilo o stanju bilančnih in odkopnih zalog premoga je bilo izdelano 25. septembra letos. »V Potrdilu o stanju zalog in virov mineralne surovine je navedeno, da je v jamah Premogovnika Velenje na razpolago še 162.500.000 ton bilančnih (od tega je po stanju na dan 31. 12. 2013 126.750.000 ton odkopnih) zalog premoga, kar je več kot dovolj za delovanje Termoelektrarne Šoštanj. Tudi neodvisna mednarodna institucija IMC - Montan Consulting GmbH iz Nemčije je leta 2011 po naročilu Holdinga Slovenske elektrarne opravila revizijo zalog premoga. V njihovem poročilu je navedeno, da Premogovnik Velenje predstavlja referenčno točko v premogovništvu Zahodne
Na dan 31. decembra lani je imel premogovnik 126 milijonov ton odkopnih zalog premoga
Evrope. Njihovo končno mnenje potr-
Zaloge so ocenili s pomočjo 700 vrtin s površine v skupni dolžini 215 km, 2450jamskih vrtin v skupni dolžini 120 km in približno 8 km letno izdelanih jamskih prostorov. (foto: M. Beškovnik)
Inšpektorji niso ugotovili nepravilnosti
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
6
DOMA IN PO TUJEM
Men
30. oktobra 2014
OD SREDE D® T®
Sreda, 22. oktober:
Noč je prinesla močno neurje, ki je v nekaterih delih države za seboj pustilo pravo razdejanje -poplavljena območja, odrezane ceste in uničeni objekti so pričali o veliki škodi.
Vlada je po več urah razprave soglasno sprejela ukrepe za rebalans proračuna za leto 2015.
Svoje ogorčenje so hitro izrazili sindikati javnega sektorja, ki jim ni povšeči predlog načrtovanega znižanja različnih dodatkov.
žabje*
perspektiv«
njegovo infrastrukturo ogledala tudi skupina džihadistov.
Po trinajstih letih so se britanske bojne enote dokončno umaknile iz Afganistana in nadzor predale tamkajšnjim oblastem.
Brazilci so volili predsednika - izbrali so dosedanjo predsednico Dilmo Rouseff.
Volili so tudi Ukrajinci. Največ glasov so namenili prozahodnim strankam, ki bodo imele v vrhovni radi trdno večino.
Ponedeljek, 27. oktober:
Neurja po državi so (spet) povzročila ogromno
škodo.
Vlada je s položaja direktorja Slovenske obve-ščevalno-varnostne agencije razrešila Staneta Štembergerja in na njegovo mesto imenovala Andreja Očka.
Sodišče v Zagrebu je zagrebškemu županu Milanu Bandic in še enajstim ljudem odredilo 30-dnevni pripor, saj naj bi mestu povzročili za 2,6 milijona evrov škode.
V	Jeruzalemu je voznik avtomobila zapeljal v skupino ljudi na železniški postaji in ubil dojenčka, več ljudi pa ranil.
V	Kanadi je pred vojnim spomenikom v Ottawi oboroženi neznanec streljal na kanadskega vojaka in ga smrtno ranil.
Četrtek, 23. oktober:
Ugotavljali smo, da je neurje samo na območju Poljanske doline povzročilo za več kot 30 milijonov evrov škode. Država je napovedala, da bo zagotovila nujna sredstva (400 tisoč evrov) za očiščenje strug in sanacijo cest.
Postojnska občinska volilna komisija je po ponovnem štetju glasovnic potrdila, da je bil za novega župana izvoljen Igor Marentič, ki je zmagal z dvema glasovoma prednosti.
Precej ogorčenja je sprožil minister za finance Dušan Mramor, ki je predlagal, da bi njegovima državnima sekretarjema zvišali plačo. Drugi
Smo v resnici pripravljeni na bolnike z ebolo?
Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA obtožil ogrožanja svetovne varnosti z vsiljevanjem »enostranskega diktata« drugim državam. Tudi za krizo v Ukrajini je okrivil Zahod.
Sobota, 25. oktober:
V stranki SLS so potrdili, da se bližajo volitve novega predsednika stranke, na katerih Franc Bogovič ne bo kandidiral.
Skrbi s stranko je imel Alenka Bratušek. Napovedala je, da bo kmalu sklicala seje organov stranke, kjer se bodo »pogovorili, kako naprej in kaj je najboljše za stranko«.
Miro Cerar je bil govornik na proslavi v Radovljici ob 23. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. »Enotnost, ki smo jo izkazali v prelomnih zgodovinskih trenutkih, je potrebna tudi danes,« je dejal ob tem.
Janeza Janša je prek odvetniške pisarne Matoz na ustavno sodišče že vložil pritožbo zaradi odvzema mandata.
V Rimu se je zbralo več sto tisoč protestnikov, ki so izražali svoje nestrinjanje z napovedanimi ukrepi vlade na področju trga dela.

■i .m ■ : - ■ ftf ■
Cerar bo Smerkoljevo predlagal za novo ministrico brez resorja.
Premier Cerar je sporočil, da bo na izpraznjeno mesto ministrice brez resorja, ki ga je za seboj pustila komisarka Violeta Bulc, predlagal Alenko Smerkolj.
Na srednji šoli v Estoniji je dijak med poukom ustrelil učiteljico nemščine, ki je zaradi poškodb umrla.
Na volitvah v Tuniziji je zmago razglasila sekularna stranka Nida Tunis, medtem ko je do zdaj vladajoča islamistična stranka Enahda, že priznala poraz.
Predstavniki 21 azijskih držav so v Pekingu podpisali sporazum o ustanovitvi azijske infrastrukturne investicijske banke, ki bo začela delovati do konca prihodnjega leta.
Protestniki so jezni predvsem zaradi politike na področju zaposlovanja mladih.
Torek, 28. oktober:
Davek na sladke pijače naj bi v proračun prinesel 8 milijonov evrov.
ministri so predlog zavrnili.
Računali so, koliko naj bi se v proračun nateklo s trošarino na sladkor in druge dodatke v brezalkoholnih pijačah. Obljubljenih osem milijonov je bilo mamljivih za vlado, tudi zdravniki so bili za, proizvajalci pa so opozarjali, da sektor tega ne bo prenesel.
Voditelji članic EU so skušali v Bruslju doseči dogovor o energetskih in podnebnih ciljih do leta 2030.
Petek, 24. oktober:
Evropska komisija je sprostila izplačilo evropskih sredstev Sloveniji, ki jih je zaradi ugotovljenih nepravilnosti zadržala marca. Veselili smo se priliva 248 milijonov evrov.
Policisti na Ravnah na Koroškem so obravnavali prebežnika iz Nigerije, za katerega so posumili, da bi bil lahko okužen z ebolo.
V napadih na Sinaju v Egiptu je bilo ubitih najmanj 28 pripadnikov varnostnih sil. Odgovorni naj bi bili islamski skrajneži.
Iran se ni zmenil za pozive mednarodne javnosti in je obesil 26-letno žensko, ki je umorila moškega, potem ko jo je skušal posiliti.
Svetovna zdravstvena organizacija je z zaskrbljenostjo sporočila, da je z ebolo okuženih že več kot 10 tisoč ljudi, ta smrtonosni virus pa je zahteval vsaj 4922.
Nedelja, 26. oktober:
Iz Banke Slovenije so sporočili, da bi po neugodnem scenariju obremenitvenih testov konec leta 2016 NLB in NKBM izkazovala kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. A guverner banke Boštjan Jazbec je pristavil, da posledic za davkoplačevalce ne bo.
Policisti so opozorili, da so v ZD Ravne na Koroškem pred dvema dneva pri obravnavanju primera bolnika, ki naj bi bil okužen z ebolo, rav-
Vlada je imela delo. Oblikovala je novo deklaracijo slovenske zunanje politike in napovedala, da jo bo dala v potrditev poslancem.
Vrhovno sodišče je zavrglo pritožbo KPK na upravni spor, ki ga je sprožil zastopnik Alenke Bratušek, in sicer iz administrativnega razloga: Štefanec namreč ni navedel, da ima opravljen pravosodni izpit.
Sindikati javnega sektorja so spet izrazili ostro nasprotovanje predlaganim ukrepom, saj gre po njihovem mnenju za neprimeren pritisk vlade.

/VLB

Obremenitveni testi za slovenske banke niso spodbudni.
nali neustrezno. V ZD Ravne so očitke zavrnili.
Britanski poslanec Barry Sheerman je zahteval omejitev števila turističnih ogledov parlamenta, saj je ugotovil, da si je v okviru vodenih ogledov
Jure Trampuš
Dogaja se tisto, kar bi lahko pričakovali. Največji slovenski investicijski projekt po izgradnji avtocestnega križa odstira svojo temno stran. Šesti blok šoštanjske elektrarne, ki naj bi dolini prinesel razvojni preboj in hkrati ohranil množico delovnih mest, se seseda. Res deluje in proizvaja čistejšo energijo kot njegovi predhodniki, a ekonomsko postaja vedno bolj vprašljiv. Bo res vsako leto prinašal nekaj milijonsko izgubo?Kako bo s ceno elektrike? Kam se bo skril lignit? Bodo služili uvozniki premoga? Zakaj seje vse skupaj dražilo? Skoraj vsi pomisleki, ki so jih pred leti »širili nasprotniki Šaleške doline«, postajajo resničnost. Vložene so bile kazenske ovadbe. Nekdanji šef projekta je v preiskavah, pred preiskovalnimi organi ni znal pojasniti izvora svojega premoženja, zgodila naj bi se tatvina dokumentov. Izgradnja šestega bloka je postala metafora za slabo voden, načrtovan, koruptiven državen posel. Za vse, kar je narobe s Slovenijo. Kot Velenjčan se pač ne morem počutiti dobro. Dolina postaja talka industrije, ki jo je ustvarila. Ne sprenevedajmo se: premogovnik in elektrarna sta naredila Šaleško dolino. V dobrem in slabem. Naredila sta moderno, zeleno mesto in hkrati potopila hiše in vasi. Obnašata se socialno odgovorno, podpirata kulturo, šport, izobraževanje, a sta hkrati kriva za onesnaževanje in degradacijo okolja. Mnogim generacijam sta dajala kruh, je pa njuna gospodarska in politična moč dušila alternative.
In točno to, popolna odsotnost kritičnega pogleda, je usodnega pomena. Ko je padla odločitev za šesti blok, je bilo v njegovo izgradnjo usmerjanja vsa energija. Osredotočenost je bila tolikšna, da so skeptik postali nasprotniki, kritiki sovražniki. Dvom je bil prepovedan. Ko se danes začenja po malem govoriti o odpuščanju v elektrarni in morebitnem uvažanju premoga - kajti blok bo seveda ostal, nihče ga ne bo porušil, še desetletja bo proizvajal elektriko - glavni krivec ni le v Ljubljani, ampak tudi doma. Dobronamernost in lokalpatrioti-zem nista opravičili, prej izgovora. Krivda je v politiki, gospodarstvu, pri odločevalskih elitah, ljudeh, ki so v sklicevanju na rudarje in na malega človeka našli svoje koristi, ki so namenoma podžigali sovraštvo do Ljubljane, ki so prirejali ekonomiko projekta, ki so povečevali moč bloka, ki so govorili o socialni komponenti, ekonomsko pa spregledali.
Velika politika je dobro vedela, da je pravi namen izgradnje šestega bloka zagotovitev delovnih mest nekega okolja, ki je pozabilo na svoj razvoj. S čimer ni nič narobe, a veliki minusi in kriminalna dejanja, ki so se projektu priključili, bi bili bistveno manjši, če bi se v dolini zavedali, da investicija potrebuje dober nadzor in ljudi, ki se nanjo spoznajo. Tega ni bilo. Vse skupaj je podivjalo. Na koncu se lahko zgodi najhuje, grenek paradoks šaleške vsevednosti. Zaradi različnih vzrokov bo lignita vedno manj, posledično bo manj rudarjev, s premogom pa bodo služili tisti, ki ga bodo pripeljali. Socialna komponenta šestega bloka bo koristila trgovcem, mesto pa bo začelo ugašati. Podobo kot so v Sloveniji ugasnila že druga rudarska mesta. Rudnik sicer z različnimi študijami dokazuje, da je premoga (za zdaj) dovolj, a v štiridesetih letih, kolikršrna je življenjska doba šestice, se lahko še veliko spremeni. Bi lahko bilo drugače? Seveda. Kdo je koga vseskozi vodil za nos? Kdo je vseskozi lovil lasten rep? Kdo je pozabljal, da svet obstaja tudi zunaj premoga? Naj ponovim, omnipotentnost rudnika in elektrarne sta v dolini dušila alternativo. In bila hkrati dober izgovor. Zasanjana očaranost nad visokimi dimniki in gigavatnimi urami je končana. Mesto je veliko več kot zgolj en industrijski obrat. Morda danes dobiva še zadnjo priložnost, da se tega tudi zave.
Na obisku v Sloveniji je bil predsednik
Albanije.
Predsednik države Borut Pahor je sprejel albanskega predsednika Bujara Nishanija.
V Nemčiji so se soočali z valom beguncev iz Sirije. Strinjali so se, da so nanj popolnoma nepripravljeni, zato so sklicali konferenco, na kateri bodo skušali poiskati rešitev za namestitev in pomoč sirskim beguncem v regiji.
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je za zaprtimi vrati tri ure in pol pričal na sojenju o domnevnem paktu, ki naj bi ga v 90. letih sklenili visoki politiki, vrh policije in šefi sicilijanske mafije Cosa Nostra.
Čezmejno turistično koriščenje podzemnih jam
Solčava - Obir Tropfsteinhöhlen, Center Rinka, Občina Solčava in kmetija Rogar so partnerji v projektu čezmejnega turističnega koriščenja podzemnih jam v vzhodnih Karavankah Cavetours. Zaključujejo ga v teh dneh.
V okviru projekta urejajo infrastrukturo za vznemirljiva doživetja, povezana s podzemnimi jamami: tematski park (šotorišče kromanjonskih lovcev na kmetiji Rogar), razstavo fosilov in podzemnih jam v Solčavi, tematsko pot jamskega medveda od muzeja Firšt do Potočke zijalke, dodatno osvetlitev v Obirskih jamah. Pripravljajo pa še integralni turistični paket in vsebine za spletne strani, informacijske ekrane ter turistični katalog.
Marko Slapnik, direktor Centra Rinka Solčava je povedal, da bodo turistični paket in storitve izdelali za določene ciljne skupine, v izdelavi pa je še čezmejni generalni turistični koncept Jame v vzhodnih Karavankah. Poleg tega izdelujejo skupno zasnovo tematskih poti in čezmejnega transferja gostov, v zaključni fazi je priprava načrta interpretacije podzemnih jam. Po zagotovilih Slapnika bodo rezultati projekta obogatili turistično ponudbo sodelujočih pomladi prihodnje leto.
■ tp

Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 7
30. oktobra 2014
ZANIMIVO
7
Zavod za zaposlovanje odprtih vrat
Zainteresirani javnosti pokazali, kaj in kako delajo
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 23. oktobra - Zavod za zaposlovanje Velenje je na svojih šestih lokacijah (v Velenju, Dravogradu, Mozirju, Radljah ob Dravi, Ravnah na Koroškem in Slovenj Gradcu) v četrtek pripravil dan odprtih vrat. Nanj je povabi! iskalce zaposlitve, zaposlene, šolajoče, podjetnike, obrtnike, predstavnike institucij v lokalnem okolju, predstavnike občin, skratka vse, ki jih zanima kaj in kako delajo ter katere storitve in informacije jim lahko nudijo.
Na dnevu odprtih vrat se jim je na Uradu za delo Velenje pridružilo tudi pet delodajalcev, ki so izvedli hitre zmenke z zainteresiranimi kandidati za zasedbo delovnih mest, ki jih potrebujejo (Plastika Skaza -strojni tehnik in skladiščnik, Terme Topolšica - kuhar in natakar, Cvetličarna Orhideja - cvetličarko, zasebni vrtec Bambi - vzgojiteljico in varuhinjo, Moško Frizerstvo Andreja Pristovšek, s. p. - frizerko). »Posebej za ta dan pa smo pripravili tudi delavnice, na katerih so imeli udeleženci priložnost slišati, kako zelo pomembni so dobri zaposlitveni cilji na poti do zaposlitve,« je povedala Branka Škulj Nussdorfer z Zavoda za zaposlovanje Velenje. Vrata so bila zainteresiranim odprta ves dan, že v prvih treh urah pa so bili z obiskom zelo zadovoljni,
zadovoljni pa so bili tudi obiskovalci.
Mladenič, star bo 30 let, živi v okolici Velenja, je ravno končal pogovor pri enem od potencialnih delodajalcev, ko smo ga ustavili. »Publicitete« si ni želel, zato brez imena in priimka. Povedal je, da skoraj vsak teden napiše eno ali dve prošnji za zaposlitev, da išče to v
zelo majhen. Sprejel pa bi karkoli,« je povedal. Tudi po opravljenem kratkem predstavitvenem pogovoru s potencialnim delodajalcem ni bil preveč optimističen. »Tukaj se na rezervo ne moreš veseliti. Si potem, ko nisi sprejet, preveč razočaran,« je dejal.
Boljše volje so bili trije fantje, ki so se udeležili informativnega
Na
UD Velenje se je letos zaradi zaposlitve iz evidence odjavilo 1.406 oseb, kar je skoraj desetina več kot lani tak čas, na Uradu za delo Mozirje pa 326, kar je 15 odstotkov več
svoji smeri - strojništvo, a da redne zaposlitve doslej še ni našel. »Tu in tam se najde kaj občasnega.« Prijavlja se praktično na vsa razpisana delovna mesta. »Glede na število prijav pa je odstotek odgovorov
Želel se je predstaviti (še enemu) delodajalcu. Publicitete ni želel.
seminarja in predstavitve storitev Kariernega središča. Morda zato, ker še ni dolgo, ko so stopili na trg dela in še nimajo pretrdih izkušenj s tem, kako neizprosen je. Tadej Zupanc iz Velenja išče svojo prvo službo, delo elektrikaija. »Eno leto že pišem prošnje, spremljam objavo prostih delovnih mest ... « Tudi Gašper Blažič je električar. »Na dnevu odprtih vrat sem izkoristil še eno priložnost, da pridem na pogovor za službo in da slišim, kakšne možnosti imam.« Aljaž Lampret iz Gaberk pa je letos končal izobraževanje iz mehatronike. Med prijavljenimi iskalci zaposlitve je še »svež«. Zadovoljen je bil z informacijami, kje naj išče zaposlitev in kako ... »Doslej na pogovoru z delodajalci še nisem bil, resnici na ljubo pa sem doslej napisal le dve prošnji,« je povedal. Dodal pa, da se tudi sam tako kot številni mladi danes vse bolj in vse pogosteje spogledujejo s tujino. »Ne bi pomišljal; če bi tam dobil delo, bi šel.«
■
Tadej Zupanc, Aljaž Lampret in Gašper Blažič pri svetovalkah zaposlitve Aniti
Navotnik in Lili Grazer.

¡B
Nabžba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropskaunija
Kohezijski sklad
Konec septembra je bila s slovesnostjo zaključena gradnja komunalne infrastrukture v okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini«. Projekt sta realizirali investitorki Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj skupaj s koordinatorjem projekta Komunalnim podjetjem Velenje. Sedaj teče 365-dnevni rok za reklamacijo morebitnih napak.
V okviru projekta je bilo zgrajenih dodatnih 8 kilometrov kanalizacijskega omrežja, v katerega se stekajo komunalne odpadne vode več kot 600 na novo priključenih uporabnikov iz mestne občine Velenje in občine Šoštanj. Dela so se začela jeseni leta 2012, priprave na projekt pa so stekle že leta 2006; takoj, ko je bila zaključena gradnja Centralne čistilne naprave Šaleške doline. Ko je bila oktobra 2011 izdana odločba organa
upravljanja o dodelitvi sredstev iz Kohezijskega sklada za projekt celovitega odvajanja in čiščenja odpadne vode v Šaleški dolini, so priprave in druge aktivnosti še hitreje stekle.
Kljub zelo dobri opremljenosti obeh občin s kanalizacijskim omrežjem, je bilo v Velenju in Šoštanju še vedno več območij, od koder so odpadne vode odtekale v okolje - največkrat neposredno v vodotoke. Zdaj je kanalizacijsko omrežje sklenjeno, odpadne vode pa se še v večji meri odvajajo na Centralno čistilno napravo, od koder jih očiščene vračajo v Pako.
Projekt je obsegal izgradnjo osmih manjkajočih kanalizacijskih odsekov (v vsaki občini po štiri) in črpališča v Florjanu. V mestni občini Velenje so kanalizacijsko omrežje zgradili oziroma dogradili na območjih: Šalek-Paka levi breg, Gorica-Zgornji Šalek,
Straža (pod Jakcem na levem bregu Pake) in v Podkraju. V občini Šoštanj so s projektom pridobili manjkajoči del kanalizacije v Metlečah, dva nova odseka na območju Florjana (Skorno-Flor-jan in Florjan- Mlakar) ter kanalizacijo na Koroški cesti, severovzhodno od železniške proge. Vsa dela so bila zaključena po terminskem načrtu, do zaključka projekta pa so bila pridobljena tudi vsa uporabna dovoljenja.
Občini sta projekt uresničili s pomočjo sredstev Kohezijskega sklada Evropske unije (68,27 %) in proračuna Republike Slovenije (12,05 %). Znesek, ki sta ga morali zagotoviti iz lastnih sredstev, je znašal približno petino (19,68 %) vrednosti projekta. Zaradi skrbnega načrtovanja in vodenja je bil projekt zaključen z nižjimi stroški od prvotno načrtovanih.
Izgradnja manjkajočih delov ka-
nalizacije je pomembna razbremenitev pritiskov na Pako, ki je zaradi svoje majhne vodnatosti in intenzivnih človekovih dejavnosti eden bolj obremenjenih slovenskih vodotokov. Zaradi projekta so se ob povišani stopnji varnosti pred onesnaževanjem voda izboljšali življenjski pogoji prebivalcev in kakovost površinskih voda.
Operacijo delno financira Evropska unija iz Kohezijske-ga sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013, razvojne prioritete: Varstvo okolja - področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
dr. Emil Šterbenk, ERICo
Odgovornost je na strani dijakov
Od povprečno prijavljenih 1120 dijakov na Šolskem centru Velenje jih malica na dan dobrih 1000 - Med njimi tudi dijaki s subvencionirano prehrano
Tatjana Podgoršek
Po nekaterih informacijah naj bi se v tem šolskem letu na šolah Šolskega centra prijavila za malico glavnina dijakov, dejansko pa naj bi jih zaužila topel obrok dobra polovica. Med tistimi, ki naj bi pogosto izpustili obrok in jih predhodno niso odjavili, naj bi bili tudi dijaki s 100 odstotno subvencijo prehrane. Starši slednjih se ob prejemu položnice pritožujejo. Informacije smo preverili pri koordinatorju šolske prehrane na Šolskem centru Velenje Rajmondu Valclu.
»Nekaj od tega drži,« je povedal Valcl in nadaljeval:«V šolskem letu 2014/2015 je od 1874 dijakov šol centra oddalo prijavo za malico 1464 ali dobrih 78 odstotkov. Ker so nekateri med njimi na opravljanju obvezne prakse ali imajo kakšne druge obveznosti in so odsotni, je povprečno za malico prijavljenih 1120 dijakov na dan, od tega jo prevzame v povprečju 1060 dijakov. Takšno je stanje ta mesec, prejšnji mesec je bilo neprevzetih bistveno več malic. Ob pregledu kdo jo je in kdo je ni prevzel, ter je dan prej ni odjavil, so res tudi dijaki s 100 odstotno subvencijo šolske prehrane.«
Na dan ostaja od 80 do 100 obrokov
Kje so razlogi za to, da ostaja od 80 do 100 obrokov malic na dan nedotaknjenih? Po zagotovilih Val-cla odgovornost za to nosijo nevestni dijaki. Po pravilih bi ti morali dan prej malico odjaviti, pa tega ne storijo. Zaradi tega prihaja do slabe volje tudi pri starših, kajti - pojasnjuje sogovornik - morajo plačati stroške
Rajmund Valcl:»Nimamo pravice zahtevati, kje naj dijaki malicajo in kaj.«
možnost, ki jim je na voljo, v celoti izkoristili.«
V tem šolskem letu so zamenjali sistem prijavljanja za malico oziroma so prešli nazaj na predhodnega. V minulih dveh šolskih letih so se morali dijaki prijaviti za posamezen obrok vsak dan, v tem šolskem letu se prijavijo le enkrat, in sicer, ko ponudnik - Gorenje Gostinstvo -objavi meni za naslednji mesec. »Na centru se s šolsko prehrano veliko ukvarjamo in menim, da naredimo v zvezi z njo vse, kar je možno.«
Jedilnik znan mesec dni prej
Na vprašanje ali so morda med razlogi za takšen odnos do prehranjevanja neprimerni obroki, nezadovoljstvo s ponudbo, Rajmund Valcl meni, da ne. Jedilnik objavi ponudnik
Od prijavljenih 1464 dijakov jih 623 plača malico v celoti, preostalih 841 prejema zanjo subvencijo. Med slednjimi je takšnih, ki imajo brezplačno malico, 463, 152 jih ima subvencionirano prehrano v višini 70, 152 pa v višini 40 odstotkov.
V šolskem letu 2014/2015 je od 1874 dijakov šol centra oddalo prijavo za malico 1464 ali dobrih 78 odstotkov. V povprečju je prijavljenih 1120 dijakov na dan, od tega jo prevzame v povprečju 1060 na dan.
za prehrano tako, kot da njihovi otroci vedno malicajo. Običajno je to 22 dni v mesecu. Enako velja za starše dijakov s subvencionirano malico.
Posledica tega so med drugim tudi težave pri plačevanju položnic za šolsko prehrano. Dolžnike so že opozorili, jih pozvali k plačilu, redkokdaj se odločijo za ukrep izterjave. »Ker je v tem šolskem letu precej neplačnikov, smo na kolegiju ravnateljev sprejeli sklep, da bomo dijakom neplačnikom po izdanem opominu onemogočili prejemanje malice do plačila. Z dijaki, ki imajo subvencionirano malico, se bomo poskušali dogovoriti, da bi
za vsak mesec posebej pravočasno, v prvotni ponudbi so iz dveh prešli na osem oziroma deset menijev. Vključujejo tudi priljubljene pice, hamburgerje, sendviče. Vsak mesec na sestanek odbora za šolsko malico povabijo ponudnika obrokov in dijake. Do sedaj je bilo tako, da so ti bolj ali manj pohvalili ponudnika in kakovost malic. Valcl je zagotovil, da poskrbijo tudi za dijake s težavami pri prehrani. »Kakorkoli obračamo, vedno pridemo do odgovornosti dijakov. Na osnovi tega in videnega, kaj nekateri dijaki z malico, ki jo prevzamejo, tudi počnejo, je očitno, da so njihove prehranjevalne navade enolične, da so doma navajeni na hitro
prehrano,« je še dejal Rajmund Valcl.
■
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 16
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
30. oktobra 2014
Vez med bolniki in uradno medicino
Društvo za boj proti raku Velenje v novih prostorih - S programom Zaupaj svojim rokam v ZDA - Mladi za mlade
Tatjana Podgoršek
Velenje, 20. oktobra - Društvo za boj proti raku Velenje je pred nedavnim v Zdravstvenem domu Velenje pridobilo nove prostore, in sicer v delu, kjer je bil pred leti velenjski center za socialno delo. Branka Drk, predsednica društva, nam je ob tej priložnosti dejala, da so zelo ponosni nanje, omogočili pa jim bodo še kakovostnejše in lažje izvajanje zdravstvenovzgojnih programov. Doslej so delovali v majhnih prostorih, odslej imajo na voljo prostor za arhiv, za učne delavnice, na katerih sloni društvena dejavnost. Še posebej veseli pa so prostora za individualna svetovanja. Tega so vsa ta leta močno pogrešali.
Prepoznavni tudi zunaj slovenskih meja
Branka Drk pridobitev pripisuje dobremu delu društva, ki bo v začetku prihodnjega leta praznovalo 25-letnico delovanja. Sodi med najboljša tovrstna društva v državi, kar dokazujejo prejeta številna priznanja, po dejavnosti je prepoznaven tudi zunaj njenih meja. »Pred nedavnim sem sodelovala kot edina predstavnica Slovenije na evropski konferenci boja proti raku v Bratislavi, kjer so vsi udeleženci menili, da so naši programi na visoki kakovostni ravni. Takih povabil smo bili deležni v zadnjih letih še nekaj. V prid naši prepoznavnosti govori tudi norveški program, za katerega pripravljamo še zadnje popravke. S
pomočjo ameriške ambasade smo s projektom Zaupaj svojim rokam (program samopregledovanja dojk) prišli na ameriški trg. Verjamem,
zato, ker izvajamo aktivnosti, ki so mladim blizu. Po izkušnjah sodeč je večini kaj malo mar, kaj se jim lahko zgodi čez nekaj let, da se vlaganja v mladosti obrestujejo v starosti. S predavanji, delavnicami in drugimi oblikami osveščanja o pomenu zdravega življenjskega sloga, ki ga izvajamo v regiji Saša med učenci, dijaki in študenti, smo pridobili že veliko somišljenikov. Naša
desetletju. Po zagotovilih Branke Drk bodo tudi v prihodnje poskušali privabiti vanj bolnike, ki so že preživeli izkušnjo z rakom, in tudi tiste, ki delujejo proti tej bolezni preventivno. »Naše primarno vodilo je razbijanje tabujev o raku. Bolezen še zdaleč ni smrtna obsodba, kajti raka znamo, zmoremo zdraviti, če znamo pravočasno prisluhniti svojemu telesu in pravočasno poi-
da bomo tudi tam pokazali vse, kar znamo.« Prepoznavnost potrjuje tudi članstvo. Po prepričanju sogovornice to dokazuje, da so prava vez med bolnikom in uradno medicino, da so društvo, ki povezuje vse, ki jim je mar za svoje zdravje.
Program Mladi za mlade edinstven v Sloveniji
Svoj delež je k prepoznavnosti društva prispeval program Mladi za mlade. V taki obliki, kot ga izvajajo, je edinstven v Sloveniji. Izvajajo ga štiri leta, zanj so prvo leto delovanja pridobili evropski denar, sedaj ga sofinancira tudi Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij. »Njihovo zaupanje smo si pridobili
Urška Kladnik (prva z leve) in Branka Drk: »Mlade spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu z aktivnostmi,
ki so blizu njim.«
predavanja zanje so namreč zelo dobro obiskana, prav tako delavnice,» pravi mentorica programa Mladi za mlade Urška Kladnik.
V tem trenutku šteje društvo 160 članov, kar je največ v zadnjem
skati pomoč. V tem pa vidimo svoje poslanstvo v društvu,« še dodaja Branka Drk.
■
Zna jim prisluhniti, jih spodbujati, vzgajati in učiti
Ravnatelju Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje mag. Aleksandru Vališerju nagrada Ministrstva za šolstvo RS za leto 2014 - Velenje je spodbudno okolje
Tatjana Podgoršek
Ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljaje Velenje mag. Aleksander Vališer je pred nedavnim prejel nagrado ministrstva za šolstvo za izjemne dosežke v vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami za leto 2014. Pred tem je že prejel priznanji Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije ter Zavoda RS za šolstvo.
Tako mlad, pa tako obsežno strokovno delo
V kolektivu centra so nanj ponosni in pravijo, da jih priznanje ne preseneča, saj je njegov prispevek v specialni in rehabilitacijski pedagogiki izjemen. Dobro teoretično strokovno znanje zna preliti v konkretno delo učitelja z učenci, jim prisluhniti, jih spodbuditi, vzgajati in učiti. Vedno znova išče izzive zase, učence in zaposlene. Njegova prizadevanja za vključenost v mednarodne projekte jih je odprla v svet, izkušnje, ki jih pridobivajo, pa bogatijo njihovo strokovno delo in osebno zadovoljstvo. Prejeta priznanja vse to nedvomno potrjujejo.
Aleksander priznava, da je njegovo delo bogato. Pripravljalci predstavitvenega filma, ki so ga zavrteli na podelitvi, so se samo čudili, »da je tako mlad, pa se ponaša s tako obsežnim strokovnim delom«. K temu, pravi, ga ženejo otroci s posebnimi potrebami, ki so sposobni narediti marsikaj, le prepoznati jih je treba, jih spodbuditi in dograditi s svojim delom. »Prvi dan ob nasto-
pu službe mi je strokovna delavka dejala, naj se mi otroci s posebnimi potrebami ne smilijo. Takrat se mi je ta misel zdela kruta, a sem sprejel njeno obrazložitev: če boš ti naredil vse namesto njih, njim samim ne bo treba narediti ničesar. To načelo še danes spoštujem in obrestuje se mi.«
Delo je vsak dan drugačno
Ko se je odločal, kaj bo počel v življenju, na otroke s posebnimi potrebami ni pomi- s 1 i 1. Svoje poslanstvo je začutil kot dijak srednje zdravstvene šole iz Slovenj Gradca na počitniškem delu v zavodu v Črni na Koroškem, kjer je delal na oddelku za nepokretne. Odločil se je za študij specialne pedagogike in kot študent veliko delal z otroki s posebnimi potrebami. Da seje vpisal med avtorje strokovnih knjig, ga je spodbudilo to, da učitelji niso imeli gradiva ne učbenikov, ki bi bili usklajeni z učnim načrtom. Najprej je nastalo berilo, potem se je posvetil družboslovju, nazadnje še naravoslovnemu učbeniku. Ker mora imeti defektolog večplastno znanje, se je po magisteriju odločil še za dodiplomski študij in pridobil znanja za pomoč osebam z motnjami govora in sluha. Poleg ravnateljevanja tako dve leti deluje še kot logoped.
Po njegovih besedah je delo z otroki s posebnimi potrebami vsak dan drugačno. »Nobene stvari ni mogoče predvideti. Zato moraš biti na izzive stalno pripravljen, inovativen in potem energijo, ki jo dobiš nazaj, pretvoriš v spodbudo in motiva-
cijo za naprej.«
Center obiskujejo otroci iz 11 občin, svojo dejavnost širi še na Koroško. Vališer to pripisuje kakovostnemu delu in vse večji prepoznavnosti centra v družbi. Veseli ga, da
»Če sem prispeval kamenček k mozaiku funkcionalnosti osebe s posebnimi potrebami, me to navdaja z zadovoljstvom,« pravi Aleksander Vališer.
je družba dojemljiva za »njihove« otroke. Velenje uvršča med spodbudno okolje zanje in med primere dobre prakse.
■
Zadovoljen, ker ljudje vidijo, da delajo
Srečanje s predsednikom Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje Valterjem Golobom
Tatjana Podgoršek
Nemirno je prestopal sem ter tja, tiščal v žep zdaj eno, drugič drugo roko ter pogledoval na uro pred otvoritvijo društvenih prostorov -slovesnostjo ob 45-letnici delovanja Medobčinskega društva invalidov Velenje. »Bo tako, kot se za jubilej spodobi?« bi lahko sklepali ob pogledu na predsednika drugega največjega društva v Zvezi delovnih invalidov Slovenije Valterja Goloba. Njegov predsednik je že 16 let.
»Sploh ne vem, da jih je že toliko minilo. Pred tem sem vodil aktiv invalidov Premogovnika Velenje, kjer sem bil zaposlen. Rudarji smo znani po solidarnosti. Očitno mi je pomoč ljudem v stiski zlezla pod kožo,« je razmišljal a^^^ glasno in nadaljeval: »Društvo šteje ^^ blizu 1800 članov, od 400 do 500 imamo še takih, za katere država nič ne da. Zanje skrbimo s pomočjo donacij. Te je vedno manj, ljudi potrebnih pomoči pa vse več.«
Valter Golob: »Povsod sta dve luči - ena temna in druga \ svetla. To moraš ft l vzeti v zakup, | V kajti takšno je tudi življenje.«
Včasih tega ni videti, očitno pa drži
Kakšen mora biti človek, ki vodi tako veliko skupino ranljivih ljudi? Po Valterjevih besedah mora imeti v prvi vrsto mehko srce, pri organizaciji dogodkov pa mora biti včasih kar malo krut, da je tako, kot mora biti. So društva v Sloveniji, v katerih se prepirajo, pravi, v njihovem načeloma težav ni. Je kakšen spor glede malenkosti, ampak nič posebnega. Glede na to, da so mu na spomladanski skupščini društva vnovič potrdili predsedniški mandat, je sklepati, da je med člani priljubljen. »Včasih tega ni videti, očitno pa drži,« se je odzval in dodal: »Vesel sem, ker ljudje vidijo, da delamo, skrbimo zanje, za vsakega posebej se pa ne da.« Valter je zelo zadovoljen s tistimi, ki ga obdajajo v društvu, kar nekaj je tudi takih, s katerimi so našli stične točke v prizadevanjih pomagati ljudem v stiski zunaj društva. Pohvalno z njimi sodelujejo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Zagotovo vsega, kar imajo, ne bi bilo, če ne bi imeli župani toliko posluha zanje. »Srečen sem bil, ker so bili na prireditvi ob jubileju vsi trije. Prvič se je to zgodilo. S tem so izkazali pozornost društvu, njegovim članom in ne nazadnje meni kot predsedniku.«
Invalidi v mestu drugačni od tistih na podeželju
Sam je postal invalid po delovni nesreči leta 1973, v kateri se je nanj vsulo blizu 2 toni rude. Hude poškodbe po glavi so ga zaznamovale za vse življenje. Kljub tej življenjski izkušnji sebe ne uvršča med posebne ljudi, kar pravijo za invalide. Za večino, meni, pa oznaka kar drži. Včasih je že ostra ali bolj grobo izrečena beseda komu preveč. Ker je tudi sam človek, ki ima kdaj dober, drugič slab dan, je vedno kartežko držati jezik za zobmi, se obvladati. Ima občutek, da nekateri zaradi svoje invalidnosti hočejo več kot zdravi ljudje? »Opažam, da so invalidi v mestnem okolju drugačni od tistih, ki živijo na podeželju. Slednji drugače razumejo stvari, v mestnem okolju pa je več takih, ki čakajo, da mu boš nekaj prinesel. Zelo rad bi mu, a če nimaš, nimaš. Ni vedno za vse prav.« Koliko časa, volje, energije mu vzame predsedniško delo? Kar zamahnil je z roko in tiho dodal, da morajo sicer sporočati število opravljenih ur Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij, ki sofinancira njihovo dejavnost, a je veliko ur, ki jih ne sporočijo. Včasih ga kdo zbode, če ima doma sliko, da ga bodo lažje prepoznali. Ker, še pojasni Valter, ni samo predsednik. Deluje še pri šmarških upokojencih, v krajevni organizaciji Rdečega križa Šmartno ob Paki in še kje. »Vendar me delo z ljudmi in zanje navdaja z zadovoljstvom, sicer tega ne bi več počel.«
Vsemu navkljub najde čas za družino, konjičke, h katerim poleg delovanja v omenjenih organizacijah sodijo čebelice. Sicer pa, pravi, v življenju ni imel prevelikih pričakovanj ali želja. Ko smo ga povprašali, katero od slednjih bi poudaril, je odgovoril: »Radi bi vključili v društvo še 200, 300 invalidov, ki za zdaj ostajajo zunaj njega. Ko nimajo težav, nas ne poznajo, ko potrebujejo pomoč, potrkajo na vrata.«

Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 21
30. oktobra 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
9
Pet let Zimzelena
Rdeča nit vrednote, ki povezujejo in niso naravnane na posameznika
Milena Krstič - Planinc
Topolšica, 20. oktobra - Pred petimi leti je v Topolšici odprl vrata sodoben, lep, prostoren in svetel Center starejših Zimzelen.
Jubilej so zaznamovali z več dogodki. Rdeča nit pa so bile (in so še) vrednote, ki se v Zimzelenu oblikujejo s kakovostjo in center povezujejo v celoto, spoštovanje, sočutje, odgovornost, ljubezen in
resnicoljubnost.
Osrednjo prireditev so pripravili v torek, ko so med drugim odprli razstavo fotografij Iva Hansa Avberška Zimzeleni obrazi ter razstavili izdelke, nastale v delovnih terapijah v bivalnih enotah.
Držijo 95-odstotno zasedenost
»Lepo je, ko se ozreš nazaj in vidiš, da je bilo v petih letih nare-
Goste je sprejela direktorica Andreja Štefan Bukovič.
jenega veliko,« je ob tej priložnosti dejala direktorica Andreja Štefan Bukovič. Center je 95-odstotno zaseden. »To zasedenost držimo. Še vedno pa ostaja nekaj zmogljivosti za začasne namestitve, ki so se tudi zelo dobro prijele.«
Prvo leto so v Zimzelen stanovalci prihajali praktično iz vse Slovenije, danes pa glavnino prebivalcev predstavljajo domačini, Šalečani. »Seveda pride še kdo od drugod, ampak glavnina naših stanovalcev je od tukaj.« Za to, daje stanovalcem prijetno, Fotografije Zimzelenih obrazov krasijo vhod v center. skrbijo na številne zanimive načine.
Lojzka in Viktor Kotar: »Imava samo eden drugega.«
Ivana Štajner: »Nogo sem si zlomila.«
Marjan Špeh: Prav nič mi ne manjka.«
»Velik poudarek dajemo duhovni oziroma kulturni oskrbi stanovalcev. Skrbimo, da se dobro počutijo, da so zadovoljni, da se v njih nabira pozitivna energija, da ohranjajo ustvarjalen duh. Zavedamo se, da je to povezano tudi z boljšim zdravjem.«
Dobro pa jim gre od rok tudi poslovanje in finance. »Za zdaj
težav s poslovanjem nimamo, smo pa zelo skrbni. O tem, kam ga namenimo in kako ga uporabimo, pretehtamo vsak evro.«
Zimzelen jim je nov dom
Marjan Špeh z Rečice ob Savinji je ostal brez obeh nog. Živel je s sestro na 22 hektarjev veliki kme-
tiji, ob delu na njej je v službi še tesaril. Potem je zbolel, sestra zanj ni mogla več skrbeti in prišel je v Zimzelen. »Tri mesece sem tukaj. Dobro se počutim, prav nič mi ne manjka. A dom je dom. Vsake toliko časa me kdo pelje v Poljane. Komaj čakam konec tega tedna, ko pride pome prijatelj,« je pripovedoval na sončni terasi pred domom.
Stanovanje v Velenju sta s prostorno sobo v Zimzelenu, z balkonom in kopalnico, pred sedmimi meseci zamenjala zakonca Lojzka in Viktor Kotar. » Imava samo eden drugega. Odločitev ni bila težka, ker je bila nujna,« sta pripovedovala. Viktor je ob tem ljubeče pogledoval ženo, Lojzka pa moža. »Nekaj časa sem zanjo še lahko skrbel sam, potem pa ni šlo več,« je rekel. »Tukaj se dobro počutiva, žal nama je le, da se za ta korak nisva odločila že zdavnaj prej.«
Šele štirinajst dni pa je v domu upokojena učiteljica, ki je celih 35 let znanje in ljubezen delila učencem osnovne šole Miha Pintar Toledo v Velenju Ivana Štajner. Nanj se šele privaja. »Odločitev, da pridem sem, ni bila težka, saj so Zimzelen vsi hvalili,« se nasmehne. »Kriva« pa je bila noga, ki si jo je zlomila. »Drugi teden gips dol, potem pa že normalna hoja,« doda. Tudi njo je, tako kot še številne druge, v torek popoldan na teraso pred centom privabilo sonce in seveda praznovanje, ki je bilo znotraj.
■
»Nič v življenju ni tako gotovo kot to, da nekega dne pride slovo«
Dolgoletna hospicova prostovoljka in patronažna sestra Slavica Avberšek: »Danes je pomembno biti lep in bogat, ob tem pa pozabljamo na smisel življenja.«
Tatjana Podgoršek
Praznik spomina na pokojne 1. november je ne glede na morebitne sončne žarke za mnoge turoben dan. Čas spomina na tiste, ki
smo jih imeli radi, a jih ni več med nami, poraja občutek minljivosti, krat-kosti življenja. »Pravzaprav ne moremo govoriti v preteklem času o ljudeh, ki so nam bili blizu
Slavica Avberšek:
Ko si zdrav, ko ti gre dobro, je treba to videti in si priznati.«
danes pa se z njimi »srečujemo« ob prižiganju sveč na grobovih. Ljubezen, navezanost nas še vedno povezuje. Oboje sodi k svetli plati življenja, zato v teh dneh ne bi smelo biti toliko turobnosti. Ne nazadnje se velikokrat ob grobu srečamo s sorodniki, s katerimi se pogosto ne videvamo. Prav bi bilo, da se ta dan posvetimo drug drugemu, se ustavimo,« je v pogovoru o 1. novembru
razmišljala Slavica Avberšek, patronažna sestra v velenjskem zdravstvenem domu in ena od ustanoviteljic ter predsednic Območnega odbora Slovenskega društva hospic Velenje.
Ljudje o smrti ne razmišljajo
Čeprav je minljivost del narave, pravi Slavica in se ljudje tega zavedajo, o smrti ne razmišljajo. Potiskajo jo na rob ne glede na to, koliko je kdo star. »Vendar vemo, da v življenju mi ničesar tako gotovega kot to, da nekega dne pride slovo. Rojstvo prinaša veselje, smrt žalost. Ta je še močnejša, večja ob nenadni smrti.« Pri hospicu se trudijo, da bi se odnos do nje spremenil, da ne bi bila več tabu tema. Bolj, ko se o njej pogovarjamo, bolj se odpiramo, s tem se zmanjšuje strah pred njo. Spoznavamo, da je treba živeti vsak dan tako, kot da bi bil zadnji. Na terenu je zaznati majhne korake v razmišljanjih, meni sogovornica. Kot patronažna sestra velikokrat izkoristi znanje, ki ga je pridobila kot prostovoljka pri hospicu, bodisi pri oskrbi hudo bolnega ali pri stiskih z njihovimi svojci, sorodniki, prijatelji. »Spodbujam jih, da izkoristijo dragocen čas, ki ostaja. Traja kar nekaj časa, da se odprejo, ti zaupajo. Velikokrat je treba spodbujati, da se svojci med sabo odkrito pogovarjajo, spregovorijo o osebnih stvareh, ki vedno v življenju niso bile idealne. Še vedno je čas, da odpustijo eden drugemu, da se zahvalijo za dobro,
kar so storili eden za drugega in poskušajo nekako osmisliti ta del življenja.
Osebna izkušnja- moč in pogum
Je postala prostovoljka na osnovi izkušenj v patronažni službi ali iz osebne izkušnje? Oboje je botrovalo temu, smo izvedeli. Izguba prvorojenega otroka je bilo zanjo sporočilo. Takrat je zaznala, koliko je vredna podpora. Kako se ljudje pogovarjajo o vsem drugem, ne pa o žgoči bolečini prizadetega. Bojijo se njegovih solz, žalosti. »Ta osebna izkušnja mi je dala moč in pogum. Po toliko letih lahko rečem, da tudi ta ni prišla v moje življenje brez razloga.« Kot patronažna sestra pa je tudi kmalu ugotovila, da jim je šola dala
premalo znanja za delo s hudo bolnimi. Še danes se iz srečanj z vsakim bolnikom uči in dopolnjuje.
Čustva so pri tem poglavje zase, meni Slavica. V šoli so jih učili, da se je prepovedano jokati z bolnim, ki ti zaupa svojo stisko. Danes je glede tega nekoliko drugače. Je pa treba postaviti ločnico, da te preveč ne potegne. »V dolgoletni poklicni karieri sem se že naučila, da naredim vse, kar lahko naredim, potem pa obrnem list v knjigi in začnem zgodbo na nepopisanem listu. Na takšen način se nekako zaščitim. Da to zmorem, je bilo potrebnih veliko predavanj, dela pri hospicu, supervizij. V 17 letih prostovoljstva sem se ogromno naučila in vedno sem hvaležna zato, kar sem dobila od umirajočih in njihovih svojcev.«
Ljubezen do sočloveka
Zadnje leto ni več prostovoljka pri hospi-cu zaradi obveznosti pri družini. Še vedno pa prostovoljkam pomaga z izkušnjami, z nasveti, tudi tam, kjer meni, da bi bila pomoč dobrodošla. »Ljubezen do sočloveka nas dela ljudi. Zato ob tem ne morem mimo vrednot, ki postajajo vse redkejše. Danes je pomembno biti bogat, lep, kakovost življenja postaja vse manj popularna. Smisel življenja je nekaj povsem drugega. Za srečo, zadovoljstvo ne potrebujemo veliko. Potrebujemo sočloveka, njegovo lepo besedo, topel stisk roke. Ko nekomu poklonimo malo svojega prostega časa, dobimo nazaj veliko lepega. To ti daje moč, energijo in pogum v vsakdanjem življenju,« je še dejala Slavica Avberšek:	■
Zavedajo se pomena starejših
Šmartno ob Paki, 25. oktobra - Srečanje starejših krajanov ima v občini Šmartno ob Paki dolgoletno tradicijo, z njim pa običajno v lokalni skupnosti začenjajo prireditve v počastitev občinskega praznika.
Letošnje je bilo minulo soboto v dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki. Nanj so organizatorji - Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki ter Gorenje, tamkajšnje društvo upokojencev ter občina - povabili 360 občanov, starih več kot 70 let. Odzvala se jih je slaba tretjina. V pisnem pozdravu je župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar med drugim zapisal, da se v lokalni skupnosti zavedajo pomena starejših in cenijo njihov trud za njen razvoj v minulih letih. Zagotovil je, da se jim bo občina tudi v prihodnje poskušala oddolžiti s podpiranjem tovrstnih priložnosti za obujanje
Srečanje starejših krajanov ima v občini Šmartno ob Paki dolgoletno
tradicijo
spominov, za klepet in prijetno druženje.
Obilo zdravja in zadovoljstva ob snidenju čez leto dni, jim je zaželel tudi predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Kožar. Izrazil je zadovoljstvo nad rezultati
oktobrskih lokalnih volitev, saj imajo vsi trije župani občin v Šaleški dolini posluh za pomoč pri uresničevanju njihovih potreb.
■ Tp
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
30. oktobra 2014
Opera Zmikavt in stara devica navdušila
Velenje, 24 oktobra - V petek zvečer je na odru velenjskega Doma kulture prvič javno zazvenela opera Zmikavt in stara devica. Da je bila premiera v Velenju, je zagotovo »krivo« tudi to, da je ekipa ustvarjalcev več kot dva tedna intenzivno vadila na istem odru in da je Festival Velenje koproducent predstave. Prvič je bil v vlogi partnerja pri pripravi umetniškega dela s področja te glas-beno-scenske zvrsti. Opera je sicer nastala v produkciji Slovenskega komornega gledališča, Cankarjevega doma in SNG Opere in baleta Ljubljana. Obiskovalci premiere so bili zadovoljni z videnim in slišanim.
Orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča, ki tokrat ni bil prav velik, je kar na odru vodil Simon Dvoršak, koncept
in režijo pa je prevzela Nana Milčinski. Groteskna operna kriminalka, v enem dejanju, je delo italijansko-ameriškega skladatelja Giana Carla Menottija. Zmikavt in stara devica je bila prvotno radijska operna enodejanka, odlično pa zaživi tudi na odru. Uprizoritev simpatično izpostavlja danes še kako aktualni problem -medgeneracijski prepad. Premierna opere v Ljubljani, bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, v sredo, 5. novembra.
Izvedba komične opere je moderna, zanimivo je tudi, da je orkester kar na odru. 75 minut dolga predstava je tudi nastajala na velenjskem odru, v Ljubljani jo bodo predstavili v sredo.
Poklon skladateljem različnih kultur in časov
Deveta abonmajska sezona Pihalnega orkestra Premogovnika (POP) Velenje prinaša pet zanimivih koncertnih večerov -Začenjajo novembra, končajo aprila
Velenje, 8. novembra - Vpis abonmajev Pihalnega orkestra premogovnika Velenje je stekel. Skrbno izbran spored koncertov devete abonmajske sezone velenjskih godbenikov je poklon skladateljem različnih kultur in časov. Poslušalce čaka pet navdihujočih glasbenih
večerov, polnih radosti. Poleg njihovih že tradicionalnih koncertov
-	novoletnega in spomladanskega
-	bodo abonenti imeli priložnost prisluhniti tudi drugim zvenečim imenom iz sveta glasbe.
Že prvi abonmajski večer bo namenjen gostujočim glasbenikom.
8. novembra bodo veliko dvorano velenjske glasbene šole napolnile melodije tržaškega mestnega pihalnega orkestra La Civica Orchestra di Fiati Giuseppe Verdi. S široko paleto glasbenega repertoarja za pihalni orkester razveseljujejo poslušalce že več kot devet desetletij. 20. decembra se bo v istem prostoru predstavil Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje. Njihov repertoar zajema literaturo vseh stilnih obdobij, posebno mesto pa zasedajo dela slovenskih skladateljev. Da je glasba tudi hrana ljubezni, bodo znova dokazali člani
POP Velenje na svojem že tradicionalnem Novoletnem koncertu. Z izvrstnim programom in zanimivim gostom bodo razvajali 10. januarja v velenjskem Domu kulture. 28. marec bo dan, ko bo v isti dvorani poslušalce razveseljeval belec z glasom črnskega džezovskega pevca, znan po odličnih interpretacijah skladb Raya Charlesa, Uroš Peric, ki bo nastopil skupaj s svojim Blue-note kvartetom. Spomladanski koncert velenjskih godbenikov pa bo 18. aprila v velenjski glasbeni šoli. Svojo glasbeno energijo bodo oddajali skupaj z zanimivim gostom. ■
Hotenja v Krakovu
Velenje, Krakov, 17.- 19. oktobra
- Šaleško literarno društvo Hotenja, je v dneh od 17. pa do 19. oktobra obiskalo Krakov. V kulturnem centru v središču mesta, so svoja literarna dela prebirali Peter Rezman, Stojan Špegel. Lojze Vrenčur, Zlat-ko Kraljic, Ramiz Velagic, Tanja P. Hohler, Lučka Palir Mavrič in Milojka B. Komprej ter Dušan Pirc, ki je skupaj z Bojano Todorovic povezoval večer. Dr. Todorovičeva
V
i k
je poskrbela, da so študenti Univerze, oddelka za slovenski jezik, vsem prej imenovanim avtorjem dela prevedli v poljski jezik in jih tudi prebirali. Večer so šaleški
literati, ki sta jih spremljali predstavnici območne izpostave JSKD Velenje Nina Mavec Krenker in Tatjana Vidmar ter fotograf Dejan Tonkli, izkoristili za spoznavanje
in navezovanje stikov s poljskimi kulturniki ter predstavitvijo Velenja temu okolju. Ob tem so si vsi udeleženci ogledali zanimivosti tega nekdanjega glavnega mesta Poljske s skoraj 760 tisoč prebivalci.
Prevedena literarna dela namerava društvo objaviti v 24. številki Hotenj, glasila šaleških literatov, ki je že v pripravi.
■ MBK, foto Dejan Tonkli
Lenku nagrada Edija Mavriča Savinjčana
Solčava - Pod okriljem Kulturnega društva Utrip Rečica ob Savinji deluje Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj zgornjesavinjskega publicista, pesnika, pisatelja Edija Mavriča Savinjčana. Vsaki dve leti objavi odbor natečaj za nagrado in priznanja omenjenemu preminulemu kulturnemu ustvarjalcu, na njem pa lahko sodelujejo le avtorji, ki so povezani s Zgornjo Savinjsko dolino oziroma jo opisujejo. Na letošnji natečaj je prispel en predlog, v skladu s poslovnikom pa je odbor pozval še štiri ustvarjalce, odzvali so se vsi.
Na nedavni priložnostni prireditvi v Solčavi so podelili Mavričevo nagrado in priznanji za pisno ustvarjanje za leto 2014. Mavričevo nagrado je prejel Davorin Lenko, ki je letos poleti prejel tudi vseslovensko nagrado Kresnik, dobitnika Mavričevega priznanja pa sta bila Andrej E. Skubic ter Alojz Bastl. Lenko je nagrado prejel za roman Telesa v temi, Skubic za roman Koliko si moja, Bastl pa za Aforizme ali nove misli v stari embalaži.
■ tp
Distinkcije dveh kiparjev
Velenje, 30. oktobra - Danes ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli prostorsko instalacijo dveh mladih kiparjev. Anže Jurkovšek in Jure Markota prihajata iz Ljubljane in Slovenj Gradca. V skupni projekciji razmišljanj sta pripravila celostno kiparsko instalacijo, ki sta jo poimenovala »Distinkcije«. Nastajala je v ločenih okoljih, iz lokalnega materiala in z aranžmajem družbenih subjektov. Na določenih stopnjah postopka njunega ustvarjanja se njuno razmišljanje sicer ujema, na drugih presečiščih pa razlikuje. Različnost obeh avtorjev je v njunem galerijskem sobivanju še potencirana in obiskovalcem kaže predvsem veliko razliko v procesu nastajanja njunih eksponatov. ■ bš
ALTERNATOR
Izkušnja interneta in prihodnja oskrba z energijo
Aleš Ojsteršek
V teh dneh odmeva odločitev sosedov Madžarov, točneje vlade, da uvede davek na internetni promet. Davek bo odvisen od količine prenesenega prometa in bo sprva omejen le na telekomunikacijska podjetja in ponudnike internetnih storitev. Madžarska vlada bo telekomunikacijskim podjetjem in ponudnikom internetnih storitev za vsak preneseni gigabajt zaračunala preračunanih 50 evrskih centov. Ker bodo podjetja ta strošek skoraj zagotovo prelevila na končnega uporabnika, je skupina uporabnikov na družbenem omrežju Facebook že ustanovila protestno skupino, ki pripravlja velik protestni shod pred madžarskim parlamentom.
Sosed na drugi strani, Avstrijec, novembra v Grazu sklicuje konferenco v okviru globalne mreže pametnih mest (Urban future global conference), kjer bo med ostalim izkušnja interneta obravnavana kot potencial za tretjo industrijsko revolucijo. Obravnavane vsebine bodo seveda veliko širše, internet izpostavljam zgolj primeroma, kot še eno od dejstev, kako je isto stvar mogoče videti črno ali belo. Dogodek poteka v soorganizaciji z Unicefom, udeleževalo se ga bo več kot 1000 delegatov s celega sveta. V povezavi s sedanjo prekomerno rabo energije se prihodnost že dlje časa izrisuje kot sinergija novih platform, kot sposobnost proizvajanja in izmenjave viška energije v neki vrsti energetskem internetu. Kot lahko v medmrežju poteka izmenjava podatkov, bi v prihodnosti v takšnem sistemu potekala izmenjava energije. Jeremy Rifkin, eden od (170-ih) gostujočih predavateljev, sicer pa svetovalec več evropskim predsednikom vlad (Merkel, Sarkozy, Zapatero ...), že dlje časa najbolje prodajani avtor, nas tako poziva, da si poskusimo predstavljati stotine milijonov posameznikov, ki proizvajamo svojo zeleno energijo, vsepovsod, doma, na delovnih mestih, in si jo znamo deliti skozi »energijski internet«, isto, kot to počnemo danes z informacijami. Ideja temelji na spoznanju, da sicer za energetsko infrastrukturo velja inertnost. Zanjo velja, da je posledica odločitev, sprejetih v preteklosti, da je vanjo vloženega veliko denarja, časa in tehnologij. Zato je spreminjanje te infrastrukture težavno, ni pa nemogoče.
Odločitve, ki jih sprejme določena generacija, ustvarjajo, in omejujejo razpon možnosti, s katerimi razpolagajo prihodnje generacije.
Spoznanja v tej smeri so nam že precej domača, med teoretiki, raziskovalci in v šolskih klopeh resna tema, res je, da se dajemo dnevno z aktualnostmi tipa TET, TEŠ, PV, ipd. vendarle pa se v vzporednih svetovih ukvarjamo še z drugimi oblikami, prav tako pomembnimi. Dolžni smo jih spoznavati celovito in upoštevajoč sistemski pristop, ki opozarja na pomen posameznih elementov energetskega sistema, kot so razpoložljivi viri energije, proizvodni objekti, infrastruktura za prenos in distribucijo energije ter njena raba, njihove medsebojne soodvisnosti in njihovo so vplivanje navzven, tj. z drugimi sistemi, kot so družbeni, politični, gospodarski in izobraževalni sistem. Še posebej smo tako v Šaleški dolini soočeni z dejstvom, da tema ni lokalna, temveč jasno kaže, da temeljito vpliva na vrednote, kot so demokracija, zdravje, čisto okolje in kakovost življenja.
Kaj, če bi zaradi doline po letu 2050, poslali svojo delegacijo Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki na novembrsko graško konferenco? Razvojni atelje Alternatoija bi ponudbo z veseljem sprejel.
■
■
Že 8. srečanje
harmonikarskih
skupin
Konovo, 5. oktobra - V soboto je v Domu krajanov potekalo že tradicionalno srečanje harmonikarskih skupin, ki ga vsako leto prizadevno pripravi KUD Lipa Konovo. Letos so se ga udeležile skupine Harmonikarski orkester Barbara, Marjan s prijatelji iz Doliča, Glasbena šola Andreja Raka iz Mozirja, Kavški godci, Konovski štrajharji in
K
r

1-fP
k * kU
d fti
Letos je na odru stalo več kot 80 harmonikarjev v različnih sestavih.
Konovski harmonikarji. Prireditev, ki je vnovič izzvenela s podporo domačih zvokov željne publike, je duhovito povezoval Zvone Lah. Skupine so se predstavile vsaka s
svojim repertoarjem, na koncu pa so združili moči in na nabito polnem odru družno odigrali najbolj znane slovenske narodno zabavne pesmi Na Golici, V dolini tihi in na
Robleku. V Dom krajanov Konovo je še dolgo v noč odmevala slovenska pesem. ■ D. M., foto: Peter Krepek
ŠAPZ odličen na Poljskem
Velenje - Varšava, 24. oktobra - Šaleški akademski zbor (ŠAPZ), ki ga vodi Danica Pirečnik, je pred tednom dni odpotoval v Varšavo, na 10. Mednarodni pevski festival Varsovia Cantat. Tam so pevci zbora, ki se je v zadnjih letih precej pomladil, nastopili na dveh koncertih. V soboto so se pomerili v tekmovalnem programu, v katerem je sodelovalo 27 pevskih zborov iz vse Evrope, največ pa iz baltiških držav, kjer je tradicija zborovskega petja izjemno močna. ŠAPZ se je s štirimi tekmovalnimi skladbami odlično odrezal; skupno so zasedli 2. mesto med 12 zbori v svoji kategoriji. Konkurenca je bila močna, zato so velenjski pevci toliko bolj veseli, ker so dobili tudi prestižno nagrado (edino finančno nagrado na festivalu) za najboljšo izvedbo skladbe predsednika strokovne žirije Romualda Twardivskega, mednarodno priznanega zborovodje. ŠAPZ je bil edini slovenski pevski zbor na tekmovanju.
■ bš
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 21
30. oktobra 2014
107,8 MHz
11

»Poslušalci takšno oddajo potrebujejo«
»Res ne vem, kako dolgo je oddaja že na programu Radia Velenje, vem pa, da je že zelo, zelo dolgo,« pravi novinarka Milena Krstič - Planine, ki vsako sredo ob 8. uri skupaj s tonskim tehnikom Mitjem Čretnikom poslušalkam in poslušalcem ponudi možnost, da se kakšne težave rešijo z njuno pomočjo, dobijo odgovor na vprašanje, potarnajo nad čim ali pohvalijo koga. »Ljudje tako oddajo preprosto potrebujejo. Včasih je dovolj že, če komu samo prisluhneš,« pravi.
Željen je neposreden kontakt, pogovor, a ker nekateri raje pišejo, kot govorijo, jim je dana tudi ta možnost. Naslov: Radio Velenje, Stari trg 15, 3320 Velenje ali radio. velenje@siol.net. Tisti, ki se boste odločili za pisanje, potem le pripišite »Za težave«.
Vprašanja, težave poslušalcev so zelo različne. Nekatere velike, hude, žalostne, tudi smešne, drobne, a za dotičnega prav gotovo pomembne. »Primož iz Zavodenj je enkrat vztrajal, da bi morali v kratkih, pet minutnih poročilih, pri vremenu navajati tudi tempe-
raturo v njegovem kraju. V poročilih smo jo tisto sredo dopoldne res. Tilčka vsake toliko časa pohvali Andrejčeve pobe. Upam, da so jo že kdaj slišali. Lepo pa bi bilo, ko bi se kdaj tudi sami oglasili in se ji zahvalili za iskreno občudovanje.«
Milena zagotavlja, da radijska ekipa naredi
Milena Krstič - Planine: »Po končanem prvem delu je treba iskati tiste, ki lahko pomagajo, poznajo odgovor, vmes pripraviti in prebrati poročila, se pogovoriti z gosti, ki pridejo v studio... Tempo je kakšno dopoldne prav ubijalski.«
vse za to, da odgovor na zastavljeno vprašanje, težavo »pride« še isto dopoldne, do konca dopoldanskega dela oddaje - do 10. ure. »Če ne gre, ker vedno ne gre, potem zadevo prestavimo za kakšen teden, dva.« Včasih je treba zavrteti nič koliko številk, napisati nič koliko sporočil, a je vredno. Sploh, ko kdaj kdo tudi pokliče pozneje in pove, da je rešil svojo težavo zaradi pomoči v tej oddaji.
Poslušalci so oddajo sprejeli za svojo. Ko se kakšno sredo zgodi, da klicev ni (tudi take so) se vedno vpraša, če so se je naveličali. Toda, ko pogosto takšni sredi sledi naslednja, v kateri komaj dvigujejo telefone, ve, da jo potrebujejo.
Letos poleti, ko je bila Milena na počitnicah, je kolegico, ki je »vskočila«, klicala zaskrbljena poslušalka: »Kje pa je Milena Krstič - Planine. Ali ni več pri vas?« Pa jo je potolažila, da tako kot vsi, tudi ona vsake toliko časa potrebuje pošten izklop od težav, vprašanj, pohval.
■ tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Brezplačna delitev albuma U2 je bila slaba poteza
Zadnji album skupine U2 Songs Of Innocence so uporabniki storitev iTunes brezplačno dobili preko spleta. Na prvi pogled simpatična poteza pa se je na koncu izkazala za slabo. To je priznal tudi prvi mož irske zasedbe Bono, ki pravi, da mu je žal, da je bil album pravzaprav vsiljen uporabnikom iTunes po vsem svetu. Šlo je za Appleovo
nec, ki je v svoji dolgoletni karieri delal z velikimi imeni, kot so David Bowie, Rolling Stones, Elton John, Leonard Cohen, Miles Davis in drugi. Aleksander Mežek je posnel tudi videospot, ki je nastal v produkciji hiše BigAirPhoto. Pod režijsko taktirko Marka Magistra so snemali na lokacijah na Gorenjskem, v Ljubljani in v Bruslju. Poleg Aleksandra Mežka pa se v videospotu pojavi tudi dramska igralka Sabina Kogovšek.
Letos brez platinastega albuma?
Da je diskografska industrija v krizi in da je spletno pretakanje glasbe očitno vzelo svoj davek, dokazuje tudi dejstvo, da letos, kot kaže, v ZDA noben izvajalec ne bo prodal milijona izvodov albumov. Za dosego platinaste naklade, kar v ZDA pomeni milijon prodanih albumov, sicer še obstajajo možnosti, saj je do konca leta
promocijsko akcijo, s katero so promovirali že šesto generacijo popularnega iPhonea in novo pametno uro. To je pri uporabnikih sprožilo precej negodovanja, zato so pripravili orodje, s katerim je bilo mogoče pesmi, ki so se v zbirke 500 milijonov uporabnikov iTunes prikradle brez dovoljenja, izbrisati z enim samim klikom. Zanimivo je, da je velika večina pesmi res izbrisala, saj je album v svojih medijskih knjižnicah ohranilo le kakih pet odstotkov.
Aleksander Mežek predstavlja videospot za single Kam?
Gorenjski glasbenik Aleksander Mežek se je pogumno lotil uglasbitve znane Prešernove pesmi Kam?. Glasbo je napisal sam, poskrbel pa je tudi za produkcijo. Za godalne aranžmaje je zaslužen Paul Buckmaster, grammyjev nagraje-
ostalo še nekaj časa, prihaja pa tudi čas največjih nakupov v božično-novoletnem obdobju. Zaenkrat sta še najbližje platinasti nakladi pevki Beyonce in Lorde, do konca leta pa nameravajo albume izdati še nekateri zvezdniki, med njimi Taylor Swift in Foo Fighters, morda pa preseneti še kdo. Združenje ameriške diskografske industrije priznanja za platinasto naklado podeljuje od leta 1976, prva pa ga je dobila skupina The Eagles za album Greatest Hits 1971-1975.
Po daljšem premoru se na sceno vrača Kastelo
Jože Kastelic - Kastelo je svoj prvi album Naj te jutro prebudi objavil že leta 2003, še pred tem pa je bil soustanovitelj, glavni pevec in ritem kitarist skupine Deseti brat iz Celja. Letos se je po daljšem premoru znova odločil za snemanje avtorskih skladb. Zbral je novo studijsko ekipo in se lotil dela. Slovenski publiki predstavlja novi single z naslovom Ti si ta 2014. Glasbo zanj je napisal sam, avtor besedila pa je Gaber Marolt
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ALJA KRUSIC - Daj mi poljub
2.	PITBULL - Celebrate
3.	ALENKA GODEC - Kličem te
Za mlado Aljo Krušič je izjemno leto. Po zmagi na televizijskem šovu Slovenija ima talent se mlada pevka, ki je šele pred kratkim prestopila prag polnoletnosti, že lahko pohvali s tremi singli. Prvega, A boš malo moj, je predstavila že kmalu po zmagi na talentih, zgodaj spomladi je predstavila drugi single Nisi sam, tretjega pa svojim privržencem ponuja prav v teh dneh. Njegov naslov je Daj mi poljub, z njim pa nadaljuje svojo glasbeno pot v lahkotnih pop ritmih.
LESTVICA
DO
GLASBE
t
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	ANU - Nikoli dovolj
2	MOMENTO - Druga stran
3	JERNEJ ZORAN FT. HAMO - Moj
4	TINKARA KOVAČ - 2x2
5	DARJA ŠVAJGER - Sončen dan
6	DEMETRA MALALAN - Ne grem se več
7	RUDI BUČAR - Ti
8	MUFF - Uspavanka
9	ANDREJ ŠIFRER - Največje ljubezni
10	CLEMENS - Pozab na bonton 2
... več na www.radiovelenje.com
N N N N N N N N N N N N N N N N N N N
J
(Nude). Pesem je bila pred leti že posneta, nova verzija, ki nosi letošnjo letnico, pa je precej drugačna od starejše, na kateri je back vokale odpela znana pevka Alya. Skladba nakazuje produkcijsko smer, ki jo bo Kastelo zasledoval tudi v prihodnje. Z novimi pesmimi se bo slovenski publiki predstavil z živahnim bendovskim zvokom, nastopal pa bo tudi z duom in triom, saj mu je blizu tudi akustika.
Prihaja Michael Buble
V Slovenijo prihaja priljubljeni kanadski pevec Michael Buble, ki bo 6. novembra nastopil v ljubljanski Areni Stožice. V Ljubljano prihaja v sklopu evropskega dela svetovne turneje, v okviru katerega bo obiskal tudi Budimpešto, Krakov, Dunaj, München, London, Belfast in še nekaj drugih mest. 39-letni pevec, avtor in tudi igralec je postal znan z albumom It's Time leta 2005, dve leti pozneje pa je z albumom Call Me že osvajal svetovne lestvice. Še posebej uspešen je
FARAONI
Skupina praznuje 45. obletnico obstoja. So trikratni zmagovalci MMS-a, dobitniki Zlatega petelina, predvsem pa avtorji uspešnih skladb. Nekatere so zbrali na albumu Faraoni - Best of vol. 2., kjer so našle mesto Solinar, Peškador, Ti znaš, Imej me vedno s seboj, Božični zvon, To je življenje brez neba, Robin Hood ...
VESNA ZORNIK
Pevka skupine Katalena s svojo skupino TangoApasionada pripravlja drugi studijski album z okusom po argentinskem tangu, na katerem se bodo znašle avtorske skladbe v slovenskem jeziku. Med njimi je tudi aktualna nova skladba Tebe (Te imam), ki jo je za Vesno napisala kantavtorica Katarina Avbar.
NINA PUŠLAR
Nasmeh in mirna kri je že četrti single z Ninine zadnje plošče Nekje vmes. Pesem, ki je v studiu sprva nastajala kot balada, je nepričakovano obrnila smer in se na albumu znašla v nadvse pozitivni verziji, ki jo poleg banda spre-
r-tti	n	kJ
... na kratko...		
mlja še pihalna sekcija. Glasbo je napisala Nina sama, besedilo pa Alen Steržaj.
MOMENTO
Zasedba Momento je izdala svoj novi studijski album z naslovom Karma reset. Na njem je trinajst novih skladb, ki so plod dela zadnjih let. Na albumu se poleg godalnega orkestra kot gosja pojavi tudi pevka Nana Milčinski. To je drugi album skupine iz Krškega, ki je leta 2012 lansirala prvi spletni multimedijski album v Sloveniji z naslovom Era.
NINO
Predstavlja že četrti single s prvenca Simfonija. Balada A je vse ok? je v celoti posneta in odigrana v živo, mlad pevec in pianist pa je za nov singel posnel že svoj šesti videospot. Posnel ga je v Kulturnem domu v Velenju, mestu svojega otroštva. Za režijo je poskrbel velenjski režiser Marko Maag, s katerim je že večkrat sodeloval in ki je nazadnje navdušil z odličnim spotom pevke Neishe.
bil prvi singel s tega albuma, skladba Everything, ki je še vedno ena njegovih največjih uspešnic. Leta 2009 je Buble izdal album Crazy Love z uspešnicami Haven't Met You Yet in Hold On. Po božičnem albumu Christmas pa je lani na prodajne police prišel še album To Be Loved z uspešnim singlom It's a Beautiful Day. Prav ta album kanadski dobitnik štirih grammyjev tudi predstavlja na svetovni turneji.
DVOMOV
1
Oglaševanje se
B'illl
...več kit 80.0001 .več kit 17.000 lospodinjstev
03 89817 58 / epp@nascas.si
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
12
30. oktobra 2014
Toni Žerdoner Igorju Petriču: »Daj vendar bolj na tiho, saj si v središču mesta!« Pa ga ni poslušal, ampak je navil skoraj do konca. »Priznaj, da se takole veliko bolje sliši! Pa ne le to, kar poglej okoli, kako ljudje veselo migajo!« In še res je bilo. Priznamo ali ne, glasba nas razvedri in kar potegne v svoj ritem. Najbolje bi bilo, da bi jo kar naprej vrteli. Bi morda prijazneje stopali skozi življenje.
»Črepinje prinašajo srečo, a ne, če na kakšno stopiš,« si je rekla predsednica Občinske volilne komisije Anica Zajc na konstitutivni seji Sveta Občine Šoštanj. V roke je vzela metlo in počistila črepinje, ki so ostale, ko se je prazen kozarec odločil, da bo poskrbel za dramatični vložek. Da le to pometanje ne pomeni, da se začenja kakšno drugo čiščenje?
Drago Tamše - Fili in Franc Brglez sta dva zavedna Topolšičana. To kažeta tudi s tem, da prideta blizu vedno, ko se v kraju kaj dogaja. Prišla sta tudi na »štrudlarijo«, čeprav peciva nista ne spekla in ne poskusila. Menda bolj prisegata na meso. Sta pa zato občudovala fante, ki so z motornimi žagami ustvarjali umetnine iz lesa. »Čuj, tole bi pa midva tudi lahko poskusila,« sta se menila. In kot bi ju napovedovalka slišala, je iz zvočnikov zadonelo: »Tega raje ne počnite doma!« A sta jo le slišala?
Zataknila se je v dimniku
Ameriški reševalci so sicer že navajeni nepričakovanih okoliščin, a so vendar debelo pogledali, ko so jih poklicali na pomoč k reševanju ženske, ki se je zataknila v dimniku. 30-letna Genoveva Nunez-Figueroa je
namreč skušala vdreti v hišo moškega, v katerega se je zaljubila prek spleta - ker ni šlo skozi vrata, je skušala v hišo skozi dimnik. »Zdela se je v redu, dokler se ni pojavila na moji strehi,« je dejal moški iz okolice Los Angelesa, ki je potrdil, da je bil z gospodično na nekaj zmenkih. Gasilci so se dela lotili resno; preden so zagozdeno žensko rešili, so dimnik premazali s čistilom za pranje posode. Po rešitvi so 30-letnico pričakali policisti, ki so jo aretirali zaradi vdora in tudi zaradi podajanja lažnih informacij (sprva se jim je predstavila pod drugim imenom).
Vestnost izrednega pomena za uspeh
Raziskovalci so odkrili, da je ena izmed najpomembnejših značajskih potez, ki je ključna pri uspehu v poslovnem in zasebnem
življenju, vestnost. Kot pravijo strokovnjaki, pomeni vestnost učinkovitost, organiziranost, urejenost in sistematičnost. Omenjena značilnost namreč vključuje elemente, kot so samodisciplina, previdnost, temeljitost, samoorga-niziranost, premišljenost in želja po dosežkih. Ne glede na področje, naj bo to denar, služba, sreča v zakonu, vestnost povsod velja kot prvi pogoj, da človeku uspe: vestni ljudje v šoli dobivajo boljše ocene, zakrivijo manj kriminalnih dejanj in dalj časa ostanejo v zakonu. Strokovnjaki še dodajo, da vestni ljudje tudi živijo dlje, pa ne le zato, ker manj pijejo in ne kadijo - imajo nižje tveganje, da bodo doživeli kap, imajo nižji krvi pritisk in se redkeje srečajo z Alzheimerjevo boleznijo.
Zračni dežnik
Pred kratkim so uspešno zbrali sredstva, potrebna za razvoj projekta zračnega dežnika. Gre za t. i. nevidni dežnik, ki uporablja zrak,
in jo bo mogoče spraviti v vsako torbo ali nahrbtnik. Mini dežnik bo težek 500 gramov in bo omogočal 15 minut delovanja. Največji zračni dežnik pa bo mogoče raztegniti na mero med 50 in 80 centimetrov. Vse tri različice naj bi bilo mogoče kupiti decembra prihodnje leto, po besedah izumitelja pa bo produkt uporaben tudi v primeru sneženja, zaščito bo ponujal enemu ali dvema osebama, sistem pa bo avtomatično zaznaval jakost padavin in ustrezno prilagodil moč delovanja, zato bo lahko avtonomija baterije tudi daljša.
Pri stotih še vedno v službi
misli na slovo od profesorske klopi. Zdajšnji in nekdanji učenci, pa tudi družinski člani in prijatelji, so ji ob življenjskem jubileju pripravili sprejem, na katerem so jo imenovali za »čudežno delavko«, ki je skozi »divjino matematike« usmerjala na tisoče učencev. Kot so dodali, je Scottova neverjetna ženska, ki je skozi generacije vplivala na mnogo študentov. Sama je dejala, da ne more verjeti, kako hitro so minila leta. »Lani sem si mislila, da ni mogoče, da bom dopolnila sto let. A sem izračunala, da bo res tako,« je povedala.
Kitajske Benetke
Kitajci dokazujejo, da niso dobri le v posnemanju izdelave produktov, temveč tudi v posnemanju zahodnjaških znamenitosti. V Dalianu so tako začeli s postavitvijo njihove replike Benetk. Kot načrtujejo, naj bi se vodni kanali, ob katerih bo postavljenih okoli 200 gradov v evropskem slogu, vlekli štiri kilometre. Prvega med njimi so že odprli in obiskovalci so bili navdušeni nad vožnjo v »beneških« gondolah.
ki ga piha na vse strani tako, da vas obvaruje pred padajočimi dežnimi kapljami. Nevidni dežnik bo na voljo v treh različicah. Kompaktna bo v dolžino merila 30 centimetrov
Gospa, ki očitno ne misli na pokojnino je 100-letna Madeline Scotto. Profesorica je v 20. letih prejšnjega stoletja pomagala pri oblikovanju šole St. Ephrem v Brookly-nu, tam pa vsak dan poučuje še danes. Kljub 75-letni delovni dobi, namreč ne
Domač je, domač
Bodo v Tešu tudi v prihodnje za premog, ki ga bodo uporabljali za pogon agregatov, vedno lahko rekli: domač je, domač!
Prižiganje sveč
Slovenija še vedno sodi med največje porabnike nagrobnih sveč. Nič čudnega, ko pa jih nekateri množično prižigajo v spomin (opomin) na smrt demokracije, pravne države, sodstva, mnogih tovarn ...
Policija na občini!
Med nekaterimi je zavrelo: na velenjsko občino bo prišla policija! No, le prvi mož velenjske policije bo postal prvi mož velenjske občinske uprave!
Pomanjkanja zemlje
Ob tem, ko slišimo opozorila, da je veliko kmetijskih površin še neobdelanih, ponekod zemlje za gojenje rastlin primanjkuje. V Celju so našli nasad konoplje kar v stanovanju.
Nič novega
Imamo novo vlado s staro navado. Tudi ta nam bo zategovala pas! Ta razvada je našim vladam prišla že kar v navado.
Kdo ima krompir ?
Šolarji sicer ne vedo natančno, zakaj imajo krompirjev počitnice, veseli pa so prostih dni. Krompir, kot radi rečemo, pa imajo turistični centri, ki znajo v teh dneh najbolj privlačiti mlade »krompirjevce«. In njihove starše, če imajo krompir, da imajo denar.
Na konja!
Prejšnji teden je minilo pol stoletja, odkar je Miro Cerar na konju z ročaji zmagal na olimpijskih igrah v Tokiu. Upajmo, da bo njegov sin Miro Cerar kmalu spravil na konja Slovence.
Malo, naj bo sladko
Bera »grilovega« grozdja je bila letos slaba, zato naj bi bilo tudi županovega vina malo. Da le ne bi bilo kislo!
Ponižani policaji
Ob obnovi pesniške ulice (Jenkove od Prešernove, mimo Aškerčeve šole) bodo na udaru tudi policaji. Ti, ležeči policaji, bodo tam sicer ostali, a jih bodo ponižali, da ne bodo tako »vzvišeno« moteči kot doslej.
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 13
30. oktobra 2014
MiCftfl
MED VAMI
13
Knjiga, ki dokazuje bogato jesen življenja
Franc Špegel izdal drugo knjigo - Naslovil jo je Nimam cajta - V njej predstavlja 40 aktivnih velenjskih upokojencev
Vinska gora, 24. oktobra - Franc Špegel
iz Vinske Gore je zelo aktiven upokojenec. Aktiven je bil tudi prej, a tako kot večini se je tudi njemu zgodilo, da ima, odkar je v »penziji«, še manj časa. Pred desetimi leti, ko je srečal Abrahama, je izdal prvo knjigo »Abraham, me sprejmeš v svojo družbo«, letos, ko je stopil v sedmo desetletje svojega življenja, pa drugo. Ker govori predvsem o aktivnih upokojencih iz Vinske Gore in Velenja, jo je preprosto naslovil »Nimam cajta«. V povsem polni dvorani Krstniko-vega doma so jo predstavili v soboto popoldne, pripravili pa so tudi razstavo, na kateri se je s svojimi hobiji predstavilo vseh 40
sodelujočih v knjigi.
Načrtov mu ne manjka
»Razstava je bila dokaz, kako malo se poznamo med sabo. Mnogi znanci so nas presenetili s stvarmi, ki jih počnejo v prostem času,« nam je zaupal Franc Špegel, ki je bil srečen, ker je prireditev lepo uspela. »Tako lep večer je bil, da mi bo še dolgo ostal v spominu. Sploh, ker se je zgodil le dan pred mojo šestdesetletnico,« je dodal avtor. Knjiga »Nimam cajta« je svojstven pogled na aktivnosti upokojencev v velenjski občini. V njej s svojimi zgodbami sodelujejo avtorjevi sosedje, sorodniki in znanci,
ki jih je povabil k sodelovanju. Avtor k temu doda: »Ob službi sem celo življenje počel res veliko stvari, zato nisem verjel, da se bo tudi meni zgodilo, da po upokojitvi ne bom imel časa. Pa se mi je. In to predvsem zato, ker upokojenci res veliko ustvarjamo. Zato sem se odločil, da to ustvarjalnost popišem v knjigi, da tako ostane spomin tudi za mlajše, ki verjetno ne bodo mogli biti tako aktivni upokojenci, ker se delovna doba močno podaljšuje. Prepričan pa sem, da bi bila družba močno osiromašena, če upokojenci ne bi bili tako aktivni,
kot smo,« nam je povedal.
V knjigi je več poglavij, povezanih z avtorjevim življenjem in dejavnostmi! Prvi prispevek k vsakemu poglavju
je napisal sam, naslednje pa ljudje, ki jih je povabil k sodelovanju ker so zelo aktivni na športnem, kulturnem, društvenem ali družbenem življenju v lokalni skupnosti. »To so področja, na katerih sem bil v življenju dejaven tudi sam in sem še vedno, zato se knjiga konča z izzivi, ki so pred nami v prihodnosti. Preprosto povedano, knjiga izda, kaj vse upokojenci počnemo. Ob njenem pisanju sem veliko izvedel tudi sam.«
Pri nastajanju knjige je tudi tokrat pomagala Anica Drev, ki je zbirala in lektorirala prispevke, za oblikovanje in tisk pa je poskrbel Renato Knez. Knjiga je izšla v nakladi 300 izvodov, če bo treba, jo bodo ponatisnili. Knjiga ni naprodaj, pri avtorju jo lahko dobi vsak, ki jo želi prebrati, na izposojo pa bo tudi v knjižnicah.
■ Bojana Špegel
Franc Špegel s svojo drugo knjigo, ki še diši po tiskarni. Bo naslednja izšla čez 10 let? Morda že prej, nam je povedal avtor.
Se spomniš, kako je bilo včasih?
Pri Antonovih v Prelski ličkanje ali kožuhanje ni le obujanje spominov
Starejši, zlasti na podeželju, pogosto radi rečejo, da je bilo včasih ob večerih veliko lepše. Več smo se družili, danes pa skorajda vsi kar nekam hitimo in nimamo časa drug za drugega. In tudi podkrepijo: samo v ekrane buljimo ... Marsikatero kmečko opravilo jih je povezovalo. Eno takšnih je (bilo) tudi ličkanje. Sodilo je k zelo pomembnim kmečkim delom, saj je hkrati poveselilo marsikateri jesenski večer.
Koruzo imajo mnogi posejano, ker je pač pomembno živilo tako za ljudi kot živali. Pogosto so koruzo mešali tudi s pšenično moko, da je niso prehitro porabili. In ni bilo bolj dobrega za zajtrk kot skodelica z ocvirki zabeljenih žgancev, prelitih z vročim kravjim mlekom.
Tudi danes si jih mnogi velikokrat zaželimo in jih radi jemo, enako, morda malo manj, tudi polento iz koruznega zdroba. Zelo dober je tudi koruzni kruh. Med mladimi pa je danes priljubljena tudi pokovka. Koruzno slamo so včasih uporabljali tudi za postelje. Tudi pisec teh vrstic je v mladosti še spal na takšnem 'strozaku', kot smo rekli ležišču iz koruznega ličkanja.
Danes, ko je kruha skoraj v vsaki prodajalni na pretek, saj 'peki' kar tekmujejo, kdo bo pritegnil več kupcev (celo vozijo ga na podeželje, na domove, vsaj na našem območju), koruzo uporabljajo v glavnem le še za krmo živali, njeno spravilo pa je vse bolj strojno. Seveda pa si marsikje prizadevajo, da stare navade, kot je ličkanje, ne bi šle v pozabo.
Ponekod skrbijo za ohranjanje šeg mladim turistična društva, drugje pa je kožuhanje še vedno pomembno vsakoletno opravilo. Tudi pri Antonovih (po domače) v Prelski v Vinski Gori. Gospodarja Milan in Romana Jendrok sta pred dnevi povabila sorodnike, sosede, prijatelje na pomoč pri spravljanju koruze, ne z njive, ampak na kožuhanje, kot temu opravilu pravimo ponekod na našem območju.
Bilo je veselo, saj so preživeli ob delu zelo lep večer. Hitro so trgali ličino oziroma koruzne liste in ne perje, saj pravijo, da perje imajo kure, in kup koruze je hitro izginjal. Na vsakem storžu so pustili nekaj listov, da so jih lahko povezovali v dva do štiri pare; menda jih je bilo največ v treh parih. Te so nato obešali na late skednja in nekaj časa se bo ena od njegovih strani bahala z lepo rumeno barvo. A ne le s to. Veliko storžev je bilo rdečih, precej pa tudi mešanih. Ponekod je veljalo, da je tisti, ki je našel rdeč
Ličkanje jim je tudi letos šlo dobro od rok.
storž, drugod tri ali celo osem, kot je povedala ena od starejših ličkaric, lahko prenehal kožuhati in se nato samo še 'zalagal' z dobrotami, ki jih je pripravila gospodinja za ličkarje. Takšnih storžev, pa tudi rumeno--rdečih in dobrot je bilo ta večer tudi pri Antonovih zelo veliko, a ni nihče upošteval tega nenapisanega pravila. Če bi se to zgodilo, bi jih na koncu le še nekaj ličkalo in delo bi bilo najbrž trajalo veliko dlje, krep-
ko čez polnoč. Včasih so ponekod pravili, da rdeč storž prinaša srečo in dobro letino. Če to verjamejo tudi pri Antonovih, potem se jim znova obeta obilna te poljščine tudi prihodnje leto.
Po končanem kožuhanju so ličkarje pogostili še z zelo okusno domačo jedjo ter seveda zelo dobro domačo pijačo. Gospodar pa je nasmejan in zadovoljen dejal: »Ličkanje je pri nas že tradicija,
poznamo ga že mnogo let. Sami bi to težko opravili. Tisti, ki jih prosimo za pomoč, radi pridejo k nam, saj se ob delu tudi poveselimo in si povemo veliko zanimivega.«
In najbrž je vsakokrat največkrat izrečena beseda: »Se spomniš, kako je bilo včasih?«
■ Stane Vovk
V Velenju pijemo najboljšo kavo
Boris Ciglar in Rok Potisek sta že tretje leto zapored na gostinskem tekmovanju v Portorožu ekipna zmagovalca v
pripravi kavnih napitkov.
Kuhata jo Rok Potisek in Boris Ciglar iz velenjske kavarne Lucifer - Na tekmovanju v pripravi kavnih napitkov sta osvojila zlato priznanje
Velenje, 24. oktobra - Sredi oktobra je v Portorožu potekal 61. Gostinsko-turistični zbor, v okviru katerega so izvedli tudi več strokovnih tekmovanj. V kategoriji priprave kavnih napitkov je v močni, tokrat celo mednarodni konkurenci, sodelovala tudi ekipa velenjske kavarne Lucifer, ki sta jo sestavljala že večkrat nagrajena Rok Potisek in Boris Ciglar. Oba sta Šoštanjčana, oba uživata v delu v Luciferju, v Portorožu pa sta ekipno pometla z vso konkurenco, zmagovalec v pripravi kavnih napitkov pa je postal Rok. Dvojnega uspeha sta bila vesela oba, sploh, ker je lani
in predlani največ točk in zmago na istem tekmovanju osvojil Boris. Na to tekmovanje namreč hodita zadnja štiri leta in kot kaže, ostajata nepremagljiva, saj zmage nista odnesla domov le pred štirimi leti, ko sta sodelovala prvič.
Z njima se srečamo na njunem
delovnem mestu. Pokažeta nam osvojena priznanja, Rok tudi medaljo, ob tem pa oba, ko ju postavimo pred objektiv, zatrdita: »To je dokaz, da v Velenju, pri nas, dokazano pijete najboljšo kavo.« Več o samem tekmovanju in skrivnostih priprave dobre kave pa nam
pove Rok, ki ima doma že nekaj priznanj tudi iz prestižnih tekmovanj v mešanju koktajlov. »Da je kava dobra, je pomembna že predpriprava. Pomembno je, kakšen je kavni avtomat, kako je kava zmleta, kakšne blagovne znamke je. Arabica je najboljša vrsta kave. Na dobro kavo vpliva tudi vlaga v prostoru. Če pripravljamo kavo z mlekom, je zelo pomembno, kako je mleko spenjeno,« izvemo. Kavo ima rad tudi Rok. Najbolj espresso ali belo kavo. »Najboljšo aromo kave čutimo pri espressu, zato je meni verjetno najljubša.«
Na tekmovanju v pripravi kavnih napitkov vsak tekmovalec skuha tri kapučine, tri espresse in tri kavne napitke po lastni kreaciji. Stroga žirija jih pri tem omeji s časom in skrbno opazuje tudi pri pripravi. »Komisija ocenjuje okus, videz in vonj,« doda Rok. In kakšne so bile letos njune lastne kavne kreacije? »Borisova je poleg kave vsebovala rum, kokos in za podlago biskvit, dodal pa je še sladko smetano. Jaz pa sem pripravil kombinacijo konjaka, jagodnih ostružkov in kave, uporabil sem tudi biskvit iz temne čokolade. Dodal sem ledeno smetano granito, ki jo zagotovo poznajo vsi, ki pijejo kavo pri nas.« Rok doda, da lahko njuni kreaciji
preizkusijo tudi v domačem lokalu. Menda se vse več ljudi odloča, da poskusi malo drugačne kave, ne več le klasiko. To pa je za dobra barmana, kar Boris in Rok zagotovo sta, razlog več, da si nenehno izmišljata
nove recepte za kavne napitke. In se potrudita pri pripravi prav vsake kave, ne glede na to, kakšna je. Z dodatki ali brez njih.
■ Bojana Špegel
Živahno čez poletje in jesen
Šentvid - Kar nekaj časa že nismo nič pisali o delu v našem društvu (Raztok), a to ne pomeni, da smo mirovali, nasprotno, bili smo zelo aktivni. Skladno s sloganom »Poživimo telo in duha«, smo se konec maja, na soboto, podali na rekreativni pohod od Andrejevega doma na Slemenu, na 1375 m visoki Smrekovec in seveda nazaj na Sleme. Bilo je zdravo in prijetno. Skupaj s Krajevno skupnostjo Šentvid smo v nedeljo, 15. junija, pripravili svečano razglasitev krajevnega praznika z mašo pri kapeli Svetega Vida in otvoritev razstave slik Franca Klanferja, ki si jo je še vedno možno ogledati v Andrejevem domu. Krajevni praznik je na dan st. Vida, po njem pa se imenuje tudi naš kraj. Z »Javorskimi fanti« smo 21. junija, sodelovali pri »jajčeriji« v Andrejevem domu, z »Gavdo za vse tiste, ki imajo radi jajca«.
Zadnji dan avgusta pa smo se, zdaj že tradicionalno, zbrali na družinskem pikniku pri Andrejevem domu na Slemenu. Razgibali smo se s tekmovanjem v pikadu in kegljanjem na vrvico. Prvi trije v vsaki panogi pa so prejeli pokale. V soboto, 20. septembra, smo odšli na strokovno ekskurzijo na Gorenjsko. Pot nas je peljala v Radovljico na ogled čebelarskega muzeja in muzeja lesarstva ter na Bled in v Kropo na ogled kovaškega muzeja. Med potjo nazaj smo si v Kranju ogledali še hišo, v kateri je delal dr. France Prešeren. Prvo letošnjo oktobrsko soboto smo namenili »darovom jeseni« po domače »krompirjevemu pikniku«. Vstopnina je bila kilogram krompirja, pripravili pa smo krompirjevo večerjo s samimi krompirjevimi jedmi.
Vsako drugo leto si člani društva, z lastnimi sredstvi, privoščimo, kot zahvalo sebi, za dvoletno delo v društvu, večdnevni izlet. Tako smo zadnji vikend v septembru odšli v Zadar in na otok Vis. Domov smo se vrnili polni prijetnih vtisov in novih moči za premagovanje vsakodnevnih življenjskih težav.
■ th
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
matu
30. oktobra 2014
i

¿M^ K


4 -Li'
-V

f! ? v

Turistično društvo Topolšica - podeželje je v zdraviliškem parku pripravilo tekmovanje v peki priljubljenega avstroogrskega peciva
Milena Krstič - Planine
Topolšica, 25. oktobra - Turistično društvo Topolšica - podeželje je v soboto popoldan v zdraviliškem parku znova poskrbelo za živost. Rdeča nit je bila tokrat »štrudlarija«, tekmovanje v petki klasičnega avstoogr-skega peciva, ki ima nešteto različic. Najbolj znana sta jabolčni in sirov, a v Topolšici je bilo okusiti tudi druge, celo kostanjevega.
Štirinajst štrudljev se je potegovalo za najbolj okusnega. Obiskovalci so jih imeli priložnost tudi pokusiti. Ni ga bilo, ki bi rekel - tale pa ni ... A najboljšega po mnenju žirije, ki so jo organizatorji sestavili iz obisko-
Kiparjenje z motorno žago? Nastale so občudovanja vredne skulpture.
valcev - v njej pa ni bilo domačinov, so spekli v Termah Topolšica. Jabolčnega.
Obiskovalci so lahko segli tudi po pečenem kostanju. »Kar težko ga je bilo dobiti,« je pripovedovala ekipa, ki ga je zarezovala. »Zareza mora biti globoka ravno toliko, da prodre skozi lupino,« so pripovedovali. A tu in tam v kakšnega »sumljivega« zarezali globlje. Če so ga imeli na sumu, da je črviv.
Pravega navdušenja pa so bili deležni kiparji, ki so z motorno žago ustvarjali živalske podobe. »Nisem vedel, da je kaj takega sploh mogoče ... Kaj vse znajo ... Kako spretni so ...,« so se čudili obiskovalci. Organizatorji pa jim svetovali, da česa podobnega ne poskušajo sami.
Čarovnice so prav za to priložnost na metlah priletele z Loma in imele v parku prvi zbor pred nočjo čarovnic - »halloweenom«.
Prireditve Tretja štrudlarija se je udeležilo veliko domačinov, še več pa gostov tega zdraviliškega kraja, ki je najbrž tudi po zaslugi takih prireditev postalo spletni zmagovalec med slovenskimi zdraviliškimi kraji v tekmovanju Moja dežela lepa in gostoljubna. Sonce pa je v zdraviliški park privabilo tudi številne stanovalce Zimzelena, ki jim je bilo sobotno popoldne drugačno od drugih.
Predsednici društva Petri	■
Lipičnik idej zlepa ne zmanjka.
Obisk Grilove domačije
Tretješolci OŠ Šalek smo obiskali staro domačijo - Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju. Ogledali smo si kmečko hišo, zeliščni vrt, sadovnjak, vinograd in čebelnjak. Ob hiši je
vodnjak, iz katerega so nosili vodo za kuho, pranje in živino. Streha je krita s slamo. V hiši smo si ogledali vežo, črno kuhinjo, hišo - to je bil prostor za druženje in hranjenje. Temu prostoru zdaj rečemo dnevna soba. Spali so v kamri ali štiblcu, otroci pa tudi na krušni peči.
V vrtu raste 80 vrst zelišč. Skuhali so nam tudi zeliščni čaj. Čeprav ni bil
sladkan, je bil zelo dober.
Po ogledu smo imeli delavnice. Izdelali smo si leseno igračo, lutko iz koruznega ličja, iz volne pa pajka s pajkovo mrežo.
Spoznali smo, da je bilo življenje v starih časih težje, a veliko bolj domače kot danes. A tudi mi smo preživeli prijetno dopoldne v naravi.
■ Alja Novosad 3. a
Vaška olimpiada v Ravnah
Športno društvo Ravne pripravlja prvo vaško olimpijado. Njen glavni namen je bil, da bi družine nedeljsko popoldne aktivno preživele skupaj v naravi, na svežem zraku, v duhu športa in dobre volje. To nam je tudi uspelo.
Organizirali smo prvi tek okoli Raven. Teklo je 17 tekaških navdušencev. Ko so najhitrejši pritekli v ciljno ravnino, so kuharski mojstri že pripravljali vse potrebno za tekmovanje v kuhanju prve »ravenske župe«. V kotlih so se kuhale različne dobrote, ki so omamno dišale in božale nosne brbončice obiskovalcev. Po nekaj urah smo lahko poskusili mehiški chili con carne, gobovo juho, kislo juho, golaž, bograč, različne obare ... Devet ekip je pripravilo odlične pojedine, ki so jih obiskovalci hitro »zmazali«. Na koncu so bili kotli tako čisti, da jih ne bi bilo treba niti pomiti. Vsem najboljšim smo podelili kolajne
Bilo je zabavno, udeležba je bila odlična.
in praktične nagrade.
V sklopu vaške olimpijade je potekal tudi zaključek ravenske nogometne lige 2014. Turnir je popestril nežnejši spol s tekmo med »oženjeni-mi« in »ledik«. Sreča in dobra taktika sta bili tokrat na strani neporočenih, ki so svoje nasprotnice premagale s 4 : 0. Posebna letošnja atrakcija je bila tekma »all star«, v kateri so se pomerili najboljši nogometaši vzhodnih Raven proti najboljšim iz zahodnih Raven. Po petih krogih v spomladanskem delu lige in petih krogih
jesenskega dela smo dobili najboljše. V skupnem seštevku so slavili Zeleni vragi. Naslov najboljšega strelca je tudi letos obranil Simon Pečov-nik (ekipa Zahod) z 18 goli, naslov najboljšega vratarja pa je pripadel Daniju Praprotniku. Ni manjkala niti zumba za nežnejši spol niti animacija za najmlajše.
■ Nastja S. Naveršnik, foto Matej Skornšek
Tradicionalni pohod po obrobju Belih Vod
Kulturno-športno društvo Vulkan in Krajevna skupnost Bele Vode sta v počastitev praznika občine Šoštanj pripravila pred nedavnim tradicionalni pohod po obrobju Belih Vod.
Lepo število pohodnikov se je zbralo v jutru, ki je obetalo lep jesenski dan. Pot nas je vodila od ene do druge domačije, kjer so prijazni gostitelji poskrbeli za morebitna suha usta, ponudili slastno domače pecivo. Tudi naši nahrbtniki so po zaužiti hrani postajali lažji, korak pa lahkotnejši
in tudi hitrejši. Na poti smo veselo klepetali in se ozirali po lepotah narave. Za obhod prve tretjine našega kraja smo potrebovali dobre štiri ure. Bile so prijetne, zabavne, lahkotne, predvsem pa slastne, zato še enkrat hvala vsem, ki so nas ob poti lepo sprejeli in nas prijazno pogostili. Nekateri smo bili ob koncu bolj, drugi manj utrujeni, vsi pa veseli, ker smo storili nekaj zase. Razšli smo se z željo, da sem kmalu znova vidimo.
■ Kulturno -športno društvo Vulkan
Skupaj
premagajmo
depresijo
Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje, je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti. Ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Na nastanek depresije vpliva troje dejavnikov: prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. Če je kdo v družini že zbolel za depresijo, je bolj verjetno, da se bo to zgodilo tudi vam. Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo tudi človekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in svoje sposobnosti in katerih pogled nase in svet je prežet s pesimizmom. Depresijo pa lahko sprožijo tudi različne življenjske obremenitve (npr. kronična bolezen, denarne težave, težave
v medosebnih in družinskih odnosih) ali pa nenadni dogodki, ki spremenijo našo življenjsko utirjenost (npr. izguba drage osebe, izguba službe, upokojitev). Depresija v človeku povzroči občutke utrujenosti, izčrpanosti, odvečnosti, nevrednosti, obupa in nemoči. Potek depresije je pri vsakem bolniku drugačen, vsak trpi po svoje. Najpogostejši znaki depresije so: dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine, črnogledost, občutja brezupa, občutja nemoči, brez vrednosti in krivde, izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli, izguba zanimanja in veselja do spolnosti, nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje, izguba apetita in telesne teže ali pa pretirana ješčnost in pridobivanje teže, pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost, misli o smrti, samomoru, nemir, razdražljivost, otežena koncentracija, spominjanje in odločanje. Zoper depresijo obstaja več skupin zdravil, ki delujejo na različne biokemične snovi in s tem na biološke procese v možganih. Vendar ta zdravila učinkujejo šele po treh ali štirih tednih. Pomembno je, da zdravil ne nehate jemati prezgodaj. Treba jih je jemati še nekaj mesecev po tem, ko se počutje izboljša in izginejo vsi znaki depresije. Svojci, prijatelji in znanci, skušajte depresivnega bolnika razumeti, bodite z njim potrpežljivi in ga spodbujajte. Pogovarjajte se z njim in ga pozorno poslušajte. Ne preslišite misli o samomoru, ki so pogosto izrečene
in prevečkrat prezrte! Pojdite z njim ven, na sprehod, v kino, družbo. Vztrajajte pri povabilu, tudi če je sprva zavrnjeno. Spodbujajte ga k dejavnostim, ki so ga nekoč veselile, vendar ne zahtevajte od njega preveč. Prevelike zahteve namreč lahko povečajo občutke neuspešnosti. Depresivnega bolnika ne obtožujte, da je bolan manj, kot pripoveduje, ali da nima »trdne volje« in se ne more »spraviti skupaj«. Če toži o bolečinah, mu verjemite in ga nikar ne prepričujte, da ga nič ne boli. Ne bodite nestrpni do njega in spodbujajte prepričanje, da je depresija sicer huda, vendar le začasna bolezenska motnja, ki bo minila, in takrat se bo spet počutil kot nekdaj. Vsi iščemo isto pot, več veselja in manj krivde.
Danes imamo najboljšo možnost, da ube-remo zase najboljšo smer. Vabimo vas na učne delavnice za osebe z depresijo in njihove svojce; začnejo se v četrtek, 4. novembra, ob 10. uri, v Zdravstvenem domu Velenje v predavalnici CINDI 2. Prijavite se lahko v ponedeljek ali torek od 8. do 12. ure, pri: Urški Bandalo spec. klin. dietetike, 03/8995-628 ali Karmen Petek, mag. zdrav. nege, 03/8995-647. Skupaj z nami najdite pravo pot v sebi, zaupajte vase, tako boste kos novim izzivom in preizkušnjam, ki jih prinaša življenje.
■ Karmen Petek, mag.
zdrav. nege
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 15
30. oktobra 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
Biseri maturantskega plesa 2015
15
Letos bodo maturantski plesi Šolskega centra Velenje že konec februarja -Med 336 maturanti in maturantkami bomo četrtič zapored izbrali »bisere«
Naše lokalno okolje zna oblikovati in negovati lokalno kulturo in skrbeti za kontinuiteto in izpostavljanje dogodkov, kar pomeni veliko dodano vrednost k življenju v Velenju. Novice se širijo tudi s pomočjo našega tednika Naš čas, preko katerega smo obveščeni tudi o najbolj žlahtnih dogodkih. Mednje lahko uvrstimo tudi izbor Biserov maturantskega plesa. Gre za skupno akcijo Našega časa, Šolskega centra Velenje in modnih kreatork Jelene Stevančevic in Petre Meh.
Že četrto leto zapored boste v jesenskih in zimskih izdajah Našega časa spremljali priprave na del najlepšega zaključka srednješolskega izobraževanja, na maturantski ples. 336 maturantov ŠC Velenje bo zaplesalo 27. in 28. februarja 2015 v Rdeči dvorani Velenje.
Svoje starše, prijatelje, sorodnike in profesorje bi radi maturantje očarali z znanjem latinskoameriških, standardnih in swing plesov, zato pridno obiskujejo plesne vaje.
Usklajenost naučenih plesnih korakov
bodo dopolnili s svečano podobo. To bo priložnost za izbor Biserov maturantskega plesa 2015, za izbor dijakinj in dijakov, ki
bodo pobrali drobce nasvetov modnih oblikovalk Jelene Stevančevic in Petre Meh ter ostalih strokovnjakov s področja ličenja in oblikovanja maturantskih pričesk v člankih, ki jih boste lahko spremljali v Našem času vse do sredine februarja. Pri izboru obleke, pričeske, modnih dodatkov, čevljev ter številnih podrobnosti, ki prispevajo k čarobnosti podobe, bodo nasveti gotovo dobrodošli. Po izboru na maturantskem plesu boste lahko bralci Našega Časa glasovali za maturantko in maturanta, ki bosta po vaši presoji najbolj prava modela in kandidata za prestižni naslov Biser maturantskega plesa 2015. Kot vedno bomo izbrali maturanta in maturantko.
Kako pa se na maturantski ples pripravljajo maturantke Šolskega centra Velenje?
Maruša Štravs, dijakinja programa ekonomski tehnik - »Vsi
dijaki zaključnih letnikov že nestrpno pričakujemo edinstven in za vsakega posameznika poseben dogodek - maturantski ples. Vsak od nas si je že izbral osebo, s katero bo delil to nepozabno izkušnjo, namreč svojega soplesalca oz. sople-salko. Da bomo vsi kar se da najbolje blesteli ta večer, smo že pričeli intenzivne plesne vaje s plesnim mojstrom Alešem. Ker je to za vse nas pomemben večer, si že zdaj vsi ogledujemo in išče-
mo primerno obleko, ki je ključnega pomena, da se vsak pokaže v kar se da najboljši luči. Da nam bo ta odločitev malo olajšana, nam tudi to leto pri tem pomaga projekt Biseri maturantskega plesa, pri katerem nam priskočita na pomoč modni oblikovalki. Vsi že komaj čakamo na ta petkov večer, ki bo 27. 2. 2015 v Rdeči dvorani v Velenju«.
Saša Šižgorič, dijakinja programa gastronomija in turizem -»Pred nami je, vsem nam že dobro znan maturantski ples, ki je vrhunec srednješolskega izobraževanja. Prepletanja različnih čustev. Nepozabna proslava, na katero se pripravljamo vsi. To je dan, ki ga bomo delili s svojimi vrstniki, profesorji in najbolj pomembno, s svojimi bližnjimi. Vse nas še čaka nestrpno sedenje pri frizerju, izbiranje prave, vendar za nas najlepše obleke ter ure in ure lišpanja in čepenja pred ogledalom. To je zaključek enega poglavja v življenju in začetek novega, saj vstopamo v povsem nov in odgovoren svet. Vsak od nas gre svojo pot in novim izzivom naproti.
»Zbirateljstvo nikoli ni bilo za siromaka«
5. Numifil zanimiv predvsem zbirateljem - Sodelovalo 25 razstavljavcev - Veliko obiskovalcev od drugje
Bojana Špegel
Velenje, 24. oktobra - V soboto dopoldne se je v dvorani Centra Nova zgodilo peto srečanje zbirateljev znamk, starega denarja, razglednic in opreme za zbiratelj-stvo, Numifil 2014. Predstavnica organizatorjev dogodka Kristina Janežič iz Festivala Velenje nam je povedala, da med razstavljavci letos ni domačinov. Prijavil se je le eden, pa še tisti ni prišel. So pa
zato prišli zbiratelji iz vseh koncev države, zato udeležba ni bila nič slabša kot lani. Tudi obisk ni razočaral, sploh, ker je Numifil obiskalo veliko zbirateljev iz okolice Velenja.
Zelo veliko zanimanja so vzbudile osebne znamke. Tako najnovejša, s podobo velenjskega gradu, kot tista, ki jo je Festival Velenje izdal ob 25 letnici Pikinega festivala, so hitro dobivale nove lastnike. Tudi za priložnostni žig, za katerega je poskrbela Pošta Slovenije,

Eni so le gledali, drugi tudi menjevali in kupovali. Zbiratelji zagotovo hitro opazijo, kar jih
zanima.
»Kdor je zbiral pred krizo, zbira še naprej;« je prepričan zbiratelj Robert Rozman.
je bilo veliko zanimanje.
Robert Rozman s Ptuja, zbiratelj, ki obiskuje vse možne tovrstne sejme in prireditve, je bil z obiskom njegovega kotička na Numifilu zadovoljen. Sam je začel znamke in denar zbirati že kot otrok, prepričan pa je, da te tovrstna ljubezen, ko jo
enkrat osvojiš, ne zapusti. Vprašali smo ga, ali je zanimanje zbirateljev zaradi krize, ki »jemlje« tudi denar za hobije, kaj manjše. Rekel je: »Zbirateljstvo nikoli ni bilo za siromaka, vedno za povprečnega ali nadpovprečnega človeka. Vprašanje je, koliko lahko kdo seže v žep.
Mislim pa, da tisti, ki so zbirali prej, zbirajo še naprej.« Seveda si je tudi sam ogledal ponudbo drugih zbirateljev. »Veliko zanimivega je danes tukaj,« nam je povedal. Očitno pa so tako menili tudi drugi, saj je kar nekaj predmetov na sejmu menjalo lastnika.	■
20 let društva ljubiteljev zgodovine
Doslej je imelo Šaleško muzejsko zgodovinsko društvo pet častnih članov, odslej jih ima šest. Članstvo v društvu še vedno narašča, kar je dokazal tudi obisk slovesnega občnega
zbora.
Velenje, 23. oktobra - V petek je minilo natanko 20 let, odkar so na pobudo zgodovinarja dr. Milana Ževarta na Velenjskem gradu ustanovili Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo. Ta je bil do leta 2004 tudi predsednik društva,
nasledil pa ga je dr. Tone Ravnikar, ki ga je leta 2011 nasledil sedanji predsednik Miran Aplinc. Pred tednom dni, na predvečer dvajsete obletnice delovanja, je društvo pripravilo slovesni občni zbor, tudi tokrat v prostorih
Velenjskega gradu. Za šesto in hkrati prvo žensko častno članico društva so imenovali Ivanko Meža iz Podkraja, ki je članica društva vse od prvega dne.
■ bš
Logično razmišljali na nelogičen dan
Velenje, 18. oktobra - Prejšnjo soboto je na OŠ Livada potekalo državno tekmovanje iz logike. Logično so razmišljali učenci iz OŠ Livada, Gustava Šiliha, Gorice, Šaleka, Mihe Pintarja Toleda, Antona Aškerca, Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, Braslovče, Šempetra, Polzele in Vranskega. Pred začetkom tekmovanja so učenci šole gostiteljice pripravili kratek kulturni program. 67
tekmovalcev, kolikor jih je tekmovalo na OŠ Livada (v vsej Sloveniji pa skoraj 2000), so nagovorili ravnateljica OŠ Livada Tatjana Zafošnik Kanduti, organizatorica tekmovanja Durdica Vidovic in Pal Szomi, predstavnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Učenci so bili po tekmovanju zadovoljni, kljub temu da je bilo v soboto, kar je »nelogičen« dan za šolo.	■
OŠ Livada je bila ena od slovenskih šol, na katerih je potekalo državno tekmovanje v logiki.
nikoli sami
107,8:
■
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 16
16
SPORT
30. oktobra 2014
Mučili sebe in gledalce
Rokometaši Gorenja so zadnjega na lestvici premagali samo s štirimi goli razlike
Rokometaši Gorenja so v 8. prvenstvenem krogu gostili igralce Sviša iz Ivančne Gorice. Zmagali so 'samo' s 35:31 in tudi po tem krogu ostajajo skupaj s Celjani, ki pa imajo tekmo manj, še brez izgubljene točke.
Gostje so najslabše moštvo v ligi, zato je trener Ivan Vajdl upravičeno pričakoval visoko zmago in najbrž, da bo to igra mačke z mišjo. Tudi gledalci so mislili tako, a so se vsi skupaj ušteli. Domači so na trenutke igrali preveč sproščeno. Očitno so pozabljali, da ne igrajo le za svoj užitek, ampak tudi zanje. Na tribuni jih je bilo sicer le okoli 150.
»Takšen odnos do igre, pa najsi bo to zadnji na lestvici, je nespremenljiv,« je bil nezadovoljen po tekmi trener.
Tega se je zavedal tudi kapetan Niko Medved, ki je samokritično povedal: »Občutek imam, da smo nekje v glavah podcenjevali nasprotnika. V tekmo nismo krenili stoodstotno, posledično pa igra ni bila na nivoju Takšne, si ne smemo več privoščiti, še najmanj pa pred domačim občinstvom, ki plača vstopnico, da bi nas prišlo gledat.« Začetek tekme je bil obetaven, saj so si aktualni podprvaki dokaj hitro
priigrali šest golov prednosti, toda gostje se niso ukvarjali s tem, ali jih nasprotnik morda podcenjuje ali ne. Z zelo zavzeto igro so do odhoda na odmor prednost zmanjšali na štiri. Tudi v drugem polčasu so igrali zelo motivirano. Očitno so spoznali, da domači ne razmišljajo o visoki razliki, gledalcih, ampak le o zmagi. Po nekaj minutah je bila neodgovorna igra domačih skoraj kaznovana. Približali so se jim na
gol zaostanka, (20:21) in imeli celo priložnost za izenačitev. Trener je vzel minuto odmora. Izrekel nekaj 'navodil', domači so znova zaigrali dokaj odločno ter povedli z 28:26, Nato je sledila ponovitev. Spet so zaigrali, kot da je to prijateljska tekma, prizadevni igralci Sviša so se jim spet približali na -3 (25:28). Nato pa so spet zaigrali resneje in zmagali s štirimi goli. Resda veljajo predvsem točke, vseeno pa ...
V 9. krogu, ki bo na sporedu šele 8. novembra, bodo rokometaši Gorenja gostovali v Novem mestu.
■ S. Vovk
V režiji (slabega) sodnika
Nogometaši Šmartna proti Dravinji vodili že s 3:1, a skorajda ostali brez točke
V derbiju moštev z dna lestvice so nogometaši Šmartna 1928, zadnji na lestvici, gostili predzadnjo Dravinjo. Mlada domača enajsterica, v kateri je bilo kar osem igralcev letnika 1995 in dva istega letnika na rezervni klopi, je
goste, obenem pa zanjo dvakrat oškodoval domače. Gostje so sredi prvega polčasa povedli, vendar to ni omajalo domačih, ampak jih je podžgalo k še bolj požrtvovalni igri. Po petih minutah igre so z goli Aljaža Štormana, Roka Kidri-
Gašper Kurež dosegel gol za več kot zasluženo točko.
V derbiju kroga je aktualni prvak Dob na svojem igrišču z 2:1 premagal Krško, ki pa je kljub temu še vedno samo na vrhu lestvice s tremi točkami pred Aluminijem.
zapravila priložnost, da se približa predzadnjim Konjičanom. Niso pa bili temu krivi le sami.
Kakšnih sto tamkajšnjih ljubiteljev nogometa je videlo kar osem golov, v vsaki mreži po štiri. Izid je bil 4:4, čeprav bi si domači po prikazani igri zaslužili vse tri točke. Zelo zanimiv dvoboj z veliko tekanja, 'grizenjem' za vsako žogo, je pokvaril sodnik, ki je med drugim dosodil kar dve najstrožji kazni za
ča in Nika Fasvalda iz zaostanka prišli v vodstvo s 3:1 in si vlili veliko upanja na morebitno drugo zmago v tem prvenstvu. Toda gostje se niso predali. Dosegli so še tri gole, od tega dva - kot smo že omenili - z enajstih metrov in se z vodstvom s 4:3 približali k popolnemu uspehu. Čeprav so imeli domači proti sebi tudi dvanajstega igralca, se niso predali in nekaj minut pred koncem je
Kidričani so v gosteh kar s 3:0 premagali Veržej. Prejšnji prvo-ligaš Triglav pa se je po zmagi v drugem derbiju kroga s 4:1 nad novincem Tolminom povzpel na tretje mesto in ga potisnil na četrto mesto. Dobljani, pa so po zelo slabem začetku, saj so šele v sedmem krogu drugič zmagali, trenutno že peti.
■ S. Vovk
Rudar tretjič zapored neodločeno
Domžale ohranile razliko - Maribor z enajstmetrovko do zmage - Celjani že trinajst krogov nepremagani
Nogometaši Rudarja so proti Krki nastopili brez poškodovanega Dali-borja Radujka in Dragana Jelica,
ki je z negiranjem odslužil kazen izključitve pred dvema krogoma v Domžalah. Igrali so neodločeno (1:1). Z delnim izkupičkom so bili, glede na potek igre zadovoljni, čeprav so si po tihem želeli obe točki. Za to pa bi bil potreben zadetek več od domačih, toda napadalci se spet niso izkazali. Domači so pove-dli po slabe pol ure tekme. Zadetku so botrovali premalo pozorni ali celo neodgovorni Rudarjevi branilci, ki so bili preveč oddaljeni od svojih vrat. Že v polju domačih so gostje neprevidno izgubili žogo in nasprotnik je krenil v hitri nasprotni napad. Rudarjevi branilci so bili prepočasni za Marina Perica in zaostali za njim. Domači napadalec se je z roba šestnajstmetrskega pro-
stora spretno posla žogo v mrežo mimo nemočnega vratarja Matjaža Rozmana, ki je pritekel predenj. Nekaj minut po prejetem golu je imel Ivan Firer po podaji Denisa Klinarja z desne strani veliko priložnost za izenačitev, vendar je Krkin vratar njegovo žogo s petih metrov sijajno ubranil po rokometno, z nogo. Čast Rudarjevih napadalcev je rešil branilec Eveldin Džinic, ki je po podaji iz kota z glavo poslal žogo s petih metrov v domačo mrežo za izenačenje. S tem se je s tretjim golom doslej izenačil na listi najboljših Rudarjevih strelcev z Jelicem in Firerjem. Kljub prizadevanjem enih in drugih se izid do konca tekme ni spremenil, čeprav je bilo na vsaki strani še nekaj priložnosti.
Kljub novi točki so nogometaši Rudarja ostali na sedmem mestu. Zaostanek štirih točk za šestim Koprom, ki je v dvoboju z vodilnimi Domžalami ostal praznih rok, so zmanjšali na tri. Za Zavrčem, ki s petim mestom zaokrožuje prvo polovico lestvice, je zaostanek še vedno velik, deset točk. Haložani so kot gostitelji na Ptuju z aktualnim prvakom Mariborom izgubili z 0:1. 'Evropski' gostje so se mučili z igro, zatajila je njihova učinkovitost,
gol za zmago pa so zabili z enajstih metrov. Osmoljenec tega dvoboja je bil domači igralec Dario Jertec, ki je po Mariborovem kotu z roko kot vratar odbil žogo, najstrožjo kazen pa je brez težav spremenil v zadetek in zmago Marcos Tavares. Nogometaši Domžal so z zmago nad Koprom ohranili položaj na vrhu lestvice in prednost šestih točk pred drugo Olimpijo in tretjim Mariborom (imata tekmo manj). V prvi polovici je tako kot peti Zavrč še Celje, ki je novincu Radomljam, napolnilo mrežo kar s petimi žogami (5:0). Za mladimi Celjani je navdušujoč niz. Po dveh uvodnih porazih ne vedo več, kaj je to poraz in zato so po 15. krogih na zasluženem četrtem mestu. Povsem na dnu pa je še vedno novinec Radomlje le z eno zmago (v 10. krogu nad Koprom) in dvema neodločenima izidoma.
Jernej Javornik, trener Rudarja: »To je bila zelo zahtevna tekma na zelo zahtevnem terenu. Bil je izredno mehak. Moji igralci so imeli zaradi tega težave. Žoga jih ni hotela, nekateri tudi niso bili tako razpoloženo, kot bi morali biti. Šele v drugem polčasu so zaigrali, kot bi morali že od začetka.«
■ S. Vovk
Dobro le na začetku
V 5. krogu prve ženske rokometne lige so igralke Velenja z gostjami iz Pirana izgubile s 23:27. Po izenačenem začetku so se prve ''odlepile'' domače rokometašice in v 19. minuti povedle z 9:6. A žal je bilo to zadnje vodstvo Velenjčank, saj so nato izgubljale žoge v napadu in naredile preveč tehničnih napak ter dovolile Primorkam, da so najprej izenačile, nato pa odšle na odmor
z 2 zadetkoma prednosti (12:10).
V 2. polčasu so gostje narekovale ritem, razigrala se je njihova zunanja igralka Amina Jagurdžija, ki je ''rešetala'' mrežo Velenjčank. Pirančanke so tekmo mirno pripeljale do konca in zasluženo zmagale. Pri domačih se je ponovno izkazala vratarka Edita Amon, ki je na koncu vknjižila 15 obramb in preprečila še višji poraz.
Velenjčanke so dvema točkama desete. Prav tako slab izkupiček točk imajo po petih krogih tudi devete Ajdovke, enajste Ljubljančanke in dvanajste Nakeljčanke.
Tudi v pri ženski ligi bodo prvenstvo nadaljevali 8. novembra. Velenjčanke bodo gostovale v Ajdovščini.
Zamenjava na vrhu
Do tega kroga vodilni Brežičani doživeli prvi poraz - Savinjsko-šaleški derbi v Mozirju domačim
Zelo zanimiv je bil razplet tudi v 9. krogu medobčinske članske lige Celje. Vodilne Zreče so doživele prvi poraz. Z 1:3 so izgubile v Žalcu in morale prvo mesto prepustiti Brežicam, ki so z 2:1 premagale Rogaško. Žalec se je s to zmago povzpel na tretje mesto. Na njem je zamenjal štorskega Kovinarja, ki je v Kozjem s tamkajšnjim Odredom
izgubil z 2:4. Mesti so zamenjali tudi Šoštanjčani in Mozirjani. Na sosedskem derbiju so mozirski nogometaši z golom Marka Brinjev-ca v izdihljajih prvega polčasa zmagali z 1:0 ter potisnili Šoštanjčane na peto mesto, sami pa se zavihteli na četrtega.
Največ golov, kar dvanajst, so v tem krogu videli ljubitelji nogometa
na Vranskem, kjer je gostujoči Voj-nik zmagal kar z 10:2. Vranščani so tako tudi po devetem krogu po točkah še vedno na ničli, Vojnik pa jih ima na predzadnjem šest več od njih.
Sicer pa je bil to zadnji jesenski krog v tej ligi, vendar ne tudi zadnja tekma v tem letu. 8. novembra bodo igrali še tekme 3. kroga, ki so jih preložili zaradi slabih vremenskih razmer. Tedaj je bila odigrana le ena tekma (Kovinar - Rogaška 2:0). Šoštanjčani bodo gostovali v Vojniku.	■ S. Vovk
Šoštanj Topolšica preslaba za ACH
Ljubljana, 25. oktobra - Odboj-karji ACH Volleyja so na tekmi 8. kroga 1. DOL za moške v Ljubljani premagali Šoštanj Topolšico s 3:0 (21, 13, 15).
Ljubljanski odbojkarji so še enkrat pokazali svojo premoč in še osmič zmagali, pa čeprav niso igrali z najboljšo ekipo.
Ljubljančanom so se Šoštanjčani uspešno upirali le v prvem nizu vse do izida 20:19. V drugem in tretjem nizu pa dvoma o zmagovalcu ni bilo.
"Tekma je bila videti precej lahka, a smo se morali za zmago zelo potruditi. Gosti so pokazali solidno igro, predvsem v prvem nizu so nas
prisilili v napake. A smo le boljša ekipa, kar smo tudi dokazali," je bil po koncu tekme diplomatski Pleško.
Šoštanj Topolšica: Mulec 1, Žni-der, Vrhunc, Port 2, Prikeržnik, Boženk 10, Rojnik 5, Pavič, Menih, Koželnik, Uršič 7, Vovk 6.
■
■
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 17
30. oktobra 2014
Po gladini Velenjskega jezera
Jadranje in srfanje sta najbolj priljubljeni dejavnosti na vodi - Klub vodnih športov omogoča oboje, pa tudi veslanje in vožnjo s pletno - Klubovci nabirajo rezultate
»Brez entuziastov in vztrajnega dela najožjih članov kluba definitivno ne gre. Želimo pa si še več mladih, ki bi bili pripravljeni kaj postoriti, ne da pridejo le na zabavo.« Boris Potrč
Tina Felicijan
Kljub kislemu poletju in hladni jeseni Velenjsko jezero ne sameva. Po njegovi gladini ljubitelji vodnih športov drsijo že, odkar so pod sabo jasno videli pogreznjene hiše in je voda zaradi onesnaženja s pepelom bila nebeško modra. Takrat je najbolj popularno bilo lovljenje vetra z jadralno desko, kmalu pa tudi jadranje in veslanje. Z vsem tem in še čem pa se ukvarjajo v Klubu vodnih športov.
Pionirji vodnih športov
Pred več kot 35-imi leti je nema-lokdo preizkusil jadralno desko, ki sta jih takrat izdelovala Veplas in Ingrad. Navdušencev, ki so se naposled povezali v Klub vodnih športov, je bilo vse več, v letih delovanja pa so s trdim delom močno izboljšali pogoje za športanje na Velenjskem jezeru ter dajali pobude za urejanje okolice. Danes razpolagajo z opremo za srfanje, jadranje in veslanje, upravljajo pa tudi s pletno na akumulatorski pogon, ki sprejme 18 potnikov. Obiskujejo jih rekreativci iz vse Slovenije, pozna-
jo pa jih tudi Avstrijci. »Imamo se s čim pohvaliti in kaj pokazati, sploh zdaj, ko ima jezero toliko novih pridobitev. K nam prihaja tudi mednarodna šola iz Ljubljane,
ki jo obiskujejo dijaki, otroci diplomatov in direktorjev tujih firm v Sloveniji,« je ponosen predsednik kluba Boris Potrč.
Organizirajo tečaje jadranja za
različne tipe jadrnic za otroke, mladino in odrasle. Imajo različne deske in jadra za lahek ali močnejši veter pa tudi kanuje in več tipov čolnov. Preizkusi jih lahko vsak, ki
ŠPORT
opravi deseturni tečaj, nato pa si opremo lahko izposodi in jo uporablja samostojno. Vodni športi sicer niso poceni, a v okviru kluba dosegljivi, saj člani lahko uporabljajo opremo praktično brezplačno. Večji stroški nastopijo ob začetku tekmovalne kariere, pravi Boris, ki si v prihodnosti želi več denarja za vzdrževanje opreme in kakšen kos nove. Ker v gospodarski krizi izgubljajo sponzorje in donatorje, si pomagajo z jadralskimi pikniki za podjetja ter organizacijo regat in tečajev.
Na zemljevid vodnih športov so se vrisali še na začetku delovanja, nato pa so si vsako leto izmislili kaj novega - od jadralskega plesa v rdeči dvorani, povezovanja z jadralno zvezo, bratenja s klubi, do organizacije državnih prvenstev.
Za radovedneže, rekreativce in profesionalce
Klub goji več disciplin, tekmovalcev pa ni veliko, saj je večina na Primorskem. »Začelo se je z razredom optimist, nadaljevalo pa z laser, v katerem imamo drugo in tretje mesto na državnem nivoju v ženski kategorij. Pred tremi leti smo kupili jadrnico razreda sea scape, s katero se skupina študentov redno uvršča med prvih pet v Sloveniji,« našteva Boris. Član kluba je lani bil del ekipe, ki je na svetovnem prvenstvu v Italiji dosegla drugo mesto. Nekateri člani tekmujejo v kategoriji match race, v kateri se dve barki prebijata proti cilju in druga drugo ovirata.
-17
V disciplini Fireball pa dva fanta tekmujeta skupaj na jadrnici in v zadnjem obdobju zasedata prva tri mesta. »Dober jadralec mora imeti psihofizično sposobnost obvladovanja jadrnice, biti mora uravnovešen, za udeležbo resne tekme pa mora prejadrati veliko kilometrov,« meni Boris.
Z organizacijo raznih prireditev pripomorejo k pestrosti športne, družabne in turistične ponudbe jezera. Tako organizirajo ekipno državno prvenstvo optimistov, Piki-no regato, regato rea scape, konec avgusta pa državno prvenstvo v fireballu in flying juniorju, ki se ga udeleži do 15 bark. Tekmovanja so praviloma dvo-, nekatera tudi tridnevna, kar je precejšnji zalogaj za klub, v katerem so vsi amaterji. Največja prireditev, ki ji posvetijo veliko prostega časa, je Velenj-čanka - regata jadrnic daljših od deset metrov. Na letošnji, že četrti, je sodelovalo dvajset jadrnic z več kot 120 jadralci.
Da bi lahko delovali še bolje in bi ljudje še raje prihajali ob Velenjsko jezero, pogrešajo še kakšen pomol, sicer pa čim več pridnih članov. »Veseli smo, da smo lahko v čolnarni, ki jo vzdržuje občina. Njej gre zahvala tudi za plažo. Želimo pa si, da bi obiskovalci jezera počasi osvojili tiste osnove kulturne veščine, pazili na pridobitve in ne bi uničevali dobrin, kar kdaj opazimo,« je sklenil.
■
Tako so igrali
Prva liga Telekom Slovenije, 15. krog
Krka - Rudar Velenje 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Peric (28.), 1:1 Džinic (76.). Rudar: Rozman, Knezovic, Džinic, Klinar, Jahic (od 72. Krefl), Stjepanovic (od 73. Bolha), Črnčič, Plesec (od 46. Trifkovic), Babic, Kocic, Firer. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Zavrč - Maribor 0:1 (0:0), Domžale - Luka Koper 2:0 (2:0), Celje - Kalcer Radomlje 5:0 (4:0), Gorica - Olimpija 0:3 (0:1). Krka - Rudar 1:1 (1:0). Vrstni red: 1. Domžale 35 (20:6), 2. Olimpija (tekma manj) 29 (28:8), 3. Maribor (tekma manj) 29 (22:14), 4. Celje 27 (24:8), 5. Zavrč 26 (16:14), 6. Koper 19 (16:22), 7. Rudar 15 (13:16), 8. Gorica 12 (13:19), 9. Krka 8 (11:27), 10. Radomlje 5 (8:37). 16. krog: Rudar - Gorica - 2. novembra ob 17. uri
Druga SNL, 12. krog
Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj 4:4 (2:1)
Strelci: 0:1 Goran Alenc (24), 1:1 Aljaž Štorman (33), 2:1 Rok Kidrič (43), 3:1 Nik Fasvald (49), 3: 2 Žiga Čakš (61, 11 m), 3:3 Siniša Borenovic (70), 3:4 Žiga Čakš (82, 11 m), 4:4 Gašper Kurež (87). Šmartno: Pusovnik, Zamernik, Maze, Mrevlje, Štorman, Fasvald, N. Pungaršek, Kidrič, T. Pungaršek (od 86. Korošec), Zbi-čajnik (od 78. Lenošek). Trener: Oskar Drobne Drugi izidi: Ankaran-Hrvatini - Šenčur 0:0 (0:0), Farmtech Veržej Aluminij 0:3 (0:1), Roltek Dob - Krško 2:1 -(0:0), Triglav Kranj -TKK Tolmin 4:1 (2:0). Vrstni red: 1. Krško (25:16) 26 točk, 2. Aluminij (19:5) 23, 3. Triglav (25:15) 23, 4. Tolmin (24:16) 22, 5. Dob (14:12) 19,
6. Ankaran-H. (15:18) 15, 7. Veržej (19:22) 14, 8. Šenčur (12:24) 11, 9. Dravinja (18:23) 10, 10. Šmartno (12:32) 6 13. krog: TKK Tolmin - Šmartno 1928 -31. oktobra ob14.00.
MNZ Celje, 9. krog
Mozirje - Šoštanj 1:0 (1:0)
Strelec: Tomaž Urtelj (33). Mozirje: Forštner, Goltnik, Hren, Uršnik, Vrtar (od 69. Kronovšek), Janko (od 72. Lipnik), Urtelj, Danijel (59. Pleteršek), Kunej, Ošep, Brinjovc. Trener: Viktor Uršnik Šoštanj: Smajlovič, Murn (od 46. Murn), Gegic, Šmon, Stojakovic (od 41. Mahmu-tovic), Bulajic, Šabanovič, Čiric (od 679. Begic), Vukovic, Celcer, Agic (od 62. Pirnat). Trener Josip Vugrinec. Drugi izidi: Žalec - Zreče 3:1, Odred Kozje - Kovinar Štore 4:2 (1:0), Vransko - Voj-nik 2:10 (0:7), Brežice 1919 - Rogaška 2:1 (1:0).
Vrstni red: 1. Brežice 1919 (24:7) 21,
2,	Zreče (31:7) 19, 3. Žalec (16:7) 16, 4. Kovinar (21:14) 15, 5. Mozirje (10:10) 13, 6. Šoštanj (20:15) 12, 7. Rogaška (16:13) 9, 8. Kozje (18:30) 9, 9. Vojnik (15:24) 6, 10. Vransko (9:53) 0.
Prva NLN Leasing liga za moške, 8. krog
Gorenje Velenje - Sviš Ivančna Gorica 35:31 (19:15)
Gorenje: Klemen Ferlin 4 obrambe, Benjamin Buric 7 obramb, Rok Zaponšek 4 obrambe (1 x 7 m), Božovic 1, Medved 4, S. Buric. 2, Szyba 4, Skube 6, Špende, Golčar
3,	Šoštarič 4, Gams 1, Nosan 1, Dujmovič
4,	Beciri 5, Kleč. Trener: Ivan Vajdl
Sedemmetrovke: Gorenje 4(2), Sviš 7(5). Izključitve: Gorenje Velenje 12 minut, Sviš Ivančna Gorica 12 minut. Rdeč karton:
Nosan (43. minuta).
Drugi izidi: Istrabenz Plini Izola - Celje Pivovarna Laško 19:39 (11:20), Riko Ribnica
-	Slovan 28:24 (16:9), Krško - Urbanscape Loka 29:30 (15:15), Trimo Trebnje - Krka 27:22 (13:10), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 17:36 (10:17), Jeruzalem Ormož
-	Sevnica 29:23.
Vrstni red: 1. Gorenje 8 tekem - 16 točk, 2. Celje 7 - 14, 3. Maribor 8 - 14, 4. Trimo 8 - 12, 5. Ribnica 8 - 12, 6. Krka 8 - 8, 7. Jeruzalem Ormož 8 - 8, 8. Slovan 8 - 6, 9. Loka 8 - 6, 10. Slovenj Gradec 2011 7 - 6, 11. Sevnica 8 - 2, 12. Izola 8 - 2, 13. Krško 8 - 2, 14. Sviš 8 - 2.
9.	krog: Krka - Gorenje - 8. novembra
1. DRL za ženske, 5. kr.
Veplas Velenje - Piran 23:27 (10:12)
Velenje: Amon Edita (15 obramb), Tabako-vic, Tomic 2, Ferenc 1, Nakic Milka, Naglič 6 (2), Nakic Branka, Finkšt 4 (1), Amon Ines 5 (1), Mičic 3, Majerič, Halilovic 2, Simic, Pajic.
Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Velenje 5 (6), Piran 5 (8).
Izključitve: Velenje 6 minut, Piran 4 minute.
Drugi izidi: Naklo Peko Tržič - Krim Merca-tor 21:48 (13:25), Ž.U.R.D. Koper - Zelene doline Žalec 19:24 (14:16), Krka - Mlino-test Ajdovščina 26:23 (11:10), Zagorje GEN-I - Celje Celjske mesnine 32:25 (16:9), Branik - Ljubljana 24:31 (15:18). Vrstni red: 1. Krim 5 tekem - 10 točk, 2. Piran 5 - 9, 3. Zagorje 5 - 8, 4. Žalec 5 - 7,
5.	Koper 5 - 6, 6. Krka 5 - 5, 7. Branik
5 - 4, 8. Celje 5 - 3, 9. Ajdovščina 5 - 2,
10.	Velenje 5 - 2, 11. Ljubljana 5 - 2, 12. Naklo 5 - 2.
6.	krog: Ajdovščina - Velenje - 8. novembra
postanite
In kako se lahko naročite na Naš čas?
ess@nascas.si
898 17 51
Na Golteh naj bi smučali že decembra
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Hotel na Golteh so po delnem rušenju stare zgradbe ter temeljiti prenovi predali v uporabo koncem leta 2010. Izvajalec gradbenih del je takrat s pogodbo garantiral kakovost ter podal garancijo s triletnim rokom odpravljanja v tem času morebitnih ugotovljenih napak in pomanjkljivosti. Ko so po letošnji poletni turistični sezoni upravljavci temeljiteje pregledovali objekte hotela ter smučišč, z namenom odpravljanja pomanjkljivosti pred zimsko sezono, so odkrili napake na južni fasadi. »Ugotovili smo manjše razpoke in delno odstopanje vgrajenih
Fasada hotela Golte je potrebna obnove že po treh letih
kamnitih ploščic na pročelju hotela, kar terja pravočasno sanacijo, da ne bi prišlo do večje škode in ogrožanja hotelskih gostov ter smučarjev. Ker je to pogodbena obveznost izvajalca gradbenih del Kograd IGEM, smo se z njim dogovorili za popravilo. Začetek le-te se je s strani gradbinca zavlekel v neugodno vremensko obdobje,« pravi Ernest Kovač, direktor podjetja Golte, ki upa, da bodo dela kmalu odpravljena, saj računajo, da bi se lahko zimska sezona začela že v začetku decembra. ■ Jože Miklavc	Ernest Kovač
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
18
MODROBELA KRONIKA
30. oktobra 2014
Padel zaradi cevi
Velenje, 20. oktobra - V ponedeljek zvečer se je na poti pri novozgrajenih stanovanjskih blokih na Gorici huje poškodoval pešec. Na neosvetljenem delu peš poti se je spotaknil ob cevi električnih vodnikov, ki so ležali čez tlakovano pot.
Odnese za 12.000 evrov orodja
Velenje, 21. oktobra - V noči na torek je bilo vlomljeno v gradbeni kontejner na delovišču na Vodnikovi cesti pri Zdravstvenem domu Velenje. Storilec je na silo odprl vrata kontejnerja in odnesel agregat, dva električna brusilna stroja, nabijalno žabo in drugo električno orodje v skupni vrednosti 12.000 evrov.
Peška jo je skupila bolj, kot je mislila
Šoštanj, 21. oktobra - Policisti so v torek popoldan obravnavali prometno nesrečo, ki se je že dan prej, okoli 11.30, zgodila na Kaju-hovi v Šoštanju. Neznani voznik osebnega avtomobila sive barve je na prehodu za pešce v bližini pekarne in slaščičarne trčil v peško. Ta je zaradi bolečin šele dan kasneje iskala zdravniško pomoč. Policisti zaradi razjasnitve okoliščin pozivajo voznika in morebitne očividce, da pokličejo tukajšnjo Policijsko postajo na številko 898 61 00.
Pri šoli goreli zabojniki
Velenje, 23. oktobra - V četrtek ponoči je neznanec pri podružnični šoli v Pesju zažgal smeti v plastičnih zabojnikih. Ogenj so pogasili gasilci, trije zabojniki pa so uničeni.
Žagal bo
Topolšica, 23. oktobra - V četrtek dopoldne so policisti obravnavali tatvino iz odklenjenega gospodarskega poslopja v Topolšici. Storilec je odnesel dve motorni žagi in eno električno.
Oplazil in odpeljal
Velenje, 24. oktobra - V petek okoli 18. Ure, se je na lokalni cesti Paka - Paški Kozjak zgodila prometna nesreča. Voznik, ki jo je povzročil, je s kraja odpeljal.
V bližini kamnoloma je neznani voznik osebnega avtomobila VW Caddy, rdeče barve, zaradi vožnje po levi oplazil nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. Policisti za njim še poizvedujejo.
Iz avto pralnice odnesel sesalce
Velenje, 24. oktobra - V noči na petek je bilo vlomljeno v avto pralnico na Selu. Vlomilec, ki je prišel v lesen objekt na silo, je odnesel tri sesalnike. Lastnika je oškodoval za 1.800 evrov.
Samovoljne izterjave so kaznive
Velenje, 27. oktobra - V ponedeljek popoldan so policisti v Velenju obravnavali kaznivo dejanje izsiljevanja. Osumljenec je od oškodovanca samovoljno izterjal dolg v višini 250 evrov.
Odvijalo se je pred blokom, ko je 27-letni moški s svojo novo partnerko prišel na obisk k otroku, ki živi pri bivši partnerki na Kersnikovi. Pred blokom ga je 32-letni partner njegove bivše na silo potisnil v svoj osebni avto in ga odpeljal v okolico Velenja. Tam ga je napadel, mu iz denarnice pobral denar ter mu zagrozil, da mora prinesli še denar za obresti, ki so nastale na dolgu njegove bivše.
Policisti okoliščine kaznivega dejanja izsiljevanje še preverjajo. Obravnavali pa so tudi prijavo o kršitvi javnega reda in miru, ki so jo prejeli zoper oškodovanca in starše njegove bivše partnerke, saj naj bi tej poslal sms sporočilo z grozilno vsebino.
Že dan prej, v nedeljo popoldan, pa so zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja policisti šli v Škale, kamor je prišel 50-letni oškodovan-kin znanec skupaj z neznancem in jo izsiljeval za denar. Pri tem ji je grozil z napadom na življenje. Okoliščine policisti še preverjajo. Zagrožena kazen za tovrstna kazniva dejanja je do pet let zapora.
V	obtoku ponarejeni bankovci
Celje, 27. oktobra - S Policijske uprave Celje so sporočili, da so v ponedeljek obravnavali kar tri primere odkritja ponarejenih bankovcev. V vseh treh primerih so bili odkriti pri štetju gotovine v bančnih ustanovah.
V	enem primeru je šlo za bankovec za 500 evrov, v drugih dveh pa za ponarejena bankovca v vrednosti 50 evrov.
Iz policijske beležke
Celo noč izvajal nasilje nad staršema
Velenje, 22. oktober - Celo noč, v noči na sredo, je v Slatinah 42-letni sin v pijanem stanju izvajal verbalno in fizično nasilje nad staršema. Oba sta pri tem utrpela telesne poškodbe. Policisti so zoper kršitelja, povratnika, odredili 48-urno pridržanje in ga s kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor.
Nesramen znanec
Šoštanj, 22. oktobra - V sredo zvečer se je pred trgovino Mercator v Šoštanju znanec do njega vedel žaljivo in nesramno, grozil mu je tudi s fizičnim napadom. Kršitelju, ki ga ni bilo več na kraju, ko so tja prišli
policisti, bodo plačilni nalog izdali naknadno.
Deklico napadel pes
Velenje, 23. oktober - V četrtek je deklico, ki se je vračala peš iz šole domov, na Gubčevi cesti napadel neprivezan pes in jo poškodoval. Pes se je snel lastnici s povodca. Lastnico čaka odločba o prekršku.
Voznica navila preveč na glas
Šoštanj, 23. oktobra - V četrtek ponoči so šli policisti v Šoštanj, da utišajo glasbo, ki je odmevala iz avtomobila, parkiranega pod balkonom pred blokom na Kajuhovi. Voznici osebnega avtomobila so napisali plačilni nalog.
Na Kajuhovi tudi v nedeljo
Šoštanj, 26. oktobra - Na Kajuhovo so policiste
poklicali tudi v nedeljo. V stanovanju sta se prepirala in žalila zunajzakonska partnerja. Obema so policisti napisali plačilni nalog.
Najprej prepir, potem udarci
Paška vas, 26. oktobra - V nedeljo zvečer je oče otrok, ki jih je pripeljal nazaj k materi, med prepirom fizično napadel bivšo partnerko. Policisti so mu izdali plačilni nalog, o dogodku pa bodo seznanili tudi center za socialno delo, saj sta bila dejanju priča otroka.
Vredno pohvale
Pohvala gre tokrat občanu, ki je policistom v petek, 24. oktobra, izročil registrsko tablico, ki jo je našel v Škalah. Policisti so jo lastnici iz Florjana že vrnili.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Mesnica v Starem Velenju
Kie v Velenju se lahko oblečete športno S elegantno za letošnjo jesen m z,moT
v trgovini
S)damo „
V	juri wfffli
Kidričeva cesta 3 (bivša Zibka), Velenje
kjer vas razvajajo s čudovito kolekcijo najnovejše mode
(moške in ženske) 10% popust v oktobru!
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
HeifiGB
Kislo zelje
Pečenice, krvavice
Meso slovenskega porekla
Delovni čas:
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.O.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
Z Lokalcem do
pokopališča
Obiskovalci pokopališča Podkraj hvaležni za pogoste in brezplačne vožnje
.lr-
Previdnost pri poslovanju z gotovino naj ne bo odveč. Bodite pozorni predvsem na manko zaščit na bankovcih, ki se tudi na otip razlikujejo od originalnih.
Drzna tatvina
Žalec, 27. oktobra - V ponedeljek je v eni izmed vzgojno izobraževalnih ustanov v Žalcu prišlo do drzne tatvine. Dvema oškodovan-kama je neznana storilka ukradla žensko torbico in denarnico z bančnimi karticami.
Velenje - Ob 10.00 je na Kopališki cesti v Velenju prišlo do trčenja med motorjem in osebnim vozilom. Posredovali so gasilci PGD Velenje, ki so zavarovali kraj dogodka in odklopili akumulatorja na vozilih. Reševalci NMP Velenje so eno lažje poškodovano osebo oskrbeli na kraju nesreče.
■

säSSsSyssSsrs s^css&s**
Lokalc je pripeljal, čez eno uro se vrne.


Dušanka Mirtič:»Vsako dopoldne grem na pokopališče.«
Velenje, 27. oktobra - »Bi naredili nekaj za nas?«, so me pred časom na avtobusu nagovorile potnice. Skoraj vse so imele s seboj sveče ali pa rože, da se je že na daleč videlo, kam so namenjene. »Rade bi se zahvalile Mestni občini Velenje, ki nam omogoča, da se lahko do pokopališča in nazaj pripeljemo z Lokalcem in to brezplačno.«
Naj jim bo. Hvala Mestni občini Velenje, v njihovem imenu.
Pred letošnjim praznikom, dnevom spomina na mrtve, sem bila spet na tem avtobusu. Zdaj so bile na njem druge. Avtobusov, ki vozijo do pokopališča, je več, trije ali štirje dopoldne, trije ali štirje popoldne. To med tednom. V sobotah popoldan pelje eden posebej do tja in nazaj.
Dušanko Mirtič sem ogovorila na avtobusnem postajališču v Velenju. »Vsak dan se peljem na pokopališče, da obiščem sina,« je pripovedovala. »Vedno grem dopoldne,« je dodala. Prej se je vozila z avtom, zdaj ga nima, zato ji Lokalc, pride še kako prav. »Bolje, kot so poskrbeli za nas, ki obiskujemo na pokopališču svoje drage, ne bi mogli. Hvaležni smo za to,« je dodala.
Na eni od postaj je prisedla Martina Majcen. »Dvakrat tedensko se z Lokalcem peljem do pokopališča. Tam je ravno toliko časa, da prižgeš svečko, urediš grob, se spomniš in vrneš. Ne morete si misliti, koliko je to vredno! So ljudje, ki sicer do svojih dragih ne bi mogli, ker nimajo svojega prevoza ali pa nimajo koga, ki bi jih peljal. Povrhu vsega pa je vožnja brezplačna. Ne vem, ali je še kje ljudem dano kaj takega?« Majcnova je pohvalila tudi šoferje. »Po tej ozki cesti je kar težko voziti.«
V ponedeljek dopoldan je avtobus na redni liniji Velenje - Šoštanj - Topolšica, ki pri Hartlu zavije proti pokopališču, se vrne ter nadaljuje vožnjo na končni cilj, vozil Matjaž Lesjak. »Vozim na več progah, a na tej proti pokopališču je avtobus skoraj vedno poln,« je povedal in priznal, da se je na ozki cesti z drugimi vozili včasih res težko srečevati.
■ Milena Krstič - Planinc
-aKt t/
Martina Majcen: »Ne morete si misliti, koliko je to vredno!«
Matjaž Lesjak: »Na tej progi smo skoraj vedno polni.«
Izpitni center je v Slovenj Gradcu
Velenje - Upravna enota Velenje je od 15. septembra, ko je začel veljati pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita, pristojna le za prijavo kandidatov na teoretični in praktični del izpita za termine, ki jih določi izpitni center Slovenj Gradec, ki sodi pod pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu.
Spremembe terminov, vozniki spremljevalci, pritožbe kandidatov in podobno niso v njihovi pristojnosti. Ker nekateri svoje nezadovoljstvo izražajo pri zaposlenih na Upravni enoti Velenje, tam pojasnjujejo, da za to niso pravi naslov. Izpitni center Slovenj Gradec ima na Upravni enoti Velenje le prostore.
■ mkp
■
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 19
30. oktobra 2014
UTRIP
19
»Po zaslugi dobrih ljudi nam zima ne bo prišla do živega!«
pomagam0'-
Upokojenec Henrik Fišer iz Velenja je v ponedeljek z radostnimi očmi opazoval, iz katere strani bo pripeljal tovornjak z drv-mi. »Rekli so, da se bo to zgodilo ob 12. uri,« je povedal. Le nekaj minut čez dogovorjen čas pa: »Lej ga, že prihaja,« se je razveselil tovornjaka z zabojnikom lesa za prihajajočo kurilno sezono, ki jih je družina prejela v okviru humanitarne akciji Prebudimo nasmeh! -akcija članov Lions kluba Velenje, ki jo medijsko podpiramo tednik Naš čas, Radio Velenje ter VTV.
V pogovoru nam je Henrik povedal, da je za humanitarno akcijo izvedel iz Našega časa, ki ga vsak četrtek skrbno prebere od prve do zadnje strani. »Rekel sem si, zima je pred vrati, lopa za drva pa prazna. Prijavil se bom, pa bo, kar bo. Danes sem zelo vesel, saj nama z ženo po zaslugi dobrih ljudi zima ne bo prišla do živega. Kurila jih bova v štedilniku, ki bo ogreval najin domek ter si hkrati tudi kuhala.«
Sam je invalid, saj sme dvigniti vsega le 5 kilogramov. Žena je
prav tako bolehna in še sladkorna bolnica. Prejšnja leta je družini podaril drva sokrajan. Tudi letos mu jih ponudil, a bi ji jih moral iz gozda spraviti sam. In kdo bo pospravil in pripravil drva za kurjavo z dvorišča? »Oh, dobri sosednje. Jih bo dovolj za celo zimo,« je še dejal Henrik Fišer.
Predsednik velenjskega Lions
kluba Franci Lenart je izrazil zadovoljstvo, ker je humanitarna akcija Prebudimo nasmeh! »našla« pot do ljudi, potrebnih pomoči. Poleg družine Fišer so les za kurjavo v minulih dneh dostavili še dvema družinama in s tem prebudili nasmeh na njihovem obrazu. »Na takšen način lahko osrečimo v tem trenutku še dve družini.«
Pobude, predloge, ideje zbirajo na elektronskem naslovu: nasmeh@lions-velenje.si, na telefonski številki za klice in SMS sporočila: 041 626 500 ter na poštnem naslovu: Lions klub Velenje, Rudarska 1, 3320 Velenje.
■ Tp
Henrik. Fišer (prvi z desne) je v pogovoru s Francijem Lenartom izrazil zadovoljstvo, ker je
skrbi, kako do drv za kurilno sezono, konec.
»Underground in the Cloud«
Srečanje partnerskih šol na Češkem
Teče že drugo leto projekta rudarskih šol Unde-ground in the Cloud. Na projektnem srečanju, potekalo je med 12. in 18. oktobrom v Karvini na Češkem, je bilo deset dijakov rudarske šole, po pet iz 4. GT in 3. GT, in šest učiteljev spremljevalcev. Dijaki so pred odhodom pripravili gradivo za potencialne nevarnosti, Velenjsko odkopno metodo in novosti v rudarstvu. Pri potencialnih nevarnostih so dijaki 3. GT predstavili jamske požare, eksplozije, stebrne udare in pregled nevarnosti. Velenjsko odkopno metodo z novostmi sta predstavila dva dijaka iz 4. GT. Češka šola tokrat ni imela nobene predstavitve. Podjetje Faser iz Poljske je predstavilo
Obisk je bil zanimiv in poučen, so si bili enotni udeleženci.
svoje izdelke, poljska šola pa spletno stran, ki jo pripravljajo za naš projekt.
Imeli smo ogled Regijskega reševalnega centra za rudnike v okraju Karvina, kjer so nam predstavili njihov način dela in usposabljanja jamskih reševalcev. V podjetju Ferrit v bližni kraja Frydlant nad Ostravico smo spoznali proizvodnjo visečih jamskih lokomotiv, ki so jih dijaki z veseljem preizkusili. Videli smo tudi muzej stare šole iz 19.
stoletja. Popeljali so nas tudi na srednjeveški grad Hukvaldy - rojstni kraj češkega skladatelja Leoša Janačeka; nanj smo se morali še malo povzpeti. Videli smo tudi industrijski park v nekdanji železarni in premogovniku v kraju Dolni Vitkovice.
Obisk je bil zanimiv in poučen, slovo težko. Naslednje projektno srečanje bo potekalo v Velenju marca prihodnje leto.
■ Irena Nikolič
Zgodilo se je ...
od 31. oktobra do 6. novembra
-	31. oktobra leta 1986 sta SOZD
Gorenje obiskala član predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Stane Dolanc in predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan;
-	31. oktobra pa praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan velja za mednarodni dan varčevanja;
-	zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji praznujemo dan reformacije; gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski književnosti in slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda. Primož Trubar, ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreč tudi avtor
prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika ter tudi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec; začetnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve pa je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope; ■ ob prevzemu oblasti v Šoštanju je imel šoštanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov, 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj kot začasna oblast; predsednik sveta dr. Fran Mayer je začel uradovati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava. Mestna občina
Velenjski grad (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
je tako prešla iz nemških v slovenske roke;
-	1. novembra 1918 je Velenjčan dr. Karel Verstovšek podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo;
-	1. novembra 1990 je naše kraje zajelo hudo neurje, ki je pustilo katastrofalne posledice zlasti v Zgornji Savinjski dolini;
-	2. novembra 1971 so začeli pouk na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju;
-	3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje še danes uspešno deluje.
■ Damijan Kljajič
hU
oros kop
Oven od 21. 3. do 21. 4.
V naslednjih dneh si boste oddahnili in odklopili. Pred vami bo čisto zares veliko življenjskih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. Prvi novembrski dnevi vas bodo, nasprotno od pričakovanj, polnili z energijo, sploh ne boste vremensko občutljivi. Občutek, da delate nekaj dobrega zase, bo božanski. Življenje se vam končno obrača v smer, ki ste jo že zdavnaj pričakovali, zato vam ne bo hudo niti, ko bodo dogodki neprijetni. Spoznali boste nekaj zelo zanimivih
di. Obdržite nove znance!
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Doma bodo nestrpni, saj se nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Veliko ste govorili in nič manj obljubljali, sedaj pa bo skrajni čas, da začnete besede spravljati v življenje. Težko bo, če tega ne boste začeli kar takoj uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljete krepke sovražnike, ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej težav sami s sabo in to predvsem zaradi prevelikih želja, ki so nerealne. Čim prej spustite kriterije in se sprijaznite, da niste v položaju, ko bi lahko izbirali, ampak boste morali vzeti, kar vam bodo ponudili. Ljubezen? Bo, ampak ne tam, kjer si že nekaj časa po tihem želite. Zgodilo se še ne bo, zato ne bodite nestrpni.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Ugotovili boste, da je včasih bolje, če niste preveč prijazni s sorodniki. Že dolgo vas odkrito izkoriščajo, česar se vi zavedate, oni pa ne. Bodite odločni in prisklednikom tokrat ne pustite blizu. Kje so pa bili, ko ste jih potrebovali? Niti vprašali niso, ali vam lahko kaj pomagajo. Le redki so vam stali ob strani in te sedaj zadržite ob sebi. Dajte jim tudi vedeti, da cenite, kar so storili za vas. Pazite se poškodb, sploh, če boste opravljali dela, ki jih niste ravno vajeni in jih ne počnete pogosto. Pa nikar ne bodite površni, četudi boste zelo utrujeni. Kar boste začeli, tudi dokončajte. Obisk sorodnikov vam bo v teh prazničnih dneh odprl oči. In odločitev bo veliko lažja.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Obdobje, ki ste mu mirno lahko rekli srečno, je žal nepreklicno končano. Ko se bo treba vrniti na stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot vaši družinski člani. Ne bo vam lahko, a tega nikar ne pokažite že z izrazom na obrazu. Spomini na lepo obdobje bodo greli še nekaj časa, prav bojite pa se vseh obveznosti, ki se napovedujejo. Zvezde vam bodo stale ob strani, zato le pogumno naprej. Pomagale vam bodo tudi pri financah, kjer ste v zadnjem času precej zabredli. Če ne bo šlo drugače, si denar izposodite, a pazite pri kom in pod kakšnimi pogoji. Lahko se namreč zgodi, da boste čez nekaj mesecev še v hujši situaciji. Partnerju odkrito povejte, kaj se dogaja. Drugače bo počilo tudi v vajini zvezi.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
V teh dneh boste po dolgem času spet imeli čas, da se posvetite partnerju in sebi. Zato se vam prihod novembra sploh ne bo zdel slab, sploh, ker vreme še ne bo tipično novembrsko. To bo zelo pozitivno vplivalo na vaše počutje in razpoloženje. Učinek bo najmanj dvojni. Vaša partnerska zveza je že krepko pokala po šivih, novi načrti in precejšnje spremembe v vajinem življenju pa vaju bodo spet povezale. Prijatelji bodo tokrat več kot pripravljeni pomagati, zato vzemite ponujeno roko! Četudi boste morali pri tem požreti svoj osebni ponos. Ko boste to storili, boste videli, da ne boli tako zelo, kot ste se bali. Sedaj pa poskrbite, da ne boste več ponavljali starih napak.
Stiska s časom se bo nadaljevala takoj po praznično podaljšanem vikendu. Zato naj vas dogodki prvih novembrskih dni ne prepričajo v to, da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih, verjetno zadnjih prostih dni pred novim letom. Družina vas bo, če se boste le odločili za korenit rez, podprla in vam stala ob strani, vi pa žal prave volje ne boste imeli. Včasih je dovolj en sam dan daleč od doma, pa se energija in volja do življenja spet močno povečata. Upoštevajte to, ko se vam ne bo dalo nikamor. In to že jutri, ko tudi dobro veste, kam bi jo lahko mahnili. Nekdo, ki je daleč stran, vas že močno pogreša. Vi pa njega. Vzpostavite stik, čim prej.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Čez kratke praznike si boste hitro obnovili zaloge moči in energije. Tako se boste v novembrske delovne dni podali sveži in polni energije. In res jo boste potrebovali, saj si kar nekaj tednov ne boste imeli časa oddahniti. Med preizkusi, ki vas čakajo že sredi prihodnjega tedna, bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili ob živce, vas pa ne bodo. Navajeni ste že, da pot do cilja nikoli ni čisto gladka, zato vas ovinki in ovire tudi tokrat ne bodo preveč motili. Le nekdo od prijateljev, ki bo kmalu le še bivši prijatelj, vam bo močno prekrižal načrte. Spoznali boste, da se pri denarju res vse konča. To ste sicer že vedeli, a ko človek občuti
na svoji koži, je včasih zelo boleče. Tokrat bo.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Tisti, ki si niste mogli privoščiti krompirjevih počitnic, boste uživali v podaljšanem vikendu. In poskrbeli, da se boste imeli res lepo. Čeprav kar ne boste mogli verjeti, tudi zato, ker bodo tokrat vaši sorodniki več kot prijetni. Družinsko srečanje bo hkrati poučno. Izvedeli boste kar nekaj stvari, ki vam bodo pomagale pri odločitvah, ki so velikega pomena tako za vas kot vašo družino. Dnevi se vam bodo žal spet zdeli prekratki, sicer pa bodo res vse krajši, kar vam sploh ne bo všeč. Po prehodu na zimski čas boste to še bolj občutili, saj se ga do danes še niste navadili. Kriva bo tudi obilica dela in premalo časa zase. Tega bi si sicer lahko vzeli, a še nimate prave volje. Partner si bo pri vas želel več vedrosti in nasmejanosti. Potrudite se, saj se že krepko dolgočasi.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Čeprav si sprva ne boste priznali, da z vami ni vse tako, kot bi moralo biti, vas bo počutje v to prisililo. Nimate še prave moči, sploh takšne, kot bi si je želeli ne. Dela boste imeli veliko, a si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Sploh, ker boste delali stvari, ki vam bodo vračale energijo. Le zaslužka bo manj kot bi želeli. Ker ste to pričakovali, ne boste razočarani. Dober občutek in zadovoljstvo po opravljenem delu bosta zato tudi tokrat svojstveno darilo. Simpatična oseba, ki jo boste spoznali v teh dneh, vas bo povsem prevzela. Ne le, da vam bo kradla ure dneva, tudi ponoči bo pogosto v vaših mislih in sanjah. Da se slednje lahko uresničijo, dobro veste. Spet boste v dilemi; je vredno tvegati kar imate in se prepustiti čustvom? Odgovor boste morali najti sami.
Kozorog od 22. 12. do 20.
1.
November je že od nekdaj za vas najbolj grozen in neučinkovit mesec v letu, zato se ga že vnaprej bojite. To bo razlog več, da si boste do ponedeljka vzeli več časa zase in za vse, ki jih imate radi. To vas bo napolnilo z zadovoljstvom, energije pa vam v podaljšanem vikendu ne bo uspelo obnoviti. Ker dobro veste, da bodo sledili zelo delovno intenzivni tedni, ko sami ne boste vedeli, kje se vas drži glava, izkoristite vsak dan posebej. Čas brezdelja bo hitro preteklost. Seveda ne pozabite na nujne obveznosti, saj nekatere ne bodo mogle počakati. Lotite se jih že v ponedeljek, vsak izgubljeni dan bo potrata časa. Trenutki v dvoje bodo v naslednjih dneh lepši, kot ste si želeli. Partner bo pravi balzam za vašo nemirno in nesamozavestno dušo.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Verjetno se niti ne zavedate, da je vaš partner trenutno vaš največji zaklad. Ko ste najbolj na tleh, vas hitro dvigne, ko potrebujete spodbudo, točno ve, kaj mora reči in kaj storiti. Tudi nasmeh na obraz vam nariše večkrat kot vsi ostali. Vračajte mu, pa vama bo še lepše. Sploh, ker bosta v naslednjih dneh res veliko skupaj. Zdravje bo še naprej solidno, le želodec se zna kdaj »oglasiti«. Dieta pomaga, kar dobro veste. In ko se boste odločili zanjo, se je boste trdno držali, saj imate močen karakter. V teh dneh, ki bodo spet polni spominov na preteklost, boste nekoga, ki ga že nekaj časa ni več v vašem življenju, močno pogrešali. Ne sramujte se čustev, pokažite, kako čutite. Času vseh vaših ran pač še ni uspelo zaceliti.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Vikend, ki je pred vami, ne bo tako miren, kot si želite. Tudi načrti, kaj vse boste postorili čez praznike, ne bodo uresničeni. Vseeno boste začeli svoj prosti čas bolj učinkovito organizirati, saj boste k temu prisiljeni. Predvsem pa boste spoznali, da se morate čim prej lotiti dela, ki vas že nekaj časa preganja tudi v sanjah. Če boste veliko delali, boste pozabili tudi na težave, ki se kopičijo v vašem partnerskemodnosu. Čutite, da se vam partner spet oddaljuje. Čutite, da ga spet vleče drugam. To vas bo prizadelo bolj, kot si boste priznali. Predvsem pa tokrat ne boste vedeli, kako naj se obnašate. Kot da nimate več volje, da se borite zanj. Vsak dan bolj se boste pogrezali v svoj svet, vse manj družabni boste. Nič od tega ni dobro. Zato se resnično vzemite v roke, da vam ne bo žal, ko bo že prepozno.
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
20
TV SPORED
Men
30. oktobra 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
30. oktobra	1	31. oktobra	1	1. novembra	1	2. novembra	1	3. novembra	1	4. novembra	1	5. novembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.10 06.55 07.00 07.08
0.15 0.40 0.45 0.50 0.55
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Nodi in čarobni lunin prah, ris. f. Živalska uganka: Želva Opus 1: Iza Opus 1: Andraž
Čarlijev cirkus: O konju, ki ni hotel v šolo
Opus 1: Neža in Naja Opus 1: Pia Infodrom
Kako sem preživela tajfun, dok. f.
(aj pa ti misliš?, pogovor o
dokum. filmu
_ovska sreča, anim. film
_edeni zmaj, šved. film
Dnevnik, vreme, šport
Odkrito, ponov.
Slovenski utrinki
Poročila
Mostovi Hidak
judje podeželja: Carlo Petrini, dokum. ser. Sončni mlin, ris. Adi v morju, ris. Vse o Rozi, ris. irbcologi, odd. za otroke Poročila, vreme, šport Jgriznimo znanost, odd. o znanosti Osmi dan
1.35 1.40 3.00 3.30 4.20 5.00 5.10 5.50
6.10 6.20 7.00 7.25
7.55
8.35 Živalski čira čara, ris. 8.40 Bacek Jon, ris, 8.55 Vreme
9.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan
23.35 Sveto in svet: Evangeličanska misel
Jgriznimo znanost, odd. o znan. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00 01.50 02.10
TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45
program (anopki, ris. _uka, reševalni čoln, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Pipi in Melkijad, ris. Viki Vijak, ris. Larina zvezdica, ris. Trala trali, ris.
_____ Medvedek, ris.
07.50 Svet živali, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ponov. 08.00 Živalski čira čara, ris. Male sive celice, tv kviz Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd. Turbulenca: Osebni finančni načrt Odprta knjiga, Lado Kralj: Če delaš omleto Posebna ponudba Evropski magazin Točka preloma: V pričakovanju love lestvice 100 najbogatejših Mostovi Hidak
08.45 09.00 0.15 2.45 3.30 4.35
4.55 5.30 5.45
6.25 7.20 8.10 9.00 9.50 20.00 21.00
Ljudje in zemlja, tv Maribor Zgodovina sveta, 2/8 Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Proslava ob dnevu reformacije Slovenska Matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost,
22.00	Zaradi ljubezni, šved. film
23.35	Sodobna družina (III.), 3/24
00.00	Poti preteklosti, finski film
02.00	Točka, glasb. odd.
02.50	Zabavni kanal
pop
06.00	Medved Rupert, ris.
06.10	Knjiga čarovnij, ris.
06.35	Neobičajna šola, ris.
07.20	Shrek 2,' am. film
09.05	Tv prodaja
8.20	Barva strasti, meh. nan.
0.15	Tv prodaja
0.30	Sila, nan.
1.35	Tv prodaja
1.50	Vrtinec življenja, nan.
2.45	Tv prodaja
3.00	Lepo je biti sosed, nan.
3.55	Shrek tretji, am. film
5.45	Barva strasti, nan.
6.40	Sila, nan.
7.00	24ur popoldne
7.10	Sila, nan.
7.55	Vrtinec življenja, nan.
8.55	24ur, vreme
9.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Epilog
22.35	24ur zvečer
23.05	Mentalist, nan.
00.00	Na robu znanosti, nan.
00.55	Zaščitnik, nan.
01.45	24ur zvečer
02.45	Zvoki noči
08.55	Na
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi '
10.35	Pop corn:Andrej Šifrer, Grimm McClee
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTVStudio (4)
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža: Navihani muzikanti,
ans. Škorpioni
21.15	Regionalne novice
21.20	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
07.00 Kultura 07.05 Odmevi 07.55 Pot, dok. sprehod po
Trubarjevih krajih 08.55 Proslava ob dnevu reformacije 10.00 Evangeličansko bogoslužje ob dnevu reformacije, prenos iz Ljubljane 11.10 Trubar in glasba: MePZ
Cantemus Kamnik, ponov. 11.45 Otroški počitniški program sledi Bi se gnetli na tej metli?, ris. film
12.15 Živalska uganka: Gepard 12.20 Opus 1: Ana 12.25 Opus 1: Medeia 12.30 Čarlijev cirkus: O krokodilčku,
ki so mu izpadali zobje 12.40 Opus 1: Liu 12.45 Vino ni rešitev, anim. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Ljudje podeželja: Piemontsko
govedo Presidia, dok. ser. 15.55 Otroški program: OP sledi Mali kralj, ris. 16.00 Oblakov kruhek, ris. 16.05 Čarli in Lola, ris. 16.30 Kapitan Sabljezobi, vladar
sedmin morij, 5/26 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Slovenski magazin 17.50 Eko utrinki: Reciklaža tekstila 18.00 Izjemne dogod. Sama Foxa,
n n /no °
18.25 Maks in Rubi, ris. 18.35 Mili in Moli, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Med valovi, tv Koper 22.00 Poročila, vreme, šport 22.25 Polnočni klub: Etika med
življenjem in mantro 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Infokanal
07.00	Zgodbe iz Školjke: Bine
07.20	Vetrnica: Pred spanjem
07.25	Pozabljeni igrači, ris.
07.35	Hura za HopKa, ris. nan.
08.00	Studio Kriškraš: Vrtec za
zmajčico
08.30	Ribič Pepe, ponov.
08.50	Firbcologi: O sajmirijih, vojaški
ladji in eksotičnih sadežih
09.15	Male sive celice
10.00	Ciak junior: Nikoli več vojne,
igrani film
10.15	Infodrom
10.30	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 22/26
11.00	Razkrivanje preteklosti, 6/12
11.25	Zgodovina sveta: Boj za
obstanek, 1/8
12.20	Avtomobilnost, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.55	Med valovi, tv Koper
15.20	Slovenski magazin
15.50	Zdravje Slovencev: Paliativna
oskrba, 1/3
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Zgodovina sveta, 3/8
18.30	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.40	Železna lady, ang. film
23.20	Poročila, vreme, šport
23.50	Ura (II.), 4/6
00.45	Ozare
00.50	Dnevnik, ponov.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Luka, ris.
07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Pipi in Melkijad, ris. 07.20 Viki Vijak, ris. 07.25 Larina zvezdica, ris. 07.35 Trala trali, ris. 07.40 Medvedek, ris. 07.50 Svet živali, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Zverinice prijateljice, glasb.
pravljica 08.30 Firbcologi, odd. za otroke 08.55 Infodrom, ponov. 10.15 Ugriznimo znanost 10.45 Sveto in svet: Evangeličanska misel
11.35 Voyager 127AU/dr. Anton
Mavretič, dok. film 12.35 Osmi dan 13.05 Zaključna prireditev 49. Festivala Borštnikovega srečanja 14.35 Pričevalci: Alojz Arko 16.20 Mostovi Hidak 16.55 Nogomet, prva liga, Maribor -Domžale, prenos iz Maribora 18.50 Migaj raje z nami, odd. za
razg. življenje 19.15 Žogarija 20.00 Ašak - duhovna moč Tuaregov, dok. odd. 20.50 Da, gospod premier: Nadzornik
je rojen, 6/6 21.25 Popravljena krivica, 2/6 22.10 Lovec na trole, norv. film 23.50 Guma, koprod. film 01.10 Točka, glasb. odd. 02.00 Zabavni kanal
pop
06.00	Drobižki, ris.
06.05	Medvedek Rupert, ris.
06.15	Knjiga čarovnij, ris.
06.40	Neobičajna šola, ris.
07.30	Shrek tretji, am. film
09.15	Tv prodaja
09.30	Barva strasti, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Sila, nan.
11.45	Tv prodaja
12.00	Vrtinec življenja, nan.
12.55	Tv prodaja
13.10	Lepo je biti sosed, nan.
14.10	Shrek za vedno, am. ser.
16.00	Barva strasti, nan.
16.55	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, meh. nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Srečen za umret, slovenski film
23.10	Eurojackpot
23.15	Stik, am. film
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
08.10 Slovenski utrinki 09.25 Osmi dan
09.55 Umetni raj: Mojster animacije
Norman McLaren 10.30 Polnočni klub: Etika med
življenjem in mantro 11.45 Aleksandrinke, dok. film 13.20 Nogomet, pokal Slovenije, Olimpija - Domžale, četrfinale, povratna tekma, posn. 15.20 Migaj raje z nami 15.55 Rokomet, kvalif. za EP (M), Latvija - Slovenija, prenos 17.45 Sozvočenje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije 18.55 Formula 1, velika nagrada ZDA,
kvalif., prenos iz Austina 20.05 Liv in Ingmar, dok. film 21.30 Hommage Pengov - Tomažu
Pengovu v spomin 22.50 Bleščica, odd. o modi 23.20 Med valovi, tv Koper 23.50 Zabavni kanal
pop
07.00	Oto čira čara
07.01	Zajčje uganke, ris. 07.20	Chuggington, ris. 07.30	Meteor, ris. 07.45	Roli Poli Oli, ris. 08.10	Čebelica Maja, ris. 08.25	Wendy, ris. 08.50	Smrkci, ris.
09.05	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
09.25	Smetarčki, ris.
09.30	Neobičajna šola, ris.
09.40	Ninja želve, ris.
10.05	Gormiti 3D, ris.
10.35	Tv prodaja
10.50	Obuti maček, anim. film
12.35	Tv prodaja
12.50	Dallas, nan.
13.45	Dive in hčere iz Dallasa, am. ser.
14.15	Slovenija ima talent
15.45	Prava laguna, am. film
17.45	Vrtičkanje
18.20	Gorazdova slaščičarna
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Ko pride Joe Black, am. film
00.45	Identiteta, am. film
02.30	24ur, ponov.
03.30	Zvoki noči
©

08.55 Napovedujemo 09.00 Ustvarjalne iskrice: Buče in pajki
09.20 Žogarija (2)
09.45 Skrbimo za zdravje: Kaj je
revmatizem? 10.45 Naj viža: Navihani muzikanti,
Šok kvintet 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin VTV studio J5) 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Mura Raba TV 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ob dnevu reformacije 21.00 Popotniške razglednice: z
avtoštopom polvropi 22.00 V Ljubljano jo dajmo, gledališka
spevoigra 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila
10.55 12.00 13.00 13.25
07.00 Živ žav sledi Mali kralj, ris. 07.05 Nanigugu, ris. 07.10 Svet živali, ris. 07.15 Viki Vijak: Vesoljec Brino 07.20 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.30 Vse o Rozi, ris. 07.40 Živalski čira čara, ris. 07.45 Minuta v muzeju, ris. 07.50 Larina zvezdica, ris. 07.55 Svetovalka Hana, ris. 08.05 Mucika, ris. 08.20 Mili in Moli, ris. 08.30 Oblakov kruhek, ris. 08.40 Adi v človeškem telesu, ris. 08.45 Zoran in Žarko, ris. 08.55 Olivija: Olivija igra nogomet, ris. 09.05 Knjiga o džungli: Olivijina stojnica z limonado, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.20 Pim in Pom, ris. 09.25 Minuta v muzeju, ponov. 09.30 Danov Dinosvet, 5/26 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Sv. Rupert v Slovenskih goricah
Na obisku: Poklon rajnim Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
14.45 Življenje ponoči, dok. film 15.20 Rdeča točka, japon. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Mucika, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Naš vsakdanji kruhek, 4/18 20.30 Doktor Martin, 4/8 21.20 Intervju: Alenka Bratušek 22.15 Zdravje Slovencev, 2/3 22.50 Poročila, vreme, šport 23.15 Zakaj revščina: Izobrazba, dok. ser.
00.10 Slovenski magazin 00.35 Dnevnik, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
TV SLO T
07.35 Globus 08.15 Slovenski magazin 08.40 Turbulenca: Osebni finančni načrt
09.10 Ugriznimo znanost
09.45 Žogarija
11.15 Rad igram nogomet
11.00 Glasbena matineja
13.50 850 let Maribora, tv Maribor
16.00 Avtomobilnost
16.35 Formula 1, velika nagrada ZDA,
kvalif., posn. iz Austina 17.50 Migaj raje z nami 18.15 Rokomet, kvalif. za EP (M),
Latvija - Slovenija, posn. 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Na utrip srca: Chopin mi je rešil
življenje, dok. film 20.50 Formula 1, velika nagrada ZDA,
prenos iz Austina 23.00 Luknja, igrani film 23.10 Obisk, igrani film 23.40 Hommage Pengov - Tomažu
Pengovu v spomin, ponov. 01.00 Zabavni kanal
06.20	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Obzorja duha: Poklon rajnim
11.10	Pogled na ... Božidar Jakac,
dok. odd.
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Etika med
življenjem in mantro
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Ljudje podeželja: Zabojček
zelenjave, dok. ser.
15.55	Marcelino Kruh in vino, ris. nan,
16.20	Studio Kriškraš: Skrivališče
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Duhovni utrip
17.40	Odprta knjiga, Antonio Porchia:
Glasovi
18.00	Platforma
18.30	Infodrom
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi
23.05	Platforma
23.30	Slovenska jazz scena
00.25	Duhovni utrip, ponov.
00.40	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.10	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Duhovni utrip
10.50	Na obisku, tv Koper
11.20	City folk: Zagreb
12.20	Platforma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha: Poklon rajnim
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Manuelov
portovec
16.00	Musti, ris.
16.05	Larina zvezdica, ris.
16.15	Maks in Rubi, ris.
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Globus
18.30	Infodrom
18.35	Trala trali, ris.
18.45	Luka, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Komisar Rex, 9/12
20.55	Vzpon Angele
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Katarina in Anton
Jrankar
01.20	Posebna ponudba
01.45	Dnevnik, ponov.
02.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.00	Infokanal
02.00 Infokanal
TVSLOr TVSLOr
06.00 Otroški kanal
06.00	Otroški kanal
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Pipi in Melkijad, ris.
07.20	Viki Vijak, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Trala trali, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.05	Infodrom
08.15	Kot ata in mama, 5/7
08.40	Enajsta šola, ponov.
09.00	Zabavni kanal
11.30	Dobro jutro
14.30	Točka, glasb. odd.
15.40	Med valovi, tv Koper
16.10	Intervju: Alenka Bratušek
17.05	Dober dan, Koroška
17.45	Prava ideja!
18.10	Ašak - duhovna moč Tuaregov,
dok. odd.
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina evrope: Izgubljeni sin,
20.50	Vrudniku, 4/4
22.20	Ljubezen v kovčku, kanad. film
23.40	Odprta knjiga
00.00	Točka, glasb. odd.
00.50	Zabavni kanal
06.00	Otroški kanal
07.00	Otroški program
sledi	Kanopki, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Pipi in Melkijad, ris.
07.20	Viki Vijak, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.40	Trala trali, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Studio Kriškraš, ponov.
08.30	Zgodbe iz školjke: Bine
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
11.30	Dobro jutro
14.30	Točka, glasb. odd.
15.30	Bleščica, odd. o modi
16.20	Glasnik, tv Maribor
16.45	Mostovi Hidak
17.30	Moja Slovenija, družinski kviz
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Odkrito
20.50	Avtomobilnost
21.20	Načelnik, ruski film
22.55	Glasbeni večer - 33. Festival
Radovljica 2012
00.25	Točka, glasb. odd.
01.15	Zabavni kanal POP TV
07.00
07.01 07.20 07.30 07.45 08.10 08.25 08.50 09.05 09.25 09.30 09.35 10.00 10.30 10.45 12.30 12.45 13.40 16.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 00.20 02.45 03.45
nnn POP POP
■	06.00 Zapleši z nami, ris.	06.00 Zapleši z nami, ris.
■	no nt lirj..„j n.. .;„	nc t UnrlmH Pnnnrt no
OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Chuggington, ris. Meteor, ris. Roli Poli Oli, ris. Čebelica Maja, ris. Wendy, ris. Smrkci, ris.
Otroci, to smo mi, avstral. ser. Smetarčki, ris. Neobičajna šola, ris. Ninja želve, ris. Gormiti 3D, ris. Tv prodaja
Kung fu panda 2, anim. film
Tv prodaja
Dallas, nan.
Julie in Julia, am. film
Vrnitev v plavo laguno, am. film
Gostilna išče šefa
24ur vreme
24ur
Slovenija ima talent TOP 4 s Tjašo Kokalj Najboljša šola, am. film Zima v Baltimoru, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči

Zapleši z nami, ris.
06.05	Medved Rupert, ris.
06.15	Rori, dirkalnik, ris.
06.25	Balonar Oskar, ris.
06.40	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
07.00	Charli Brown in Snoopy, ris.
07.20	Lepo je biti sosed, nan.
08.15	Princeska, kanad. ser.
09.10	Tv prodaja
09.25	Barva strasti, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Sila, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Vrtinec življenja, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Najboljša šola, am. film
14.50	Queen latifah shoe, am. ser.
15.45	Barva strasi, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24UR popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.50	Gasilci v Chicagu, nan.
22.45	24ur zvečer
23.15	Mentalist, nan.
00.10	Na robu znanosti, nan.
01.05	Zaščitnik, nan.
01.55	24ur, pon.
02.55	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin VTV studio (6) 09.35 Oglasi
09.40 Ob dnevu reformacije 10.40 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojčin lepi svet, muzikal za
otroke 18.30 Mura Raba TV 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.15 Po poti Trapistov 20.30 Hospic - dodajati življenje dnevom
21.30 Flying Picket, posnetek
koncerta 22.50 Jutranji pogovori 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin VTV studio (7) 09.45 2244. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 Hospic - dodajati življenje dnevom
11.15 Jesen življenja: festival vezenja v Velenju
11.45 Vurberk 2014, posnetek 1. in 2.
dela dela festivala 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Videostrani, obvestila 17.55 NapovedujemO 18.00 Nanovo: Tudi mladi lahko
pomagamo 18.45 Pop corn: Andrej Šifrer, Grimm McClee
19.45 Dotiki gora: Oplotniški vintgar,
Šumik 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Na viža: Navihani muzikanti,
ans., Škorpijoni 21.20 Ob dnevu reformacije 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

Zapleši z nami, ris.
06.15	Medved Rupert, ris.
06.25	Rori, dirkalnik, ris.
06.35	Balonar Oskar, ris.
06.50	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
07.10	Charlie Brown in Snoopy, ris.
07.25	Lepo je biti sosed, nan.
08.20	Queen Latifah show, am. ser.
09.10	Tv prodaja
09.25	Barva strasti, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Sila, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Vrtinec življenja, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Mentalist, nan.
13.55	Lepo je biti sosed, nan.
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Barva strasti, meh. nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Romanca v Seattlu, am. film
23.00	24ur zvečer
23.30	Mafijska zdravnica, am. nan.
00.25	Na robu znanosti, am. nan.
01.20	Zaščitnik, nan.
02.10	24ur, ponov.
03.10	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Ob dnevu reformacije 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Turistični
animator 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Podelitev priznanj ob zaključki vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna-posnetek iz Portoroža 21.40 Regionalne novice 21.45 Amsterdam, dokumentarna oddaja
22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
©
.55 Napovedujemo L00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35	Ob dnevu reformacije
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka: kvak
kvak
18.40	Oglasi
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2245. VTV magazin, regionalni
- informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Športni torek
20.40	Koncert ans. Vikend z gosti
(2014), posnetek 1. dela
22.00	Iz oddaje dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura
06.05 Odmevi
06.55 Dobro jutro
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
10.35 Posebna ponudba, izob. odd.
11.00 Osmi dan
11.55 Vzpon Angele Merkel, dok. odd.
13.00 Poročila, vreme, šport
13.30 Tednik
14.25 Globus
15.00 Poročila
15.10 Mostovi Hidak
15.45 Ljudje podeželja: Srednjeveško
eko vino 15.55 Veliki malčki, ris. 16.00 Male sive celice, tv kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Točka preloma 18.30 Infodrom 18.35 Oblakov kruhek, ris. 18.45 Minuta v muzeju, ponov. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Medeni tedni, češki film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca, svet. odd. 00.05 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški program
sledi	Kanopki, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Pipi in Melkijad, ris.
07.20	Viki Vijak, ris.
07.30	Trala trali, ris.
07.40	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Ribič Pepe
08.20	Sejalci besed: Tone Seliškar
08.40	Infodrom
10.15	Dobro jutro
12.50	Točka, glasb. odd.
14.15	Rad igram nogomet
15.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
14.25	Na vrtu, tv Maribor
15.50	Glasnik, tv Maribor
16.50	Evropski magazin
17.15	Slovenci po svetu: Slikar Miro
Zupančič iz New Yorka
17.45	Nedeljsko popoldne z Ulo,
ponov.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Festval Seviqc Brežice
22.00	Bleščica, odd. o modi
22.30	Genova, šved. film
00.00	Točka, glasb. odd.
00.50	Zabavni kanal
pop
06.00 Zapleši z nami, ris. 06.05 Medved Rupert, ris. 06.15 Rori, dirkalnik, ris. 06.25 Balonar Oskar, ris. 06.40 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
07.00 Charlie Brown in Snoopy, ris.
07.15 Lepo je biti sosed, nan.
08.10 Queen Latifah show, am. ser.
09.00 Tv prodaja
09.15 Barvne strasti, meh. nan.
10.10 Tv prodaja
10.25 Sila, nan.
11.30 Tv prodaja
11.45 Vrtinec življenja, nan.
12.40 Tv prodaja
12.55 Zvezda dizajna, am. ser.
13.50 Lepo je biti sosed, nan.
14.50 Queen Latifah show, am. ser.
15.45 Barva strasti, meh. nan.
16.45 Sila, nan.
17.00 24ur popoldne
17.10 Sila, nad.
17.55 Vrtinec življenja, nan.
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 Gostilna išče šefa 21.20 To sladko bitje, am. film 23.05 24ur zvečer 23.35 Mafijska zdravnica, nan. 00.30 Na robu znanosti, am. nan. 01.25 Zaščitnik, am. nan. 02.15 24ur, ponov. 03.15 Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2245. VTV magazin, regionalni
- informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Športni torek
11.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40	Videospot dneva
11.45	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice: čas za robce (92)
18.20	Žogarija (3)
18.45	Regionalne novice
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Skrbimo za zdravje: O
revmatizmu
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop corn
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 21
30. oktobra 2014
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
KADIC, Edvard: Govorica telesa in osebna karizma
od - Odrasli / 159.9 -Psihologija
Edvard Kovač je kolumnist, prevajalec, ustanovitelj Zavoda za napredne študije Delta v Ljubljani, filolog, filozof in podjetnik. Najraje pa se uvršča med raziskovalce človeškega potenciala. V knjigi z naslovom Govorica telesa in osebna karizma odgovarja na vprašanje, ali se s karizmo rodimo ali se je naučimo? Ob prebiranju knjige lahko temu odgovorimo dvakrat, da. Ko boste knjigo prebrali, boste opremljeni z vsem potrebnim znanjem za t.i. branje sogovorni-kovih pravih čustev preko govorice telesa, nadzor nad svojim telesom pri neverbalni komunikaciji, prepoznavanje lažnivcev, prevarantov in bedakov, jasno izžarevanje svoje osebne karizme, povečanje karizme na področjih, kjer vam manjka, načrtno grajenje karizme v svojem okolju in uspešno vodenje in vplivanje na druge.
BONE, Mia in UJAWE, Petra Julia: Zdravilne zgodbice, 1. del
ml - Mladina / C - Cicibani
Nov priročnik slovenskih avtoric Mie Bone in Petre Julie Ujawe je namenjen tako staršem kot malčkom. Vsebuje zgodbice, spisane s skrbno izdelanimi jezikovnimi
tnik, na Ptuj Zdenko Kodrič, v mesto ob Dravi Maribor Boris Kolar, Dušan Čater nas popelje v Celje, Goran Vojnovic v Ljubljano, na Jesenice gremo z Miho Mazzinijem, s Tomažem Kosmačem v Idrijo, Markom
vzorci, ki spodbujajo usvajanje osnovnih razvojnih nalog in razreševanje težav v prvih letih malčkovega življenja (od 1. do 4. leta starosti). Kot vemo vsi, so zgodbice za naše otroke neprecenljive vrednosti. In te, ki so zbrane v knjigi, si zaslužijo ime zdravilne, saj z izbranimi vsebinami, toplimi besedami, prepletanjem domišljije in resničnosti, opisi junakov in junakinj, s katerimi se otroci identificirajo, delujejo kot »obliž na rano«, kot sporočilo staršem, da ovire niso nepremostljive, kar meni tudi strokovnjakinja dr. Ljubica Marjanovič Umek.
DOGODEK v mestu
od - Odrasli / 821.163.6-32 -Slovenska kratka proza
Pri slovenski založbi Goga iz Novega mesta se je porodila ideja, povabiti deset sodobnih slovenskih avtorjev, da pošljejo razglednice svojih mest. Takšne, ki ne bodo spominjale na že prebrane. In tudi takšne, na katerih se bo zgodil Dogodek. Dogodek v mestu. V Mursko Soboto nas popelje Suzana Tra-
Sosičem v Trst. Nazaj na celino nas popelje Stanka Hrastelj, v Krško. Odisejada se konča v Novem mestu z Nejcem Gazvodo. Gre za deset pogledov, s pomočjo katerih bomo lahko gledali sami, ko bomo naslednjič potovali po Sloveniji.
MAKAROVIČ, Svetlana: Zeliščarka: pesmi in risbe
od - Odrasli / 821.163.6-1 -Slovensko pesništvo
Zeliščarka prinaša pesmi in risbe Svetla-ne Makarovič, napisane in izrisane so z mačjim krempljem in mačjo šapo, z ostrino, ki pa v najglobljih plasteh prehaja v nežnost.
Kaj so zeli? Kdo je zeliščarka? Zelišča zdravijo, hkrati pa so lahko tudi osnova močnega, usodnega strupa. V knjigi so zbrane rastline, ki grenijo, pečejo ali zbodejo, zeli, ki so rasle s poezijo Svetlane Makarovič vse od njenih začetkov. To so semena pesmi, ki so bile napisane že pred leti, so sadike, podtaknjenci, a so v tej knjigi zaživele na novo. Petindvajset pesmi po avtoričinem izboru z govorico rastlin o ljudeh izreka tisto, kar je mnogokrat nemogoče izreči naravnost.
ZUPAN, Uroš: Počasna plovba
od - Odrasli / 821.163.6-1 -Slovensko pesništvo
Uroš Zupan je ime sodobne slovenske poezije. Rojen Trboveljčan je izdal 10 pesniških zbirk (prvo pesniško zbirko leta 1991), piše eseje in prevaja. Za svoje delo je prejel več nagrad.
Počasna plovba je avtorjev izbor najboljših. Izbor, ki zajema več kot dva ducata let pesniškega ustvarjanja. Je dokaz, da se najboljše še da izpiliti, popraviti in izboljšati. Počasna plovba vabi k novemu in ponovnemu odkrivanju enega najbolj prepoznavnih poosamosvojitvenih pesniških glasov, hkrati pa ponuja tudi vpogled v skrite kotičke pesniškega ustvarjanja.
■ Brina Zabukovnik Jerič
Plakat miru
V galeriji Velenjka v nakupovalnem centru Velenjka je do 3. novembra na ogled razstava »Plakat miru«. Na njej so razstavljena dela petindvajsetih osnovnošolcev iz petih velenjskih osnovnih šol, ki sodelujejo na 27. mednarodnem natečaju z naslovom »Mir, ljubezen in razumevanje«. Namen natečaja je spodbuditi otroke v starosti od 11 do 13 let k razmišljanju o življenju, svetu, prihodnosti, ljubezni in medsebojnem razumevanju. Svoja razmišljanja so otroci s pomočjo mentorjev z različnimi tehnikami predstavili kot likovna dela. Ta bodo ob koncu natečaja najprej ocenili na lokalni ravni Lions klubov, v končni fazi pa na mednarodni ravni. Lions klub Velenje bo rezultate natečaja svečano razglasil v galeriji Velenjka v ponedeljek, 3. novembra, ob 17.uri.	■
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 30. oktober
10.00 Vila Mojca
Jesenske počitnice - odprta vrata Vile Mojce (do 12.00) 11.00 Spomenik NOB v centru Vinske Gore
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 eMCe plac
Dijaške počitnice 18.00 Titov trg, pri spomeniku Onemele puške
Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
19.00 Knjižnica Velenje
Proslava ob dnevu reformacije 19.00 Galerija Velenje
Odprtje kiparske instalacije Jureta Markote in Anžeta Jurkovška 21.00 eMCe plac
Klubski večer: Pekoče perutničke
Petek, 31. oktober
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 21.00 eMCe plac
Sound arson 4.4.2 / Halloween poslastica: Qui (ZDA), Bug (A)
22.00 Max klub
Halloween koncert s skupino Nije
Sobota, 1. november
21.00 eMCe plac
Klubski večer DJ Dežurni in DJ Kelnerca
Ponedeljek, 3. nov.
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Mojca Velenje
Predavanje Maje Ahtik Požegar: Ali je prihodnost mladih v rokah staršev? 19.19 Knjižnica Velenje
Literarni večer Dogodek v mestu 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: komična drama Bettie gre
Torek, 4. november
10.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00 Galerija Velenje Arhitekturni kotiček 11.00 Dom kulture Velenje
Groteskna operna kriminalka Zmikavt in stara devica 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Mestna občina Velenje
2. seja Sveta Mestne občine Velenje 17.00 Vila Mojca
Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool
Sreda, 5. november
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
19.19 Knjižnica Velenje Delavnica Naravno samozdravljenje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 30. oktober
10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Delavnica skupaj z gostjo go. Romano kolenc
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom
Ponedeljek, 3. nov.
18.00 Kavarna Šoštanj
Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 30. oktober
10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki
Čarovniška zabava s plesom in karaokami
Petek, 31. oktober
10.00 Lovski dom v Skornem Spominsko srečanje
Sobota, 1. november
8.00 Pri spomeniku Padlih borcev Komemoracija
Ponedeljek, 3. nov.
16.00 in 17.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina)
19.00 Hiša mladih
Svetniška pisarna
Torek, 4. november
18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
O Šmarčanih malo drugače -pogovor Tatjane Vidmar s Francem Kačičnikom
Sreda, 5. novembra
16.30 Marof - zgornja dvorana Plesna šola Spin
19.00 dvorana Marof
Zvočna kopel z gongi
Lunine mene
Arpad Šalamon spet v Velenju
□HQ Dû ;B:
T
u
Velenje, 20. oktobra
- V osrednjem razstavišču velenjske Mestne knjižnice so prejšnji ponedeljek zvečer odprli razstavo malih grafik in ekslibrisov Arpada vse Šalamona. Rojen je v Vojvodini madžarskim staršem, kjer je končal učiteljišče, v Ljubljani pa kasneje tudi Pedagoško akademijo. Deset let je poučeval v Prekmurju, potem pa leta 1961 prišel v Velenje, ter 15 let učil tehnični pouk in fiziko. Do upokojitve leta 1988 je bil zaposlen na velenjskem Zavodu za urbanizem.
31 • oktobra, ob
3:48, prvi krajec
razstavljene male grafike in ekslibrise umetnik Arpad Šalamon
poklanja Knjižnici Velenje.
Na začetku devetdesetih let se je preselil v Slovenske Konjice.
Tokrat razstavlja okoli sto malih grafik in predvsem ekslibrisov. Ekslibris ali knjižni znak navadno imenujemo oblikovani listek, ki ga nalepimo na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic. Na razstavi
so ekslibrisi v različnih grafičnih tehnikah, večinoma v izvirnih odtisih (lesorez, bakrorez ...), tako da so prave male grafike z umetniško vrednostjo. Razstava bo na ogled še do 19. novembra.
■
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 30.10., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	10.00 - 12.00, Džungelske dogodivščine , Pri žužkih doma
•	Petek, 31.10., na praznični dan vas vabimo od 9.00 - 15.00
•	10.00 - 12.00, Džungelske dogodivščine, Čarovniški znanstveni preizkusi
•	Nedelja, 2.11. ob 11.00, Pravljične urice
•	Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče!
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
ČEBELICA MAJA 2D in 3D
Maya the Bee Movie (Avstralija, Nemčija). Animirana pustolovščina, 90 minut. Režija: Alexs Stadermann, Simon Pickard. Slovenski glasovi: Maša Tiselj, Matevž Müller, Maruša Bertoncelj, Jernej Kuntner, Rok Mlinar, Štefan Kušar, Miha Rodman, idr.
Četrtek, 30.10 ob 18.00 2D - počitniški kino Petek, 31.10 ob 18.00 3D Nedelja, 2.11. ob 16.00 2D - otroška matineja Ponedeljek, 3.11 ob 18.00 3D
Priljubljena čebelica Maja bo pribrenčala na velika platna v poučni in zabavni zgodbi o prijateljstvu, zvestobi in pravem pogumu. Radovedno Maja mora zaradi neposlušnosti zapustiti čebelji panj, vendar na širnih cvetličnih travnikih najde nova prijatelja, nergavega trota Vilija in poskočno modro kobilico Flipa. Njihove številne zabavne norčije se končajo, ko izvejo, da so panj ogrozili zlobni sršeni, zato Maja zbere pogum in se skupaj s prijatelji poda v reševanje svojega starega doma.
NA KONCU MAVRICE
Love, Rosie (VB) Romantična komedija, 92 minut. Režija: Christian Ditter. Igrajo: Sam Claflin, Lily Collins, Tamsin Egerton, Art Parkinson, Jaime Winstone, Christian Cooke, Suki Waterhouse, Nick Lee, idr.
Četrtek, 30.10 ob 20.00 - počitniški kino Nedelja, 2. 11. ob 18.00
Rosie in Alex sta najboljša prijatelja od njunega petega leta starosti. Ko prideta v najstniška leta in se začnejo
prve simpatije, resne odločitve v življenju postaneta najhujša sovražnika. Bosta ponovno našla pot do drug drugega, ali bo prepozno?
OUIJA
Ouija (ZDA) Grozljivka, 90 minut. Režija: Stiles White. Igrajo: Olivia Cooke, Daren Kagasoff, Douglas Smith, Bianca Santos, Ana Coto, Matthew Settle, idr.
Petek, 31.10 ob 19.45 Nedelja, 2. 11. ob 20.15
Ste se kdaj igrali z mislijo, da bi uporabili ploščo za klicanje duhov Ouija in vzpostavili stik z mrtvimi? Vsi poznamo svarila pred tovrstnim početjem, pa vendar je možnost komunikacije z onostranstvom preprosto preveč mikavna. Slednje velja tudi za akterje prihajajočega nadnaravnega trilerja OUIJA, ki nam bo ob letošnji noči čarovnic nagnal strah v kosti. Ko priljubljena najstnica nenadoma naredi samomor, se skupina žalujočih prijateljev stežka sooča z njeno smrtjo. V želji, da bi še zadnjič govorili z njo, uporabijo starodavno ploščo za klicanje duhov, imenovano ouija, ki jo najdejo v njeni hiši. Njihovo dejanje nosi grozljive posledice - prebudili so namreč temačne sile in sedaj ne znajo prekiniti stika z drugo stranjo. Kmalu bodo spoznali, da ouija plošča ni samo igra.
JIMMYJEV DOM
Jimmy's Hall (Francija, VB) Zgodovinska drama, 106 minut. Režija: Ken Loach. Igrajo: Barry Ward, Simone Kirby, Andrew Scott, Jim Norton, Brian F. O'Byrne, Francis Magee, Karl Geary, Denise Gough, idr.
Petek, 31.10. ob 19.30 - mala dvorana Nedelja, 2.11. ob 19.30 - mala dvorana
Leta 1921, na pragu irske državljanske vojne, je Jimmy Gralton na podeželju zgradil kulturni dom, kamor so prihajali mladi, da bi se učili, razpravljali, sanjali, predvsem pa plesali in se zabavali. Medtem ko je priljubljenost zbirališča naraščala, je njegov socialistični in svobodomiselni sloves pritegnil pozornost cerkve in politikov, ki so Jimmyja prisilili, da je zaprl dvorano in zapustil državo. Deset let kasneje, na vrhuncu gospodarske krize, se Jimmy iz Združenih držav vrne v domačo vas, da bi materi pomagal skrbeti za družinsko kmetijo. Kulturni center, zapuščen in prazen, kljub prošnjam lokalne mladine ostaja zaprt. A bolj ko se Jimmy vključuje v skupnost, bolj se v njem prebuja duh voditelja in aktivista. Odloči se, da bo ponovno odprl dom.
BETTIE GRE
Elle s'en va (Francija) Komična drama, 116 minut. Režija: Emmanuelle Bercot. Igrajo: Catherine Deneuve, Nemo Schiffman, Gérard Garouste, Camille, Claude Gensac, Paul Hamy, idr.
Ponedeljek, 3. 11. ob 20.00 - filmsko gledališče
Bettie gre je zabaven film ceste, v katerem ikona francoskega filma Catherine Deneuve blesti v vlogi, napisani posebej zanjo. Bettie, nekdanja miss Bretanje, ki jih zdaj šteje nekaj čez šestdeset, vodi družinsko restavracijo in živi z ostarelo, zaščitniško materjo. Ko jo zaradi precej mlajše ženske zapusti dolgoletni poročeni ljubimec, je Bettie dovolj. V največji opoldanski gneči odkoraka iz restavracije, sede v avto in - odpelje. Sledi nenačrtovana odisejada po francoskem podeželju, ki vključuje niz naključnih srečanj z lokalnimi prebivalci, slavnostni sprejem lepotnih kraljic leta '69, obnovljene vezi z odtujenima hčerko in vnukom ter morda - na koncu ceste - nov začetek ...
'107,81
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
22
OBVESCEVALEC
30. oktobra 2014
Nagradna križanka Skiro inž.
Skiro inženiring Latkova vas 214 a, Prebold Tel. 03 7031 220 info@skiro.si www.skiro.si
Delovni čas: od 7.-19., v soboto od 7. -13. ure
NE DOVOLITE, DA VAS ZIMA PRESENETI,
POSKRBITE ZA USTREZNE PNVEMATIKE PRAVOČASNO!
Pri nas vas že pričakujemo z odlično izbiro vseh vrst ZIMSKIH PNEVMATIK in s strokovnimi nasveti!
Z največjo izbiro ZIMSKIH pnevmatik:
GOODYEAR, MICHELIN, BRIDGESTONE, SAVA, CONTINENTAL, KLEBER, BF GOODRICH, DUN-LOP, FULDA, DEBICA, NOKIAN TYRES, FIRESTONE, KORMORAN, PIRELLI ...
Brezplačna dostava pnevmatik za traktorje kamorkoli po Sloveniji.
Prodaja, montaža in popravilo gum ter platišč za avtomobile, štirikolesnike, motorje, viličarje, traktorje, tovorna vozila in gradbene stroje. Največja izbira ATV gum in platišč v Sloveniji. KENDA, MAXXIS, CARLISLE, TITAN ATV GUME, DOUGLAS WHEEL platišča.
ZA VARNO POT SVETUJEMO HITRI SERVIS:
opravimo menjavo olja, filtrov, zavornih oblog, svečk, hladilne tekočine.
Ugodnosti pri nakupu z gotovino in možnost plačila s karticami. Strokovno usposobljeni serviserji bodo z moderno diagnostično opremo hitro odpravili vaše težave!
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do ponedeljka, 10. novembra na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Skiro«. Izžrebali bomo tri nagrade, 3x menjavo in centriranje pnevmatik.
VBS LEASING
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
Združujemo najboljše.
PRODAJALNA LATKOVA VAS
BOGATA IZBIRA OSEBNE ZAČITNE OPREME ZA DELO V GOZDU
VBS LEASING vas partner na finančnih področjih.
I
GOZDARSKE PROTIVREZNE HLAČEE
GOZDARSKEJAKNE
PESTRA in ugodna ponudba programa
PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d, SI - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaBuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00 sobota: 7.00-11.00
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
in prejmite do 8 številk zastonj!
ČETRTEK, 30. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 31. oktobra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 1. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 2. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 3. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 4. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 5. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
In kje se naročite? Po telefonu 03 808
Izkoristite naročniške ugodnosti:
dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj,
ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahvali
17 58 ali e-mailu press@nascas.sl
Naš čas, 30. 10. 2014, barve: CM K, stran 23
30. oktobra 2014
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIMl!!!
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
mali OGLASI
200 cm, prodamo. Dolinšek, gsm: 041 354 575, tel.: 03 5870 600 ČESEN, ptujski, spomladanski, zelo lep in sočen, prodam ter zbiramo naročila za_piščance. Gsm: 031 566 415 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji Prislan, Poljče 2, Braslovče. Gsm: 031 265 805 JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
NEPREMIČNINE
3-SOBNO stanovanje (76 m2), v 1. nadstropju, v Šaleku prodam. V celoti obnovljeno leta 2009. Prodam ga z opremo ali brez. Cena po dogovoru. Gsm: 041 240 540
■znanstvam
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
pridelku
ULEŽAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm: 041 942 898 SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in ciprese thuja smaragd, od 40 cm do
IŽIVALI
Avtohiša Skorjanec d. o. o.
Mariborska 115, Celje Trgovec in serviser KIA že 19 let
Vabi v svojo ekipo
AVTOMEHANIKA
Minimalno 5 let izkušenj v stroki,
samostojno delo, delo za nedoločen čas, poskusno delo 2 meseca, možnost dodatnega šolanja in napredovanja.
Info: 031 677 707
prašiča za zakol prodam. Gsm: 031 398 506 TELICO, sivo rjave pasme, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 031 896 475
DVE svinjski polovici ter okrogle bale in kocke sena prodam. Gsm: 051 388 874
BIKCA, simentalca, težkega 180 kg in
RAZNOHHI
MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldne
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
m 898 17 50 • epp@nascas.si
---'—
NOVOV
Priprava in urejanje vse potrebne dokumentacijo za pravne in fizične osebe
iz upravnega, delovno pravnega in kadrovskega področja (pogodbe, pritožbe, vloge, odločbe, pravni akti, HACCP dokumentacija...) Našim naročnikom smo na voljo za hitro rešitev in izvedbo na visokem strokovnem nivoju. Pokličite nas.
S 031 211 779
POVEČAJTE	
SID0I z oglaševanjem	BICEK v naših medijih!
038981750
SKI OPEN 2014 FRANCIJA
13. - 22. decembra 2014
>	VARS: namestitev v apartmajih, 6 dnevna SKI karta in avtobusni
prevoz od 230 do 345 evr / osebo (182 km prog, oddaljenost od smučišča 200 m)
>	SERRE CHEVALIER & BRIANSON: namestitev v apartmajih, 6 dnevna SKI karta in avtobusni' prevoz od 231 do 283 evr (250 km prog, oddaljenost od smRčišča 200 m)
•	Senzacionalno! Za tiste, ki ne
*	smučajo, je cena nižja za 55 €!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in brata
MARKA DRAGISICA
iz Velenja 9. 5. 1934 - 10. 10. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pospremili mojega dragega moža na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje in sveče. Hvala govorniku, g. Semetu, pevcem, župniku in pogrebni službi Tišina. Zahvaljujem se tudi Domu za varstvo odraslih v Velenju za skrbno nego zadnje leto njegovega življenja. Vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana in ostali sorodniki
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o„ Komika 48, »tenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Hišo v Kavčah, na ravni sončni legi,(K+P+M), pritličje in mansarda, 152 m2, zgrajeno 1970, 70 m2 gospodarsko poslopje in parcela velikosti 1105 m2. V menjavo vzamejo tudi stanovnaje v bloku z dvigalom ali 1. Andstropje. Cena 139.000 evr.
Enosobno stanovanje, na Kardeljevem trgu Velenje, 38 m2, v pritličju. Cena 46.000 evr.
DEŽURSTVA
[ZDRAVSTVENI
|DOM VELENJE |
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
lekarnaselenje
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00
do 14.00, telefon 898-1880.
[ZOBOZDRAVNIKU
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
31. 10. do 2. 11. - Vlasta Šterbenk, dr. dent. med.
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00 torek, četrtek 12.00 - 14.00 Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00
GIBANJE PREBIVALSTVA
vec na
V WW I IM	_	■ ■ I	■
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Svit, objavljene v tedniku Naš čas, 16. oktobra 2014 so:
•	Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje
•	Lijana Lamot, Konovska cesta 50, 3320 Velenje
•	Marija Kolar, Gavce 40, 3327 Šmartno ob Paki
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok za objavo ni bilo.
Smrtu
Lesjak Andrej, roj 1986, Velenje, Vinska Gora 6; Krenker Tatjana, roj. 1960 Velenje, Šeglova ulica 15; Jan-čič Franc, rj. 1936, Šentjur, Osredek 18; Rakun Amalija, roj. 1935, Nazarje, Zadrečka cesta 9; Ponebšek Janez, roj. 1924, Šmartno pri Litiji, Zavrstnik
16; Cavnik Danijel, roj. 1971, Šoštanj, Cesta talcev 15; Senegačnik Božidar, roj. 1949,Velenje, Šaleška cesta 2b; Zidar Miroslav, roj. 1932, Kozje, Kozje 144; Planinšek Marija, roj. 1918, Žalec, Dobriša vas 49; Blagotinšek Mihaela, roj. 1919, Velenje, Koroška cesta 21; Kunstič Julijana, roj. 1921, Šmarje pri Jelšah, Zgornje Tinsko 8; Vrtačnik Franc, roj. 1944, Šoštanj, Ravne 103 c; Krajnc Pavla, roj. 1931, Velenje, Škalske cirkovce 23.
j\l
L

'Pran naslov za uspesno reklamo!
C
MEGATEL
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si * prodaja@megatel.si
03 777 00 77
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
Čestitamo za praznik mestne občine Velenje
Profesionalno in s piatato poskrbimo za vse poirobno ob boiofii izgubi vaSih najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
ALOJZIJE BRAČIČ
Kosovelova ulica, Velenje 6. 6. 1929 - 11. 10. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, KS Konovo, Društvu upokojencev, ki ste nam v težkih trenutkih s toplo besedo tolažbe izrekli sožalje, izkazali pomoč, darovali cvetje, sveče in maše, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi Tišina, g. Kolarju za govor, mešanemu pevskemu zboru Sv. Martin, župniku Janku Rezarju za opravljen obred in sveto mašo, ter pevcem Eros za odpete žalostinke.
Žalujoči: otroci Slavica, Branko, Vinko in Blažka z družinami ter vnuki in pravnuki
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 24
Lepi v lepem mestu
Prejšnjo sredo končali letošnjo akcijo Velenje - mesto cvetja - Komisija si je ogledala 60 prijavljenih lokacij - Zmagovalci veseli, da s svojim okoljem osrečujejo tudi druge
Velenje, 22. oktobra - Da je
Velenje letos med večjimi slovenskimi mesti zasedlo drugo mesto po lepoti in urejenosti in prvo mesto v spletnem glasovanju, so zagotovo pripomogli vsi, ki lepo skrbijo za okolico svojih hiš, teras, balkonov in tudi javnih zgradb. Ne le, da so zagotovo zadovoljni, ker živijo v lepem okolju, ko se pogled ustavi na lepih rožah, grmovnicah, zanimivih zasaditvah, vedno osreči. In zato je prav, da tisti, ki v urejenost
svoje in naše sredine vlagajo veliko, ne ostanejo neopaženi. Tega se zavedajo tudi na MO Velenje in pri občinskem TlC-u, zato že vrsto let skupaj s Turističnim društvom Velenje in podjetjem PUP Velenje pripravljajo akcijo Velenje - mesto cvetja. Letos je potekala od maja do prejšnje srede, ko so v Vili Bianci razglasili najlepša bivalna okolja in podelili nagrade. Tudi praktične.
Večina tistih, ki so sodelovali v letošnjem izboru, je prišla na
Kdo so letošnji nagrajenci?
V kategoriji Okolica individualnih stanovanjskih objektov sta tretje mesto osvojila Olga in Silvo Pečko, drugo Aleš Žavbi, prvo pa Matjaž Koželj. V kategoriji Balkoni in terase je tretje mesto zasedla Ana Rak, drugo družina Sešel, prvo pa Januša in Jože Verdev. Med kmetijami je nagrado kot edini prijavljeni prejel Janko Koren. V kategoriji ostalo je tretje mesto osvojil blok na Prešernovi 20, drugo OŠ Gorica, prvo pa Vila Bianca.
zaključno prireditev. Najprej so uživali v nastopu ženskega har-monikarskega tria in fantovskega kvarteta saksofonov velenjske glasbene šole, nič manj pa pri ogledu fotografij urejenosti okolij, ki so sodelovala v letošnjem izboru. Predsednica ocenjevalne komisije Nataša Dolej-ši nam je povedala: »Letos smo bili izjemno zadovoljni z odzivom občanov in občank, saj smo prejeli kar 60 prijav zanimivih lokacij, kar se je približalo številu iz najboljših let akcije. Vse lokacije si je v prvem tednu septembra ogledala strokovna komisija; oglede smo odlagali zaradi deževnega poletja. Ugotovili smo, da so tudi v tem času leta okolice stavb lepo urejene, rože so bile še v polnem razcvetu, lepa okolica
Na zaključno prireditev so povabili vse sodelujoče v letošnji akciji, najbolj veseli pa so zagotovo bili zmagovalci, ki so poleg priznanj dobili tudi praktične nagrade. Matjaž Koželj (na sliki levo) in njegova družina imajo najlepšo okolico hiše v Velenju. Nagrade so bili zelo veseli.
pa je vedno ogledalo tistih, ki zanje skrbijo, in tudi ogledalo našega mesta. Ocenili smo 32 lokacij v urejenosti individualnega stanovanjskega objekta, 22 lokacij v urejenosti balkonov in teras, eno lokacijo v kategoriji kmetija in 5 lokacij v kategoriji »ostalo«, v katero so bili prijavljeni stanovanjski bloki, šole ali poslovni objekti.«
»To je zahvala za trud«
V kategoriji urejenosti individualnih hiš, v kateri je bila konkurenca
največja, je zmagala družina Koželj z Ljubljanske ceste. Matjaž Koželj, ki ne ve, kdo jih je prijavil v letošnji izbor, nam je po prejemu priznanja povedal, da si vsa družina vzame veliko časa za urejanje okolice svojega doma. »To je v veselje moji mami, partnerki in otrokoma, seveda tudi meni. Upam, da ljudje ob pogledu na naš dom za gradom res uživajo. Mi zagotovo uživamo. Osebno skrbim za košnjo in nego trave in grmovnic, mama in partnerka pa skrbita za rože na bal-
konih in okoli hiše. Poskrbita tudi, da nam ni treba kupiti vseh sadil, ker jih veliko pridelata sami. Prva nagrada nam zagotovo pomeni, da je poplačan naš trud, pa čeprav vsi urejamo svoj doma z veseljem, poleg tega je to sprostitev. Okolica naše hiše je najlepša poleti, ko cvetijo rože, pa tudi spomladi ni slaba. Vsekakor se vse, tudi denar, ki ga vložiš v urejanje svojega doma, povrne.«
■ Bojana Špegel
Pust Šoštanjski aktiven vse leto
Koši in Tresimirji radi videni povsod - Na martinovo se začne nova sezona
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Pust Šoštanjski, ki deluje pod okriljem Turistično--olepševalnega društva Šoštanj ni aktiven samo okoli pusta, ampak praktično vse leto. Obveznosti mu nalagajo pravila F.E.E.C., evropskega združenja karnevalskih mest, katerega član je že nekaj let.
Peter Radoja, alfa in omega društva, pravi, da so se lotos udeležili že petih mednarodnih karnevalov. »S tem smo vračali obiske mestom, ki so se s svojimi skupinami predstavila na našem karnevalu in si obenem ustvarjali reference za naprej. Snubljenje tujih karnevalskih skupin poteka praktično vse leto.«
Veliko pozornosti ob tem seveda namenjajo tudi lokalnim skupinam in pa svojim »šefom«v Sloveniji,
Ptujčanom. 11. november, martinovo, je za evropske puste nekakšen otvoritveni dan. Na Ptuju na ta dan poteka srečanje FEEC Slovenija, obenem pa ustoličenje novega princa ptujskega karnevala. »Tudi Pust Šoštanjski mu bo izkazal vse časti, ki mu pritičejo,«
Peter Radoja: »Snubljenje tujih karnevalskih skupin poteka vse leto.«
pravi Radoja.
Osrednji dogodek, ki ga Pust Šoštanjski pripravlja, pa je seveda domači karneval. Zadnja leta na
njem sodeluje vse več skupin, ogleda pa si ga tudi po nekaj tisoč obiskovalcev. Vse pa »leži« na peščici prostovoljcev. »Malce nam manjka podmladka,« priznava prvi Pust. »Priprava karnevala je zahtevno in težko delo. Tisti, ki pridejo na novo, nekaj časa že še zdržijo, potem pa ostanejo samo še pustne korenine, vajene trdega dela. Trudimo se pritegniti mlade, ki bi bili pripravljeni delovati vsaj kot značilna pustna lika Košev in Tresimirjev ter malo pomagati pri rednem delu, ki ga je treba opraviti med karnevalom,« pravi. »V tem trenutku imamo nekaj pomanjkanja, zato si želimo novih članov.«
Če smo pri kom vzbudili zanimanje in bi rad sodeloval, naj stopi k njim. »Naj se poveže s komerkoli, ki deluje v našem društvu, in ta ga bo pripeljal na prvi sestanek, ki ga bomo imeli. Vsak bo dobrodošel in vsakemu bomo dali le en dan, da se preizkusi. Če se bo v enem dnevu dokazal, bo naš. Vključili ga bomo takoj.«
it	4 •	• 1 v	•	v •	v •
Umetnine iz buc v soju svec in noci
Velenje, 24. oktobra - V petek popoldne je v topli vili Mojca potekala prav posebna kavarna. Na njej je okoli 40 malih in velikih ljubiteljev starih običajev resnično uživalo v izrezovanju buč. Gre namreč za
star slovenski običaj, ki ga Zveza prijateljev mladine Velenje ohranja že dolga leta, v zadnjih pa ga preplavlja Hallowen, ki prihaja iz ZDA, a se pri nas še ni zares prijel.
Ko je na zemljo legla tema, so svoje umetnine prestavili pred vilo

in v njih prižgali svečke. Pravljič-no-grozljive podobe so risale sence, ki so razveselile, ne le njihove ustvarjalce, ampak tudi mimoidoče. Bojda je to za dobro letino in milo zimo. Naj deluje!
■ Bš
Takole je delo teklo na toplem... takole pa so umetelno izrezane buče izgledale, ko so zažarele pred vilo in odganjale zle duhove.
Razstava v spomin in opomin
Razstava Muzeja Velenje o 1. svetovni vojni razdeljena na dva dela -V prvem predstavljena zasebna zbirka Janeza Osetiča iz Vinske Gore - Zgodbo šoštanjske družine Mravljak pripoveduje 77 razglednic in gradivo iz vojaškega arhiva na Dunaju
Velenje, 23. oktobra - V Muzeju Velenje so že pred štirimi leti pripravili razstavo o prvi svetovni vojni. Letos so pripravili še eno, posvečeno stoti obletnici začetka 1. svetovne vojne; ta bo na ogled do 23. novembra. Pripravili so jo kustosi Muzeja Velenje Damijan Kljajič, Mateja Medved, Simon Stopajnik in Janja Jedlovčnik ob veliki pomoči oblikovalca Staneta Hafnerja. Razstava je razdeljena na dva dela, postavitvi pa temeljita na gradivu iz zasebnih zbirk. Ena od razstav oriše čas prve svetovne vojne s pomočjo gradiva, ki ga je prispeval zasebni zbiralec Janez Osetič iz Vinske Gore, ki je dal tudi pobudo za to razstavo. V ospredje postavlja zgodbe prebivalcev Vinske Gore, vojakov v prvi svetovni vojni. Gradivo, ki je osnova druge razstave, pa je last Andreja Jerine iz Velenja. Gre za zasebno korespondenco Šoštanjčana Henrika Rika Mra-vljaka z ženo Ivanko, v glavnini pa gre za razglednice, ki jih je ženi pisal s fronte. Razstavo so odprli v petek popoldne. Kljub kislemu vremenu so otvoritev izvedli v atriju gradu, kjer so za kulturni program poskrbeli člani kvarteta saksofonov.
Zgovorne razglednice
Kustosinja Mateja Medved je povedala, da so iz bogate zbirke Janeza Osetiča izbrali več predmetov, tudi muzealije, torej medalje, uniforme in orožje. Glavnino razstave pa tvorijo razglednice in zgodbe vojakov iz Vinske Gore.
»Sto let je dolga doba, da ljudje hranijo spomine in fotografije. Nekaj zgodb smo uspeli ohraniti, nekaj žal le v drobcih. Največ so vredne fotografije, za katere vemo, kdo je na njih, in v Osetičevi zbirki je takih veliko,« izvemo. Vsekakor pa gre za razstavo, ki je postavljena tako v spomin kot opomin, je še dodala naša sogovornica.
Kustos Damjan Kljajič nam je predstavil drugi del razstave z zgodbo družine Mravljak. »Tako kot ponavadi smo do gradiva prišli
bil neposredno na fronti. Bil je šef poljske bolnišnice, šef konjeniškega oddelka, vodil je gorsko pekarno. To, da ni bil prav na fronti, je verjetno eden od razlogov, da je ostal živ,« doda Kljajič. Da pa Riko ni bil čisto »majhen človek«, pove dejstvo, da izhaja iz družine, ki je bila povezana s Francem Rajštrom, ki je bil šoštanjski župan. V lasti so imeli hotel, današnji Kajuhov dom in hišo, kjer je danes Kavarna Šoštanj. Riko je tudi oče narodnega heroja Dušana Mravljaka.
Ze ob odprtju razstave o 1. svetovni vojni, ki je v veliki meri domoznanska,
je bilo zanimanje za ogled veliko.
po spletu naključij. Andrej Jerin, ki je sin hčere Rika Mravljaka, mi je pred leti omenil, da doma hrani razglednice, ki jih je dedek pisal med prvosvetovno vojno. Z veseljem nam je posodil 77 razglednic, ki jih je Riko pisal ženi Ivanki, našli pa smo tudi eno, ki jo je ona pisala možu, in eno, ki sta jo skupaj pisala sinu Dušanu.« Zagotovo bi bila lahko zbirka še veliko večja, če bi se ohranile vse razglednice, a se žal niso. »Riko je ženi pisal, kaj se dogaja na fronti, kako potujejo, kaj jejo. Gre za zanimive zgodbe malega človeka, ki je služil v črnovojni-škem oddelku, kar pomeni, da ni
V Muzeju so s pomočjo poštnih žigov, od koder so v Šoštanj prihajale razglednice, razbrali tudi, kje vse je med vojno bival Riko Mravljak. »Najprej je služil v Galiciji, potem so ga premestili na balkansko fronto, na koncu pa je bil zopet v Galiciji, kjer je dočakal konec vojne. Razstava je postavljena tako, da lahko dodobra spoznamo njegovo vojno zgodbo, pa tudi zgodbo družine. Dopolnjujemo jo z dokumenti, ki smo jih dobili v vojaškem arhivu na Dunaju, dokazujejo pa Rikove medvojne dejavnosti.«
■ Bojana Špegel
■