.Natisov 15,000. izhaja vsaki i, daliran z dnevom naslednje nedelje. ijfaroinina velja za Av-^ rijo: za celo leto krone, za Ogrsko j K 50 vin. za celo tto; za Nemčijo slane 1 celo leto 6 kron, za neriko pa 8 kron; 1 drugo inozemstvo se lini naročnino z ožili na visokost pošt-čnino je pla-2j. Posamezne gv.se prodajajo po 8 v. ^dnišlvo in uprav-Sivo se nahajata v !uj;i, gledališko po-| slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. UredniSki zaključek j« vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov} je za celo stran K 80'— za >/, strani K 40 — za ■/. strani K 20 — za V. strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za Vm strani K 250 za >/», strani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ptuju t nedeljo dne 19. marca 1916. XVII. letnik. ločni italijanski napadi na Sočini fronti krvavo odbiti. — Italijani v dbaniji tepeni. — Veliki nemški uspehi pri Reimsu in Verdunu. — rancozi pri Verdunu izgubili čez 100.000 mož. — Nemške zmage v raku. — Avstro-Ogrska in Portugalska v vojnem stanju. — Nabori naših 18-letnih črnovojniških obvezancev. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 10. marca. Iz vojnega tis-j>vnega stana se poroča: R n s k o in južno-vzhodno bojišče. novega. Italija nsko bo jišče. OSprimor-iki fronti obdržala je italijanska artiljerija mena zmerni ogenj, ki je postal le pred tolminskim mostičjem živahnejši. Ob k o r o š -i i in tirolski fronti je bojevno delovanje tejkotslej malo. — S preiskavo se je dognalo, 80 Italijani tokrat v pokrajini R o m b o n a nske bombe porabili. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. Iz ve- K.-B. Berlin, 10. marca (W.-B.) ga glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na zapadnem brega [a a s e se' je pri očiščeujn R a b e n • gozda in praznih jarkov priBethincourtu 6 o f i-irjev, 681 mož v j elo ter 11 top o v za-ilo. A b 1 a i n • gozd in visočine zapadno od inaumonta bile bo v budi borbi nasprotju odfzete. V W o e v r u potisnili smo svoje skozi koa gozda južno-vzhodno od Dam-»upa naprej. Proti naši novi fronti zapadno B južno vasi V a u x vodili so Francozi krepke [potisunko. V njih poteka posrečilo Be je:B0V-^žnikn, postaviti svojo nogo zopet v pancersko dbo V a u x. V ostalem so bili napadalci pod tirni izgubami zavrnjeni. — Naši bojni le-Bestretili so dve angleški letali, en enkrov-pri Wytschaete (južno od Yperna) in dvokrovnik severno-zapadno od L a Basle. Letalec prvega je mrtev. V mesecu februarja bilo je napadalno deduje naše letalske zveze in število njih večina daljnih poizvedovalnih ter ponočnih bronih poletov za sovražno fronto znatno večje nego kdaj preje. Sledeči sestavek ne dokazuje le zopet nanovo našo premoč, marveč zavrača tudi od nasprotne strani priljubljeno trditev, da so izgube naše zračne vojne le zaradi tega tako male, ker se naša letala ne upajo čez sovražne črte. Nemška izguba na zapadni fronti v februarja znaša: v zračnem boja nobeno letalo, sestreljeno od zemlje nobeno, pogrešanih 6, sknpno torej 6 letal. — Francozi in Angleži pa so izgubili: V zračnem boju 13, sestreljenih od zemlje 5, vsled prostovoljnega izkrcanja v notranjem naših črt dve, s k u p n ort, o r e j 20 leta L — Pri tetrrn je vpoštevati, da štejemo le v naše roke padla in goreča letala, ne pa mnogoštevilno letal nasprotnika, ki so bila drugače za sovražno črto sestreljena. Vzhodno i n b al k an sko bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armad no vodstvo. Italijan! zopet v Albaniji tepeni. (Avstrijsko uradno poročilo od sobote.) K.-B. D u n a j, 11. marca.— Uradno se da- Rnsko bojišče. Nobeni posebni doli. Južno-vzhodno bojišče. Se na spodnjem dela reke Semenj zaostale italijanske sile so včeraj, ogrožene na vzhodni strani, po oddaji maloštevilnih kanonskih strelov nujno nazadovanje nastopile. Vstavile so se mimogrede na visočinah severno od F e r a a a, izpraznile so pa kmalu tudi te in se umaknile, uničujoč vse prehode za seboj, na južni breg V o j u s e nazaj. — V severni Albaniji in na Črnogorskem vlada prejkotslej mir. Italijansko bojišče. Sovražni arti-ljerijaki ogenj bilje včeraj na primorski fronti proti navadnim točkam zopet živahnejši. V oddelka doberdobske planote prišlo je tudi do bojev z ročnimi granatami in minskih metalcev. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. (14 dni je, odkar so naše čete zavzele albansko prestolico D n r a z z o. Od tedaj nismo od naše armade Kdvefi nič slišali. Iz današnjega poročila pa izvemo, da je ta armada v teh dveh tednih po najtežavnejšem močvirnatem ozemlja prekoračila 70 kilometrov. Okoli 20 kilometrov pred V a 1 o n o stoji zdaj naša armada. Lahko upamo, da bode v najkrajšem času V a 1 o n a padla. S tem bo uničen zadnji košček laške veljave na Balkana! Op. ar.) Veliki nemški uspehi severno Reimsa. (Nemško uradno poročilo od sobote). K.-B. Berlin, 11. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Saksonski regimenti naskočili so s piav malimi izgubami močno izzidane postojanke v gozdnih kosih južno-zapadno in južno od V i 11 e a n x B o i s, 20 kilometrov severno-zapadno od R e i m s a, v ši-rokosti okoli 1400 metrov in globokosti do 1 kilometra. Na neranjenih vjetih padlo je v naše roke 12 oficirjev, 725 m o ž, na p 1 e-nu pa 1 revolverska kanona, 5 strojnih pušk ter 13 metalcev min. — Na zapadnem brega M a ase bili ste zadnji, od Francozov še v Ra~ ben- in Cumieres- gozdu držani gnezdi izpraznjeni. Sovražni protisunki z močnimi silami, ki so bili poskušeni proti južnemu roba gozdov in nemškim postojankam bolj zapadno, bili so zadušeni v našem odpornem ognja. Na vzhodnem bregu prišlo je do jako živahnega artilerijskega delovanja, zlasti v pokrajini severno- BtrascbW'ova grenčioa 1* »elenjav« povzroči mod in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna« Zato jo >e priporočati ilasti s« turiste, love«, voj ==^= romarje itd. vzhodno od 8 r a s a, zapadno od vasi za trdnjavo V a u x in na raznih točkah v planjavi W o e v r e. Odločilnih infanterijskih bojev ni bilo ; le ponoči se je nek posamezni francoski napadalni poskns na vas B 1 a n z 6 e krvavo zavrnil. — Zadeto od naših odpornih topov, padlo je neko francosko letalo med obojestranskimi črtami južno zapadno od Chateaa-Salinsa goreče na tla; letalci so mrtvi in so se z razbitim letalom od nas spravili. Vzhodno in balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dnnaj, 12. marca. Uradno se danes razglaša: Rusko in jnžno-vzhodno bojišče. Ničesar posebnega pomena. Italijansko bojišče. Včeraj dopoldne pričela je sovražna artiljerija postojanke goriškega mosticja, južni del mesta G o r i-cein doberdobsko planoto živahno obstreljevati. Ta ogenj trajal je tudi skozi noč. — Tudi na koroški fronti razvila je italijanska artiljerija povišano delovanje, zlasti proti „L a n-zenbodenu" (severno-vzhodno od Paularo). Do infanterijskih bojev ni prišlo nikjer. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Skupni nemški uspehi ob Maasi; vjetih 430 francoskih oficirjev, 26,042 mož in ogromni plen. (Nemško uradno poročilo od nedelje.) K.-B. Berlin, 12. marca. (W.B.). Iz ?e-likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno-vzhodno cd N e u v i 11 e razstrelili smo z uspehom in zasedli odprtine. V pokrajini zapadno M a a s e trudil se je sovražnik pod močnimi izgubami v popolnoma brezuspešnih napadih proti našim postojankam. -7- Na visočinah vzhodno reke in v ravnini W o e v r e bilo je bojevno delovanje omejeno na bolj ali manj ljute artilerijske boje. V poročilih od 29. februarja in 4. marca označene številke na vjetih in plenu za čas od začetka dogodkov v pokrajini M a a s e so se medtem povečale na 430 oficirjev, 26.042 mož na neranjenih vjetih, 189 kanonov, med njimi 41 težkih, 232 strojnih pušk. Pri O b e r s e p t u se Francozom vkljub opetovanim napadom tudi včeraj ni posrečilo, zavzeti zopet prejšnjo svojo postojanko; bili so krvavo zavrnjeni. Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Vrhovno armadno vodstvo. Angležka pomožna križarka uničena. "~K.-B. London, 12. marca. Admiraliteta poroča: Pomožna križarka ,Fauvette" prišla je na severno-vzhodnem obrežju na mino. Dva oficirja in 12 mož je prišlo ob življenje. Potopljeni ruski torpedni čolni. K.-B. Sofija, 10. marca (Uradno). Včeraj zadel je roški torpedni čoln „Lajtnant P u s c i n" južno od Varne na neko mino in se je potopil. Štiri oficirje in 11 mož posadke eo bolgarski vojaki rešili. Ta potopljena ruska vojna ladja spada v razred poruševalcev, ker nima rusko čraomorsko brodovje nobenih pravih torpednih čolnov. Barka imela je 356 ton vsebine, 26 urskih milj hitrosti in 67 mož posadke. Zgrajena je bila leta 1906. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 13. marca. Uradno se danes a: Rusko bojišče. Ob besarabski fronti in ob Dnjestru bili so ruski sunki zavrnjeni. Italijansko bojišče. Povišano delovanje italijanske artiljerije razširilo seje na v so S o 6 i n o fronto. P 'poldne smo zavrnili neki sovražni napad pri S e 1 z u. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K-B. Berlin, 13. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri ugodnih opazovalnih razmerah bilo je delovanje obojestranskih artiljerij na velikem delu fronte jako živahno in se je držalo na obeh straneh Maase ter do M o s e 1 na veliki jjutosti. Razven pa-truljskih bojev ob S o m m e in ponesrečenju nekega malega francoskega napada v P r i e-sterwaldu ni nobenih dogodkov uoroČati. — Razven izdatnega poizvedovalnega delovanja napadli so naši letalci sovražne železniške nSprave in prenočišča, zlasti ob železnici C1 a i r m o n t-Verdun, to pa uspešno. Uničili smo tri sovražna letala, d?a v Champagui, enega pa v pokrajini Maase. Vzhodno in balkansko bojišče. Položaj je v splošnem nespremenjen. Vihovno armadno vodstvo. Kut el Amara pred padcem? (Turški uspehi). K.-B. Konstantinopel, 13. marca. List nTa8fir-i-Efsiar" naglasa, zadnja zmaga turških čet čez Angleže pri Fella h i e ob Irakovi fronti bode položaj angleške garnizij© v Kut el Amari pod generalom Town-schendom še težaiDejše napravila, tako, da bode general končno prisiljen kapituli rati, kar bi bil veliki turški uspeh ob Iraku. Ogromni italijanski napadi. (Avstrijsko uradno poročilo od torka) K.-B. Dunaj, 14. marca. Uradno se danes Rusko bojišče. Nič novega. Italijansko bojišče. Ob Sočini fronti pričenjajo se veliki boji razvijati. Od včeraj sem napadajo Italijani z velikimi močmi. Bili so povsod zavrnjeni. Ob tolminskem mostičju omejilo se je delovanje sovražnika na jako živahni ogenj. V oddelku P 1 a v e ponesrečili so se njegovi poskusi, uničiti naše obrambe. Ob goriškem mostičju bila sta dva napada na postojanko na Podgori in eden napad na mostno šanco pri L u c i n i c o nazaj odbita. Severni del doberdobske planote bil je od močnih sil opetovano napaden. Pri S a n Martinu je segedinski infanterijski regiment št. 46 krvavo zavrnil 7 naskokov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 14. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a 4 n o bojišče. V splošnem nobena sprememba položaja. Neki mali boj pri W i e 11 j n severno-vzhodno od Y p e r n a končal je s tem, da so bili Angleži na saj vrženi. Po eno angleško letalo bilo je vzhodno od A r r a s a in zapadno od Bapaume od lajt-nanta Immelmanna sestreljeno. Letalci so mrtvi. Lajtnant B o 1 k e uničil je dva sovražna letala za francozko črto črez trdnjavo M a r r e in pri' Malancourtu severno-zapadno od Verduna; zadnjo letalo je naša artiljerija razrušila. S tem sta ta dva oficirja svoje 10. in 11. sovražno letalo iz boja postavila. Nadalje je bil neki angleški dvokrovnik po zračnem boju pverno od eliko leta —rtalci so • zapadno od Cambraia prisiljen, da piiM pa mrt zemljo. Letalca sta bila vjeta. Vzhodno in balkansko bojioložaj je Nič no tega. Vrhovno armadno vod Bitka ajvečje, Valednr8^ ijmanje tiese z splodira vje lež rges je daj bi ika 213 Itrgale. ] vama nastopilo uredništva.) torej vojno s t a n j«. ■ Pretrganje diplomatskih zvez med Avstro in Portugalsko. K.-B. Dunaj, 14. marca. vojnega razmerja med Nemčijo ki Portojy e t o v bilo je ces. in kr. poslaniku v Lissabotfi. urah kazano, da naj od vlade repabj Portugal zahteva svoje 1 i »j (pase) ter da naj z osobjem poslanišb želo zapusti. Takajšnjemu porti poslaniku se je obenem listine dost (Z drugimi besedami povedano: Ogrska j a pretrgala vsako diplomatsko Portusalom in je tndi med tema dvemaF i Regme' jv posta pot ravim j( Italijanski napadi ob Soči krvavo zavrnjore poj. (Avstrijsko uradno poročilo Mj. Brede)- »grozne K.-B. Dunaj, 14. marca. Uradno »»ume. i nes razglaša: leni „Pc Rusko bojišče. Posadka moatneonu na severno-zapadno od U s c i o c k o zavraifOZOvHi ljute napade. Drugače nobeni dogodki. B ob Di Južno-vzhodno bojišče. S*tiljerijs vega. anoni ii Italijansko bojišče. Napadiirelke, 1 janov. ob Sočini fronti trajajo ije dnše Včeraj popoldne se je na visočini P o dri Verdi ljuto borilo. Naše čete vrgle so tukaj ros* bi jirr vsiljenega sovražnika v ročnem boju npinal Bi Istotako brezuspešen je bil neki nWrduna niSki p o n o č n i n a p a d, ki se je po vtrnada artijerijski pripravi proti prostoru zapa3iB.ee pr Sv. Martina zapričel. Pred tem krajenle P o še od poprejšnih bojev čez »m na sovražnikovih mrliČeV. Na večih drugih deležen primorske fronte prišlo je do živahntoti čet jev artiljerije in minskih metalcev. — ice bi i roški obmejni pokrajini stal je naš Jan ul oddelek, na Tirolskem pa prostor od Oj Lana pod živahnim sovražnikovim ogi Italijanski letalci metali bo brez bombe na Trst. Namestnik generalštabnega .. <, pl. Hofer, fml. *aJa? Nadaljni nemški uspehi. — Čez 1000 Fraiar: e. vjetih. — Štiri sovražni letalci unifjei,mu je (Nemško uradno poročilo od gi«d me K.-B. Berlin, 15, marca (W.-B.)Iijf£[£ kega glavnega stana se poroča: ocen; Zapadno bojišče. Pri Neuv erancosa p e 11 e razstrelili smo neko naprej potkastrije angleško obrambeno napravo z njeno postoraj ■ zrak. — Angleška artiljerija obračala je'oleg t ogenj na Lens. — Francoska artilJNJOBtnih bila jako delavna proti naši novi postojaiosti, 1 V i lie aux Bois in proti raznim odter dru; v Cbampagni. — Ob Maasi potia (Iz šlezijske čete a krepkim snnkcm svoje «ik in pokrajine zapadno Rabe n-gozda naprej »le gr« Bočino ,Totet Manu". Vjeleso moslej i ranjenih sovražnikih 25 oficifj Č6Z 1000 mož. Štirikrat ponovljeni ifJO.G napadi niso prinesli Francozom n o b ei u s p o h a, pač pa občutljive 'zgaBj Na desnem bregu Maase in na vzhodnem C o tea borila se je obojestranska ar*.*1-ljuto naprej. — V Vogezah in jnžnoorv,*-ei-|1 naredili bo Francozi več manjših poizved:'ov^e J.e sunkov, ki bo bili zavrnjeni. — y^"8'}" L offers sestrelil je severno od Bapi,n.fi svoje četrto sovražno letalo, neki angles!?*0 krovnik. Pri Sivry ob Maasi severnoaf111' °8 od Verduna sestrelili so naši odporni*-1 po eno francosko letalo. Cez Haum ■ „ 0I,rič* vojaka^ ia pridal bojii vodstvi stro-Ogi led nasi Port sabom ipnb lis£ aništvaJ urtugi o a t ai 10: Aj sko zve] Ivema in j e. »verno od Verdona padlo je neko francosko veliko letalo po zračnem boja na tla. Njegovi [letalci so vjeti, letalci ostalih treh sovražnih lepa mrtvi. Vzhodno in balkansko bojišče. ložsj je nespremenjen, n Vrhovno armadno vodstvo. Bitka pri Verdunu. Bitka okoli francoske trdnjave spada med lajvečje, kar jih pozna svetovna zgodovina. BIn-iation" piše o njej: „To je največjiartiljerijski boj etovne vojne, ki Be tukaj izvršuje. V urah padlo je na neštete male oddelke fronte ijmanje deset tisoč krcgelj. V groznem ropotu tiese zr8k. Kroglje žvižgajo in vsak trenotek iplodira kakŠDa mina. Gozdovi so -uničeni, ivje leži s koreninami iztrgano okrog, potok rgea je izginil; le mali potočki kažejo, kje je kdaj bil. Pri Forgesu so nemške granate od iška 213 metrov visokega griča 27 metrov proč Itrgale. Nemcem se je vkljub obupanem odporu ■ancozov posrečilo, vsiliti naprej med Forgesom Beginevillom ter zasesti koto 265. Ogenj Nem-[v postaja kulikor mogoče vedno Ijutejši. Fran-jske postojanke pri Bethincourtu se potroša s vim jeklenim orkanom, katerega grozo se ne >re popisati. Njih topovi se obračajo zdaj ludi oti vzhodni fronti in rasširjajo povsod Smrt ir uničenje." Oči celega sveta so obrnjene na grozne borbe in tudi sovražno inrzemstvo zume. da se tukaj pripravljajo odločitve Tako 'ni „Popolo d' Italia", da je bitka pri Version največja, kar se jih je bilo doslej v tej zoviti svetovni vojni. Nikjer, ne ob Yserju, ob Dun8Jecu se ni porabilo tako ogromne |rtiljerijeke parke kakor pri Verdunu. Kruppovi noni in možnarji iz Skoda-tvornic mečejo iz-ki spreminjajo obliko zemlje in pretre-je duše. Ako bi se Nemcem posrečilo, prodreti Verdunu, dosegli bi brezdvomno veliki uspeh, ki hi jim dovolil, trdnjavsko črto Verdun-Toul-n az^Epinal Belfort od zadaj prijeti in vso črto od Verdona pa do belgijske meje omajiti; francoska zavrn, čilo idno se, iostne zavrnil ki. s. Ničj lapadifl *jo nai Podi aj mest j» ki po veta armada bi bila prisiljena Nemcem nadaljne pro zapadnognnce pripustiti. — Največjega pomena pa bi krajemlfcile politične posledice, to pa z ozi-č e z n wm na nevtralne, kakor tudi na pri vojni igih me# udeležene države. Rumunska bi bržkone iivahniht proti četverozvezi koraka!av in neprijetne pcsle-. — V it dice bi se pokazale na Švedskem, B a 1- naš S e| k a n u ter v parlamentarnem položaju Italije. od C olj Francoska vojna Skoda. K.B. Mailand, 12. marca. Prejšnji mi-bnesa Sr n'Bter Luzatti objavlja v današnjem „Corriere , , i della Sera" članek, iz katerega je jasno, d a a e 1 • nahaja 3,250.000 prebivalcev Fran- __ coske na prostoru od 200.000 hek- U France tarje, T 80Tražni (nemški) roki. Pri uničeni. temu j0 prešlo v nemške roke 10 rnili-od Bred jard mobilnih vrednosti, več kot nadaljnib 10 R. milijard imebilnih vrednosti, več kot nadaljnih .- .; Iz i jq miiijjj^ na industrijskih vrednostih, jako dragoceni Btroji in surovine, 60 procentov vseh uve G m francoskih rudnikov, 55 procentov kovinske in- potisnjc dastrije, 70 procentov tekstilne industrije in o posadk skoraj 40 procentov vse finančne sile Francoske. ala je tj Poleg tega je izgubil francoski portefenille vred-irtiljerij« nostnih papirjev 7 milijard vsled izgube vred-jstojanki nosti, 15 do 20 milijard, naloženih na Ruskem n oddel ter droge velike stote. potisnili (Iz teh številk, ki jih je spisal naš sovraž- voje črt* nik in ki torej gotovo niso pretirane, se razvidi aprej na : šele grozovito škodo, ki jo je trpela Francoska — 3 — vojaško ne gospodarsko ni Nemčija tako opešana, da bi morala siliti na mir. — „Az Est" poroča iz Genfa: Zapan Verdana in zadnji prebivalci so mesto z a p a stili ter so v Pariz došli. Tudi Bar de Luc bil je izpraznjen. Francozi streljajo na lastne vojake. K.B. Berlin, 14. marca. (W.B.) Naše čete našle so v Raben-gozdu sledeče francosko povelje: „2. armadna skupina Bazelaire, generalni štab, 3. pisarna, št. 1601/3, 7. marca 1916. — General de Bazelaire, poveljnik oddelka nLevi breg Maase" vsem spodnjim poveljnikom na vzhodu in zapadn. — Povelje: Forges se ni tako branil, kakor je bilo pričakovati. Dokler ne dobim nadaljnega pojasnila, smatram, da poveljnik tega oddelka ni svoje dolžnosti storil. Postavilo se ga bode vsled tega pred vojno sodišče. Braniti se moramo do najskrajnejših mej. Navdušeni moramo biti v tem hipu edino cd odločbe, da sovražnika ali zmagovito zadržimo, ali pa da umremo. Artiljerija in strojne puške bodejo na vsako umikajočo se s k n-pino streljali. — Podpisan: de Bazelair, 52. brigada, 8. marca 1916". (Iz tega povelja je razvidno, da se je francosko moštvo že pričelo vstavljati in da so posamezni oddelki francoske armade že demoralize ran'. Op. ur.) Bolni napljnCih - Sanaforif Aflenac i fMrfady(»3ajStB8fsk0.PiO3ieMi.. ,' i ognjeni rez šli Strahovita vojna, v kateri živimo zdaj že toliko Časa, je dokazala na najjasnejši način velikansko važnost dobrega časopisja. Iu v tem oziru zamore pač „Štajerc" reči, da mu ni bilo treba v tej vojni nobene spremembe, da je i sedaj zamogel ostati dosleden svojim ciljem in tvojemu programu. „Stajerc" so n a oficlrJ»L rljeni pifl o b en«1 z g u bel v vojni. Op. ur.) 100.000 mož francoskih izgub pri Verdunu. Kakor se iz zanesljivega vira iz Londona nodoemdJ-P°r0^a> znašajo izgube Francozov artilier Pr' Verdunu že čez 100.000 mož. Bra- j ižno 0(j D nitelji Verduna so dobili od vrhovnega komanda ' lizvedoval Pove'i*i da izgube po možnosti omejijo. Glasom I — Lajtn na(la'JmD angleških poročil je zadajšnja B ap aui druga linija že močno izgrajena. nglešt i Zadaišnje zveze pa stojijo večinoma pod sovraž-srno-zapti >Iuni °gDJem ■ • • Lord Kitchener je baje porni top v ne'tem pi™0 menil, da bi bila iluzija, u m o n t pričakovati že v tem letu mir. Ne je bil vedno zvesto avstrijskega, štajerskega in koroškega mišljenja. On se je vedno odločno boril proti zapeljivcem ljudstva, ki so s fraza-stimi obljubami in lažmi hoteli raztrgati naše starodavne ki ono vine ter s tem razrušiti temelj premili naši Avstriji. Ko je tudi v naših krajih dvigala svojo strupeno glavo panslavistična gonja, ko se je vpilo, da so Srbi in Rusi naši „bratje", takrat je naš „Štajerc" odločno zagovarjal pa-trijotično avstrijsko stališče. In vsak poštenjak mora reči. da si je a tem ,, Štajerc" stekel velike zasluge. Dosledni avstrijski list smo bili in ostanemo! Ravno zaradi tega smo tudi zlasti v zadnjih časih pridobili toliko novih odjemalcev in naročnikov. Vsakdo pa mora priznati, da je naš list najbolj podučljiv in od ločen zagovornik kmetakega, delavskega ter obrt-niškega ljudstva. Zato je tudi „ Štajerc" na bojiščih kakor doma najpriljubnejši list Pa še nekaj: „štajerc" je tudi najcenejši list I In v teh težkih čas h splošne draginje ima to tudi veliki pomen. V zadnjem času pa bo se cene papirju grozovito zvišale. Gre se tukaj za zvišanje cen od 60 do 120 procentov. „Štajerc" ni hotel nikdar dobička delati; ali s tem zvišanjem papirnih cen je naravnost prisiljen, da tudi svoje cene nekaj zviša. Za sedaj smo sklenili, da zvišamo le ceno posameznega lista v mali razprodaji za 2 vinarja, tako da bode stal „Štajerc" od 1. aprila naprej namesto 8 vinarjev, 10 vinarjev. Za sedaj smo pustili ceno naročnine popolnoma nespremenjeno. , Štajerc" stane torej na leto samo 4 krone, kakor je to tudi doslej koštal. Drugi listi, n. pr. BSl0-venski Gospodar" stane že dolgo časa posamezni izvod 10 vinarjev. Mi smo torej, prisiljeni od naravnost ogromnih cen papirja, šele zdaj izvršiti malenkostno zvišanje, ki so ga drugi listi v prid uvojemu žepu že davno izvršili. Prepričani smo, da bodejo naši čitatelji to zvišanje, katerega pač nikdo ne bode občutil, radovoljno sprejeli. Naše geslo ostani torej : »Zvestoba proti zvestobi I" Uprava »Štajerca". Izpred sodišča. Voda v mleku. Gradec, 10. marca. Trgovci z mlekom Frančiška O b e n a u s, Jalijana Frangeš in Jožef Z i n s e r so že opetovano predkaznovani, ker so mleko z vodo mešali. Zdaj so Frangeš zopet zasačili, ko je prodajala mleko, v katerega je nalila 25 odstotkov vode. Sodnik jih je zdaj tako-le obsodil: Frančiška Obenaus je dobila 2 meseca, Julijana Frangeš 6 tednov, Jože Zinser pa 1 teden strogega zapora. Krepko, pa zdravo zdravilo! Sleparji z vojaškimi škornjami. Josefstadt, 9. marca. Pred tukajšnjo vojaško sodnijo vršila se je glavna razprava zoper fabrikanta čevelj J. Levit iz Pardabica in njegovima agentoma E G m eyer ter G. E11 b o g e n zaradi zločina zoper vojno silo države. Levitu se je naročilo dobavo 50.000 parov škorenj. Od 8000 parov, ki jih je najprve oddal, obdržalo je vojno ministerstvo samo 1500 parov, ostale pa se je kot za vojne namene popolnoma nerabne nazaj vrnilo. S pričami se je dognalo, da so bili škornji po 8 daeb, od katerih sta bila le dva marš dneva, popolnoma raztrgani. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni in sicer: Levit na deset let, Gmeyer na tri inEllbogen na štiri leta težke ječe. Bog požegnaj! Navijanje cen pri žajfi. Dunaj, 10. marca. Proknrist firme Lazar Pollak na Ogrskem, Hugo Wagner, imel se je pred neko dunajsko sodnijo zagovarjati, ker je večjo množino žajfe velenakupni družbi dunajskih trgovcev po 2 K 80 h za eno kilo prodal, medtem ko je bila nakupna cena mnogo nižja. Prva sodnija se ni mogla prepričati o njegovi krivdi in ga je oprostila. Stvar je prišla pred prizivno sodnijo. Državni pravdnik je opozarjal nato, da je obtoženec žajfo po 1 60 K nakupil, po 2 80 K pa prodajal. Sodnija je obtoženega W a g n e r j a obsodila na en mesec zapora ter 2000 kron denarne globe. Kako se lahko v vojni obogati . . . Gradec, marca. Graški in dunajski listi poročali so te dni o razpravi zoper nekega usnjarskega agenta po imenu Hermanu M i r-r i n g. Ta razprava kaže prav dobro, kako se zamore v vojni obogateti. Mirring je bil svoj čas usnjarski pomočnik in hudi socijalno- demokratični agitator. Zaradi žaljenja Veličanstva bil je na 15 mesecev težke ječe obsojen. Po pre-sedeni kazni bil je kot nemški državljan iz Avstrije izgnan. Leta 1913 pa se je vrnil v Gradec. Ta je živel najprve pod napačnim imenom ; potem pa se je naznanil že kot Mirring, povedal pa napačni pristojni kraj, da bi onemogočil poizvedbe. Ko je vojna pričela, postal je Mirring usnjarski agent. Posredoval je nakup kož za razne fabrike in delal ogromne dobičke. Novembra 1914 ostal ješemitnino za svojo mesečno sobo dolžan, tako slabo se mu je godilo. Nazadnje pa je bil v zavesti svojega premoženja tako prevzeten, da je policija opazila njegovo zapravljanje in se pričela z njim pečati. Pri temu se je pokazalo, da je Mirring iz Avstrije za vedno izgnan in da je tudi nein-. ški vojaški jetnik Zaradi napačnega naznanila stal je pred sodnikom in je priznal tam tudi prepovedano vrnitev. Sidnik omenil je obtožencu, da ima ta glasom oblastvenih poizvedb premoženja za 150.000 kron, medtem ko je bil pred vojno še revež. Zdaj pa je obtoženec priznal, j d-a znaša njegovo premoženje z zahtevami 500.000 kron. Ko mu je sod- nik omenil, da si je to premoženje prav hitro prislužil, dejal je: »Meni hočete to očitati ? Povedal bi Vam lahko takoj tncat imen, katerih noeitelji so bili še pred kratkim nbogi vragi, ki pa so v moji branši zdaj milijonarji postali". — Mirring bil je na 6 tednov strogega zapora obsojen. Potem bo bode oddal nemški vojaški oblasti. Zanimivo bi pa bilo, dognati kaj natančnejšega o njegovih podatkih. Na vsak način ni čudno, da je usnje danes tako drago. Fellerjeve tek pospešujoče, želodec okrep- čujoče, milo odvajajoče Rhabar- bara-krogljice z zn. „ELSA-KROGUICE" dobro sredstvo za želodec EospeSuje tek, prebavo in odvajanje. 6 Skat-ic franko i krone 40 vin. 12 škatlic franko b kron 40 vin. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elaa-trg Štev. 241 (Hrvatsko). Bolečine oidravi hitro Fellerjev EUa-fluid. Poskusni tucat 6 K. 464 Bazno. Cenjeni Odjemalci I Vsled hodih zaprek, ki jih ima železniški obrat ravno v sedanjem Času, je prav mogoče, da se dostava lista za ta ali oni kraj zopet enkrat zamudi. Mi tega seveda nismo krivi in naj cenjeni odjemalci blagovolijo na to ozir jemati. Pri nas se list vedno pravočasno dokonča in odpošlje! — Uprava. Prebiranje 18 letnih črnovojnikov. Ces. kr. kor. urad poroča: Vsled po cesarski odredbi od 1. maja 1915 določenem raztegnjenju črnovoj-niške dolžnosti, stopil je rojstni letnik 1898 s 1. januarjem v črnovojniško dolžnost. Kakor se uradno izve, se bode ta letnik poklical zdaj k prebiranju (Masterung). Na Ogrskem je razglašeno to prebiranje dne 15. marca, na Avstrijskem pa so bode v par dneh razglasilo. Prebiranje izvršilo se bode v obeh državah monarhije v času med 14. aprilom in 3. majem 1916 Natančnejše podrobnosti, ki bodejo v splošnem ednake dosedanjim določbam, razvideti bodejo iz razglasov. Posebne določbe se tičejo zlasti srednješolcev, ki pridejo k prebiranju. O stvari bodemo sicer po potrebi še natančnejše poročali. Nevednost in zloba. K temu članku v naši zadnji številki se nam piše iz Danaja: — Slavno uredništvo »Štajerca!" — Ni moja navada, da bi komu njegovo slaboumnost očital. Pa tistemu pisatelju, ki si je podstopil takšno nesramnost, da piše ptujskemu županu gosp. O mig, daje on kriv, da imamo na Avstrijskem krušne in močne karte, moram to reči. Ali si slišal, ti »slaboumneža, jaz sem rekel na Avstrijskem, ne samo v ptujskem okraju, ker jaz sem na Dunaju doma, pa tudi moram karte imeti, če hočem moji družini kruha kupiti. Ali je temu tudi gosp. Ornig kriv, da je lansko leto moja žena morala ob 2. uri zjutraj vstati in se pri prodajalni za moko po vrsti naBtavit, da je ob 7. uri dobila 1 kg moke?! Pa ne samo moja žena, ampak sto in sto drugih! Mislim, da tega v ptujskem okraju ni potreba. — Vam pa gosp. Ornig, moram reči, ne vzemite si vsebino tistega žalostnega pisma do srca, ker kakor vidite, še svetovna vojska ne bode neumne ljudi spametovala . . . Josef Faktor, k. k Akademie-diener, Wien. (Zahvaljujemo se g. Faktorju za odkritosrčno to pismo. Naši čitatelji v domačiji pa bodejo zdaj izprevideli, da se čuti posledice vojne po vsej državi in ne samo v ptujskem okraju. To si naj pustijo povedati tudi zapeljani ter nahujskani ljudje, ki obračajo svoja očitanja vedno na nepravi naslov. Op. ur.) Popisovanje krompirjevih zalog. C. kr. na- mestništvo poroča : Dne 20. marca kot zapi-sovalnem dnevu se vrši popisovanje zalog krompirja (jedilnega, industrijskega in krmilnega krompirja), ki se nahajajo na ta dan v lasti izdelovalcev (kmetov), trgovcev, javnih zavodov, prometnih podjetij, železniških skladišč, magacinov, občin, odborov za aprovizacijo itd., konzumnih društev in drugih družb. Napačne navedbe ali zatajitev krompirjevih zalog se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta, ali pa z denarnimi globami do 20.000 kron. Popisovanje vseh zalog žgane in nežgane kave. Ministerstvo za notranje zadeve odredilo je popisovanje vseh zalog kave z 20. marcem kot dnevom popisovanja. To popisovanje se razteguje na vse zaloge žgane in nežgane kave, ki se nahajajo dne 20. marca v lasti ali shranjene pri sledeče označenih osebah : veletržcih in malih trgovcih, ki se pečajo z nakupom in razprodajo kave ; pri gostilnah in iztočih, ki oddajajo kavo (gostilne, kavarne, slaščičarne itd.); pri občinah, odborih za aprovizacijo, konzumnih društvih in drugih podjetjih. N a z u a n i 1 n i 1 i s t i se morajo od lastnikov in shranjevslcev kave z ozirom na vso njihovo zalogo resnično izpolniti, podpisati, datirati in do 21. marca občinskemu predstojništvu izročiti. Številke O vojni. Raak» fronta meri približno 1200 kilometrov, nemška zapadna fronta 800 kilometrov, italijanska fronta 700 kilometrov. Ako se raiuni balkansko fronto s 300 kilometri (kar je jako malo računjeno), dobi se kot skupno frontno dolgost 3000 kilometrov. Ručunajmo potem potrebno za vsak korak fronte (75 centimetrov) eno rolo (100 metrov trnjeve žice). Kajti ne samo pri prvi postojanki je ta obramba, marveč tudi pri drugi, tretji itd., dostikrat 10 do 15 kratna žična obramba. Ako je fronta osrednjih držav torej 4 milijone korakov dolga, napravi to ravno toliko rol raztegnjene žice — to je 400.000 kilometrov žice. Istotoliko pa porabi sovražnik, znaša torej skupno 800.000 kilometrov žice. Okiožje zemlje znaša 40.000 kilometrov. Z v sedanji vojni porabljeno žico b i se toraj lakko zemljo 20-krat obvi-1 o. K vsemu temu pa se ni računalo mnogoštevilne trdnjave, mostičja, fiankiranja itd. Ni čuda, da 40 velikanskih fabrik v Ameriki ne izdeljuje nič druzega nego -vojno žico. Klasifikacija konj na Spodnjem Štajerskem. Klasifikacija konj za Spodnje Štajersko je do ločena v sledečih rokih: V mariborskem okraju in sicer v Slov. Bistrici dne 2. aprila (107 uradno priglašenih konj), na Polskavi dne 2. aprila (60 konj), v Račju dne 3. aprila (283 konj,) Maribor mesto dne 3 aprila (95 konj), Maribor okolica dne 5. aprila (309 konj); dne 6. aprila v Rušah (101 konj), dne 7. aprila Ranče (190 konj), dne 8. aprila Sv. Lenart v Slov. goricah (208 konj), dne 9. aprila pri Sv. Trojici (150 konj). — Okraj Siovenjgradec: Dne 12. aprila v Marenbergu (267 konj), dne 13. aprila v Slo-venjgradcu (259 konj); dne 14. aprila v Šoštanju (311 konj). — Okraj Mozirje: Ljubno dne 17. aprila (162 konj), dne 18. aprila Mozirje (216 konj). — Okraj Celje: dne 19. aprilaBras-lovče (168 konj), dne 20. aprila v Kaplivasi (209 konj), dne 25. aprila pri Sv. Petru v Savinjski dol. (224 konj), dne 26. aprila v Žalcu (227 konj), dne 27. aprila Celje mesto (78 konj), dne 29. aprila Celje okolica (226 konj), dne 30. aprila Laško (160 konj), dne 2. majnika Trbovlje (175 konj), dne 4. maja v Šmarju pri Jelšah (211 konj). — Okraj Brežice: dne 6. maja Podčetrtek (40 konj), dne 7. maja Sv. Peter pod Sv. gorami (74 konj), dne 8. maja Kozje (42 tam se b konj), dne 9. msja Planina (27 konj), dvpd tam maja Sevnica (79 konj), dne 11. maja Barijalna nared burg (25 konj), dne 12. maja Brežice (106i h izkaze dne 13 maja Dobova (156 konj) in di na bližnji di maja Globoko (151 konj). eprečiti špe Podivjani Šolarji. V tovarni opek« 'krajevni razi simbeue v Mariboru, ki ne stoji dnjem času a prometu, bo zločinski zlikovci več vozofio poskočile. poškodovali, progo na raznih krajih istrjivo valorizacij švelarje odnesli ; vlomili so v hišo za atone, da ne bo shrambo za orodje in pokradli mnogo abnem življi mesinga in bakra. Škode je čez 500 kron.leno brezvee niki so doslej dognali 17 š o 1 a r j ev koidejo tndi t« cev. le zaloge ka? Promet vzorcev (VVarenproben) k ailo. Po m an na bojišča je po na vsakem poštnem uradi t i iu kdor' bitih določilih odslej k sledečimi vojnimi kalnem ribai nimi) poštnimi uradi dovoljen: Štev. 6, 10,1! Roparski 13, 14, 15, 17, 19, 19/11. 20, 22. 22 [!,'zada Wagenst 26, 27, 28, 29, 30. :)■>. 33, 34, 35. 3fi, ofili 80 7. t. 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 48, 49, »tvega, B te. 52, 53, 54, 56, 57, 61, 62, 63, 64, 65,1 dan popre, 69, 70, 71, 72, 73, 74. 75, 78, 7!), 81,S se je dome 85, 86, 87, 88, 89, 91, 92. 93, 94, 95,9S.rski umor. 101, 102, 103, 104. 105, ion, 109, no, Samotna 112,113, 115, 116, 116/111, 118, U9,rope> vi 125, 126, 127, 128, 132, 136, 137, 139,i dni niso v 142, 144, 146, 148, 149, 150, 151, 156, jo našli m 162, 163, 164, 172, 173, 174, 176, 171-p. 182, 183, 184, 185. 186, 189, 200, 202, Trideseta 206, 207, 208, 209, 210, 212, 213, 214,poved naprs 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223,iski je tride 225, 226, 227, 229, 230, 231, 233, 235,™ vojne n 241, 251, 253, 254, 256, 257, 258, 264,1914; nada 271, 274, 301, 302, 303, 304, 305, 306.6 v svetovn 309, 3)0, 311, 312, 313, 314. 316, 32C\atopu Italij 322, 323, 325, 326, 327, 328, 329, 330,iri države -337, 338, 339, 341, 350, 351, 352, 353, Bolgarska 355. 501, 502, 503, 505, 507. 600, 601,vam. Tako 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610,*av. 612, 613.614,615, 630, Sarajevo. Vsi vojnos| Sladkorni (etapni) aradi, ki so bili doslej za ta promet taislu že v i pa v tem seznamu niso imenovani, so okedbe v kri zanaprej za ta promet zaprti. — Odposlana sladk« vojno-poštnih paketov opustijo veči»bo in štiri položiti v pošiljatev prepis naslova. Vsledo kilo in š se vojno-poštni paketi, katerih naslov petkov po Ve pri vožnji nečitljiv, ne morejo dostaviti, r h pijačan Ureditev kupčije z jajci. C. kr u«8«, t° P« nija poroča : Glasom neke ministerijalne odi^kornih ko se je, kakor smo poročali, razpošiljatev j^a'a D00"e 'J kraji izven Štajerske z železnico ali vozo« Za vpelj vezala na posebno dovoljenje. Da se zavls deželni sa podelitve teh izkaznic pri tem lahko pob* B'OJ1 zl vem blagu prepreči, je namestnija poliotnega 8Ve oblasti 1. instance s podelitrijo teh izti njegovega pooblastila, ako so pošiljatve jajc nasloi)°rn'ce dr. ^ na čete ali vojaške zavode, ali pa nab postavno mesto (Miles) na Dunaju ali na od „MiPga cep odločene naslove, ali pa ako „Miles" sam0««1 vzorc odpošiljatev prosi. Izkaznice se morajo estništvo, i tedaj dobiti, ako se gre za plemska jajca, »nj« zadey pošiljatev jajc s poŠto ne potrebuje ud Ljudski izkaznice in je popolnoma prosta. rektor dr. Domači mlini. Za zdrobljenje žitnih zn™ z izrače je pri krmljenju velevažno, se je glasom f>-Ogrskem kovnjaških sodb prav izborno obnesel ro* njegovem mlin »Ideal11. Opozarjamo na tozadevni dohodi-zerat v našem listu. 741 milija Nemčija s kruhom preskrbljena. Wfatrije c?n urad poroča iz Berlina z dne 10. marca:P& kron, C treba na krušnem žitu je, kak Rudečk zamore za gotovo sporočiti, do nove že™ Gradcu. popolnoma krita. Najprve na 20Pnesel je j ton proračunjena rezerva se je celo na d* opetovan množino, na okroglo 400.000 ton dvignila Nepojai Zvesti tovariši. Dne 17. septembra i a r e n b e našel je oficirski namestnik Ivanič najt)tniranega zapadnem bojišču junaško smrt. Njegova vi* vratu, ' gospa Tereza Ivanič, ki živi z dvema neprtt*' r°ki pa ljenima otrokoma v Mariboru, dobila je zdfl* se je s bojišča visoko svoto 625 kron 80 vin., ki Sedem so zbrali zvesti tovariši padlega, podčastnikom. »Kra moštvo c. k. dež. brambn. infant, reg. štev.1 kr. trdnj za junakove zaostale. Čast darovalcem! izglas c. i: Preskrba 8 kavo. Listi poročajo : V knar* d ° m 8 * času se ima pričakovati oddajo v a 1 orizai, P. osodl s k e k a v e. Gre se tukaj za okroglo ISO,"0 Je zI°6 ž a k 1 j e v kave, del one kavine zaloge, f* n_ ° g a I jo je svoj čas pri zavzetju Antwerpena nf*mm aP° Od te za porabo na Avstro Ogrskem pr'™* delež se je potem naložil v gotovih sk zimir S 1 dne 1 n.od tam se bode zdaj za porabo oddal. Mini- Rajhl lerijalna naredba glede vpeljave transpo r t- 06 koi ih izkazov za kavo se ozira bržkone tudi dne ] i na bližnji dovoz valorizacijske kave in hoče repiečiti špekulacija k o premikanje e Ni r krajevni razdelitvi kavinih množin. — V ji zdaj idnjem času so kavino cene naravnost grozo- zov ho tto poskočile. Upati je, da bode oblast z vpe- ztrgali »to valorizacijske kave tudi določila gotove atroje »ne, da ne bode ljudstvo tndi pri tem prepo- ;o ok> rebnem življenskem sredstvu popolnoma iz- on. Oi Weno brezvestnim oderuhom. Ljudje pa naj kot k (odejo tndi tako pametni in naj si ne zbirajo »le zaloge kave iz strahu, da bode kave zmanj- k arm ilo. Pomanjkanja kave ni pričako- iradn i lati in kdor take trditve razširja, ta hoče le mi (e: kalnem ribariti. 110, 119, 139, 156, 179, 202, 214, 223, 235, 264, 306, 320, 330, 353, 601, 610, »jnosp ret od 30 od .pož večin Valedi dv poij iti. Roparski umor na Kranjskem. V bližini i Wagensberg v Sv. Martinu pri Litiji so 7. t. m. posestnika Jakoba R e v i n a ega, s težkimi ranami na glavi. Revina je 1 dan popreje na sejmu v Rodokenski vasi; se je domu vrnil, izvršil se je nad njim ro- ii nmor. Samotna smrt. 82 letno vžitkarico Marijo oper v Dumvellachu pri Zgornji Beli že dni niso videli. Zdaj so šiloma vrata odprli našli mrtvo. Bržkone jo je zadela srčna Trideseta vojna napoved. Nemška vojna oved napram od Anglije podkupljeni Portu-je trideseta v tej strašni svetovni vojni. »e vojne napovedi prinesel je mesec avgust 1914; nadaljne so nastopile pri vstopu Tur-v svetovno vojno oktobra 1914; potem pri opu Italije maja 1915 in Bolgarije 1915. |iii države — Avstro-Ogrska, Nemčija, Turška Bolgarska se borijo zdaj napram devetim dram. Tako da je skupaj trinajst borečih se *av. Sladkorne karte za Štajersko se bodo v islu že v zadnji številki objavljene cesarske redbe v kratkem izdale. Za Štajersko je do-\ sladkorna množina na.euo k i 1 o za bo "m sVvti tedne. Karte se bodo glasile na kilo in štiri tedne ter bodo ob tegale 8 od-(£Ov po '/» kile. Obrtniki smejo oddajati slad-h pijačam (kava, čaj, šokolada itd.) ter je-nam0>am> to Pa 'e v množini 3 doslej običajnih 10 odršHpdkornih kock za eno osebo. Natančne določbe .tev ja^Bkla bode vsaka pristojna politična oblast. vozom'* Za vpeljavo prisiljenega cepljenja koz. C. zavlečeff- deželni sanitetni svet za Štajersko izrekel se pokv»B> iT svoji zadnji seji na predlog predsednika politjfcornega svetnika profesorja dr. Jul. K r a 11 e r i izk&ift njegovega namestnika predsednika zdravniške laalodiAoniice dr. Albina Schoneicher ednoglasno nakoifc postavno vpeljavo splošnega v a r s t v e- „Milelega cepljenja zoper koze po izku- samafenem vzorcu Nemčije. Prosil je obenem na- ništvo, da naj ta sklep ministerstvu za no- nje zadeve izroči. Ljudski dohodki Avstro-Ogrske. Generalni ektor dr. Fr. F e J1 n e r, ki se peča že leta z izračunanjem ljudskega dohodka na Av- skem, je o tem pred kratkim predaval. njegovem lačnnu imajo avstrijski na- di dohodka 12.564 milijard, ogrski pa f,741 milijard kron. Ljudsko premoženje vstrije ceni se od dr. Fellnerja na 84,73 mili- lld kron, Ogrske pa na 41,520 milijard. Rudečkasti sneg se je opazil na gori Schookel Gradcu. Rudečkasti peskovi primes k snegu ^inesel je južni veter in so to naravno prikazen cpetovano opazili. Nepojasnjena smrt. V .Bosenwinkel" pri [arenbergu našli so mrtvega nekega in-prniranega Italijana iz kraljevine. Mrlič je imel vratu, v obrazu in na levem očesu rane; na »»i roki pa mu je bil en prst obgiiznen. Prise je eodaijska preiskava. Sedem izvršenih smrtnih obsodb na Polj- >em. „Krakaoer Zeitung", uradno glasilo ces. c štev. S n kr. trdnjavskega poveljništva objavlja sledeči n 1 azglas c. in k okrožnega poveljništva N o w a- V kratki »domsk: „Razglas preke kot vojne sodnije. rizaci ' P^kosodno obsodbo od 21. februarja 1916 lo 130CK ^° Je z'°&na ropa (§ 483) oziroma posku- iloge ki eiieSa roPa (§§ 15> 413) de yet oseb enanafl :r"'m 8Poznan'h; oa ten 80 bili Štefan Ga- pripušde • wB^ i, Jožef Pjasecki, Jožef D u d e k, skladišj Euimir S t an i s z, Janez Stanisz, Kaz mir — 5 — M a 1 i c k i in Jožef K o w a 1 s k i na smrt na vislicah, Franc Stanisz na 20 1 e t in Anton Malolepszy na 16 let težke ter: poojstrene ječe obsojeni. Sodbo je pristojni okrožni poveljnik še isti dan potrdil; ob 10. ari je bila sodba razglašena, glede ječe takoj, glede smrtne kazni pa ob 12. ari opoldne i z-vr še n a". Seme za zelenjavo. Centrala za krmilna sredstva je po naročilu poljedelskega minister-stva seme za zelenjavo in sicer špinačo, solato, čebulo (luk), korenje, jedilno repo, karote, kol-rabo, mangold, majaron in čebulice (Steckzwie-bel) v inozemstvu nakupila m se ta semena na veletrgovino oddajo. O tem so se vse trgovske zbornice obvestile, da veletržce s semenom nato opozarjajo, da do najkasneje 20. t. m. svojo potrebo centrali krmilnih sredstev, Dunaj L, Trattuerhof 1, naznanijo, ker se na poznejša naročila ne bode oziralo. Pridelovalci zelenjave si morajo svoja semena pri dosedanjih dcbavateljih priskrbeti, kateri morajo seveda zopet bvojo potrebo Čimhitreje pri veletržca s semenom naznaniti. Vsa ta naznanila se morajo izvršiti z ozirom na pozni čas tako hitro kakor mogoče, da se razvidi pregled črez celotno potrebo Štiri sinove V vojni. En sin slaščičarja g. Job. Pelikan v Mariboru, v domačem hav-bicnem regimenta kot feuerwerker služeči Roman Pelikan bil je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne medalje. Poldrago leto nahaja se že na bojišča. Gosp. Pelikan ima skupno štiri sine v vojni, od katerih služijo trije v domačem artiljerijskem regimentu. Bolgarski kralj in strojevodja. Ko se je bolgarski kralj iz Dunaja domu vrnil, morala se je v ogrski postaji 'vHegyeshalom lokomotiva vlaka z vodo napolniti. Kralj je tedaj zapustil svoj salonski voz in je poslal strojevodju ter kurjaču vsakemu 50 kron. Železniški uradniki rekli so strojevodji Szamary, da naj se gre kralju zahvalit. Szatmary s»- je podal, kakoršen je ravno bil, ves oljnat in s črnimi rokami h kralju pred salonski voz in se mu je za darilo zahvalil. Kralj Ferdinand mu je podal roko in je vprašal po njegovih družinskih razmerah; ko je izvedel, da je strojevodja enega sina na bojišču izgubil, izrazil mu je kralj svoje sožalje. Kralj Ferdinand, ki — kakor znano — prav rad sam kakšnjo lokomotivo vozi, zabaval se je več kot četrt ure s strojevodjem. Prepoved razpošiljanja sladkorja na Ogrsko in v Bosno-Hercegovino. Poštne urade se je posebno opozarjalo na odredbo, glasom katere je razpošiljanje sladkorja na Ogrsko ali t Bosno in Hercegovino strogo prepovedano. Ta prepoved postala je že s 1. marcom veljavna. Poštni uradi se morajo te prepovedi najstrožje držati. Izkopavanje kosti iz jam konjedercev. Štajersko namestništvo razglaša: Ker je vsled vojne onemogočeno uvažanje umetnih gnojil, ki bi vsebovale fjsforno kislino, je naročeno vsem konje-dercem, da morajo izkopati živalske kosti od poginulih živalij, katere so zakopali v posebnih za to določenih jamah. Le kosti živalij, ki so poginile vsled vraničnega prisada, se ne smejo poprej izkopati, dokler ne podeli tozadevnega dovoljenja uradni živinozdravnik. Imenovanje nadvojvode Eugena. Vrhovnega poveljnika južno-zapadne fronte, generalobersta nadvojvode Eugena imenovala je univerza v Innsbrucku za častnega doktorja, istotako tudi šefa našega generalnega štaba, generalobersta Conrad von Hotzendorfa. Pirika. (tudi perenka, pirnica, nemško : Queckenwurzel) je plevel, ki vsebuje mnogo kroba, gumija in sladkorja, ter daje izborno krmilo za konje, ki se posebno na Francoskem že dolgo časa rabi. Ta plevel je za kmetovalca ve lika nadloga; kot krmilo pa vpliva tako kakor oves in se tudi tako kakor oves poklada. Seveda mora biti preje osnažen, posušen in razrezan. Najbolje je, če se pirnico dobro opere. Dobi se povsod, zlasti sedaj, ko se začne obdelovanje polja. Pripravi se labko s prav majhnim trudom za živinsko krmo in opozarjamo vsled tega kmetovalce na ta plevel. Na Sinaho Streljal. Iz Budimpešte poročajo : V okoliški vasi Erzebtfalva se je kmet F r u k a skregal s svojo sinaho. V razburjenosti je zagrabil revolver te je na sinaho trikrat vstrelil. Sinaha je težko ranjena. V obapa nad svojim zločinom se je Fruka potem sam ustrelil. V nemški cesarski družini se je vršila te dni vojna poroka. V gradu Bellevue pri Berlina se je namreč pruski princ Joachim poročil a princo8injo Marijo Avgusto Anhaltsko. Portugalska armada. Nemški vojaški strokovnjak major Morah t poroča, da je portugalska armada — ki šteje v mirnem časa le 30.000 mož — močnejša nego se navadno sodi. Po svojem novem brambnem zakona bi štela celo čet prve linije 225.000 mož, istotoliko rezerve in 180.000 mož črne vojske; skupaj torej 680.000 mož. V resnici pa reorganizacija armade še ni izvedena. Zato zamore postaviti Portugalska na bojišča k večjem 200.000 mož. Portugalska infanterija ima puške modela 1904, kalibra 6 5 mm. Artiljerija je precej moderna ali majhna; ona šteje le 240 poljskih kanonov in nekaj težkih baterij. Portugalska država je v notranjem še jako neurejena. Prebivalcev ima nad 6 milijonov, pa so večinoma v srca proti vojni. Tramvajska nezgoda v Berlinu. Pretekli petek trčila sta v Barium dva tramvajska voza tako nesrečno, da je bilo 25 oseb težko ranjenih. Železniška nesreča na Francoskem. Preteklo soboto ponoči sta vsled goste megle trčila na progi Brest-Chartres osebni in pa tovorni vlak. Pri tej nesreči bilo»je 7 oseb ubitih 60 pa več ali manj težko ranjenih. Dr. Emil Pfersche f. V P r a g i je umrl profesor nemške univerze dr. Emil Pfersche, ki je bil svoj čas tudi pomembni politik in državni prslanec. Poojstrene kazni za navijanje cen. „Reichs- post" izve, da se pečajo v prizadetih minister-stvih z že pred neksj časom nameravano spremembo kazenskih določb, ki se tičejo od nas že opetovano označenih navij al cev cen in oderuhov z življenskimi sredstvi. V vladioih krogih se je spoznalo, da pri dosedanji praksi zaželjeni učinek ni nastopil. Upamo, da se bo vlada natančno pečala s špeknlacijskimi zbiralci in veleoderuhi. Grozne posledice spolnih bolezni. Ni Dunaja so imeli te dni velikansko zborovanje glede ljudskega zdravja in povečanja ljudske moči. Predaval je m. dr. vseučiliški profesor dr. Ude iz Gradca, ki je razvil grozno sliko o razširjenju s i f i 1 i t i k e kot prave ljudske kuge. Najmanj je razširjena ta bolezen pri delavcih, bolj pri trgovcih, dijakih, oficirjih. V nekem posameznem slučaja zamogla je neka posamezna prostitutka tekom 8 tednov 11 Študentom sifilitiko prenesti. V velikih mestih je to naravnost grozno. V Berlina je vsaka 4. ali 5. oseba, ki se poroči, sifilitična. Naravno, da ima vse to grozne posledice za ljudski zavitek. 71 do 86% spolno bo-lanih mater porodi mrtve otroke. Tako je prostitucija kriva pri nazadovanju rojstev. Glavni vzroki prostitucije (vlačugarstva) ne ležijo samo v bedi, zapeljavanju, vzgoji in drugih socijalnih virih, nego v dedni degeneraciji. 70% vseh vla-čug ima stariše-pijance. Alkohol dovaja tej bolezni vedno nove žrtve ... Ti podatki dajo pametnemu človeku mnogo gradiva za razmišlje-vauje. In vlada bi morala v prvi vesti nastopiti; kajti po svetovni vojni treba bode v vsakem slučaju zgraditi novo, močno, zdravo Avstrijo! Potres. V Poli se je v nedeljo zjutraj ob 4. ari 24 minat 12 sekund močni krajevni potres opazil, ki je nastopil z valovitim zibanjem zemlje. Glasom poročil potresnih zavodov bilo je središče potresa v okolici Sinja v Dalmaciji, kjer se je ravno tako kakor v Cirkvenici nekaj škode povzročilo. Čutilo pa se je potres tudi v Trstu, v celi Hrvatski in Slavoniji. Prav močno se je čutil potres tudi v Ljubljani; tamošnji zavod poroča, da se nahaja središče tega potresa bržkone v Jadranskem morju, kakih 100 kilometrov od Pole oddaljeno. Čutilo se je potres tudi v naših krajih, zlasti v Ptuju, Mariboru, Celju, Judendorfu, Celovca, Zagreba in Serajevi. Umrla je najpomembnejša nemška pisateljica Freifran v. Ebner-Eschenbach v86. letu svoje starosti. Proti tistim, ki skrivajo sladkor. Iz Gradca se poroča: V zadnjih dnevih nastopivše pomanj- kanje sladkorja je opravičilo sam, da, nek a-teri posamezni trgovci nalašč blago nazaj držijo, ker ga hočejo shraniti za čas, ko bi cene zopet poskočile. Vsled tega je oblast dne 8. t. m. pri raznih trgovcih opustila vprašati, je-li imajo sladkor za pro dati. Seveda je napravila ta poskns prikrito, tako da dotičniki niso nič slutili. Pri trgovcih, pri katerih se na ta dan ni dobilo sladkorja, napravila je oblast drugi dan presenetljivo hišno preiskavo. V celi vrsti slučajev se je res našlo zaloge sladkorja. Vsi na ta način zasačeni trgovci bili so državnemu pravdništvu naznanjeni. Občinski svet V Ptuju imel je preteklo soboto javno sejo. Na tej seji se je prečitalo tudi pismo, katerega je dobil naš župan g. Jos. O r n i g od neke nahujskane osebe in v katerem se je grozilo, da se bode mesto Ptuj, županovo hišo in poslopje glavarstva zažgalo ter uničilo z bombami. V seji se je prečitalo nadalje članek „Ne-umnost in zloba", ki ga je kot nekak odgovor objavil „Štajerc" v svoji zadnji številki. Občinski svet se je tudi postavil na isto stališče. Ne gre bo tukaj za eno posamezno oiebo, ki v svoji neumni zlobi pisari morilska pisma. Gre se za razširjenjestaregasovraštvapro-ti nemškemu mestu Ptuj in proti cesarski oblasti. Zaradi tega je mestni zastop sklenil, odstopiti zadevo ces. kr. š t a -jerskinamestniji, in jo prositi, da naj ona na primerni način ljudstvo poduči ter tudi na veleč, knezoškofijski ordi-n a r i j a t v IJJariboru vpliva, da to z njemu podloženimi činitelji razširi pravo razumevanje poBtav, cesarskih naredb itd. med ljudstvom. Z resno voljo merodajuih čiuiteljev bi se kmalu vsako bujskarijo vstavilo iu nevednosti ter zlobe bi bilo konec. Železniška nezgoda. Iz Beljaka bo poroča: Dne 8. t. m. je jutrajni osebni vlak št 817 z nekoliko zamude zapustil Beljak. Predno je dospel v prihodnjo postajo (Gummern) skočil je vlak iz doslej neznanega vzroka na odprti progi iz tira. Skoraj vsi vozovi bili so vrženi iz tira. K sreči je bilo le kakih 40 oseb v vlaku, ki bo bile seveda močno pretresene. Kmalu je dospel pomožni vlak iz Beljaka in prinesel potnike, med katerimi se je nahajalo tudi nekaj lahko ranjenih, zopet uazaj na glavni kolodvor. Delavci in ruski »jetniki so zasneženo progo v par urah zopet prosto napravili. Škoda na materijah je prav velika. Tečaj za pridelovanje zelenjave. Deželna sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru priredi dne 17. in 18 aprila brezplačni tečaj za pridelovanje zelenjave, katerega se zamorejo moški, ženske in dekleta udeležiti. Opozarjamo na tozadevni inzerat v današnji številki „Štajerca". Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*)so »ivinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 18. marca t Vidmu*, okr. Brežice; v Brucku p. Lafnitzi*, okr. Friedberg; v Gam-bu**, okr. St. Gallen ; na Ptujski Gori*; v Wolfe bergu**, okr. Wildon; v Schremsu*, okr. Frohn-leiten; v Brežicah (sviujski sejem); v Slovenjem Gradcu*. Dne 19. marca v Svičini, okr. Maribor; na Ptujski gori; v Predlitzu, okr Murau. Dne 20. marca v Schwanbergu**, okraj Deutschiandsberg; v Ljubnem**, okr. Gornji grad; v Studencih*, okr. Maribor; pri Sv. Barbari v Halozah**, okr. Ptuj; v Arvežu; v Oplot-nici**, okr. Konjice; v Šmarju pri Jelšah**; v Zibiki*, ckr. Šmarje pri Jelšah; v Stiwollu*, okr. Graška Okolica; pri Sv. Florijanu**, okraj Deutschiandsberg; v Miesenbachu*, okr Birkfeld; v Št. Janžu pri Herbersteinu, okr. Hartberg; v Lebingu*, okr. Hartberg; v Poličanah*, okraj Slovenska Bistrica; v Ilzu**, okr. Fiirsteafeld. Dne 21. m a r c a v Zigartskem vrhu**, okr. Sevnica; v Radgoni*; v Rogatcu**; pri Št. Je-derti*, okr. Laško; v Pernon, okr. Celje; v Ormožu (svinjski sejem); v Miillen*, okr. Neumarkt; v Gradcu (sejem s porabno živino). Dne 22. marca v Maribora*; v Inaenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 23. m a r c a v Gradcu (sejem s klavno živino). Due 24. marca v Vitanju*, okr. Konjice; v Rogatca (svinjski sejem); v Gradcu (sejem v klavno živino). * * * s Prve setve *v vrtu. Kakor hitro izgine na solnčnatem domačem vrtu sneg in zemlja ni več zmrzla, bi se naj začelo s prvimi prostimi setvami na prosti zemlji, da se kolikor mogoče izrabi pomladanska solnčna toplota. Rastline, ki se jih reže in trga, se navadno najpo-prej nasejejo ob domačem zidu, da se v vrtu že lahko dobi v aprilu prvo svežo solato. M r k v e (karote), najbolje kratke naglo rastoče vrste se posejejo ravnotoko kakor hitro mogoče, da imamo ob času prvega graha, to je koncem maja ip, začetkom junija okusne in redilne mrkve. Miad grah in mrkva dajo meSatje kakor znano izredno okusno in izdatno prikuho h krompirju in lahko pri njih popolnoma pogreb mo drago meso. Mrkve se lahko nasejejo z najboljšim vspehom med drobno solato. Ko se ta poreže, se na njenem mestu počasi rastoče mrkve lahko prav dobro razsijajo in izrabijo zemijo najbolje. G'ah se spravi v zemljo tudi kolikor mogoče za-i časno On pa celo proti poznejšem* mrazu ali slabemu j vremenu ni prav nič občutljiv. Oton BrUders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Pospeševanje setve maka in lana. Iikljucenje naše monarhije od svetovnega prometa je zlasti pri izdelkih, ki se jib je v normalnih časih v večji množini iz inozemstva dobivalo, vodilo k pomanjkanju, ki se mora v interesu splošnosti odpraviti. K takimi pridelki spadajo v prvi vrsti ras;lin;ke maščobne snovi in pri pridobitvi teh snovi zaostali preSni ostanki. Po natančnih, v poljedelskem ministerstvu se vršečih pogajanjih se je dognalo, da se mora pod sedanjimi razmerami na pridelovanje maka in lanu veliko važnost polagati. Sporazumno s poljedelskim ministerstvom je avstrijska centrala za olje'in maščobo v propagiranje pridelovanja maka in lanu razposlala oklice na kmetovalce. V teh oklicih opozarja centrala najprve na dobičke, ki jih ima splošnost in vsak posamezni kmetovalce od tegd pridelovanja ter sporoča potem pogoje, s katerimi bi letos žeto laneno in makovo seme prevzela. Za praktičnega kmetovalca najvažnejša določba je obveznost centrale za olje in maščobo, da p r e v-z a m e ji do 31. oktobra 1.1. ponujene množine makovega semena po c:ni 150 kron za met. cent. V jamuvo te obveznosti položi centrala pri avstro-ogrski banki 5 mil jonov kron, čez katere zamore v potrebi poljedelsko ministerstvo razpolagati. Tudi daje centrala kmetovalcem predplačke (Vorschuss) proti 5%-nemu obrestova-nju, oziroma oddati kmetom, ki res nimajo makovega semena, potrebno seme proti plačilu 150 kron za met. cent. Na tej podlagi napravi *fcentraU tudi pogodbe. Od kmetov pridelano laneno seme namerava centrala po 100 kron za met. cent prevzeti. Tudi glede tega semena je centrala pripravljena, napraviti pogodbe. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K.-B. Dunaj, 16. marca. Uradno se poroča: Rusko bojišče. Pri armadi Pflanzer - Baltin in Bdhm-Ermolli na obeh straneh povišani art. ogenj. Severno-vzhodno Kozlowa ob Stry-pi zavrnile so naše Čete ruske sunke. Italj. bojišče. Napadalno delovanje Italijanov ob Sočini fronti je bilo včeraj slabejše. Dva poskusa močnih sil, proti Podgori prodreti, bila sta z art. ognjem preprečena. Na severni strani Monte St. Michele bil je en sovražni napad krvavo zavrnjen. Topovski boji trajali so mnogokrat tudi čez noč. Tudi ob koroški fronti traja artil. ogenj v Sela-oddelku naprej. Nemško poročilo. K-B. Berlin, 16. mar* B.) Uradno se poroča: f0vgaaV: Z a p a d n o b o j i š č e. Yl« in rum driji zlasti ob morju so postJlP '*?• boji ljutejši. V Champa^n vili so Francozi po močni avt Trgovk pravi popolnoma brezuspešne' v .L pade na našo postojanko južn5^.™11/" St. Souplet in zapadno ceste Soied tega Py-Sousin, ki so nas malo, lra in coze pa mnogo ljudi stali, 1 smo poleg tega 2 oficirja in B neranjenih Francozov in zap^ J f8jn 2 strojni puški. — Južno odmošter c deraspacha vsilile so naše patnJ po vplivnem obstreljevanju ^c m vražne jarke; uničile so obramrca aret naprave in prinesli nekaj vjeti' Ak0 M plena nazaj. — V zračnem bft™uu™ bilo eno franc, letalo sestrel^";^'' letalci so zgoreli. Sovražni lufm'J* ponovili so danes napad na iie^Y" bolnišnice v Labry. Prvi napi;inK^[' je bil zgodil v noči na 13. tJtESS* jaške škode ni. g*5« Rusko bojišče. Patfcft boji na raznih točkah fronte. %$££ Proti zatajitvi zalog. Ker se še vedno o temu toži, da set ne zaloge Da življenskihsredi Al in neobhodno potrebnih p rei tih v svrho navijanja cen ali iz dragierikani kov zataji ju nazaj drži, kar otilada v skrbo civilnega prebivalstva in armade.kaft I je c. k. štajerska namestnijaJ velje ces. in kr. komanda južno-zapadne L sledeči razglas: „Na povelje c. in kr. komanda ju; padoe fronte od 24. februarja 1916, štet. * se razglaša : ' Vsako z a t a j e n j e ali z a d r ž a tPn trS naznanitve dolžnih ali oddaji predpisaniH na žitjn, strožja in mlinskih« ki h je najstrožje prepovedano. lato neobhodno potrebnih predmetov, za katetfl naznanilno dolžnost od slučaja do slučajT pisuje. Napraviti se hoče popisovanj? log in stroge revizije. Prebival«], svari, da naj nadalje ne zataji in ne » nenaznaujeue ali neoddane zaloge. To podi bi bilo ednako izdajstvu domovine in t krmil brezobzirno kaznovalo. Poleg?''■ T nih glob do 20.000 kron se bode obK izreklo zapor do enega leta; dotiti. često loge pa bodo zapadle. Pri obrtnikih iprebavl brez milosti izgubo obrtne pravil Vrmiln reklo; vsak tak slučaj se bode o b j avi?n0 ?*' Obrtniki, ki se branijo oddi°v^' neobhodno potrebne predi Mol kupcem — če se gre potem za stalnegiizboru ca ali ne — bodejo kaznovani z dpnika globo do 200 K, z izgubo o b r t n e p: Mle c e, pod gotovimi razmerami tudi z zap^1^ do 6 mesecev. ,spodir» Vsaka, čez tekočo lastno potrebo idoiam na bava neobhodno potrebnih predmetov -fl ranje zalog je prepovedana; ona 8" ***1 sejemskemu stanju, oteži zlasti pnižil- *j bo ubogega prebivalstva, osls^-burg, v gospodarskem boju in okrepča naše sova; Ti nevtemeljeni nakupi iz strahu čiti kot strahopetnost in domovini L ravnanje. OSI Prebivalstvo se v lastnem interesa opjg _ da naj se tega razglasa natančno I Gospodarski boj, ki so ga nam vsilili sm vražniki, zahteva odločno, da 3e poleg h _ P na frontah vso zaledje s svojimi sredstiiarijo požrtvovalnostjo sobori!" pri »»"irourg, račt Bazpuščena društva. Štajerska nameatnija je razpustila j u g o-iransko akademično društvo loga", akademično rumunsko društvo „S o n- in romunsko montanistično društvo „G z o r- l ''■■ i !-•: "■:■ ; ; i Žganjejruskim vjetnikom." " i^ Trgovka z mešanim blagom Roža S e n i- v Leitendorfu oddajala je vkljub oranim prepovedim ruskim vojnim stnikom žganje. Kaznovana je bila led tega od politične oblasti oa 8 d n i za- i t a in se ji je tudi obrtna pravica Jvzela. Aretacije. Iz Beljaka se poroča: Dne 11. t. m. so fajmošter od Maria Gail Franc M e š k o, nošter od Perau pri Beljaku, Jnrij Trunk ;ov mežnar Grafenauer v zapor od-ni. — Dne 13. t. m. bil je v O r m o ž u : in posestnik Lovro Petovar iz I van-tea aretiran. in ?aple od pati} u v j -a ml) I etlll ^0 žalite dobrt ur* za bojiSSe ali dom, potem ae obrnite V.nl*., xoino ursko f. Maks Bobnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/51. **HI" i Slatelj našega lista dobi od zgorajšne urske f. na zahtevo *i glavni katalog s iOOO podobami o vseh vrstah ur in zlatega i fastonj in poštnine prosto. ]„♦ Ak« Vam je Vase zdravje drago, potem čitajte današnji le' [Kfcrm-inierat in zahtevajte iinimivo knjigo „Kaj je higijena" Tinm lonj in franko od kemika C. Hubmann, Dunaj XX., Peirasch- iitjm m^ , irini! "dur *' nore 8,la" naJ '**" Fcllcrjev bolečine odpravlja- "P"^ IG in livce pomirnjoči rastlinski eseneni fluid z zn. „Elsa"-tluid. i nerrozneniu pomanjkanju spanja in pri bolečinah vsake vrste i blagodejni vpliv, prinaša olajšavo, pomirjenje živcev in spanje. »go čez 10.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. 18 (klenic stane franko 6 kron; edino pristen pri lekarnarju E. V. II Vili &"■ Slublci>. Elsatrg št. 2*1 (Hrvatsko). To blagodejno domače 11,1 u' Ntvonaj bi nikjer ne manjkalo. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče „ foarbara-krogliice z zn. ,E!sa"krogljice so pri zamašenju dobre. Vm katljic stane franko i K 40 t. 128 erikanske, se oddajo najceneje od trsnega aria v Savinski dolini .na Šta;ei8kem. Herr-aft Herberstorf bei YVildon in Steiermark. Dunajska engros- biša za življenska sredstva, v kakao, šoko-ladi, kakes, sardinah delujoča, išče resnega, pri trgovcih s špecerijskim blagom in deli-katesami dobro vpeljanega zastopnika. Oferte v nemščini pod „Sehr riihrig D. 7591" na Haasenstein & Vogler A. G. Dunaj I, Schn-lerstrasse 11. 129 Domači mlini. 180 opozj o d i] naši] * h."q Jstvi ii Pridna gostilničarka gostilno najraje račnn. Ponudbe se prosijo na »arijo VVrabl, Slivnica pri Mariboru. Pridna in delavna kmečka dekla stara 24 1., želi službe na boljših kmetih. Naslov: J. K., poŠta Poljčane 2215. 119 Kupi takoj stare, a še dobro ohranjene 117 štacunske štalaže in pudelne v mariborski okolici. J. Krošelj, trgovec v Laporju pri SI. Bistrici. I priporočajo kot iz- H j borno sredstvo I proti kaaljui I aisefi«« prsnel karamele s „3 smrekami': |w-MiliJon.-w rabijo proti kašlju hripavnsti, katarn,za-slin enjii. krčnemu in osiuvskerau kMlju.za-to »o dobrodošle vsakemu vojaku. not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za si* gumi uspeh. Jako uspešni U dobrooku ni bonbenl. Cena 20 in 40viuarjev Doza BO vinarjev. Se dobi pri: H. Mnlitor. apoteka v Ptuju, Ig. Udi halk. apoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laski trg, A. EIs-backer, Laški trg, A. Plunger .a poieka.Pod-četrtek.HansSclinider-schitseb,' apoteka v Brežicah. 604/1 knpi 84 Lorenz Koroschetz. Maribor, Reiserstr. 23. Trgovski učenec zmožen obeh deželnih jezikov, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme pri Hans Schauperl, Bad Neuhaus (Dober-na) pri Ctiju. 106 V najem se da novo vrejena prodajalna z vsemi pripravami, dobro ido-ča trgovina, takoj se lahko prevzame, po nizki ceni, z 2 sobami za stanovati zraven in vrt za zelenjavo; blizu kolodvora in blizu premogokopa, med Šoštanjem in Velenjem, Sp. Štajersko. VeC se irve pri g. Jernej /..irmann, Pasje- _____!±!il____1!Z in hrasta v Pi0h Najbolje se (Scheit) do 1 m 20 cm J. . . dolgih franko vagona kupuje pri in- ;Be kupi. Ponudbe na zerentiti A'ex- RSfen5erB' Gra" v . dec, Jilisabethmer „Stajerea". pas«e 6. m Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru vrši se dne 17. in 18. aprila tečaj za pridelovanje zelenjave, v katerem se bode podučevalo vsa kulture navadnejše zelenjave tikofca se dela, to pa teoretično in praktično. Udeležba je za vsakogar (moške, ženske in dekleta) prosta; podučili jezik je nemščina. Naznanila je vposlati do 8. aprila na podpisano mesto. Ravnatelj stvo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. 126 pravega Kostanj proda pri vinogradu v Majpergn Leop. Slawitsch, trgovec v Ptuju. 500kron Vam plačam, ako moje Djg.hgMm VaSa kurja očrsa, brada-iztrebilo korenin ;—_^ Mil UQUQU1 vice, trdo kozo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1—. S posodice K 2-50, 6 posodic K 4'5l). Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. 94 Kemeny. Kaschan (Kasna) 1. oostni predal 12/29. Ogreto. 1 nje valatvo t) zadri jostop: Najboljše se koiuza in diuge žitne vrste izrabijo in bi &' krmilo, ako koruza (žito) zdrobljena pride v želodco eg d« '"*''• ^0 deJstV0 Je mnogim poljedelcem še vse pre-l Mlo ali pa celo nič znano. Pribito je in preizkušnje so lokazale, da n. pr. pri krmljenju konj s koiuzo, ovsem ioticne y, {esto da 20»/, (vmnogih slučajih še več) krme ostane h se b eprebavljene, torej gre v izgubo. Najboljše sredstvo, da vice e kimilna zrna popolnoma podvržejo prebavi, obstoji v j | dino v tem, da se zrna zmetco zdrobijo in sicer je to vse . j • BO, ali se ta zrna rabijo za kimo konj itd. perotnine 1 n aJ* Ii rib. Moka (zdrob), ki ga napravi ta majhen domač mlin, nega t t izbor no pripravna tudi za domač kruh (po načinu z dem .iupn.ka Kneippa, »Graham-kruh< imenovan). 3 p j, j Mlenje aii drobljenje žitnih zrn se lahko izvrši v rsak«m najmanjšem gospodinjstvu z uporabo ročnega " blina (žrmi) »Ideal«, kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna priznanja o tem -zbornem stroju idoža mam na razpolago in lahko z vso gotovostjo rečem : — zl Ta majhen stroj pomaga v gospodinjstvu varče- ,, i-koj, »tti kakor nobena druga stvar I i Cena K 22"— za 1 komad z zavojem vred. Raz- 1 lošila na vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarskv, jslabl iarhurg, Tegetthoffova ulica 57. 122 d vraža ^_^__^^^^_^_^^^_^^^^_^^___ t 80 0) sovral Delavski ljudje proti prostemu stano vanju in deležn na polju, s«-takoj sprejmejo. Vprašanja na gospo Marijo Veršič, posestnica na Bregu pri Ptuju. 126 Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz katere si potegne truplo svoje re-dilne snovi. Ako kri nima zadostno redilnih snovi, potem se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bolezni, ki nam otežujejo življenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je le v eni točki mogoče, namreč v izreji krvi, v izboljšanju krvi. Po letu dolgem študiju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako in na kak način se kri in soke izboljša, izrejo dvigne, bolezni prepreči iu odpraviti zamore. Popolnoma zastonj m pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše I Tudi podam vsakomur priliko, se o tem prepričati, na kateri način je to mogoče, brez da bi se izdalo zato le en vinar I Pišite pa takoj I Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 473. Opravilna številka: E 17B2/15 Dražbeni oklic in poziv k napovedbi. Na predlog Franceta Fetelinšek kot zahtevajoče stranke bo dne 3. aprila 1916 predp. ob 9. uri, pri tem sodišču, v izbi št A 2 na podstavi s tem odobrenih pogojem dražba sledečih nepremičnin : Zemljiška knjiga Siebendorf VI. št. 180 Označba nepremičnin hram št. 62 z vrtom in njivo v meri po 19 ar in 92 m'.......... Cenil na vrednost 818 K Najmanjši ponudek 545 K 32 h Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Ces. in kr. okrajno sodišče v Ptuju kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka. Na stvarne opravičence, posebno pa na Irpetečoe upnike, posestnike kreditnih ali kavcijskih hipotek, nadalje glede davkov ter davščin na javne organe so naslovljeni na drugi strani tega oklica natisnjeni pozivi. Ces. in kr. okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 29. februarja 1916. 121 — 8 — se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, tajerc" izh lek, datiran naslednje i ročnina ve za c ne, za vin. |o leio i iko pa inoz i naročr na viso Naiočni prej. P proda se n Priporočljiva domača sredstva. Kitajski želefni Malaga, kapljice za okrepčanie krvi proti slabosti in bledicnosti (BleichsuchO itd.; steklenica 2 K — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašiju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 via. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1"20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K ltp — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbut, apoteka Bleiburg na Koroškem. « ioo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, muškat-hrnske, pfeferminc, poaorance, waldmeister, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti bladia, pozimi pa vroča namesto ruma ali zganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 6 K JO h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-uosli. Q2fc Johann Groiich, angeljsha drožerija. Brno št. 636 (Moravska). v vseh trg-ovmah in trafikah („Stajerc"-Schweden.) Kupujem in plačam točno o prejema po najvišjih cenah kostanjevi les od vsake železniške postaje na spodnjem Štajerskem. Franz Kupnik, Konjice (Gonobitz), tndi plohe orehove, jasenove, hruške, lipe, gabre, javorje, jelše in stavbeni les (Banholz). no JCava w■■■■■■■■ 50°o cenejša! Amerikanska štedilna kava. velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 1250 po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši čaj K 2'50,50 komadov različnih lepih razglednic samo K 1'— oddsja A. Sapira, pksport kave in čaja, Tiszabogdan 490. m „Riparia portalis" m drbijo se pn kmetijskem ornštvn landwirtschafll. Verein V Ptuju, tukoj za graščino Ober Pettau. Mestu posredovalnica (Wotnung- and DienstYermittlung) za službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju . izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž). Prodajalka za manufakturni oddelek nemškega in slovenskega jezika zmožna, pridna in zvefeta, se sprejme pri Adolfu Orel V Šošta - rju (Schonstein) pri Celju. hb Armadna ara z napestnikom. Velikost kakor slika Armadna ura na napestnik z usnjatun jermenom, nikel ali jeklo, velika oblika K 6'—, radij K 10'—. Ista mala oblika glasom slike K 10 —, K 12—, radij 16—, 18—. S preci-ziiskim anker-kolesjem K 15—, 20—. ZnamkaCymaK 30—, Omega K 50 —. Z varstvom za steklo glasom slike K 1-60 ekstra. Najnovejša vojna ura K 5"—, I. kvaliteta K 8*—, radij K 10—. Žepna budilnica K 18—, radij K 26—. Primerni usnjati napestnik K 2'— ekstra. Bojna budilnica, za. niklana, 21 cm visoka, z zvoncem K 6'—. Bojna budilnica „Kanona", budi jako glasno, K 6—. Bojna budilnica „Bobnar", bobna generalmarš K 7'—. 3 leta garancije. Pošiljatev po vpošiljatvi svote in 60 vin. za porto, tudi na bojišče po prvi zalogi vujnili nr Max Bohnel, Dunaj IV., HargsretensfraBe 27 51. Originalni fabrični cenik zastonj. -ii I Proti oknženjn se moramo tembolj varovati, ker zdaj varne nalezljive | kor: Akrlatica, ošpice, koze, kolera, legar s povišano1 pajo. Zalo se naj rabi povsod, kjer se take bolezni pojavljajo, dobro razkii stvo, ki mora biti v vsakem gospodarstvu v potrebi Najpriljubnejše ra7kuževalno sredstvo sedanjosti je ! glasom preiskav zavodov prof. Lttffler, Liebreich, Pi • Veatea, Vas, Pfeiffer, Vrrtun, Pertik itd. LTSOFOE f ki je brez duha, brez et'upa in poceni ter se dobi 1 karni in drozeriji v izvirnih steklenicah (zelene steklo). j Uspeh Lysoforma gotov in hiter; zato ga priporočajo 1 niki za razkuževanje v bolniški postelji, za umiranje za antiseptižne obveze in za irigacijo. Lysoform-milo je fino, lahko, čisto toaletno *milo, ki vsebuje Lvsoforn! kuje antiseptično. Rabi se lahko na najobčutljivejši koti, otrocih in dojenčkih. Napravi koZo mehko in gibčno ic sebno aromatični duh. En poskus zadostuje in rabili bodoče vedno to izvrstno milo, ki je le navidezno dn pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo Časa zadosti stane K 1*60. Pfefierminz-Lysofoi je močno antiseptična ustna voda, ki slab us:ni duh ta tovo odpravi, zobe bled in ohrani. Rabi se lahko tudi niškem predpisu pri vratnih katarih, kafilju in nahodu i Par kapljic zadostuje za eno čaflo vode. Originalia stane K 1 60 in se dobi v vsaki lekarni in drozeriji. -knjigo z naslovom: .Zdravje in razkuževanje" (Gesu Desinfektion) posije na zahtevo zastonj in poštnine pi miker HUBHANN, Referent der Lysoformwerkc, Wien traschgasse 4. Dr. Keleti & Muranyi, Lysoform-tvornice, fabrika, Ujpest. IP^* Njivsko orožje sejalni stroji, plugi, valčki, brane, kultivatorji stroji za žetev za košnjo trave in žita, za vezanje snopov, za preobračanje ] mrve, mrvine grablje stroji za mlatenje z ednostavnim in pa z dvojnim Čiščenjem. Bencinski motorji, bencinski lokomobili ter VSi drugi kmetijski Stroji in orožje se izdelujejo in oddajajo v priznani najboljši izpeljavi] Ph. Mayfarth & Co., Wien, II. Taborstrasse Nr. 71. Katalog Štev. 807 zastonj in franko. 8 K.-B. do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do II. ure dopoldne vloge.