Pomoč človeku b , 1 4 ir '_l -l v stiski A' f A L jj' 5 I II stran 15 l’'šeio. Ne glede i Hoja v krogu Fotografija: N. JUHNOV ŠSM razmere povsem drugačne. V razmerah je proizvodnjo rno- r in v ^11 I J n l*C; ,7 i' I LODViK KOVAČ i .jf' i:; J NINIM £3 -J napredne tehnologije mui^ka sobota d.o o. n « Vegova 13, M.Sobota, tel./1ax.: (069) 23-895, 31-954 'j. 'fi bo prehodno spet nn«lnhealA I, moških in ženskih HLAČ poslabšalo. ZASTONJ Elkfoil Mozirje I od 25. nov. do 2. dec. ’93 Harmonija zdrave narave in v MUASKA SOBOTA št. J l.o.o. 1 *!]/šepotivodyov^^^^ tACOtfit: iPOMVRKII ' I ! od novih naloib, vendar takšna trditev naših razmerah ne bo v celoti vzdriala- To namreč velja te za stabilna gospodarstva, kjer proizvodne zmogljivosti ne ostajajo neizkoriščene, pri nas pa so Uradna statistika nam je v zadnjem času postregla z nekaterimi podatki, po katerih bi lahko sklepali, da se razmere v gospodarstvu vendarle nekoliko spreminjajo. Sodeč po prvih analizah, bi lahko sklepali, da na bolje, saj po daljšem časovnem obdobju spet prihaja do oživljanja gospodarskih aktivnosti. Ali pomenijo ta gibanja prehod p trajno gospodarsko rast, ostaja zaenkrat vprašanje, saj normalizacija razmer še ni zajela vseh segmentov gospodarjenja. Samo rast industrijske proizvodnje namreč ni zagotovilo, da se bodo razmere izboljševale, saj je hkrati s tem potrebno zagotoviti še nekatere druge pogoje, od katerih bo odvisna trajna gospodarska rast. Gospodarjenje je namreč celosten sistem in kakršno koti odstopanje v njegovih posameznih delih lahko to kaj hitro poruši. Industrijska proizvodnja je v zadnjih dveh mesecih v primerjavi Z enakim lanskim obdobjem sicer porasta, vendar se s temi podatki ne kaie slepiti, saj je znano, da je po letu 1991 nenehno padala. Ekonomisti poudarjajo, da je gospodarska rast odvisna predvsem g . 1 Jerebicem, tajnikom slovenske Karitas Pogovor % Imrejem 3 TRGOVINA BALAŽIČ čnEHiOVCt, tel.: 70 79« UGODNO: • zenski, moški in otroški čevlji * športna obutev , • tekstil in ji c m ti js )» fO (e i
  • Čš" dJ"' J/ Rr J jiT bil' Colnaiji na Murskem valu A S&A i f čira ustno. Radio vstopa v praznino, ki nastaja, ko izginja ustna komunikacija. V tem je razlog radijske poznejše navzočnosti, ki torej ni samo v tem. da radio lahko poslušaš, tudi ko delaš še kaj drugega, marveč tudi ta, da si nekako sam svoj radio. Iz tega se tudi vidi, zakaj je radio običajno tako nagnjen k populizmu. Popularnost, to je hkratnost med refemCno osebo ali skupino oseb ter tistimi, ki so jim pri srcu. Radio omogoča to hkratnost, ker je njegovo poslušanje kompatibilno z drugimi aktiv- nostmi. Od tod tudim njegova Radio Murski val je star pe-'"'Irideset let. Nekdaj, (o je ®oralo biti kaj kmalu po ti-ko je začel oddajati, sije *kdo dal po njem sam voščiti * god. O tem se je razvedelo ^hilo je veliko posmeha. Po saj je človek s lem po- puiucuLa, m {junjvanjcm. 2,aj- “predelil eno bistvenih bolje delujeta, ko delujeta ,®loei| radia. To je samonana- v živo, na kraju samem. Tako '“"j®- imenovana sprotnost je vgra- V imhpnAm tri jciia V njuDO oaravo, predvsem velja to za radio, Z radiem je dija samo, dokler obstaja posredovanje, oziroma dokler je to posredovanje čutno zazna-vano. Njuna medijska dejav- nost je toliko bolj ekvivalentna njuni naravi, čim manj je razmika med dejanjem, o katerem poročata, in poročanjem. Naj radia. To je samonana- nobenem časopisu, ki v - . . . * . . . ?''®tilja delovanje medijev ^ste , ne podobno kot s Heiaklitovo definicijo reke. Reke! je, da v eno reko vstopamo in ne vstopamo, smo in nismo. Takoj ko vstopimo v reko, to ni veČ tista reka, v katero smo vstopali, j., t-fiaupiaiij, itvi- Pritekle so že druge vode. Če thesečnikih, tednikih, nik- se tako vzame, ima Murski val radiu. Radio je tako ime, ki Cisto ustreza posebno- ."'■‘jl . ^:.,_.i stim radia, njegovi dinamiki. *^aki njegovi oddaji, ne pa S časopisom je drugače. Lahko J "isRovi specifični naravi, ga kupiš sredi tedna in odložiš Zaradi te samonanašajoče za branje ob koncu tedna. Nje- harave. se na radiu pogosto gova posredovalna funkcija se ... - našli stalne rubrike o ra-,'Mem mediju, če seveda od-^jerrio radijske programe, , ■•'dar je to nekaj drugega. To . '•'formacija, ne pa tematsko ^mljanje tega medija. Piše leleviziji, časopisih, revi- 'hesečnikih, tednikih, nik- JV--da se da sicer pisati "J kaV-I ' > ■ - ■ piša, da bi ugotovili, za kakšno vrsto tiska gre. Njegovo uredniško politiko lahko spoznate že ob enem samem primerku. Radio, to so tisti, ki ga delajo. Druge definicije Murskega vala ni. V njegovih izvajalcih je njegova specifična narava, njegova differentia speci-fica. Čim Dol] postaja medij-skin prostor komunikativen, povedano preprosto, čim več je telefonov, tem bolj je radio tudi tak, kot so njegovi poslušalci, ki ga kličejo in s predlogi ter željami oblikujejo. Notranji krog radijskega samonanašanja se tukaj ovije še z enim samo-nanaSalnim krogom in morebitna razlika med enim in drugim je naperjena k temu, da se ukine. Radijska (populisična) maksima je: Mi smo vaši in vi ste naši, mi smo vaš radio. Človek je bitje, ki izvorno komuni- familiamost, ki se izraža v pogosti izjavi »naš radio«. Kdo torej dela vaš in naš radio? Kdo so čolnarji na reki, ki nosi Murske valove? Vaš in naš radio, to so redno zaposleni: Bojan Peček, Lidija Kosi, Silva Ori, Dušan Lopar-nik, Matjan Maučec, Danila Hradil Kupljen, Smilja Baranja, Feri Kupljen, Feri Horvat in pripravnica Simona Špindler. Zunanji sodelavci, napovedovalci in moderatorji, so: Milan Zrinski, Veronika Smrke, Boris Jaušovec, Ljubo Kralj, Nevenka Emri, Milan Petauer, Anica Kološa in Vlado Pejčič; v glasbeni redakciji so »zunanji« Stanko Kramar, Bojan Kous, Štefan Čemela; »zunanji« tehniki pa so Andrej Novak, Flavio Dotto, Jani Hanč, Boštjan Rous in Dejan Fujs. To je Murski vaaaAaal. O radiju se ve vse in on naj bi vedel vse, edino, kar se tačas ne ve, je to, kdo bo glavni urednik, STEFAN SMEJ Uk- ‘*®dajo sami s sabo. ■ jubilejni spis o sobškem valu je še dodatno da zamrzniti. Lahko bi se re- Vr I J- ^>-111 vaiu jc sc uooaiiiu I ® samonanaSanjem. iste družine klo, da velja to tudi za elektronske medije, saj si lahko oddajo posnamemo na magnetofonski ali filmski trak in jo po- Kaj seje potrebno naučiti od letošnje poplave v občini Ljutomer? Cestnik. Drug drugemu slušamo, ko imamo čas, recimo jl^^tcr ego. Zato s pisanjem prav tako ob koncu tedna. To ^diu v Vestniku opravljamo je sicer mogoče, toda to ni ((f^f®fleksijo, skozi naše do- njuna imanentna funkcija. Te-in razumevanje Mur- dajnisiavečposrednikavstro-''ala se kažejo naši lastni [^'^ki. naš lasten koncept, lok '."''i® dopolnjevanje. Ta-hiislimo včasih, ko ka-kti^ '^“eodka ne gremo »po-kol sc to reCe v novi- ^afgonu 4«. nnrjnoMi Šinkov v KS Cven in Razkrižje. finira sproti in lahko bi rekli, '' -—=---------------------------...... ,. .. ■’ da sta edini razlikovalni merili pri definiranju njegova klama, v kateri reklamira sa- re- mega tudi sebe, in do neke mere shema. programska »Težko je povedati, kaj je spe-cifičnio za naS radio,« pravi Benkova. »vse je že zajeto v njegovih sloganih.« Slogan je (medijska) ustavitev časa. Pn Časopisu je ustavitev Časa natiskana na papir. Napisano ostaja in ni vam potrebno kupiti Še naslednje številke časo- ^AVTOBUSNI PROMET Mu/sJtfd Soho/a pA POSTANEJO ItESMČNOSr... >1 J MODEL 94 ^Vunoni iTtantj 1.5 LSI v Vučji vasi so aktivirali osem gasilskih operativnih enot (110 pripadnikov) za popravilo nasipa v dolžini okrog 300 metrov, v Veržeju so prav tako aktivirali operativno enoto za zajezitev magistralne ceste Ljutomer- Murska Sobota in podobno so morali storiti na Razkrigu, kjer je grozilo, da se bo razlila Ščavnica ter poplavila spodnji del naselja. V vseh akcijah je sodelovalo n operativnih enot oziroma 138 Članov, ki so opravili 1.430 ur nujnega dela. V akciji je sodelovalo tudi 10 vozil in 2 traktorja. Račun za vse to pa je kar velik, saj znaša skoraj milijon tolarjev. Hvunani i Cft?^®''2ator, et. vbrizg goriva ""'•A do registracije 16.900 DEM *^obava takojS V zalogi tudi druga vozila iz programa HVUNDAI. Možnost nakupa na posojilo, lizing in po sistemu ■>staro za novo«. Velika Izbira airtomobll-•kih preprog, prevlek in avtokozmetlke In kaj je ta akcija pokazala? Nujno bi potrebovali okrog 15 prenosnih radijskih postaj. 25 luči za osvetljevanje, 200 parov gumijastih škornjev in 200 dežnih plaščev. Prav tako je potrebno imeti v zalogi zadostno količino jutastih vreč, peska in orodja, V občinskem Štabu tudi ugotavljajo, da se posamezniki iz operativnih gasilskih enot niso dovolj zavedali resnosti oziroma nevarnosti, ki je pretila, pogrešali pa sb tudi ustreznejše oznake za zapore poplavljenih cest. Kdo pa naj plača račune? Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora (direkcija v M. Soboti) naj bi zagotovilo denar za nadomestila plač, stroške kilometrine in strojne ure, prehrano in porabni material, v občini pa bi zagotovili sredstva za delovne ure članov operativnih gasilskih enot, krajevnih štabov CZ in občinskega štaba CZ. Potrebno bo tudi postaviti barako, v kateri bo material za reševanje v primeru poplav, povišati nasip ob Ščavnici na Razkrižju in dvigniti cesto za višino nasipa v Veržeju. Za to morajo dolgoročno poskrbeti cestarji. Vodnogospodarsko podjetje pa mora namestiti merilne table ob kritičnih točkah. Vse to bo prispevalo k večji varnosti pred poplavami v pri- Avtosalon HVUNDAI v avli kina park M. Sobota, tel.: 21 222. hodnje. J. G. Skupščinsko zasedanje v Gornji Radgoni vedno bolj podobno tekmovanju najbolj domiselnih dovtipov Onemogočanje skupščinskega dela? Tudi na četrtkovem skupščinskem zasedanju v Gornji Radgoni (IS.novembra) se je ponovila znana zadeva: najprej je bilo potrebno čakati na enega poslanca, da so zagotovili sklepčnost vseh treh zborov, nato pa prav zaradi enega nasprotujočega glasu niso sprejeli predlaganih osnutkov odlokov. Tokrat sta se zasedanja udeležila tudi poslanca v državnem zboru Feri Horvat in Jože Kocovan. ki so ju mnogi pogrešali na javni obravnavi predlogov lokalne samouprave in gradnje avtoceste. Čakajoč na sklepčnost sta oba poslanca gornjeradgonskemu parlamentu predstavila svoje delo v Ljubljani in odgovarjala na vprašanja občinskih poslancev. Dr. Franc Antolič je na primer vprašal, zakaj državni zbor nima interesa za rešitev problema igralništva. Alojza Vogrinčiča je zanimalo, kakšne so možnosti, da bi vse sedanje občine postali okraji, Jože Čuš je opozoril na problem iskanja nadomestnih zemljišč tistim kmetom, ki bodo morali odstopiti rodovitne in meliorirane parcele za gradnjo avtoceste, Vinka Rousa pa je zanimalo, kdaj bo končno sprejet zakon o predšolski vzgoji in varstvu otrok, saj je v proceduri že dve leti. Čeprav se Je večiim obiHnskih skupščin v Sloveniji že spreme- | nila v enodomne, a čimer so rešili nenehni problem sklepčnosti ! v posameznih zborih, bo skui^na v Gornji Radgoni zaradi 1 nasprotovanja treh Se vedno delovala v obliki treh zborov. 1 .J Feri Horvat je pojasnil, da rešitev problema igralništva zadreuje vlada m ne državni zbor, pravzaprav neusklajenost finančnega mmi-stmtva. SDK-ja. nekaterih poslancev in igralniškega lobija: sicer pa m toliko pomembno lastništvo, pomembno je, da ima država nadzor. »Danes nisern več prepričan, da bi bilo prav, če bi prehitro sprejeli zakon o lastninjenju in preširoko odprli vrasta tujcem. Madžarom je danes že žal; pravičnost in učinkovitost sla pri lastninjenju pomembna knterija,« je povedal Horvat. Poslanci pa so tudi izvedeli, da razmišljanje o velikem Stevdu okrajev ne vodi nikamor, saj to ne bo pocenilo, ampak podražilo lokalne uprave; zanimivo je. daje dobil amandma, po katerem naj bi bilo v Sloveniji le 11 okrajev, v držav-nemm zboru veliko glasov. Gornjeradgonska skupščina je* podprla pobudo o pospešenem sprejetju zakona o razvoju razvojno šibkih območij (namesto demografsko ogroženih območij). igralniškega lobija: sicer pa ni Amandma, po katerem naj bi bilo v Sloveniji le 11 okrajev, je |i dobil v državnem zbearu veliko število glasov.j Največ delegatskih vprašanj, pobud in predlogov je postavil prejšnji predsednik izvršnega sveta v Gornji Radgoni Anton Tropeuauer. Tako bi rad vedel, kaj je z načrtovano brezcarinsko cono v Gornji Radgoni, kaj s sporazumom obmejnih občin (tesneje naj bi sodelovale občine Nova Gorica in Gorica ter Gornja Radgona in Radgona), kaj z neizkoriščenimi objekti, katerih seznam je bil narejen za časa prejšnje vlade, kako napredujejo načrti glede skupne deželne razstave, kdaj bodo realizirani rezultati plačanih projektov o razvoju podeželja ter prostorski ureditvi Slovenskih goric, kdaj bodo končno razseljeni prašiči s farme v Podgradu, kako rešujejo problem deponije, kako in kdaj bodo uredili mestno jedro, cesto do mejnega prehoda in skozi Podgrad ter kakšen je odnos občine Gornja Radgona do Elrada ter do problematike sejmišča. Čeprav so Številna vprašanja prejšnjega predsednika izvršnega sveta bolj nagajanje kot re.sna poslanska zaskrbljenost, pa bi bilo kljub temu dobro slišati odgovore na vsaj nekatera. Kdaj bodo dobili odgovore na svoja vprašanja, je bilo tudi eno od delegatski h_vprašanj? Jnžeta Čuša je zanimala usoda projekta razvoja Stare Gore, Petra Krefta pa še vedno žulijo sredstva, ki jih je prejel prejšnji »kmetijski mmister« Kaučič. Koliko je dobil vsega skupaj, bi radi vedeli mnogi v Ščavniški dolini? Kreft pa bi rad slišal tudi poročilo g. Slaviča o »svinjskih sredstvih«, ki so šla za gradnje številnih novih hlevov v občini Gornja Radgona. Andrej Fišinger je predlagal prestavitev znaka z napisom Gornja Radgona. Ivo Lukič pa v imenu krajanov zahteva boljšo prometno ureditev v Radencih. Kar precej besed je bilo izgovorjenih zaradi predlagane spremembe odloka o proračunu občine za leto 1993, ki je bil sprejet 13. maja letos, čeprav višanje prihodkov ne bi smelo biti problem; veseli bi morali biti, da je poslancem v Ljubljani uspelo »iztržiti« nekaj dodatnega denarja. Obseg proračunske porabe tako znaša 590.100.000,00 tolarjev ali 78.900,000,00 veČ kot maja sprejeti proračun. Burna razprava pa je bila tudi o predlaganem osnutku odloka, ki naj bi uredil plakatiranje in postavljanje reklamnih tabel; člani posameznih vaških društev se pač bojijo, da bodo v prihodnje morali vse plakate voziti v Gornjo Radgono, vendar pa je po besedah snovalca Zvonka Brenčiča bistvo predlaganega odloka, določiti nekoga, ki bo skrbel za plakatirna mesta, predvsem pa nadzorovati postavljanje velikih reklamnih tabel. Zaradi mejnega števila poslancev in enega nasprotujočega glasu v posameznem zboru predlaganih osnutkov niso sprejeli, prav tako niso sprejeli osnutka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne (čeprav v Gornji Radgoni prav zdaj gradijo lekarno) ter niti predloga o spremembi skupščine v enodomno, s čimer bi se delovanje skupščine poenostavilo in pocenilo. BERNARDA B. PEČEK o vestnik, 25. novembra 1993 i stran 4 gospodarstvo Člani Izvršnega sveta SO Ljutomer so proti temu, da bi njihove seje postale ■ strankarski debatni klub Muhe lovimo orli pa letijo? Predsednik občinske vlade v Ljutomeru LUDVIK BRATUŠA je na zadnji seji najprej (pretekli torek) nekoliko presenetil svoje sodelavce z vprašanjem, kaj mislijo o pobudi, da bi na seje vabili tudi predstavnike strank in jim prav taka pošiljali gradiva, ki jih obravnavajo. Večina jih je menila, da to ne bi bilo dobro, ker bi s tem njihove seje postale strankarski debatni klub. Prav tako strankam ne kaže pošiljali gradiv, dokler se o njih ne opredeli občinska vlada, saj so to le leze, razmi^janja ali predlogi posameznikov oziroma delovnih skupin. Občinska vlada jih lahko sprejme takšne, kot jih dobi v obravnavo, bistveno spre- , meni ali pa tudi zavrne. Glede na takšno večinsko mnenje (proti samo en glas) so sklenili, da bodo strankam sicer poslali vabila z dnevnim redom za seje izvršnega sveta, in to samo v vednost; če pa bo interes, se bo pred zasedanjem občinske vlade $ predstavniki strank srečal njen predsednik. Po tem uvodnem .ogrevanju’ so se seznanili s pripravami na začetek gradnje nove šole z vrtcem pri Mali Nedelji, o čemer so ravno tisti dan podpisali pogodbo z glavnini izvajalcem GP Gradis iz Maribora in soizvajalcem PGP Ljutomer. Pogodbena vrednost del na ključ je 123 milijonov tolaijev. Najprej je kazalo, da bodo Poročilo Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota sprejeli bolj ,po hitrem postopku’, saj se tistega, kar se je že zgodilo, ne da več spremeniti. In ko je MILAN KOREN dejal, da je po njegovem mnenju program dela te službe dokaj resna stvar in da ima izvršni svet prav zdaj priložnost povedati, kaj pričakuje od inšpekcijskih služb, se je razvila živahna razprava. Inšpektorji naj bolj zavarujejo potrošnika, bdeti je potrebno nad neoporečnostjo pitne vode zlasti iz krajevnih črpališč, kontrolirati odpadne vode pri odlagališčih komunalnih odpadkov, nadzorovati prevoz živine itd. FRANC ŠONAJA je med drugim povedal, da ga zelo skrbi prevoz živine, ki jo vozijo tudi čez ljutomersko občino. Nikjer ni ustreznih počivališč za tovornjake, zato le-ti stojijo kjer koli. Ob občasnih kontrolah se je pokazalo, da je bilo od 100 vzorcev 78 pozitivnih z živalskimi obolenji. »Ne daj bog, da dobimo parkljevko!« je posvaril. Predlagal je tudi, da bi morali inšpektoq'i zapreti cesto Razkrižje-Veržej, saj jo težki tovornjaki s sladkorno peso preveč uničujejo. Zakaj pese ne vozijo v Ormož z železnico? Policija hitro ulovi in kaznuje kmetovalce, ki se pripeljejo na cesto z blatno mehanizacijo, »muhe torej lovimo, orli pa letijo«. Občinska vlada naj bi med drugim sprejela tudi odločitev, ah naj Lekarna Ljutomer še naprej ostane v sestavi Pomurskih lekarn ali pa ustanovijo lasten javni zavod. Odbor za družbene dejavnosti je bil za osamosvojitev, in to brez strokovnih argumentov (ekonomsko- organizacijsko-pravnega vidika), pa tudi brez upoštevanja mnenja zaposlenih v lekarni. Je bila torej to le politična odločitev? Se za vsako ceno ločiti od Prekmuija? V Gornji Radgoni in Lendavi so z določenimi pripombami osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne že podprli. Res pa je, da je to vprašanje možno rešiti tudi s koncesijo, tako kot so to že storili v Križevcih pri Ljutomeru, Izvršni svet odločitve ni sprejel, ampak je naložil odboru za družbene dejavnosti, da pripravi predloge vseh možnih rešitev, ki bodo vsebovali ekonomske, pravne in organizacijske li vidike* JOŽE GRAJ Po izločitvi iz Marlesa r ljutomerskem Muralesu uspešno uresničujejo cilje Dve tre^ini izdelkov v izvoz Sodeč tudi po lastnih izkušjah, bi si skorajda upal trditi, da ljutomerskemu Muralesu poslov vsaj zaenkrat ne manjka. Na dogo voljeno srečanje z direktorje m sem sicer prišel nekaj minut pred napovedano uro, pa bi bilo bolje, če bi prišel vsaj pol ure prepozno, saj je prav ob mojem obisku gostil poslovne partnerje iz Ljubljane. Čeprav nenapovedan, je dobrodošel vsak poslovni obisk, zalo tudi tega, da sem moral pač nekoliko počakati, ne pišem zaradi kritike. Je pač tako, da morajo znati v podjetju izkoristiti vsako ponujeno priložnost, in prav to je Murales tudi obdržalo na površju. Spomnim se, da pred leti, ko je bil takratni ljutomerski tozd še pod okriljem Marlesa, tudi temu delovnemu kolektivu ni bilo lahko, saj je bila slovenska lesnopredelovalna industrija že takrat v krizi. Ta se je z izgubo nekdanjega jugoslovanskega tržišča še poglobila, zato ne preseneča, da so v zadnjih letih nekateri slovenski lesarji tudi propadli. V ljutomerskem Marleso- čemo, da je akumulativen, in vem tozdu so že pred petirni čeprav procesov lastninjenja še leti spoznali, da jim položaj, ■ ■ V kakršnem so se znašli, ne za- niso izpeljali, razmišljajo o no- vih vlaganjih. V načrtih imajo gotavlja prihodnosti. Obvezno- posodobitev tehnologije, ki naj sti, ki so jih imeli do Marke- tinga, ki je bil skupna organiza- bi prispevala k Se večji kakovo- sti njihovih izdelkov tinga, ki je bil skupna organiza- sti njihovih izdelkov, med cija, so bile prevelike, koristi prednostnimi naložbami pa je od njega pa jih niso odtehtale. ■ ■ ■ Čeprav je bil tudi ljutomerski kolektiv v težavah, je prevladala odločitev, da se izločijo iz obnova in posodobitev lakirnice, kjer naj bi ročno delo pri lakiranju nadomestili roboti. le od 30 do 40 odstotkov. Preusmeritev v izvoz jim je uspela v razmeroma kratkem času, saj so si nekaj izkušenj z izvozom pridobili Se v tistih časih, ko so poslovali v okviru Marlesa, Takrat je delež izvoza predstavljal le od 10 do 20 odstotkov proizvodnje, največ v skandinavske države, zdaj pa so se preusmerili pretežno na nemško tržišče, kamor prodajo kar 90 odstotkov vseh izvoženih izdelkov. Murales je naj večji slovenski izdelovalec modernih mizarskih stolov in prav po teh je na tujih trgih precejšnje povpraševanje. Konkurenca je tu sicer vse hujša, to se kaže predvsem v pritiskih na cene njihovih izdelkov Cene, ki jih dosegajo v izvozu, so sicer za 10 do 15 odstotkov nižje kot na domačem trgu, vendar se jim Se vedno splača. Kot pravi direktor Stanko Marlesa in se podajo na lastno Skalič, o širitvi proizvodnje ne pot. Za nekatere je bila to ne- razmišljajo, pač pa Je njihova gotova odločitev, vendar se je glavna naloga povečevanje ka- pokazalo, da so imeli prav tisti, ki so predlagali takšno pot. Spoznali smo, da je bil takratni sistem Marles neuCinko- kovosti. Taje zdaj, ko dobršen del proizvodnje preusmerjajo izvoz. Se kako pomembna. saj se zavedajo, da so na tujih vit, pravi sedanii direktor Mu- a.,,.au,vvi., .c » ^a- ralesa Stanko Skalič, ki je bil kovostjo in ceno. Če so Še pred takrat že nekaj časa tudi prvi leti od 80 do 90 odstotkov vseh trgih lahko konkurečni le s ka- / r J da imajo posel in da delavcč’ j ni potrebno pošiljati na prisilne dopuste. Izvozne posle za pb' hodnje leto so že sklenili, n”' vembra pa so v tovarni preši’ tudi na enoizmensko delo, f#' zen v lakirnici, kjer je Se »ožko grlo«. Tovarna mora v korak s som, če želi imeti prihodn®*’ pravijo v Muralesu, kjer se pripravljajo tudi na lastnin^' nje. Otvoritvena bilanca je n®' * I liti ŠV (m k* rejena, po njej je vrednost pr ! IVJVIIU, T#ww-- . . moženja 8,5 milijona netnšk^ mark, v tej vsoti pa je prevd' delež vrednost zemljišč- /■*’ prav se zanje zanima/o tud’ n®" kateri tuji partnerji, so v djetju ugotovili, da prodaja tW cem v tem trenutku ne bi b pametna. Skoraj zagotovo 1^' da se bodo lastninili notf®®f (XI* s certifikati in z notranjif^^ mož Marlesovega tozda v Ljutomeru. Sam je sodeloval pri izdelkov, ki so prišli iz ljuto- merske tovarne, prodali na ju-vseh pomembnejših odločitvah goslovanskem tržišču, jih zdaj v sistemu Marles, poznal je razmere na tržišču, proizvodni program, ki so ga imeli v Ljutomeru, je bil obetaven, zato odločitev o izločitvi ni bila preveč tvegana. Zdaj se je to potrdilo tudi s poslovnimi rezultati. Prva leta, ko je Murales stopal po lastni poti, niso bila lahka, saj so jih bremenile obveznosti iz preteklosti. Za okoli 2 milijona nemških mark vrednosti tu (največ v Sloveniji) prodajo Po vseh dosedanjih rezultatih in po napovedih za prihodnje leto bi lahko zapisali, da usoda tega 280-Članskega delovnega kolektiva ni negotova. Kljub recesiji na vseh področjih jim je uspevalo doslej zagotavljati delo za vse delavce, saj se je njihovo Število v zadnjih petih letih zmanjšalo le za 25. Med delavci tudi ni bilo posebnega nezadovoljstva, saj so povprečne plače okoli 530 nemških mark mesečno, nimajo pa tudi težav z izplačili. Najpomembnejše pa je seveda. kupom, morebiti pa se odločili tudi za javni razpis -nic. V podjetju, ki uspešno^ spodari in ima prihodtift^ namreč ni bojazni, da ne bi b* povpraševanja po njegovi Is®' nini. LUDVIK Vsak četrtek dsdel- Vestnik Vlada - optimistična Boljši časi, konec recesije? Gospodarstvo je v vzponu, toda preveč optimizma je bilo starih dolgov, ki so se jih nam lahko škodi. Tako je na tiskovni konferenci vlade razložil optimistične ugotovitve strokovnih do zdaj v glavnem že znebili, in zdaj začenjajo ponovno vlagati v posodobitev proizvodnje. 1,7 milijona nemških mark so vložili v obdelovalni center in dograditev proizvodne hale, naj-pomemnbejše ob vsem pa je, da tudi zaloge in tekočo proizvodnjo financirajo z lastnimi sredstvi. Prav posojila in obresti, ki jih morajo plačevati zanje, so namreč največje breme prenekateri firmi, zato tudi za akumulacijo sredstva ne ostajajo. Za Murales lahko re- služb minister za ekunomske odnose in razvoj Davorin Kračun. Toda takoj ob tem je dejal, da ni nujno, da se bo la optimizem izpolnil do konca leta. Optimizem temelji med drugim tudi na dejstvu, da smo letos za 3 odstotke več vlagali v naložbe, trenuten rahel deficit v trgovinski bilanci pa bo ob koncu leta pozitiven. Podjetniki iz Pomurja in Porabja na povabilo Območne Glavni vzrok za nekajletno recesijo slovenskega gospodarstva je bila izguba Jugoslovanskih trgov, ki pa smo jo zdaj presegli, ker se pač več, kot smo izgubili, ne da izgubiti. Jugoslovanski trg je torej za slovensko gospodarstvo že zgodovina. Napredku gospodarstva naj bi tudi pripomoglo lastninjenje podjetij, ki bo uspešno kljub številnim aferam, ki se pojavljajo v zadnjem času. Minister Davorin Kračun pravi, da so pravila lastninjenja zdaj Jasna, in to naj bi prineslo sveži kapital v podjetja in novo voljo dodela. Prav tako naj bi po ugotovitvah vlade naraščala zaposlenost, oziroma naj bi vsaj hitreje prihajati do novih gospodarske zbornice že drugič na srečanju, tokrat v Murski Soboti g«pod..z. stara Tudi z Mešane družbe s sedežem stvu; vsaj na institucionalni ravni je tako. Po mnenju vlade in njenih analiz tudi ni res, da bi izvoz padal. Glavne negativnosti pa so Se vedno plače, ki so večje, kot bi lahko bile in od predvidenih, zato je tudi poraba večja. Največ zradi tega trpi narodnogospodarsko varčevanje. Toda vlada (zaenkrat) ne razmi- *JI h 'o * S 'Dl hi ro h K p k 1'1 fr h. K K ,.|S šlja o zamrznitvi plač in upa, da bo s sin”*.'-'^^ I delavci našla skupni jezik, vsaj računajo n® ”1'' | zavest. Vodja strokovne vladne komisije, ki Je gospodarsko analizo, mag. Andrej Hartman-.1^1^ nja, da se prvič po petih letih utegne zgoditi- da gL/t-*' »• ‘ pil' letu w _ I. mi''. I domači proizvod ne bo nižji kol v L— . končno naj bi tudi izginjal visok presežek s preostalim svetom, saj se Je uvozni but” NaJvečJi napredek J« seveda opaziti v storitvet) ^,jili Javnostih. Letna stopnja inflacije je najnižj®'' ^ii enajstih letih, mesečna inflacija pa razen n* cuapiiii icuii, iiitavtiia .....ovija pa _ - (jj». ■ . oktobru, ko je na večjo inflacijo vpliva) f’ višjo zimsko tarifo električne energije, it^ 2 odstotka, V prihodnjem letu naj bi s® . jfiH-zmanJSanJa osebne porabe za 3 odstotke ' porabe za 1 odstotek povečal bruto družben’ za en K ic za 1 oasioccK poveča i .v odstotek. Vlada bo redno spremljala V Kt Irt fiijdi IZ& iMldrtrln clrnfPOilO sko rast in tudi zato je podprla strategijo razvoja Slovenije in program dela pri gije gospodarskega razvoja, ki jo pripravljaj”^ --.v/ ,4. k c^niiir in 0^’ Pranjo Štiblar, prof, dr, Marjan Senjur Potočnik. Državni sekretar za energetiko Boris s slab” '^.jel’ — »p ir- državljane razveselil z eno dobro in eno sla zavrnili so zahtevo za povišanje cene ben*”” e-f' pa zahtevek elektrogospodarstva za trike, S L višjo draži® * ? I decembrom bo elektrika drazj IjiVtri^nntnndDrcfvrt nn si C odstotka, elektrogospodarstvo pa si je odstotkov dražjo elektriko. MARJAN it .V.*’ -tl V dveh regijah Kakšni bodo rezultati petkovega srečanja pomurskih in porabskih podjetnikov (točneje srednjih in majhnih podjetnikov iz Monoštra ter Sombotela), bomo ugotovili šele čez nekaj mesecev, dejstvo pa je, da seje potrebno na takšno srečanje zares dobro pripraviti. Poleg 20 slovenskih podjetnikov, ki so zainteresirani za gospodarsko sodelovanje z Madžarsko, je bilo povabljenih tudi 18 madžarskih podjetnikov. Ko so prosili, če bi lahko dobili referat Franca Pucka o slovenskih predpisih v gospodarstvu tudi v pisni obliki, so dobili odgovor, da lahko le v slovenskem jeziku; prav tako ni bilo nikogar iz carinske službe, ki bi jim lahko odgovoril na vprašanja o carinskih zadevah. Po predstavitvi slovenskih in madžarskih sistemskih in pravnih možnostih so se podjetniki seznanili še s poslovno btkrzo. potovali z avtobusi (v Martinju)? Seveda Je kolege iz sosednje pokrajine na Madžarskem najbolj zanimalo. kakšne so možnosti ustanovitve mešanih družb in kakšne v okviru podjetniškega sodelovanja načrtujejo tesnejše stike tudi pri tnfonnaetjah. in sicer računalništvu, kabelski televiziji, lokalnem časopisju in plasiranju informacij potencialnim uporabni kant. Prednovoletna akcijska prodaja pohištva v decembru v tovarniški prodajalni M Vsekakor je velik napredek pri gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko sprejetje trgovinskega sporazuma, ki pa po mnenju predsednika Območne gospodarske zbornice za Pomurje Kolomana Cigiita ni prinesel Želje-nih koristi za obe obmejni pokrajini. zato morajo Še naprej podpi- V okviru celotne obojestranske j blagovne menjave med Slove- 1 nijo in Madžarsko ima občina Mprska Sobota 4,3 milijona dolarjev prt manjkljaja, Pomurje pa 7,2 milijona dolarjev. rati že najavljeni sporazum o uh-mejnem gospodarskem sodelovanju Predsednik soboške občine je poudaril, da so med Prekmurjem in Porabjem že vrsto let uspešni politični, kulturni in športni stiki, ne pa tudi gospodarski, ki so osnova vsega. Po njegovem mnenju bi morali obe strani od držav Slovenije in Madžarske zahtevati ureditev komunikacijskih poti telefonske zveze, dobro cestno in železniško povezavo ter usposobitev mejnih prehodov v Martinju in na Hodošu za večji potniški in tovorni promet. Kakšen mejni prehod je to. Če Je prek njega prepovedano obdavčitve. Kakor Je poudaril predstavnik srednjih In malih podjetij iz Sombotela, imajo madžarska podjetja pri ustanavljanju mešanih podjetij že veliko prakse (pri njih se je lastninjenje začelo 1989 leta), konkretno pa podjetnike za--nima, kakšne so možnosti administrativnega vpisa (eh mešanih družb tako na Madžarskem kot v Sloveniji ter sodelovanje s skup-nimi posli v tretji državi. Madžarski gostje so še povprašali, kaj pomeni »demografsko ogroženo območje«; ugotovili so. da Je lo enako kot madžarsko označevanje manj razvitih območij. BERNARDA B PEČEK - dodaten popust - prodaja na čeke Kupcem ponujamo^ - brezplačen prevoz do 50 km spalnice, otroške sobe, stavljivi program, HI-FI omarice, nalniške mize K c ) Tovarna pohištva MIZARSTVO p.O. 69240 Ljutomer, Ul. Rade Pušenjak^ 1 K Odprto imamo ob delavnikih od 7. do 15. in ob sobotah od 8. do 13. ure • Pridite, ne bo vam žal! hmmh ■ £ J Wpik, 25. novembra 1993 stran 5 gospodarstvo intervju z direktorjem družbe AS.A. SLOVENICA, ki se ukvarja z ekološkim ^zeniringom in ravnanjem z odpadki Lastninjenje II v Zakaj delamo smeti, ce Odkup podjetij na začetku ' v ponedeljek sta predstavila državni sekretar mag. Tone Rop in dr. Rino Simoneti iz Gospodarske zbornice rezultate i ankete o lastninskem preoblikovanju podjetij. Iz nje so bila »• jih potem mečemo vstran? . ki smo si ga izbrali za naslov tega intervjuja, bo po našega sogovornika nekakšen slt^an družbe A.S.A. '1^ je skrito bistvo delovanja družbe za ekološki inženiring in z odpadki; ni dovolj le odstranjevati odpadke, ampak je skrbeti, da jih bodo ljudje in industrija naredili čim Kratica A.S.A, pomeni ABFALL SERVIC AVSTRIJA, r‘''t»v|jena je bila 1988. leta pod imenom »SEH Sonderabfall ?^6rgung Holdinggesellschaft G-m.b.H.« kol 100- odstotno ^ii podjejic krovne organizacije avstrijskih državnih podje-^ia»a seje torej odločila, da obvladuje ekološko problema® “iganiziran način. V zadnjih letih se je podjetje zelo hirio dumes je v njem zaposlenih 650 delavcev in je edino avstrijskih podržavljenih pojetij, ki je pozitivno poslo-Druibh A.S.A. ki je bila že prej mednarodna (družbe so luib v Češki, Slovaški, Madžarski, južni Nemčiji in je danes last francoskega koncema TIRU, finančno firme, ki se ukvaija z odstranjevanjem odpadkov. A.S.A. ponija posluje rentabilno in v skladu z ekološkimi zakoni. Lastnik deponije ima interes, da posluje pravilno, kajti ve, da jo bo moral v dvajsetih letih zapreti in v tistem času poskrbeti za ureditev nove. Končno to pomeni, da bo moral zbrati tudi denar, ki ne more biti zbran samo z davki.« Bolj problematično kot zbiranje komunalnih je zbiranje in uničevanje posebnih odpadkov! iji se je ime A.S,A, J, . ■■-■■IJI JV IIUV Si letom; v začetku se je družba A.S.A. ’ K' j Ulp. oC jC OrUZDa ,k’^'^govorna je za salzbur- 'ko, štajersko in slo- Štajersko m sio-; območje) odločila, da love m JI ustanovi sestr-Žbo. Se or01 n£i 10 cViinAi pf®j P® j® skupaj hk :''';‘tom za ekološki inženi- rt ^^'■'t^ra sodelovala pri natečaju projekta Skupaj s firmo Sa-Siid iz Lenarta so , “'glavno nagrado. Direk- M. ^1 Verjetno veste, kakšni problemi se pojavljajo z iskanjem primerne lokacije za deponije, zadnji primer je iz Grabo-noša? »Vem, toda mi smo vedno pripravljeni ljudem, ki .se čutijo na neki način ogrožene zaradi načrtovane deponije, prikazati delujoče deponije, tudi tiste, ki so integrirane v okolje že več kot deset let; na mestu, kjer so bodo lahko po- I SLOVENICA na ne- 'k n 7 *’ Stoveitiji sodeto- programoatt in-p»tcm je usta- .'Ha A kakšni »ttčrti? so na- .... odpadkov naša t,: na podjetja zelo dobro tt^Mejo. A.S.A. se vključi >■ ko so potrebne teh-'^MjSave, dokapitalizi- deponije, bodo lahko podrobno izvedeli, kako ljudje tam živijo, delajo, kaj jih moti, kaj je dobro, kakšne ukrepe sprejema naša firma pri projektiranju in zgraditvi deponij, da je okolje čim manj obremenjeno, Se vedno pa menimo, da je osnovna naloga vseh, ki se ukvarjajo s to problematiko, redno in sprotno obveščanje. ,1 ljudi vedno višja, Čeprav je tačas malce napačno usmerjena, usmerjena je v delovanje proti. Nihče ni usmerjen v to, da bo odpadkov čim manj, v to, če že sežigamo smeti, da ne bo Škod-■ ijivih emisij, če že moramo graditi deponijo, da bo urejena.« Z novo lokalno samoupravo bo vsaka občina prisiljena, da bo resneje razmišljala o teh , zadevah! »V Sloveniji to počasi prihaja v zavest. Sprejeti so določeni zakonski predpisi, ki nam I omogočajo, da bomo lahko mi I tukaj normalno delovali - seveda v konkurenci z drugimi j zainteresiranimi. In to bo pri-I neslo zdrav napredek, ki bo I omogočal, da se bomo teh pro-I blemov hitreje znebili. Seveda I pa se bo politika morala začeti I obnašati odgovorno in ne samo I trošiti.« I Kdo bo nadzoroval podjetja I s tega področja, ali dobro ' opravljajo delo in skrbijo za J čisto okolje ali pa hočejo le I zaslučiti? izločena javna podjetja, gozdarstvo, igre na srečo ter podjetja, ki so v lasti sklada, in železarne. Tako je anketa zajela od 2,475 podjetij 1.743 s 43,8 odstotka vrednosti družbenega kapitala. Po vrednosti je v anketi zajetih 895 malih s 65,3 milijarde tolarjev, 579 srednjih s 183,3 milijarde in 269 velikih podjetij s 395 milijardami tolarjev družbenega kapitala. Na anketo se je odzvalo 1.160 podjetij ali 67 odstotkov po številu in 76 odstotkov po vrednosti družbenega kapitala. Rezultati kažejo, da se je lasiniSko preoblikovanje podjetij začelo, saj v 746 že potekajo priprave na lastninjenje, od tega | v 54 odstotkih malih, v 70 srednjih in 77 odstotkih velikih podjetij. Ministrstvo pričakuje, da se bo intenzivnost lastniškega preoblikovanja stopnjevala v decembru in se nadaljevala nekje do marca, V večini omenjenih podjetij (58 odstotkov) je v pripravi otvoritvena bilanca z dodatno ocenitvijo premoženja, v 17 odstotkih podjetij pa pripravljajo otvoritveno bilanco brez dodatne ocenitve vrednosti družbenega kapitala. Model o lastninskem preoblikovanju so sprejeli v 7,5 odstotka podjetij, program pa jih je predložilo 5 odstokov. In če spremljamo rezultate ankete, potem vidimo, da so za 38.5 odstotka ali 447 podjetij vloženi denacionalizacijski zahtevki. Revizijski postopek je v slabi tretjini ali 341 podjetjih. Pri lastninskem preoblikovanju prevladuje interes za notranje lastništvo, ki je v kombinaciji notranji odkup, interna razdelitev in prenos na sklade. Za notranje lastništvo se je odločilo 507 podjetij, za notranje lastništvo z dokapitalizacijo 58, za notranje in zunanje lastništvo 50 ter notranje in zunanje lastništvo z dokapitalizacijo 14 podjetij. Certifikate za razliko neizpalačanih plač namerava izdati 533 podjetij. Neposredno s tem vprašanjem je povezan tudi interes za tuji kapital. Če bi se odločali zanj, bi se v 43 odstotkih podjetij odločili za I Miro Mele, direktor A.S.A. SLOVENICA V i: *'«Jijsave, dokapnalizi-li-''®ndar e v glavnem tru- varstvo NaSa izkušnja sodelovanja pri projektih v Sloveniji je prav ta: pomanjkanje informacij. Zaradi tega nezaupanje v Gornji Radgoni, na Ptuju, v Mari- »Mi imamo kakovostno podzemno deponijo v Nemčiji, katere zmogljivosti so nam dostopne, in imamo ekskluzivno pravico za zbiranje in uničevanje teh odpadkov iz Avstrije in Slovenije, Tu lahko shranimo dotrajane elektrona prave in »Prav gotovo nobeno podjetje ne bo delalo, ne da bi pri tem tudi kaj zaslužilo. Druga stvar pa je: za dobro delo - dobro plačilo. V Sloveniji se že pripravljajo kriteriji o kakovosti dela, posebej za podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki. Za delo z nevarnimi odpadki morate že po sedanjih predpisih skozi vso proceduro, v katero so vključeni tako republiški organi za varstvo okolja kakor tudi republiški sanitarni or- manjšinski delež (in to predvsem v velikih in srednjih podjetjih) in le 5 odstotkov bi se jih odločilo za večinski delež (prevladujejo mala in srednja podjetja). Kljub tem ugotovitvam pa položaj podjetij pri lastninjenju le ni tako rožnat, kot kažejo podatki, saj so le-ta omenila celo vrsto problemov, s katerimi se srečujejo pri pripravi programov lastninjenja. Po besedah Toneta Ropa in Rina Simonetija se te težave kažejo pri pripravi otvoritvene bilance. Problem je sicer premalo definiran, vendar je kot razlog možna uveljavitev novih računovodskih standardov. Problem so tudi ocenjevalci in visoke cene le-teh. Poleg cen se pretežni del podjetij srečuje tudi s pomanjkanjem ustreznih informacij. Podjetja pa imajo tudi celo vrsto drugih problemov zaradi zakonodaje, saj ugotavljajo njeno nejasnost in zapletenost ter neusklajenost z drugimi lastninskimi predpisi. Glede na ugotovitve, je Tone Rop napovedal nekatere vladne ukrepe, ki so nujni za pospešitev lastninjenja' J. VOTEK boru,« - . „ - gam. Tukaj je procedura že do- tako naprej. Naša firma oprav- sjjoga Ija v Avstriji tudi reciklažo pla- ' stike; to storitev bomo ver- f***'ija jama, v katero so ....... S? Odpadke. Danes je de- in tehnološko ^1^ 111 IClIllVJU^nV Si\‘^-S,A. je kupila skuki — .X JV -vu ^radcu (Komunal-Ser- S*! r ■CngrofCi t— vsin)teiri noiip 1- C«tQ i ralculhvirania notlpoivi vrhnj« pol ~ odplinjcva- jega. V Slovenijo vozijo Italijani ogromne količine papirja, ki so ga dobili plačanega, Ta papir mi predelujemo, našega pa ne moremo predelati. To so problemi, s katerimi se bo morala spopasti oblast. Sauber-macher v Murski Soboti ima in drevesi. Vetja je doponija, bolj je probleme s plasmajem stekla in ja tudi možnost izrabe deponij- papirja. Oni kompostirajo vse biološke odpadke, in to ne iVfl kakšen način sodelujete blemov, z načrtovanjem, orga-drugačno po- doseči naj- nd- pre dogovor, ua . koncept, kako bomo ravnali na vode, do vpii-š *'ih d^' “Pl?’: .lič “'Iponije, med njimi L posebnih odpad-Vtjh® podzeirinih odpad' .1^^ kapitalsko c .t ''> in ugotavljamo, fi nje deponij določenem CaVi območju. To lahko tudi kakšna pooblaS- naredi 1-— — . . - , __ čena institucija, kajti preden se lotiš neke zadeve, moraš na- vedeti, kaj hočeš nare- tančno vedeti, Kaj noecs . diti. koliko bo to kakšne bodo posledice. Najbolj si želimo, da bi izpeljali celotno zadevo vse od idejnega projekta do realizacije, vključno z obveščanjem javnosti. Pri projek- , .Okolja bteno »Mj-j-afr ...Ml mi lo&no zb,- t* je soboška vlada lotila vprašanja mreže osnovnega zdravstva - • • - * občini. Prav zato ker zdravstveno ministrstvo zaenkrat ^^jeina mrežo osnovnega zdravstva takšno, kot je, (er jo je ^i'5lvena zavarovalnica tako pripravljena plačati, je bila obrav-*• Kireže zdravstvenega varstva morda prehitevanje stvari ali '''•tal zavzetosti občinske vlade pri vzpostavljanju mreže osnov-zdravstva v občini. Vsekakor pa je vprašanje mreže osnov-tdravstva kljub temu zanimivo in aktualno zalo, ker o njem vedal tudi ustanovitelj. »Dejstvo je, da jc v mreži javnega zdravstva bolnišnično zdravstvo takšno, kol je, v osnovnem zdravstvu pa je pomanjkanje. To sem izjavila, ker je regijski odbor Zdravniške zbornice ugotovil, da je status quo ustrezen tako za bolnišnico kot za osnovno '**o različna, tudi nasprotujoča si stališča in mnenja. zdravstvo. Kot ustanovitelji smo si drznili to oceno stro- 'Odbor zdravniške zbornice ' “omurje je od izvršnega ,wicl. naj poda stališče ^“■^inreže. Ker bi mi lahko !^3li le stališče, ki bi lahko J n it samo politično, smo (^'^vstveni dom v Murski So-J,'.'; je pristojen za organi-osnovne zdravstvene *eže. osnovne zdravstvene zaprosili, da nam poda sveta skupaj z zavodom, ki ga je občina ustanovila. Mreža nikakor ni stvar Zdravniške zbornice ali drugih organov.« (Mnenje direktorja soboškega zdravstvenega doma, Ignaca Geriča.) In kaj o mreži pravijo na idTavsiveiKin minivifitvu? Na kovno podkrepiti. Mene osebno motijo ocene, da je tako, kot je, dobro, zato smo želeli podkrepiti stališče in ugotovili, ati je res tako ali pa ni. Ugotovljeno je bilo, da niti po obstoječi mreži osnovno zdravstvo ni pokrito, torej je mreža nepopolna. Tu je vprašanje RogaSovec, Prosenjakovce.« (Brigita Bavčar) V mreži osnovnega zdravstva pa je. kot pravijo na občini. pomembno tudi vprašanje priročne prodaje zdravil. Bila naj bi tam, kjer dela zdravnik, torej pri zdravstvenih postajah. Kajti Če bolnik obišče zdravnika v najbližji zdravstveni postaji, po zdravilo pa se mora odpraviti na primer v lekarno v Mursko Soboto, je to le delna usluga. MAJDA HORVAT stanje in pripravi po-7 ° gfaviiactji prebivalstva Ptisataezne zdravstvene do- ( "*)ve Ul ter pomanjkanje glede t. f^ttebc in upoštevajoč na-. ^otavsivcnega varstva. Pred ^^avitvijo mreže bi namreč , 'bieli natančne podatke ^(^^'''taciji ljudi in potrebah, se bomo o mreži i*!« n '^0 odločali.« oaiocau.« (Brigita podpredsednica sobo-sveta) . IteŠltii vlada se Jt ture j mreže osnovnega lotila zaradi priCako-M^^r^gijskega odbora Zdrav-zbornice, da v zvezi s tem Staligče občinske vlade. DiSIca zbornica Slovenije (i ''^threč lotila prav vpraša- , osnovnega zdrav- MoJlUVlJC^rt ZELIKI''" i-jjj tem, ali to sploh sodi 'ciii, ati to spton sooi pristojnost, so mnenja L zaradi P** drugih, je J,J r" ‘M*« J- {liij^^^ftavniške zbornice kriti-' k'® tudi IZ vrst nekaterih / ' ''"Ml 'Mteia krogov. je stvar izvršnega I i j p I prtjovonj z direktorji zdrav- stvenih domov so povedali, da imajo izračune, upoštevajoč vse standarde in kriterije v slovenskem prostoru, Te naj bi sprejel parlament, nato pa bi jih poslali kot izhodišče izvršnim svetom, ki bodo skupaj z zdravstvenimi domovi izde- lali mrežo. Do tačas pa ministr- stvo mrežo. sprejema obstoječo »Ministrstvo nima izdelanega nobenega koncepta, nimajo dokončne vizije. Od nas bi morali pobrati informacije in sugestije, potem pa bi se na nekem nivoju operativna skupina morala lotiti priprave izhodišč.« (Nace Gerič) Četudi zdravstveno ministr- sivo nima pripravljenega Najboljšim pri slovenskem jeziku podelili Košičeve štipendije Spodbuda za v« učenje slovenščine ! fi 5''.SV F I i koncepta nacionalne mreže I zdravstvenega varstva, to še tie I pomeni, da si ga ne bi smeli | pripraviti po občinah, torej ob- I tinskega, katerega osnova bodo predvsem potrebe. Soboški zdravstveni dom namreč že pripravlja osnutek načrta, o katerem bo seveda svoje po- osnutek * ! f"' P- k-. F A'' ■ Iz nastupa štipendisluv šlevanvvci (fotografija: J, G.> Monta je slišati nekoliko čudno, < da je v Porabju možno dobiti .šti-pendijv tudi ra tu, če se nekdo uči V osnovni ali srednji soli slovenski SGP POMGRAD VISOKOGMDNJE d.o.o.____________ POSLOVNO-TRGOVSKI objekt v GORNJI RADGONI (središče mesta) jezik. Za nepoznavalca razmer naj bi bilo tu nekaj samoumevnega, tako kut se pri nas na naradnostnv mešanem območju v soboški in lendavski občini vsi morajo učiti tudi madžarščino, oziroma je v osemletkah dvojezični pouk pri vseh predmetih in poseben model dvojezičnosti uresničujejo tudi na srednji šoli v Lendavi. V Porabju o dvojezičnosti sploh ne moremo govoriti. Slovenski jezik poučujejo podobno kot kakšen tuji jezik, poleg tega pa sc učenci (njihovi starši) lahko odločijo namesto slovenščine za nemščino (na gornjeseniSki osemletki) ali pa za kakSen drug izbirni predmet (v II s 1, f T IM- I- . L I Monoštru). Glede na vse to je še kako spodbudno in potrebno, da se je na^l nekdo (STJEPAN LUKAČ iz Budimpešte, poročen s po-rabsko Slovenko Marijo Bajzek), ki je predlagal ustanovitev Košiče-vega sklada (formalno je on tudi ustanovitelj), namenjen predvsem za spodbujanje mladih pri izobraževanju v maternem (slovenskem) jeziku, V la namen so ustanovili tudi kuratorij KoSiČevega sklada, ki mu predseduje glavni urednik TV-Slovenije Janez Lombergar, sklad pa so gmotno podprli posamezniki in ustanove oziroma podjetja z obeh strani meje. V petek so pripravili v Monoštru slovesno podelitev KoSiČevih štipendij (po 500 forintov mesečno za učence nižjih razredov in po 1000 Zbiramo Interesente za nakup trgovsk^a in poslovnega prostora v novem objektu. - Trgovine, skupno 296 m^ - Poslovni prostori, 152 _ Pč«! ovmo-RTANOVANJSKI CENTER ‘-------vradENCIH/II.faza '^eseme vabimo na informacijski intormace po telefonu 069/21685,32 740 69000 Murska Sobota, ulica Stkana Kovača jo telefon: (069)32 740, 21686, telefaks (069) 32 244 Kaže, da je. to res ena od spodbudnih oblik za učenje slovenskega jerika med mladimi v Porabju. Zlato W jo v ^ovoniji a lahko iSe bolj podprti, iij sioer 1 z deoantimi prispevki za Kekčev ^lad. Njegova številka je 510-047270-6, DTP Batjk Rt, Kossies Alanp(tvfiny. forintov za osnovnošolce od 5. razreda ter za srednješolce), in sicer 47 osnovnošolcem ter nekaterim srednješolcem, ki so posebej prizadevni pri pouku slovenskega jezika. Nagrajenci so v ta namen pripravili dokaj pester kulturni program v slovenskem jeziku, ki ga je na zanimiv način povezoval član kuratorija in učitelj slovenščine v Števanovcih LACl DOMJAN. Če bi vsi tako lepo govorili (tudi peli) v slovenskem Jeziku v vsakdanjem življenju, potem nikomur ne bi bilo treba biti v skrbeh za obstoj Slovencev v Porabju na Madžar- rftem, JOŽE GRAJ V Muri predavala psihologinja in logoterapevtka Kolektivne odgovornosti ni, lahko je le osebna Zaposlene v Muri so povabili na predavanje psihologinje mag. Zdenke Zalokar, specialistke logoterapije in sodelavke dr. Trstenjaka. Vabilo prevateljici so naslovili v obratni ambulanti skupaj $ kadrovsko službo in sindikatom, povod pa je bil, ker se veliko* ljudi zateka k zdravniku ■n pri njem išče pomoč, vendar so vzroki težav, čeprav se le-le kažejo kot bolezen, večkrat drugje. ^tekanje k pijači, hrani in zdravilom ni izhod iz težav, začaranega kroga pa ni mogoče prestopiti brez lastnega angažiranja. Preveč smo razvajeni in pričakujemo, da v te- k predavanja v I I 1 Družina je prostor za učenje rn vajo o smislu življenju. Logoterapevtsko tuičelo do življenja je V spoznavanju smisla, smiselna vsebina družine pa Mora biti, da obstaja in dela za svoje &ane, llarti pa skrbijo drug za drugega, Čeprav v tem času logoiera-pevtska usmeritev, da so osebni-in poklicni iraeresi drugomega pomeria, ne zveni moderno, vendar se vse, kar se zgodi tragičnega, zgodi v družini. Le družina je (isti prostor, kjer človek lahko ima svojo identiteto, je usto, kar je in je tak tudi sprejet. To je najbolj pomembno za otroka, da občuti to samoumevnost družine v sprejemanju družinskih Članov takih, kot so. če otrok izgubi ta prostor, nima več kam iti, kajti povsod drugje je lahko le gost. Logoterapija se torej zavzema za ohranjanje dn^ne in se ne ukvarja toliko Z vprašanji, zakaj, ampak kako iz začaranega kroga razrvanih medsebojnih odnosov. V to pa je treba nekaj vložili, in to v tej psihološki veji imenujejo ljubezen na predujem. Narediti nekaj, prvi korak, ne da bi ga pogo^ab, jaz bom tak, če bo tudi ON postal drugačen. To, ali bo on to storil ali ne, v tistem trenutku ni pomembno, pomembno je, da sem se jaz tako odtočil. Logoterapija torej poudarja osebno, svobodno odločitev v odnosa do soljudi, ne da bi osebni odnos pogojevali s predhodnim odnoso/m S tem odnosom ali ljubeznijo na predujem se poveča verjetnost za izboljšanje medselmjnih odnosov, v dn^em primeru pa se vse vrti v začtuttnem krogu. Logoierapj^ kolektivne odgovornosti torej ne priznava, je ne pozna. Svobodna odločitev za Človeka vedno obstaja, zato za nobeno človeško dejanje ni izgovora v kolektivni odgovornosti. žavah nekdo drug nekaj naredi za nas, ugotavljajo v sluz-D bab podjetja, ki so povabile predavateljico. Gostja je odgo- vorila tudi na nekaj naših vprašanj. »Če bi gledali dejansko stanje v družbi - vsi govorijo o slabem materialnem stanju - jaz mislim, da je na duhovnem področju veliko slabše, da so ljudje v gonji za materialnimi dobrinami; zaradi imeti čim več, so prišli do duhovne praznine, ki se veliko težje pozdravi ali spremeni, kot pa reši vprašanje, kako preživeti. Mene veliko bolj skrbi, kaico danes ohraniti družino, vzgajati otroke za vrednote, kot so dobrota, ljubezen, poštenje, kot pa obdržati delovno mesto ali odpreti podjetje,« - Tisti, ki so izgubili zaposlitev, in vsi, ki se ubadajo s preživetjem, se z vami ne bi strinjali, saj jih vprašanje preživetja zelo prizadeva? »Z njim: bi delila razmišljanje, da je gotovo za njih najpomembnejše eksistecialno vprašanje, vem pa, da si vsak človek, Če je seveda zdrav, lahko najde možnost dela, j Mi smo navajeni gledati delo kot zaslužek, da za to dobiš | denar. Veliko hujše pa je brezdelje in imeti zaslužek. Če gledate danes Ameriko, kjer imajo ljudje denar, idealne uspehe in vse možnosti za Življenje, pa ni zadovoljstva, so pa droga, socialna delikvenca in samomori, V kriznih obdobjih, ko je človek prisiljen nekaj narediti za preživetje, ko ve, da mora preživeti, da mora poskrbeti za svoje otroke in ženo, na drugo ne misli. In to je čisto pozitivno.« - V zadnjem času se pojavljajo številne psihološke smeri, pa tudi skupine in posamezniki, ki obljubljajo, da LojpiEerapjjii je znanstvena vejo psihologije, ki se ukwja $ »nidfHn življenja, temelji pa na eksistencialni analira. Jri opgtsdpljuje človeka kot telesno, du-ševTOJf-in duHQW) bitje. Duhovnost pa pomeni svobodo ČIcKteka, odgovoniošt za smisek ki ga more uFesničiti. 1 bodo človeka pripeljali v duhovni, duševni mir, da bo z njimi spoznal svoj smisel in dosegel cilj življenja. Kaj izbrati ali kje je tu mesto logoterapije? »O teh drugih poizkusih za človeka jaz gotovo ne bom rekla niČ kritičnega. Rekla bom tako, kot je logoterapeviško, da je človek svoboden tn vsak si bo za svoje dobro poiskal tisto pot. ki njemu najbolj ustreza. Za mene je gotovo merilo to, da se živi po vrednotah, poštenih, človeških, humanih, potem načini oz. tehnike niso pomembni. Važen je cilj, kaj hočemo narediti.« MATERINSKI J Majda horvat Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! 1 stran 8 vestnik, 25. novembra 1^ lokalna samouprava Okrogla miza o regionalizmu in lokalni samoupravi Premajhni, da ne bi iskali zavezništev Muiski val in Vestnik sta konec tedna organizirala okroglo mizo na temo Regionalizem in lokalna samouprava. Sodelovali so: državni poslanci Feri Horvat, Ciril Pucko in Drago Šiftar, državni svetnik Andrej Hrastelj, predsednik Skupščine občine Lendava Štefan Cigut, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer Ludvik Bratuša in pomočnik sekretaija za občo upravo Skupščine občine Murska Sobota Franc Cipot, gor in ne obratno, S to ugotovitvijo so povsem soglašali sogovorniki za okroglo mizo. Strinjali pa so se tudi s tem, da je ob čim večjem številu občin in čine, mora vsekakor priti do pokrajine, ki bo prevzela pretežni del stvari, ki so opredeljene v 75, členu predloga zakona o lokalni samoupravi. Si- Čeprav eno brez drugega * more delovati. Sicer se spet zgoditi, da napta«'^'' umetne tvorbe, ki spet ne 1*’*^ zna cer ne vem, kako bo delovala Še nič dokončnega Najprej nas je seveda zanimalo, kako daleč so priprave na sprejem zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi vnesel vrsto sprememb v organiziranje novih občin, pokrajin in upravnih okrajev. »V tem trenutku ne more nihče povedati kaj dokončnega. Vsi vemo, kakšen je sedaj postopek v državnem zboru, ko pričakujemo že tretje branje zakona o lokalni samoupravi, vsa zadeva pa se lahko še obme, kajti nekateri spremljajoči zakoni so pripravljeni šele za prvo branje. O tej problematiki pa ne moremo govoriti celostno, dokler ne bodo imeli vse potrebne zakonodaje. Tako si npr. ne morem zamisliti zakona o ustanovitvi občin, ne da bi imeli zakon o njihovem financiranju ali referendumu. Ljudi na terenu, med katerimi sem bit, pa najbolj zanima, kako bo potekalo financiranje prihodnjih občin in kaj bodo s tem pridobili občani. Ravno o tem pa Se ni nič dorečenega, pa tudi ne o določitvi območij občin itd.,« je povedal Dragu Šiftar. vanje lokalnih skupnosti, razmejitev med funkcijami države in lokalnimi zadevami ter dolo- čitev financiranja lokalnih skupnosti v letu 1993 ogromnega pomena. Poleg tega je posebej poudarjeno uveljavljanje lokalne samouprave in spodbujevalne vloge pokrajin za enakomernejši razvoj Slovenije, Kako lepo se sliši! Toda komisija za lokalno samoupravo, ki ima pripravljen del te zakonodaje in je tudi njen predlagatel, je bila v bistvu imenovana potem, ko vlada meseca maja z ničemer ni prišla pred državni zbor. Ravno maj pa je bil zadnji mesec za lovljenje časa, da bi se lahko vsaj približali zapisanemu v koalicijski pogodbi. In zdaj se dogaja, da nekateri roki za sprejem ustrezne zakonodaje niso usklajeni, bojim pa se, da je tudi slabo usklajevanje med predlagatelji posameznih zakonov. To povzroča, da smo v pat poziciji, kajti nad samouprave, je poskušal osvetliti Feri Horvat. »Čeprav so nekateri že nestrpni zaradi sprejetja zakonov, mislim, daje ob tako zahtevnem organizacijskem, političnem in finančne n projektu neodgovorno hiteti na račun boljših rešitev. Zato je boljše delati temeljiteje, čeprav bolj počasi. Mislim, da tako pomembnih odločitev ni nami «visi» 31. december, možno sprejeti brez visoke stopnje političnega soglasja strank v parlamentu, ne le koalicijskih, ampak tudi drugih. Te zadeve sprejemati z majhno večino bi bilo zelo tvegano, ker potem tudi izvajanje tega projekta ne bo dolgo v praksi. Vzporedno pa je treba pripraviti projekte o lokalni samoupravi in državni upravi ter spremljajoče akte v paketu. Pri tem je iqemno pomemben finančni vidik. Zdaj Še nimamo niti približne ocene, koliko bo ta projekt stal. Zato smo na sestanku odbora za finance, ko smo govorili o zakonu o refe- majhnih enot centralizem moč- nejši, »Ce bomo te majhne ob- - kanalizacija, ki se bo ustavila čine razbili in če ne bomo prišli do dvostopenjske oblasti, se bo centralizem razbohotil bi- stveno bolj. Glede politične pripravljenosti si nalijmo čistega vina, Tam kjer imajo politično oblast, nimajo pretirano na robu druge občine. S tem ko siromašimo občine, jim jemljemo vir. jemljemo neposredno tudi našemu gospodarstvu,« navaja Franc Cipot. »Tačas kaj konkretnega na temo reorganizacije lokalne sa- f s- A 6 r , ll*- i, amp" I rade«'' I nikomur koristile, afiV" i močno podražile vso ' Zavedati se moramo, d* . žava nikoli ne bo tako oigs’*’ rana, da bi dobro gospodan” vse tja do osnovne celic* kalne skupnosti. Pri tem rajo biti ljudje zelo dot*® pravočasno obveščeni. ..... lokalni^ pa tudi osveščeni o moupravi.« Sedež okraja ni kljočna vprašanje Ic- ! i •id* m V pat poziciji Zadeve, v katerih se je znašel državni zbor, je skušal pojasniti Ciril Pucko. »V koalicijski pogodbi je o lokalni samoupravi zelo jasno napisano, daje sprejem zakonodaje za obliko- sprememba ustavnega zakona, o čigar vsebini - vsaj tistega dela, ki se navezuje na uveljavljanje lokalne samouprave - ni potrebnega soglasja. Po mojem mnenju ne bi mogli biti v slabšem položaju, kot smo,« POSLANCI IN OBLASTNIKI ZA ISTO MIZO - Pogovor je rendumu, od vlade ponovno navrgel vrsto koristnih idej, ki bi jih kazalo dosledneje upoštevati pri njihovem nadaljnjem delu. Fotografija: NATAŠA JUHNOV zahtevali, da predloži finančno oceno tega projekta. V zvezi s tem je tudi reševanje gmot- . .. nega položaja novih občin. Če velike želje, da bi pnslo do to vprašanje ne bo rešeno, sprememb čim hitreje. Tam, kjer nimajo oblasti, računajo, da slabše, kot je, ne more biti. Neodgovorno je hiteti na račun boljših rešitev Gospodarski vidik, brez katerega si ne moremo zamislili učinkovitega delovanja lokalne bodo velika razočaranja in bodo zvodeneli osnovni cilji reorganizacije občin.« Brez finančne avtonomije občin ne bo šlo Ob vsem tem je gotovo veli- kega pomena določanje vsaj enega izvirnega prihodka ob- Drago Šiftar. Tu ne moremo stoodstotno trditi, da so na eni in drugi strani povsem za hitre spremembe. Mislim pa, da je premalo, če bi skušali kak projekt v parlamentu izpeljati le z 52 odstotki glasov poslancev,« je povedal mouprave, razen da se skušamo vključevati v razprave in posredovati svoje pripombe ter imenujemo komisije oziroma odbore in uredimo svojo bilanco premoženja, ne moremo reči. Zdi se, kot da bi vsaka vas hotela imeti svojo občino, po drugi strani pa so mnenja, da se zdajšnje občine ne drobijo. Ena od nalog je tudi gospodarjenje s premoženjem občine. POSEZONSKA AKCIJA AGROOSKRBE MARIBOR Čine, kajti brez finančne avtonomije si je nemogoče zami- Sijati učinkovito delovanje no* Če jemljemo občinam, OD NOVEMBRA 1993 DO JANUARJA 1994 PRODAJAMO SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN PO UGODNIH CENAH OROBNOPRODAJNA CENA BREZ DAVKA ANTRACOL 70 Wp 1/1 1.084.65 DROBNOPROOAJNA CENA ANTAACOtCU 1/1 905,00 ANTRACOL COMB11 /11.703.10 APOLLO 50 SC 1/1 BAYCOR,WP251/1 BAYLETONSP4 1/1 BASAGRAN V1 DP SASAGRAN 6001/1 BOOMEFEKT1/1 CUPRABLAU 1/1 CALIXIN 1/1 CAPTAN WP 50 1/1 PINUS D1THANEM45V1 D1PTERX SL801/1 DELAN SC 0,10 DODINES651/1 EUPAREN WP1/1 EUPAREN CU 1/1 FOLICUR250 1/1 GOLTIK1/1 GESAPRIM WPS01/1 8.481,90 5,123,00 1.249,50 1.337,70 2.940,00 1,302,00 418,70 2,572,50 1.048,95 998,55 1.478,40 831.60 2.839.20 2.871,75 2.174,55 6.002,85 3.334,80 737,10 BREZ DAVKA PVRAMIN FL1/1 PROMEPIN1/1 RON1LANFL1/1 REGL0NE141/1 SENCOR 1/1 SENCOR0,10 STOMPEl/1 SIMAPINT-501/1 TAROT25g USTINEXSP& 1/1 VOLATON 0-5 1/1 BELO OGLJE 1/1 CHROMOREL P1/1 CIATRALCSZ 1/1 1.764,00 883,05 4.410,00 1.361,85 7.479,15 1.197,00 866,25 586,95 4.247,25 2.639,70 300,30 436,50 338,00 1.246,00 DICUFLOUIDMPC1/1 1.150,00 HARMONY75 DF15gr. 1.899,45 KARATHANE WP1/1 KARATE EC 1/1 IMPAKT1/1 LEBAVCID 1/1 LADDOK1/1 MESUROLFS1/1 MESUROLFS0,2 PIRIMOR1/1 1,627,50 3.297,00 3.003,00 1.774,50 2.278,50 6,268,50 1.880,50 7.608,30 DIKOCID 1/1 EKALUXEC1/1 EKALUXEC0,2 MOČUlVO ŽVEPLOVI PRIMEXTRA5001/1 PBIMEXTRA500 20/1 PROHELANT1/1 RADA2IN WP501/1 RIDOMILM21/1 689,75 1,865,00 451,40 247,70 996,45 947,10 1.029,00 867,30 2.036,60 SVSTHANE FLO 6 1 /1 2.872,80 SVSTHANE^ 121/1 SANDOFANF1/1 SVSTHANE E 0,10 SANDOFANZ1/1 TREFLAN EC 1/1 VITAVAK 2000.2 4.361,30 3.651,50 567,00 • 1.867,30 1,575,70 487,60 ZA VSAK DAN PLAČILA PRED IZTEKOM AKCIJE DAJEMO 0,18% BLAGAJNIŠKI POPUST, TO POMENI, DA DOBITE OB TAKOJŠNJEM PLAČILU NA ZGORNJE CENE PRIBL. 14% POPUST. VIŠINA POPUSTASE DO 31.1.1994 ZMANJŠUJE ZA 0,18% NA DAN. NA VAŠO ŽELJO VAM BOMO KUPLJENA ŠKROPIVA DOSTAVILI NA DOM. AGROOSKRBA MARIBOR 1.0. 62000 MARIBOR, VODOVODNA UL, 7 TEL. 062/303-738, 301-781 h.c. FAKS 062/303-435 AGROOSKRBA, VAŠ ZANESI^ SPREMLJEVALEC Na izziv, da se politiki f f-e i tomeru in Gornji Radgoni kregajo o sedežu prihoth^l upravnega okraja, Ludvik Bratuša takole: I števafi je treba zelo pomep^' i zgodovinske, etne^ j etične, gospodarske i” turne vidike, zaradi lahko pride do kakove^ ■ oblik take organiziranost'- , nimo, da je pristop poslancev, po katerem je I upoštevati predvsem to, I že bilo, in to, kar fe I nadgrajevati, po mojetp^i pragmatičen in najmanj ,tll flikten. Po prvi predviden skupni okraj mera in Gornje s tem da so naši dogovan^^^. in Gornje s leni ua su iian v«.- nj *' možem in Plujem dane ravni, da se bomo * znali zelo dobro org v okraj, ki bo kot lota dovolj velik kot je nekoč že bil- isJtf rekel ljutomerski srez,*‘;‘"jj i nekoliko predaleč tj pak ljutomerski * tudi funkcionirat. k«'' vprašanje sedeža J®” razprave, ne gre 4**' vprašanje. Če si znali urediti, tako Na hitro se da ugotovili, da je i__,--------- -- „ v zadnjem obdobju kar precej vprašanje. Ce premoženja občin enostavno .................. prešlo na državo. V naši občini lekija ponovno vih občin! To je bilo naslednje iemljemo tudi gospodarstvu Ptesio na državo, v nasi oocim leKija ponovno C izhodišče za pogovor. »V ok- j® okrog 8 tisoč hektarov gospodarsko med viru komisije za lokalno samo- Naslednji sklop vpraša ij, ki kmetijskih zemljišč. Zami- vezala, potem ne upravo je imenovana posebna ““o P*’ dotaknili, je zadeval šljamo si, da bi del rent od teh Sanje, kako si skupina, ki se izključno uk- konkretni položaj občine, »Po- kmetijskih zemljišč vendarle upravne funkcije « j vari a s tem vorašaniem So na buda za lokalno samoupravo je moral biti izvirni prihodek ob- njimi občinami- . .J . F J - ------o.: --------:------v„.- ^VCZO^,^ kot povezovanje sfer, ki lahko kot e dobri poti, toda vprašanje je, v kolikšnem Času bodo spo- priSla v glavnem iz središča. Pri tem je nastal problem, da so se čine. Da ne govorim posebej o zahtevah, da bi se ta zemljišča enostavno vrnila v upravljanje občine in bi država dobila le manjši delež. S* tem bi sobni izdelati prave kriterije, obrobne občine začele prebu-To pa je v mnogočem odvisno J®*' zahtevale izenačitev tudi od politične pripravljeno- '' Sloveniji, V preteklosti smo sti. Ce je pripravljenost za poli- tične spremembe, se lahko za- - U ' u 1 deva hitro uredi in predstavi dosegali v naši občini, kar velja novim občinam omogočili nor- tudi za celotno regijo, nekaj malno življenje, sicer bodo javnosti. Pri tem pa je gotovo velikega pomena, kako doseči visoko stopnjo političnega konsenza,« pravi Ciril Pucko. Po mnenju Andreja Hrastelja ne bi bilo treba iskati lastnih modelov, ampak prevzeti preverjene modele od drugod, ki bi se jih dalo prilagoditi našim razmeram. »Ne vidim težav, da se javne porabe na prebivalca nekaj let začeli spreminjati za- . ______2_____________222 22 kone in sistemsko politiko,« je stvu odrezani od sveta, ker ni dejal Štefan Cigut. V Sloveniji. S tem smo bili v bi- vijo.« Pa še mnenje =" ^4^ guta: »Če bomo pp' upravnih okrajev, P 5 ^ polovica sedanjih ® j|jn (LStlll različico so razprave v bilo možno za naložbe nameniti toliko sredstev, da bi lahko normalno razvili gospodarsko Najslal^ so umetne in negospodarsko infrastrukturo. Zaradi tega smo zaostali in v zadnjih treh letih po sprejetju nove zakonodaje o javni porabi smo se približali sloven- tvorbe niso zajete kot zadeva ne bi mogla v najkrajšem Času izpeljati. Poleg tega škemu povprečju, ki znaša pri- pa vsak zakon, ki ga sprejme državni zbor, ni statična zadeva, kajti lahko jo dopolnjujemo. Glede stroškov pa se ne strinjam, saj v ustavi piše, da moramo zadeve izpeljati, zakoni se napišejo in stalo bo, kolikor bo pač stalo. Da pa bi bili ti stroški čim manjši, je od- bližno 90 odstotkov. V nobeni Zanimive so misli Ludvika Bratuše:»Kadar se pogovarjamo o lokalni samoupravi, zaznamo dve močni struji. Ena je tista, ki hoče vztrajati na od slovenskih občin pa v tem preživelem, druga pa skuša obdobju niso namenili toliko denarja za naložbe kot v naši občini. Zato smo naredili ogromno projektov. In zdaj je najti razvojno pot. V Ljutomeru smo se o tem veliko pogovarjali tudi v občinski skupščini in krajevnih skupnostih. verjetno od nekod prodrla Navdušujemo se za drugo razlt- ideja, da se taka občina ukine, s čimer ne bi imela več takih možnosti in finančnih virov. Po visno od reševanja tega vpraša- nja.« Takoj je sledila replika drugi strani pa se mesto razvija drugače kot podeželje. In Če od Ferija Horvata: »Govoriti, naj stane, kolikor pač stane, si Slo- najodgovornejšega venija ne more privoščili. Slovenija je danes med državami, ki ima največji delež stroškov javne porabe in v brufo domačem proizvodu. Ne smemo vi- deti 1e uvajanja, ampak nadaljnjega Sterna.« delovanja tudi si- Od spodaj navzgor in ne obratno Vsekakor je lokalna samouprava zelo pomembna za graditev države navznoter. To pomeni. da se uspešna država lahko gradi le od spodaj navz- človeka v državi ne moreš dobiti odgo- vora o prihodnjem financiranju občin, zlasti o virih zanje, je odločitev toliko težja. V 54. členu predloga zakona sicer piše, kateri naj bi bili ti viri, če pa jih spremenimo v številke. čico. Iz dosedanjih izkušenj, ko je lokalna samouprava funkcionirala, vidimo, da so stvari tekle dokaj dobro. Seveda je bil nekak politični interes, da se je to spremenilo. Splošno mnenje je, da nikakor ne smemo privoliti, da bi se nekaj zgodilo v paketu in od zgoraj navzdol. Država mora biti v službi lokalne samouprave, kajti od tega mora vse drugo navzgor. Če bomo imeli občine to pomeni v našem proračunu v Ljutomeru, Veržeju, Križev- en odstotek občinskih prihodkov. To je namreč davek od premoženja. na mnogi veliko stavijo, pobrali pa ga cih pri Ljutomeru in ne vem, kje še vse, potem mora biti vsa katerega druga organiziranost podre- bomo. lahko Sele z uvedbo nove davčne politike, to pa naj bi se zgodilo šele konec prihodnjega leta. Če pa že pride do delitve na majhne ob- jena temu, da bodo imeli ti občani vse možnosti za prihodnji razvoj. Ko se o tem pogovarjamo, ljudje pogosto začno mešati pojme, kajti uprava je eno, lokalna samouprava pa drugo. Tudi v naši občin’. se, zakaj ne bi P' Lendava upravni Jno- gospo^t^Z ____... racionalnost žavo ni smoOTU-okrajev naj bi bil^ * občanu naj je ' ničevanje njegovih P vile take iz narodnO' dika in Ali bo prevladala ■ ac:z;i,a, ko se opravnih okrajev vilu sedanjih obda z nandnimi posleda^'.' bo prevladalo pravnih različica. treba videti dvoje,^^ Ski, drugo pa, kaj SKi, drugo po, Ijati. Z vidika. možno obvladati iz Ljubljane. Čim tem manj vph*9 > imele na politike. Mi srn® r regija štirih občiti P projektih ' Prekmurje m katerih -L skupaj f ramo iskati "Sem prostora, pomembne pa j reVP . ' .Ti- katerih gospodarske, -in mednar odn® r MII-*' ► S jf'" stran 9 J® vestnik, 25. novembra 1993 kmetijska panorama V« Predelava teče, plačila zamujajo Letošnja zima, ki je nepričakovano ZKodaj pokazala zobe, P presenetila tudi kmetije e. Ti lam iiro glavnino načrtovanih jesenskih del sicer opravili, vendar “^skalerim le ni uspelo pospra- ves lelošnji pridelek. Trenutno je nepredelanega le še okoli 15 odstotkov letošnjega pridelka, medtem ko so doslej predelali že 180 tisov ton sladkorne J® 'IM vsega pridelka. Pomurski bi pesa, k Ptideinvalci so letošnji pridelek gom, pro| P w>dkorne pese sicer pospravili, pripeljane 4' J® veliko ostalo na sproti pre( pese. Strah pridelovalcev, da bi pesa, ki je ostala pod sne- letošnji pridelek g«m, propadla, je odveč, saj količine v tovarni lili' iiil* ID- (Iltt )i( jjB SA V tovarni sladkorja v Or- ••■ežu, je zadnje sneženje ovijalo predvsem prevoz slad-»orne pese v tovarno, vendar sproti predelujejo. Že pred spravilom letošnjega pridelka so napovedovali, da bo pridelek nekoliko slabši, predvsem po kakovosti, saj je suša tudi na tej poljščini -* j/VeJV T »VTailM/, TV«u«a J- b.1 I ■ 1. ^BMavljajo, da bodo predelali opravila svoje. Nehtij čez 4(r ton so je pridelali v povprečju Meliorativno ali I /1 iit jiS’ 8li» [po- J* Slif-k«]' eri^ tiiil' M'' I Podpore zelenjadarsbu ohranjanje: in razvoj taetijstva ter pridelave *4ane so v Sloveniji name-''Ifina posebna intervencijska sredstva. Eden od na-hienov teh sredstev Je tudi ' Jpodbojanje deficitarnih ■ “Cjavnosti, med katere gotovo spada tudi ze-leniftfjarofiTz, Pridelava ^njadarstvo. II i' ,ifi> Ift’ (UT ^nr )((■ CM' tjii f yr' fi' ())■ pr Jtr >''’i 13/' na hektar, nekoliko slabša pa Je bila digestija. Zlasti na površinah, ki niso bile pravilno poškropljene in jih je prizadela cerkospora, se jc vsebnost sladkorja precej zmanjšala, do zmanjšanja pa je prišlo tudi zaradi ponovne vegetacije, saj je sladkorna pesa po jesenskem deževju začela ponovno rasti in rast je trajala vse do prvega snega. Količinsko smo tako sicer pridelali nekoliko več slad-kome pese, vendar pridelek sladkorja zaradi tega ne bo večji. Pesa, ki sojo pospravili nekoliko prej, je namreč vsebovala več sladkorja, pri poznejšem spravilu pa se je vsebnost zmanjšala in tako v povprečju ne dosega niti 15 odstotkov. Tisti, ki so sc letos odločili za pridelavo sladkorne pese, pa navkljub vsemu niso razočarani, saj je to poljščina, ki zagotavlja primeren dohodek, najpomembnejše ob vsem pa je, da s prodajo ni težav. Tudi planila so doslej prihajala redno, nekoliko pa se je zataknilo v zadnjem času, ko je prišlo do krajših zamud. Ob začetku spravila so v tovarni obljubljali, da bodo pridelovalci prvi de1 plačila prejeli v 15 dneh po oddaji pridelka, v zadnjem času pa je priSio do krajših zastojev in plačilo zamuja za kakšnih 10 dni. Izključne krivde za to v tovarni ne prevzemajo, saj se zatika pri zagotavljanju bančnih sredstev, pa tudi državne rezerve niso pravočasno prevzele sladkorja. Da bi v tovarni sladkorja v Ormožu kar najbolj izkoristili predelovalne zmogljivosti. bodo po končani predelavi sladkorne pese ponovno predelovali rjavi sladkor iz uvoza. L. KOVAČ Dovoljenje za namakanje kmetijskih zemljišč ■ ■ rediti, ker zahteva veliko teh- založno gnojenje Marsikateri vinogradnik se kljub težkim časom za vino- gradništvo odloča za obnovo starega vinograda oziroma za 'Ttnin je v Sloveniji še preveč eksten-saj je tržna pride-organizirana le na ^°li 1.000 hektarjih, pa * ta je največkrat kot ''Itvska pridelava brez “^trezne tehnologije in ^isna od vremenskih t^žmer. Da bi spodbudili J^Sanizirano in tehnolo-izpopolnjeno pnde-?***■ so v ministrstvu za *hietijstvo in gozdarstvo pripravili predlog za JAedbo finančnih inter- J^ncij tudi pri pridelavi v'^''rtnin. Podpore bodo ?^enjene za gradnjo ob-J^ktov za pridelavo vrtnin 'f za nabavo ustrezne , preme. Namenjene bodo ® objektom s pokrito postno od 200 do 1,000 T^^ratnih metrov, po-naj bi znašala 400 to- ’ po kvadratnem me-O medtem ko naj bi na-strojev in opreme so-.nancirali do 50 odstot-j,?* predračunske vrednosti. L. K. ft^ "BEBB' P 4 /J /7? 7, Vj 5 .f r; j t, l' ' l®'' V zadnjem Času se veliko govori o namakanju. O tem razmišljajo posamezniki in tudi država, ki pripravlja zakon o namaka-nin Namakanje ni samo ukrep proti suši, je predvsem tehnološki in ekonomski ukrep, ki zagotavlja zanesljivo in kakovostno pridelavo. Namakanje posega tudi v prostor - okolje, zato moramo imeti (si pridobiti) dovoljenje za namakanje. Ker se zanj zanima vedno vee kmetijskih pridelovalcev, želim na kratko opisati postopek ki jc potreben za izdelavo in pridobitev potrebne dokumen- namakanje ni enostavno na- tacijc za namakanje. Kmetje, ki Že namakajo ali ki bodo namakali kmetijske rastline, bodo slej ali prej morali imeti za namakanje LO- KACIJSKO, GRADBENO IN UPORABNO dovoljenje, ki ga izda občinski upravni organ, pristojeri urejanje prostora. Dovoljenje bo potrebno zato, ker jemljemo vodo iz okolja (podtalnica, vodotoki) in je poraba vode omejena. Dovoljenje je gradnjo vodnja- za potrebno za . kov, črpališč, akumulacij, pa tudi za namakalni sistem. Če bo država sofinancirala za pridobitev fi- zasnova (tehnična zasnova, izvedba, tehnološka in ekonomska utemeljitev in predhodno vodnogospodarsko mnenje). Idejno zasnovo in tudi projekt za namakanje izdela za to dejavnost registrirana projektantska firma skupaj s kmetijsko svetovalno službo {ali drugimi strokovnjaki agronomi), ki projekt (načrt) tudi pošlje v recenzijo. Ker so postopki za pridobivanje in izdelavo potrebne dokumentacije zahtevni in tudi dragi, priporočam, da posamezni kmetje na določenem območju naročijo skupno izde- ničnega in tehnološkega znanja in izkušenj ter je uporaben le malokateri. Zato priporočam, da naročite projekt pri za to usposobljenih projektantskih podjetjih, ki tovrstne načrte že izdelujejo, to so predvsem vodnogospodarska podjetja. Nekaj izvlečkov, kaj mora vsebovati naložbena in tehnična dokumentacija: namakanje, je nančnih sredstev potrebno predložiti recenzijski komisiji načrt, ki vsebuje tehnično izvedbo, tehnologijo in ekonom- ski izračun. Praktično pa je ajprimerneje, da se najprej iz- dela in pošlje v recenzijo idejna ip woyo NOVO N&TO lavo projekta (naložbene in dokumentacije). tehnične V prihodnosti. Če bomo seveda intenzivneje namakali, velja razmišljati o t.i. namakalnih skupnostih. Iz dosedanjih izkušenj pa moram opozoriti, da projekta WOVO MOVO MOTO rtOVP MOVP H&tffl NOVP d.0.0. Strukovci 23a, 69265 Bodonci, tel. 069/49195 Podletle la pro1zvo •o 0) CQ O >N O •O Ob proslavi 10-obletnice bolnišnice leta 1903 je bila izdana tudi brošura, iz katere je razvidna tedanja organizacija bolnišnice s pravili poslovanja in finapciranja. Direktor bolnišnice je bil zdravnik, v upravnem odboru so bili dosmrtni člani iz vrst prekmurskih grofov, sodnikov, veterinarjev in drugih velja- ambulante, v pritličju je rentgenski oddelek, v I. nadstropju pa prostor za hemodi-alizo in endoskopijo. V kletnih prostorih i n terni-stičnega bloka so laboratoriji in transfuzijski oddelek, v pritličju, v prvem in drugem nadstropju interni oddelek. sklene krog bolnišničnih zgradb stavba z otroškim in infekcijskim oddelkom, Okrog bolnišnice je veliko prostora za njen prihodnji razvoj. Poteg bolnišnice sta Sola za zdravstvene delavce in dom oskrbovancev. * kov z odločbo szombatheyske £ županijske oblasti. v tretjem pljučni. Na nadstropju pa jugovzhodu Sedanje zmogljivosti bolnišnice in obseg opravljenega dela v letu 1992 O. Bolnišnica v letu 1993 Bolnišnica ima sedaj 9 oddelkov in skupne medicinske oddelek postelj Število število sprejetih bolniških bolnikov ter službe. tehničnovzdrževaine Oddelki so razporejeni v štirih stavbah: v kirurškem bloku sta v kleti fizioterapija in sterilizacija, v pritličju so specialistične ambulante za kirurški oddelek z ortopedijo m urologijo ter očesni in ušesni oddelek s sprejemnimi prostori in urgentnim delom, med operacijskim blokom z anesteziologijo in reanimacijo v I. nadstropju je lekarna, nad njo je v dveh nad- 1. kirurški 2. interni 3. ginekološko-porodniSki 4. pljučni 5. infekcijski 6. otorinolaringološki 7. očesni 8. otroški 9. reanimacija bolnišnica Skupaj; 104 120 84 43 40 28 25 60 8 512 stropjih kirurški oddelek. v IV. nadstropju pa sta ušesni in očesni oddelek. Ginekološki oddelek je v stavbi na jugozahodu bolnišnice. Z veznim hodnikom je povezan z operacijskimi prostori v kirurškem bloku, V vezni stavbi med kirurškim in internističnim blokom so v kletnih prostorih specialistične intemistične 4300 3716 3842 896 1824 1211 779 1997 . 307 18872 V ambulantni dejavnosti je bilo 54654 prvih in 63886 ponovnih pregledov. Hemodi-ahzje bilo 5816. Leta 1992 je bilo v ambulantah opravljenega dela za 1926628 točk z indeksom 110,7% glede na leto 1991, v hemodializni dejavnosti pa 542674 z indeksom 112,6%. Obseg opravljenega dela je bil v hospitalni dejavnosti v zadnjih letih dokaj stabilen, oskrbnih dni 34934 40071 povprečna ležalna doba v dneh 10,78 pavpiečna letna zasedenost oddelkov v% 9U 91,2 23496 12981 13057 8695 6222 13805 1884 155140 6,12 14.49 7,16 7,18 7,99 6,91 6,14 8.22 76,4 82,5 89,2 84,8 63,0 62.9 64.3 82,8 v specialistični dejavnosti pa ugotavljamo stalno naraščanje. Kadri 31. 12. 1992 je bilo v bolnišnici zaposlenih 765 delavcev. Za nedoločen čas so bili 704, 31 za določen čas, pripravnikov je bilo 30. Struktura zaposlenih 31. 12. 1992 •ns I Dedek in babica Dedek in babica krasen sta par! Ob zimskih večerih se z mano igrata in vmes veselo klepetata. Babica skuha si sladkega čaja, dedek pa raje se z vinom pogreje. MATEJA PODLESEK. 3. r OS Puconci * * ♦ Hitro so leta minila, polna so sonca in lepih spominov. Je dolgo življenje, polno trpljenja, polno veselja in hrepenja. Lasje so že sivi, je zguban obraz, polno je vnučkov priilo že med nas. Bodite ie zdravi. trenutke drugje. trpljenja sreča v prihodnje naj spremlja vas le! KLAVDIJA SUKIČ, 6. b OS Grad i Pl »I Ki ki (K Pravljice so tudi za odrasle Zazvonilo je in veselo smo stekli v knjižnico. Najp{®J smo si ogledali razstavo o bratih Grimm, ki jo je pripravila knjižničarka. Te dni je namreč minila 130. obletnica smrt’ Jacoba Grimma. Nato nas je učiteljica nas je popeljal" v svet pravljic. Prebrala je odlomek o osličku, mi pa srno je morali nadaljevati sami. Odločila sem se za srečni konec. Ko je zazvonilo, sem pomislila, kako zanimiva je bna današnja ura in kako hitro je minila. Spoznala sem tudi, d pravljice niso le za majhne otroke. Rada hodim v knjižnico, kajti knjige me zelo zanimaj®: Vem, da se lahko iz njih veliko naučim in si obogatim svo) besedni zaklad. KARMEN NOVIČ, 5. b OŠ Turniscč pustite Struktura zaposlenih 31. 12. 1992 1, Zdravstveni delavci - od tega zdravnikov 2. Zdravstveni sodelavci 3. Administrativni delavci 4. Tehnični delavci Skupaj: Med tehnične delavce so štete strežnice na oddelkih, zaposleni v kuhinji in pralnici ter drugi tehnični delavci. Omejen vpis (numgrus cla-usus) na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki vse obdobje po II. svetovni vojni ni bil usklajen z razvojem zdravstva v Sloveniji, težje delovne razmere ter politično podcenjevanje zdravnika in njegovega dela so imeli katastrofalne posledice za raven zdravstvenega varstva v Pomurju, .V ■iS število 474 79 9 49 233 765 % 62,0 10,3 1,2 6,4 30,4 100% letih je prav tako vplivala na delovanje zdr stvenih zavodov. Ogromna finančna sred- stva, ki smo jih vlagali v zdravnike (4-letne specializacije z 2-ietnim bivanjem v Ljubljani), so zaradi njihovega odhajanja sproti odtekala v druge države nekdanje Jugoslavije. Brez določene stalnosti zdravnikov pa je zagotovo težko organizirati in izvajati kakovostno zdravstveno varstvo. Struktura zaposlenih z načinom vodenja zdravstvenih zavodov v Sloveniji v zadnjih Ob koncu sedanjega voja bolnišnice bi rad p®® ril, daje vsaka bolnišnica živ organizem, ki « stalno prilagajati in J® ' napovedati razvoj. V tem nutku bolnišnica Se ninja vite lastne patohistološk® javnosti, ki jo nujno buje. Gradnja skladišč katerih drugih nih objektiv pa bo morala počakati na bolj spodarske razmere. raz- tre-raz* d«' tre- T. zadovoljstvom labko k It dj k Ki til Vi r' »t k >et. I »S tjj ti lili! hi h Ife Ki o '1 N I 1 t PriMUlME Avtitrijto ^IkgitBiiiirKkKi MaiA NEOELJ* Z zadovoijsivuiii ugotovim, da so Pomot čas kazali veliko zavz®’ voljo za dograditev svoj® nišnice, to pa je ^'1pffli murje veliko večji napor kot za druge venije. Pri gradnji kiru bloka je sodelovala t^^ -j, venija s sredstvi, ki združevali za j ic® v zdravstvu v enaki vi j^gib pri gradnji nekaterih regionalnih bolnišnic. Organiziraiiost bolnišnice in pomurskega zdravstva Med redkimi obf® . jc bolnišnicami v naši bolnišnici v »tozdiranja« uspelo ol . < legenda bolni Sme cr V zdfovstvem dom • ambolaniči A zdravstvena posrop ■ a LENDAVA organizacijsko oci tako da je bila ena organizacija, zdruŽeit^niDf lovno organizacijo skega zdravstvenega i pl’' bile še ne org3n'';,jz v katerem so L... činske temeljne orga® zdravst^^a fč- ■ sprejetju nove zakon®^jjfra' stopile iz te oblike org osnovnega varstva, Zavod za medicino in higie®® murske lekarne, ki nosti. ‘(nadaljevanje pf' K ti b h. h ^1 'i J* t Ji V iS ^stnik, 25. novembra 1993 stran 11 kulturna obzoija v Se vedno dobri možje Stitje pesniki, ki so leta 1953. izdali pesniško zbirko z naslovom ^sitii štirih, založba Mihelač pa jo je letos ponatisnila, so imeli Ne^ek, 18. novembra, v grajski dvorani v Soboti literarni večer. 75’^č, Zlobec, Menart, Pavček so se pokazali takšni, kakršni so itt so, kajti poezija je umetnost, brez katere in s katero se lak, kakršen si. P^ček je pesniško tako po- itoien. j., navdušujoč, ve- kot je v pesniških očeh po-'‘flski fant. Se mu kar pozna, >nia dandanašnji velik vino-v rimskem svetu bi pisal o prevračanju koZ. na paši, zorenju groz-jn take reči. Edini je, ki je , Pssmi recitiral na pamet, je malo pokukal fJ’ji|?O- potem pa spet ves <"H govoril na izust - če to '‘ja ii 'hA ■ 6'.’'V P® timsko! na ravno polje, polje, kjer žito cvete, h!i pod prsti bilke šume, tnj zemlja odpre, (Fe- Zlobec je rekel, da ni lepšega kot pohujševati mladino in je temno in kot lovec gledal izpod čela, lasje pa so mu po preči na sredini glave padali, kakor mu vedno padajo. Ne pripoveduje se zaman, da je Zlobec med vsemi največji osvajalec žensk, ker ima v resnici licentio poetico za ljubezensko poezijo. Nobeden v tej zvrsti ni tako dober. Lepo je srečati dekle, le bežno kje na cesti jo spoznati; Da poželiš si, a roke ne moreš ji v poznanstvu dati. (Srečanje) Kovic je najbolj občutljiv, najbolj ranljiv pa najbrž tudi. Tako po videzu nekako spominja na Jesenina. Če bi v poeziji veljala kaj miljejska teorija - sicer pa mislim, da velja - potem bi se zanj lahko reklo, da je po izvoru pač najbiižji panoskemu svetu in da se mu v pesnjenju to pozna. Je to svetobolje? Za majhen denar je pod oknom zapel tisto lepo o sinjem galebu. Za nekaj petakov je lajno vrtel rta (Lajrtar) tretjerazrednem pogrebu. Imamo razlog, da vztrajamo pri gornji opredelitvi poezije - da je to umetnost, brez katere in s katero se ostane tak, kakr- šen si. Ce povzamemo odgo- *i. j^J^^hart se Je vedno nekaj -ijri bodeI, vsaj v pesmih, W je. driijtača pa je is-"hdomušen, včasih sko-naturalističen. No, ko se L_ 'Skorajda*-, je to zgolj efe-- I”- samo zato se tako !piKl ati.il ■ ■ o ■ » RJtSs: sv |S s. ■;vi, naturalizem v pene vem kakšna kvali-, L [i^ai pri Menartu ne gre L ’k slogovni naturalizem, jj”*' naturalizem je vsebin-sproščujoč, prazprav '’nih Katerikoli val pokaže, k),,, ^up surovih šal, kdo ščuva in kdo laže- kiu. ■ h O| '^^ada o radiu) r, Ji t: V Na svojem mestu Veliko sem doslej povedal, se nikoli nisem sprenevedal, mnogo sem tudi bral, oh vsem pa - nesebično delal. Pa tudi prekipeval in bil na svojem mestu; če sem kdaj počival, sem bil podoben vzhajajočemu testu. Saj sem hotel z vami skupaj: naglo, kvišku in napre;, vendar pa ste nekje zastali in skesano za mano pogledovali, ko jaz ustvarjalno in vsestran- 5^0 sem dramil svet in vzgajal mladino boiansko. Novice iz kulture '>1 kulturo SEPARATIO. tfiJcn je neslišno izšla revija za ----------- hd Poskušala iiiti ie udu leto Izšla je tako neslišno da za njen 'dh, ^0 niti njeni najožji sodelavci oziroma izd j J V netlAno kot ie uri-' so io tudi predstavili - kar sreoi il aranžma a Glasbene mladine Slovenije (pisano da^n '''■'itli niti njeni najožji KOI JC »o aranžmaja Glasbene OO v..rt.5 .... ..m...i 'povedano predstavitvijo). ‘iSit. S n i i:z ir a^;.' V'' S rt. . vore, ki so jih skušah na 10 vprašanje dati pesniki, bo to kratkomalo še najbolj držalo. Kovič je ob izidu zbirke teta 1953 napisal, da si je to sicer lahko zafnisUti, »toda teže je odgovoriti in nemogoče je povedati«. Zlobec je menil, da je to dvoje strasti: ljubezen in pesem. Kaj je ljubezen? Odgovor je v njegovi poeziji, kaj je pesem? Odgovor je v njegovi ljubezni, Za Menarta je poezija »tisto neizrekljivo «nekaj», kar se izlije iz srca, otrdi v črke in se spet omehča v svojo prvobitnost, ko pride skozi oči in moŽ- gane v drugo srce. »Iskal sem odgovor: kaj je poezija? - in ga nisem našel, * pravi Pavček. Ob pesmih iz zbirke so brali tudi novejše, tudi najnovejše. Kar seveda nič ne spremeni pri deftniciji njihove poezije. Morda se je spremenilo to, da so včasih, ko so tako brali naokrog po deželi, po literarnem I večeru ostajali dlje pokonci. . 5 kupico v roki, kot so rekli. j Saj to pa je tudi poezija. Stefan smej v Del govorečih in pišočih je tako kulturen, da se more v celoti prečistiti z izražanjem v slovenskem jeziku, zato se skušajo izgovoriti it! izpisati Se v .tujih jezikih. V tujkah, v latinščini, angleščini," francoščini. Izhajajmo iz ne tako neutemeljene predpostavke, da se vsak govoreč in predvsem pišoč človek izraža iz notranje stiske,. če ne gre za bie-feijs. ^to mu je pof-(rebno dati pravico, da to stisko spravi iz sebe v ti-* Štern zvočnem izrazu, ki mu je s svojo onomatopijo v najve^ olajšanje. Saj ni res, da bi vsi to delali zgolj iz postavijaštva. Prav gotovo pa taki, ki so izražanja v tujkah zmožni, niso največji grtrfjaiji sloveaS- čine. šsm Za zeleni jezik (50) v prejšnjem sestavku, ki je nekoliko dlje obležal v predalih uredništva Kulturnih obzorij, smo omenili letošnje zborovanje slavistov v Celju in napovedali, da bomo natančneje osvetlili okroglo mizo o položaju slovenščine danes. Na to temo je bilo v zadnjem Času porabljenih kar precej pisalnih in tiskalnih trakov in seveda ni naključje, da o njej govorijo tudi slavisti in da govorijo prav v tem trenutku. Nove politične razmete in novi položaj Slovenije v mednarodni skupnosti so namreč tudi slovenski jezik postavili v nov položaj. Iz tega spoznanja je izhajala tudi voditeljica okrogle mize dr. Breda Pogorelec s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki so se ji za omizjem pridružili dr. Dimitrij Rupel, predsednik Odbora za kulturo. Šolstvo in šport pri državnem zboru, dt, Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, mag. Inka Štrukelj, predsednica Društva za uporabno jezikoslovje, mag, Majda Ka-učič-BaSa, sociolingvistka, živeča v Trstu, prof. Samo Pahor, javni delavec iz Trsta, in dr. Domej z avstrijske Koroške, Pogorelčeva je ugotovila, da se je med Slovenci ponovno obudil občutek ogroženosti slovenščine, in dodala, da takšen občutek ni ustrezen temelj za jezikovno načrtovanje, S stališčem, da takšen občutek ni ustrezen temelj za jezikovno načrtovanje, se je mogoče strinjati, vsekakor pa bi kazalo to sicer iracionalno občutje temeljiteje premisliti, kajti brez dvoma izvira iz premnogokrat nekontroliranega, nerazumnega, celo kaotičnega gospodarskega in siceršnjega slovenskega vključevanja v t.i. Evropo (primer Safti in podobni!). Naslednja misel iz uvodnika je bila, da bo treba preseči občutek jezikovne neprestižnosti, ki pesti mnoge Slovence in vodi v jezikovno malodušje ter je brat občutku jezikovne manjvrednosti. K temu lahko dodamo še misel, da se tudi vprašanjem mednarodnih pritiskov na jezik (v mednarodni diplomaciji, politiki, gospodarstvu, trgovini itn, slovenščina nima enakega statusa kot npr. nekateri drugi jeziki!) in vprašanjem toleriranja/dopuščanja drugega in drugačnega (poleg avtohtonih manjšin živijo v Sloveniji tudi ekonomski priseljenci, begunci ipd !) v prihodnosti ne bo mogoče izogniti. Vsekakor našteto predstavlja dovolj razlogov, da je v strokovnih krogih prevladalo prepričanje, da moramo Slovenci na novo premisliti položaj slovenščine v novih domačih in mednarodnih razmerah. Ali drugače povedano: potrebno je pametno, skrbno in odgovorno jezikovno načrtovanje ter oblikovanje temu ustrezne jezikovne politike. To pa seveda ni le stvar jezikoslovcev, ampak je interdisciplinarno področje jezikoslovja, prava, sociologije in drugih ved, tudi jezikovno osveščene širše javnosti, V naslednjih zapisih bomo podrobneje predstavili najzanimivejše razprave iz okrogle mize in jih pokomentirali, tokrat pa naj zaključimo z drobno opombo k organizaciji le-te. Čeprav njen namen - po zagotovilih voditeljice - ni bil razpravljanje o (jezikovnem) položaju slovenskih manjšin, ker da bi bila za to potrebna posebna okrogla miza, pa je vendarle nenavadno, da so »pozabili« prav na predstavnike porabskih Slovencev. Seveda ne bo nič pomagalo, če to dejstvo pospremimo z dvema retoričnima vprašanjema, pa bomo to le storili. Navsezadnje so retorična vprašanja prav za to. Torej: je skrajni slovenski etnični severovzhod res tako daleč, da ga sama sebe polna središčna zavest ne more zaobjeti? Ali pa bi bila podoba položaja manjšine, ki bi ga predstavili povabljeni porabski Slovenci tako porazna (tudi v primerjavi s Slovenci v Italiji in Avstriji), da bi zahtevala takojšnja dejanja, ki pa jih - kakor lepo kaže primer Razkrižja - tam, kjer so vzvodi za to, niso sposobni? Žal tudi ta primer kaže, da za znatno več Slovencev, kakor običajno mislimo, velja misel iz okrogle mize, da so meje naše nove države postale meje naše zavesti. kulturni koledar I FRANCI JUST Film za sadilce rožic v zimskem času « V petek, 19. novembra, je bila v soboški palači zavarovalnice Triglav odprta razstava Jo- " žeta Horvata-Jakija Direktor Triglava Rudi Cipot je govoril o sopotju podjetnosti in umetnosti, razstava sama pa priča, da so danes zavarovalnice in banke tisto, kar so bile nekoč cerkve in fevdalni dvori. Ker to mecensko, sponzorsko m še kakšno dejavnost mora vedno nekdo opravljan, če je pač ne opravlja država, kakor se je to doeaialo v socializmu, je to či- J 1 LA,: ,, rn iP l|iy T --- - v . Sto”v' redu. Kaj v redu, to je nepogrešljivo. Umetnost od tega glavne dobrobiti še ni užila. V čem je namreč prednost, če so pokrovitelji sodobni centri finančne moči namesto nekdanjih, vključno z državo? V tern, da je med bankami, zavaroval rtiča mi normalno in nom^sto . Cerkev, fev- M - hišami s polnimi mošnjami konkurenca. ‘ -■ in država so to delali pokroviteljsko m z utencijo Sil- “®ti, da n.ii VSI iujalni umetniki dobijo nekaj^ I 01 H precej po vrhu, ker donatorji '^ntu^ejo med I o' bo dal več. Lojalnost se več ne zahte . ®tniku Jakiju je govoril Vlado Sagadin- . g!; t.Nluuje izšla knjiga dr, Tineta Logarj« S» iti.p”-’’'' je prav toliko, kot je knjiga tudi ste j "artčnega govora, ki so v fonetični r p hf:i ?l'Bi tudi v priloženem zvočnem zapisu. ^oviirr. več tud # slovenskih na;ečm^f"P^‘" 1 vSih'® ilustracijo prekmurskega narečja11 Gornjiic, ru južnem koncu Prekmuna, iz Nedel.ee m i 'S.i^fičko? _ ’ia Slovenska na- Ameriški mornariška pehota (marinci) so najtrši in najelitnejši tod vojske. Ameriška kinematografija se pogosto potrudi, da bi to postalo znano vsemu svetu. Film Zadnji dobri moge, ki so ga pretekli teden prikazovali v soboškem kinu, bi lahko bil zgolj to in nič drugega. Se eden od propagndnih filmov. Pa ni. Ne zato, ker bi bil kljub temu kaj drugega, marveč zaradi dialoga med, recimo jima, militaristom in mirovnikom. Zgodba je preprosta. Marinci morajo biti hudičevo iztrenirani, imeti morajo do peta globoko vsajen občutek pripadnosti, ker kaj pa se lahko zgodi, če je potrebno pomagati ranjenemu, smrt ti je pa takoj za ritjo! Vojak iz mehega testa bo pobegnil. Vojak Santiago ne zmore napornega vežbanja, zato zaprosi za premestitev. Si mislite! Naj ga kar odpustijo in s tem ogrozijo njegove sovojake v kakem drugem rodu vojske! Ne, to ne gre, raje ga obdelati z »rdečo kodo«. To pomeni, da ga je potrebno trdo prijeti, ga premlatiti in sploh, pa ga bo že minila lenoba. (Mimogrede, zakaj ima ameriški marinec, ki je mevža, latinskoameriški .priimek!?) Pri tem ga po nesreči ubijejo, vendar se to ne sme razvedeti. Nekajkrat me je imelo, da bi kar Sel iz dvorane. Skoraj že dolgočasni filmslti citati. Enkrat se v njem med drugim namigne na film Ime rože, v katerem je šlo za raziskovanje nepojasnjenih zločinov v neki samostanski knjižnici v srednjem veku. Na osnovi tega je mogoče pričakovati, da se bo tudi v tem filmu dogajalo dramatično zasliševanje, prepričevananje in tako naprej, To se pozneje v resnici zgodi, a ne tako ostroumno in dialektično kot v Imenu rože, ki je bil pač posnet po istoimenskem Ecovem romanu. Drug filmski citat: Tom Criuse si polaga palico za basebal tako počez po ramenu kot James Dean puško v filmu Gigant, Dialogi stereotipni, mestoma že kar patetični. Tako gre, dokler ne pride do prizora, ko tožilec mirovnik (Cruise) izzove polkovnika militarista (Nicholson). Potem začne polkovnik govor, ki bi ga morali pokazati vsem za telebani m mirovnikom. Govor oziroma zagovor, ki ne spremeni izteka filma, polkovnika velja za krivega, ker je dal ukaz za rdečo kodo, ki je vojaški zakonik ne predvideva, nasprotno, velja za prepovedano. Tako je tudi prav. Seveda ga ne obsodijo, ker sistem mora delovati in povrhu resda ne moreš obsoditi države, O lem se, je sikal polkovnik, na banketih ne govori, toda za to, da lahko ljudje tam mirno pijejo in sploh lahko vi, ki reči ne poznate oziroma jih nočete poznati, uživale svobodo, je potrebno, da nekdo nekoga drži na muhi, da se ljudi tepe in šikanira. Za vas je vse to surovost, napad na človekovo doslojanslvo in kriminal. Brez le svinjarije v ozadju vsakega lepega in urejenega videza bi bito Že zdavnaj drugače. Tožilec je dober fant, toda polkovnik ni nič manj dober. Lepo se je iti tolerantnost in civilne pobude, toda naj nekdo pove, kaj bi naredili tisti, ki so zasedli Metelkovo, če bi se kaka tolpa odločila in jih Slo malo pretepst! Zahtevali bi red, tisti red, proti kateremu nastopajo na svojih banketih. Stefan smej Razstave MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate plastike 11, mednarodnega bienala male plastike. Razstava je odprta do 29. novembra. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih zavarovalnice Triglav razstavlja Jože Horvat-Jaki. GORNJA RADGONA: V knjižnici pri Ljudski univerzi si lahko ogledate likovno razstavo akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta do 26, novembra. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava del likovne kolonije fundacije Rembrandt in Radenske, Razstavljajo Matjan Gumilar, Sandi Cervek, Zmagu Jeraj, Zdenka Židu in Lojze Logar, Ogledale si jo labko do 20. novembra, vsak dan med 10. in 13. uro ter ob sobotah med 15. in 17. ure. Od novembra je ob nedeljah zaprto. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja slikar Adolf Pen. LENDAVA: V grajski galeriji razstavlja svoje fotografije Hagv-mas Istvan, rojen v Novem Sadu, živi in deta pa v Prekmurju. ' LENDAVA; V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zol- |U. tana Gaborja. Na ogled pa je tudi stalna razstava Oioris, ki jo posoja soboški muzej. LJUTOMER: Akademska slikarka Milena Usenik iz Ljubljane razstavlja svoje slike v galeriji Anteja Trstenjaka. Dela bodo na ogled do 18. decembra. Kino PARK H0WARD0y KOT, film, ki je dobil po literarni predlogi Oskarja, si lahko ogledate 25, novembra ob 19 uri ° Romantičen film SOMMERSBV si lahko ogledate 25. novembra ob 17. un ter 26., 27., 28.in 30. novembra ob 17. in 19. uri Igrata Jodie Poster in Richard Gere. DAn’ ?** P® »' boste lahko ogledali film PROSTI Din r. JI. --- luiii rnuiui RAD, Je zgodba o povsem vsakdanjem Človeku, ki stopi na not nasilja. Izšli so Zaletenci in čas je za spor na literarni ravni Pri Pomurski založbi je izšla knjiga o prekmurskih Butalcih z naslovom Zaletenci. Avtor knjige je Bogdan Novak, ilustriral jo je Franc Mesarič. Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 18. uri v sejni sobi zavarovalnice Triglav v Soboti. Če naj bo izid knjige dogoidek, potem mora biti sporen dogodek ali vsaj dogodek, ki napoveduje spor. Zato Beltinčani, pozor! Zdi se, da so Zaletenci .tisti, ki niso poznali kose in ne mačke, ki so se kopali v lanu, misleč, da je morje, in ki so počeli Se vse druge neumnosti, kar sosedje goždiča, ki se imenuje Sloparca,., vestnik, 25. novembra 19^ 4 stran 12 ne zgodi se vsak dan Na letališču Kai Tak v bližini Hongkonga se je zgodil nenavaden dogodek. Letalo tajvanske družbe je namesto na pristajalni stezi končalo polet kar v pristanišču. Pilot je zaradi močnega Mini humoreska Premoč mladih Sram naj nas bo! Danes mladina ne ceni odraslih. Radi kritizira/o ali se celo posmehujejo navadam odraslih. Prezirajo njihov način oblačenja, razmišljanja, njim priljubljene zabave in njihovo glasbo, hle marajo starejšim priljubljenega reda in pravil, ki jih postavljajo. Toliko raje pa imajo vse razvade in pregrehe odraslih. Radi kadijo, pijejo, preklinjajo, kvartajo, lenarijo, ulivajo mamila, priljubile pa so se jim tudi seksualne navade in razvade odraslih. Tako bodo tudi sami postati nesimpatični odrasli, mladina, ki jim bo sledila, pa bo sprejela le njihove razvade in pregrehe. Borivoj Repe Lassie ima petdeset let Poročilo o zadnjih raziskavah spolnosti je skorajda nemogoče pisati, če se prej ne soglasimo o nekaterih izrazih. S koitiranjem bomo tukaj poimenovali tisto dejavnost, ki velja od vseh človekovih za najbolj intimno. Opravljata jo ženska in moški, ženska in ženska, moški in moški. Koitiranje med istospolnimi izhaja iz ho-moerotičnega nagnjenja. Če je med ženskami, se imenuje lez-bištvo, med moškimi je pede-restija. Vulva je celoten ženski organ. Monogamija je spolna zveza enega moškega in ene ženske. Tabu je tisto, o čemer se ne govori. Avtoerotika je Spolni nagon, ki se je ''*^ odtrgal od evolucije ssj druge živali koitirajo san-' iskal Sr v določenem času - je večstransko zadovoljitev, čelo se je skakanje čez »Ni jih Se bilo sram, niso finali jezika in ponosa,« Fisherjeva,« zato so se ka* koli odkradli V grmovje s nerjem, ki je bil pri roki Takega svobodnega 1)“^^ zenskega življenja se je . v šestih milijonih let odvw Tesno se je zahomata! ? nogami jo. se obdal s . gnusom in moralo ter iz 5^** ljubezen s samim seboj. Nami- Lassie, junakinja številnih televizijskih oddaj, ducata filmov, l, ________ __________J___________________ __________________________p______ risank in celo radijske oddaje, je stara 50 let. Okrogel jubilej bodo ali virtualni seks je spolni jalao stezo. Poročajo, da žrtev ni bilo, nekatere od 292 potnikov slavili z novim filmom, ki naj bi v kinematografe prišel spomladi z ", ’ C "' j pa so morali zaradi poškodb vendarle prepeljati v bolnišnico. prihodnje leto, nastal pa naj bi tudi kratek življenjepis prijazne “evnih m drugih vzdražljivih škotske ovčarke. V resnici ima dobrodušna Lassie z zvestim pogledom vse možnosti, da dočaka še večjo starost. Seveda slavljena živalska filmska zvezda ni ista psička, ki je leta 1943 nastopala v filmu Lassie se vrača. Vendar pa je slava ostala S v družini. Prvi Lassie je bilo v resnici ime Pal in vse druge ’ naslovne junakinje so njene neposredne potomke. Tako je Pal i praprababica osme Lassie, zvezde najnovejšega filma. neuija, ki je divjalo nad mestom, »spregledal« in zgrešil prista* odnos z računalnikom; na za- »pregnal žival«. Toda ta bolna zgodč*jj enoženstva, tako pravijo sl / kovnjaki, se je začela Sele I te dvej 2imi nej epadnolo« Viite* $i lahko predstav* yate, da ženska na fotografiji tekmuje za : mtss zveneč naslov 1 Vietnama. V tej deželi imajo pač svoja merila, kaj vse mora znati lepa ženska, in tako je v okviru tekmovanja za naslov najlepše vsaka udeleženka morala dvigovati tudi uteži. Nimamo podatka, ali je tista, ki je dvignila največ kilogramov, tudi postala miss. Be1ekot fiDusid sekejrd, Cdrnoj gon se ne seKcjr-Ajo» Tan pod se raaprestrejo pr*t€, pa čakajo ka fudne veter-, slive stepo* Ka pa či veter ne tudne'’ so ji e Qnda je slaba letina" pravijo tajno dole. k a o i p i J' t a 1 i »" ril smo pa preveč haklavi. o^s pe nap«0A.)O čiri pa si na tsrige trpimo* pa želodec trpi, dva n a j sterriik i j nakapjemOi te se med sebof ps Zdravstvo je v mevoli* meditacije, pa plajbe* pa iterp smer moremo ležati, sv e J ijv|€f te mi J Pd z no Pd te Iščemo živeli. gresilčki pa 11 mislimo, sprobavamo Tcjdi ka js naJbDLtk^e vraatvo k a mo navske naslednje doj mrou. Lejpa lejta so pa dočakali J emau J e pen z ion ist1, žtere jej stare nad 70 lejt» keden pozvala soborka Krajevna skupnost na mnougi prej tri J i sl avnostn i. obid hotel Diana v Soboti* Jako llpou so za nje prpravilij od srcčolova* sakte leto pozabi J o do hulturnoga programa, [i r peri«iort,isti gluji. Tak pa Dzvotpnje narihtano. organ i 2 a tori, ka so ne j vse sdiTio vSi majo sakie leto na glas muziko, pogučavat i, iigiij k a vsakodnevno ne srečavajo. la bi se gostje nemrejo med sebof se rad i , Penz ion ist i nikdar nemajo časa- Belekof sousid pa se ni predpognjevon na ^pancejr. ka je je Gbspbud Gr-lec od plejmuzlke pa ma te dni Njemi pa Jeni oba z Belekpn £eatitava* pa kak je lejko tak Ougo Jdržo pod jarmpn?: ndči* 1 popodne i tak sploino Un ide ■f r-dj , zlato poroko* ga pij tava Diouii, »u o I 1 4- Ja- Li i K c A T-v, /i kt. Pražena »Lucy« in njen partner. Pri vsaki priložnosti skočila v grmovje, tudi z drugimi, če je tako naneslo. mestih se pritrdijo žice in posredniki dražljajev, od tipalnih do vohalnih in vidnih. Kratka zgodovina razvoja človeške spolnosti. Naša skupna človeška prednica, tako trdi danes večina strokovnjakov, je bila 106 cm visoka »Lucy«. BLucy« je drugo ime za Evo. Bila je temnopolta, hodila je pokončno, osramja ni imela zakritega. Bila je prva med sesalci, ki ni imela določenega paritvenega časa. Bila je »stalno pripravljena na seks«, pravi ameriška antropologinja Helen Fisher, Zakaj je bila stalno za? Zato - tudi to je seveda domneva - ker je svoje potomstvo dojila štiri leta. V teh letih je težko prišla do hrane. Kaj ji je drugega preostalo, kot da je moškega navezala nase tako, da je ves čas kazala znake pripravljenosti za koitiranje. I, 10000 leti. Seks je f sen in skorajda preji V srednjem veku so na prepovedanih in zapisali Se riganje, I-it*: .1 i I il 'l xvGxde vam kažeja mljaskanje in druge pojave. zdaj Te prepovedi in zdaj začenjajo »Samo vsak deseti čen v postelji,« iT>eoy°/| štvu za racionalno P’**’? v Miinchnu. Spolno stvo se VlIlJU- jt" zmanjšuje, tekajo v avtoeroliko ■ I Jackson se med ] jdvivd^jij sv ijiov I drgne po hlačnem _____I___ __ — J,..,. ...------- p, Madona pa po hribčku (zunanji del Čedalje pogosteje ljudje spolno srečo tudi šljenimi partnerji, s računalnikov. Za p^^^^ ii lahko izbereš kogarkoli ' po s/*’ 1 t ! i OVEN Ona: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo nisi delala nikakršnih težav? Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor bo težja pot do njega. Pa tudi ra zdravje bi lahko malo bolj popazila, saj se ti lahko kaj hitro maščuje. On: Obeta se ti enkratna priložnost na področju tvojega hobija, zato je nikar ne zamudi. V začetku delovnega tedna pa se raje posveti predvsem denarnim zadevam, ki jih že dalj časa prav nesramno zanemarjaš. LEV Ona: Nikakor ra moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš Izvedela Informacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbllžanja. Pazi, da re boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico. On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in li predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal - in to upravičeno. Ona: Pripravi se na resnično presenečenje, ki spremenilo tvoje dosedanja občutke do moškega spela-ti bo povedal nekaj zelo lepega, ti pa mu ne boš verjela- ti bo. KaKs^i On: Raie dvakrat premisli, preden se boš odločil za konkretno dajanje. Poslovni sestanek bo sicer minil 1 :i 't 4 STRELEC rezultatov. KonKretno dejarije. rosiovni sestanek □□ sicer nurm razburjanj, vendar tudi ne bo prinesel kdove kakSrib iti rezultatov. [ I BIK Ona: Ce tako želenega vabila Še nekaj časa ne bo, stori prvi kotak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki pa bo prinesel, tudi nekatere prijetne posledice. Toda vjarašanje je. katerih bo večl On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo sicer kaj hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna se ti bo odprta neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ. DEVICA Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bito poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno podobno razpoložen kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, to pa je odvisno samo od tebe. On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se tl obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezana z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal dobrd idejo. Ona: Neka novica te bo zalo presenetila, saj bo tako neveijetna kot razburljiva. Družba čaka samo j# zato se potrudi ir izpelji svoj delež račrta. Nekdo 'a časa opazuje. On: Spoznal boš, da si v bistvu šale na začetku po* in on: Spoznal tx>s, da sj v Distvu seie na zaceiKu g p še vse pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo । veliko pomagal. Potrebno pa bo Se veliko dela, preden KOZORfIG začeli kazati pravi rezultati. Ona: z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo, ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali že ni čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate ^meni vsak dvojCka poslovni izziv. Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti Še vedro ponuja precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni nobenega razloga, da ti ne bi ugajala. Kdor je zadovoljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegal tistega, kar si želi. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj Časa sledijo tvojim včasih TEHTNICA celo smešnim avanturam. VODNAR Ona: Prosti čas boš posvetile svojemu nekoliko zanemarila prijatelje, predvsem pa svojega ki ti bo to le stežka odpustil Koristilo bi vama krajše P ivojeg9P%X I L-zailA I v tujino. On: Skrajni čas je.ža, da se tudi tebi posreči majhen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju. . । stvari s pozitivna strani. Poslovni partnar te bo rašil s kom ir kako preživeti prosi konec tedna. RAK Ona; Tvoji namigi bodo preveč pozofni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljubezenska veza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je tu! Ona: S sprenevedanjem ne boS dosegla ničesar, zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In predvsem: kdor ni zadovo- । Ijenzmajhnim.velikegavredenni.Pnčakovanopovabllopabo A prišlo za las prepozno. , On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fanta- ( stično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela karseda nor konec tedna. Nikar na odlašaj, saj ti lahko v na- ŠKORPIJON sprotnem marsikaj uido. OnaiVšečsinekomu.kiiedovoljreseninzrel.daPij,;^ osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko zanimivo. Osrečila boS takn sebe in osebo, ki ti bo v pr' Se marsikaj pomenila. On: Ni dovolj samo Imeti zdravo pamet - potrebov I pJ, tali uporabljati. Vsi okoli tebe so ie zdavnaj obupaiu •__________________.1______________'_!*j n ..:*•* AAskl l9 ' RIBI znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že idavoaj---------- vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid. Raje se posko* pogledati stvari realneje. i }S3 vestnik, 25, novembra 1993 stran 13 za vsakogar nekaj tatu «( ant il 2r piit P* jU« Kiti-J8l^ ute nit' t((F sek ivi* sur I Glasbene lestvice lestvica najbouših sedem skladb na murskem valu nstsnm v ' CRY1N’-Aerosmith Ž HERE WE go - Stafcka Bo T TWOSTEPSBEHIND-DefLeppard L W1LD WORLD-Mr. Big 5- GO WEST - Pet Shop Boys J THE KEY THE SEGRET- Urban Cooki e Collective '• SPaCEMAN - 4 Non Blondes EREDLoGI: >• ALLABOLITSOUL-HinjJad L PD DOANVTHINGFORLOVE-MMtLoaf L IFICANT HAVE YOU - Kim VVildc JIUHSKI VAL lestvica SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE ' VELIČASTNIH L hiša NASPROT' sonca - Peter LovSin in Vitezi obložene mize angeli Živijo - Edvin Fliser L Vinska TRTA-Orlek , bila JE NOČ ZA NAJU - Aleksander Jež ; VSE, kar ŽELIM-Alenka Godec ? Krila METULJA-Metu!] ' VSE, KAR IMAM-MojcaPavlič •^EDLOGI: £VEZDA mojih SANJ - Duo Presslige ‘ECHNO BUM PLANET-Čudežna pi>Ua •ftRojA - Pop design ^TVICA NARODNOZABAVNE GLASBE “eRsCakon, cekron pa z MARELOF 1 Kako premagati glavobol - 'I s® M i Jesenski gozd kreatoiji prenesejo ne samo v barve oblačil, ampak tudi modnih dodatkov, kot so pasovi, nakit. Prvi so običajno usnjeni, lahko pa v kito spleteni iz drobnih trakov. V trakove lahko oblečete tudi že oguljeno leseno zapestnico - prenovljena bo in videti nekaj posebnega. i I ’■ hej, dekle-Štirje kovači * mornarska - Igor in Zlati zvoki 4 ^VENIJA NAJ BO JUTRI LEPŠA-Ans. Lojzeta Slaka ’■ ^DENČEK-Ans. RudijaBardorferja ’ Veter je napisal PRAVUJCO - Ans, Tomja Verderberja Čebula - vir zdravja A 7. j ČEBLIŽNJEGA rad imaš-Ans. Avsenik SPOMIN NA PRVO LJUBEZEN - SaleSki fantje PREDLOGI: ' sinko moj - Am« Franca Miheliča Y ^BKAHAMKA-Ansvl>rerod kodni kraj - Vokalni kvinte! Ajda ^»jvne Itnpoiic pu^c do četrtka, 9, septembra 1W3, na naslov; Murski ■ Slovenska 41,69000 Mnrsita Sobola, za glasbene lestvice. r Kupon št. 47--- isujem za skladbo: 8 I ® tuja tlomača ' 'v f": I jj* (im, Narodnozabavna 7 I ! l i i i n I f (j. “■ Ifl priimek ter naslov L- u r S»m, ODMIK OD iANOLESKI '6(2' normal. .£5*^ Pravega If ’ IT. PESNIK (1T»-179? 51 1.VI p; 4' 8’ #1 t Ifld -.J9. ■ DARILNA 4— CVETLICA TUJ DVOGLASNIK I I 1 S SL TBl Ste vedeli, da so stari Egipčani najraje jedli surovo čebulo, Grkom pa je pomenila vrelec zdravilnih moči? Veste, da obstaja na stotine vrst čebule in da lahko s to zelenjavno začimbo obogatite prav vsako jed. pa bo izgubila večino ostrega okusa, dodali jo bomo lahko k omakam in jedem, kjer ta okus ne sme prevladovati, manjkati pa tudi ne. Svežo, neoprano čebulo Poznamo suho. rumeno, sladko, rdečo, srebrno, ru- meno spomladansko... če- bulo, vsaka vrsta zahteva dru- I gačno gojenje in uporabo, vse I skupaj pa SC v kuhinji podre-Ijajo nekaterim pravilom: Najdlje bomo ohranili suho ----- I Cebulos tanko lupino, ki Selesti ----- I kot papir. Če čebulo prere-■----I žemo, lahko neuporabljeno I polovico premažemo z ma_____ I slom, zavijemo v alu folijo in ' ■ J spravimo v hladilnik. Dolgo bo ostala sveža, že v enem dnevu lahko shranimo v plastične vrečke in bo v hladilniku trajala kakšnih pet dni. Čebule ne lupimo in ne režemo vnaprej, ker hitro zgubi aromo. Vedno jo tudi sesekljamo ali režemo na posebni deščici. Receptov, kako rezati čebulo, ne da bi pri lem točili solze, je ničkoliko, naj vam zaupamo Sc tegale: režite jo poleg »živega ognja«, na primer plinskega plamena. Vsak želodec čebule ne prenaša, vendar sc ji zato ni treba odreči, ugotovite le, v kakšni obliki vam ne Škoduje. £ HRAN SCE V JUŽNI ITALUl I UMRLEGA, ŽARA : BIKOV IGLAS PRISTANI- 'POSODA ■ .ZA PEPEL 1 I MAM*_ IBnai^ DEL :NAKLO-NJENOST, pristaS OVENIZMA NAGiuE. Banska NOST pokaMiMA 10 .■J ' 30 SKUPINA, DflUSCINA GLAS, ZVOK RAHLO JAJČNO PECIVO » SESTAVIL H marko Bnapast HcelTna KNJIGOVODSKI RAČUN JOKASTIN SIN IN MOŽ (EDIP) OBDELO-VALHJ DEL KMETME ;| Šahovska RGURA (LOVEC) OLIVER CROMVFELL _____14 LOVUENJE AM. RLM. GRALKA (MARISAl 11 MENJAtlJE h KONCNIC PflI SAMOSTALNIKIH — J I I 1 20 'KEMIČNA SNOV. REAGENT 29 MORSKA IPENA ' DELAVEC. KI KOPIJE. REKA V GANI 9 ZASTAREL IZRAZ ZA IMPULZ, SPODBUDO I 28 33 I J 1 I 7 ,'Ai. rk AMERIŠKI SATIRIK BUCmVALO 34 ZA POLTON ZNIŽAN) TON -E« GLASBENI ZNAK NAD NOTO TUJE ŽENSKO IME SLOVENJ gledališki IN FILMSKI IGRALEC RIMSKO ŠTEVILO TISOČ Sest DAH VrEMU_ BDGer, žlico rdeče sladke paprike. Zrezke rahlo potolčemo, solimo in popramo. Na vroči maščobi jih naglo popečemo iti jih vzamemo iz kozice. Na isto maščobo vržemo drobno sesekljano Čebulo in rahlo popražimo. Zrezke položimo na čebulo, prilijemo zajemalko vode in jih pokrite dušimo 15 minut. Očiščeno zelje narežemo na bolj tanke rezance in ga razgrnemo čez meso. Nato solimo in potresemo z rdečo papriko. Prilijemo približno 2dcl vode, dobro pokrijemo in pri nizki temperaturi dušimo toliko Časa, da se zmehča. Jedi ne mešamo, le kozico večkrat potresemo, da se jed ne prime dna. Pazimo, da se tekočina ne izsuši. Po potrebi prilivamo malo vode (sicer tudi zelje oddaja tekočino). Ko je meso gotovo in zelje zmehčano, jed premešamo in dodamo lonček kisle smetane. Ko zavre, odstavimo. Jed mora biti gostij ata. Zraven ponudimo krompirjev pire. Namesto svinine lahko pripravimo jed tudi s perutnino ali govedino. Od vrste mesa je odvisen Čas dušenja. EDEN OD BANtUJ. SKIH JEHKOV EOMI ZASTOPNIK SESALCEV, KI LETA OSNOVNA MERA IBSENOVA SOCIALNA DRAMA 1 6' lAVtOMD-Ibilska ■oznaka ■ reke ■OBLIKA ■ RASTUN-Iškega ■stebla TOVARNE JEKLA EBLAIffER —' - WCi4b—I 26 I I -fe- ______32[ ZNAMKA ODLIČNEGA FRANC. KONJAKA PANČEVO OZEK KONEC POLOTOKA ANGLEŠKI OSEBNI ZAIMEK (ONA) I 13 12 16 EDEN OD SODNIKOV V GR. PODZEMLJU ITALSKI NOVČIČ (ANAGRAM: lESA) ZLajE VRSTA MATEMATIČNE KRIVUUe 27 GRŠKI BOG SONCA jgEtili PROGRES Sp. enklava v MAROKU I SOSEDNJI I . I 23 17 a 36 24 I I ■ KRATICA TELEVIZUE PfllPRAVA ZA RAZENJE KRIŽANKA ZBOR CERKVENI (nagradna 2l[._ NEKDANJI CimOENOV AVTOMOBIL 25 3 NAGRADNA KRIŽANKA GESLO vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov; PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota. Rešitve pošljite najpozneje do 30. novembra 1993. NAGRADNI KUPON št 11: Pravilne rešitve bomo nagradili: 1, nagrada, blago v vrednosti 25.000,OOSIT 2. nagrada, blago v vrednosti 10.000,OOSIT 3. nagrada, blago v vrednosti 5.000,00 SIT Pokrovitelj križanke je podjetje VARIŠ, Industrijska cesta 4b, Lendava. Izdelava vseh vrst radiatorjev in razteznih posod. stran 14 vestnik, 25. novembra 1993 » podlistki Iz župnijskih kronik: Hotiza (53) f Ko so se okrog 1920. leta v Veliki Polani pripravljali na gradnjo cerkve, 50 omenjali tudi Hotizo, ki naj bi se priključila novonastalemu občestvu. Hotižani pa so se 1924. leta odločili drugače: sklenili so, da bodo razširili ladjo vaške kapele Srca Jezusovega. Rečeno storjeno in nastala je cerkvica, nekaj let pozneje pa samostojna župnija. Rojstev trikrat vec kot umrlih , ; j_._, —L— , . . A , - duhovnik in sedanji župnih Viljem i z novimi liturgičnimi predpisi obr- Tloris v obliki križa V Načrte za povečavo kapelice cerkev, posvečeno apostoloma sv. Petru in sv. Pavlu, je naredil gradbeni mojster Josip Aschlaj iz Lendave. Tloris ima obliko križa, to pa predvsem zaradi dozidave kriznega prezbiterija v dolžini 12,5 metra in 4 metre v širino. Tako je cerkev brez stolpa dolga 20 metrov, Zgradili so tudi manjšo zakristijo, Povečava kapele v cerkev 1924, leta se Je lepo posrečila. Posebnost cerkvene stavbe so gotski podporniki z romanskim okrasnim vencem okoli strehe. Pokrili sojo z eternitnirai ploščami, zvonik pa s pločevino. Nekaj let je bil glavni oltar tisti, ki so ga imeli prej v kapelici, torej oltar Srca Jezusovega, leta 1927 pa so dali izdelati v delavnici Ivana Sojča v .Mariboru nov glavni oltar, kije še zdaj. Na levi strani oltarja je relief Kristusa, ki izroča ključe sv. Petru, na desni je relief spreobnrenja sv. Pavla, v sredini oltarja pa je slika na platno, na kateri sta upodobljena sv. Peter s ključi in sv, Pavel z mečem in knjigo. Pred tem oltarjem je novejši daritveni oltar, ki je v skladu njen proti ljudstvu. Prejšnji glavni oltar Srca Jezusovega so pozneje dali v desni del cerkvene ladje, v levem delu pa so 1928. leta postavili nov Marijin oltar, ki je v romanskem slogu in z bogato ornamentiko; je iz smrekovega in lipovega lesa ter pozlačen s pristnim zlatom. Hotiška cerkev nima fresk (stenskih slikarij), ima pa v dveh okenskih nišah sliki sv. Florijana in Jožefa delavca. Na koru pa je že od začetka harmonij. Torej ni klasičnih cerkvenih orgel, V cerkvi so postavili prižnico in spovednico v letih pred drugo svetovno vojno, V cerkvenem stolpu so trije zvonovi; 120-kilogramski, ki je ostal od prejšnje kapelice, 226- in 470-kilogramska zvonova pa so kupili 1954. leta od župnije ČrmoSnjice ska maša v madžarskem jeziku. Spomini na Vladimir Škerlak organizacijsko delo v Prekmurju Minister za prosveto je bil - kolikor se spominjam dr Ilija Sumen-kovič - zelo izobražen in kulturen človek Rekel jč, da zaradi denarnih težav ne more obnoviti niti gimnazije v svojem voljlneni okrožju Ohrid - Makedonija je takrat veljala za »južno Srbijo«. Obljubi! je, da se bo »prema moguč-nosti« zavzel za našo akcijo. Čez nekaj časa je prišel odgovor: »Za otvaranje novih razreda niti ima mogučnosti, niti potrebe.« Klub je akcijo vendar nadaljeval. Jeseni 1935 je bila dovoljena otvoritev samoupravnih višjih razredov. Možnost samoupravne višje gimnazije nam je sicer ponujal že minister za prosveto, toda mi smo zahtevali državno, to je plačano iz državnega proračuna. O tem bomo pa Se podrobneje poročali v poglavju Ločitev duhov. rabil v svojem govoru izraza 'slove-nački dijalekat’ in 'srpski' od. ’hr-vatski jezik’. Kot reprezentanca prekmurskih akademikov ne moremo mimo dejstva, da se kdo tako omalovažujoče izraža o našem jeziku, ki je ustavno priznan kot enakopraven s srbskim in hrvaškim. Njegovo označevanje kot narečje vzporedno z označevanjem srbščine in hrvaščine kot je- toprelnliiP IS - i> l*IJ*P>l' J toj« to Cai 1 IHtt ItoLLMSi ■Ci’“13F»il**-J- b Ink* ■■, kil*''« * totod ijIrHk mt** -* }*,, ni ptbtoj riJvR iJibI« iddkfr iiL krr« SgHflKg Tadnik BospotUnlvo, protvst« in polLtlMo N«nU lObOlPA S7-I ItrtU« 1***- Prakmurshi Javnosti. SluTEdike rfKliH It pi«li*urik| »kl- C»n4 «eL*i«ir - —>1 jlA CHj It JI— H »trti I ObElMIkTVU ' 'JI on ID C* h n* Tr»<4|ii “ fiTfVr IJ Akciji '(Vlil I ilcdEčih ifil- I bodo ElklbVlIl !■ ČE bad? Vki>Ell,4H , ,Hiulni il(PnELi|i "b Ho Hnfg# । nia In sUzE iMi?, m iBi-vZ-, ■: tl iKoi »-H It uillelll padpiEc m aktdi- h lEfumEnEjT l4 P'» tHiil-K tiKiii luniE Zemljevid Slovenske krajine Izdaja je bila mogoča, ker je klub dobil za gimnazijsko akcijo več denarja, kot smo ga potrebovali. Avtor je bil geograf Jožef Maučec 12 Bogojine. Zemljevid je bil (lam.»-i.«1». n’"! » ......................... U) Bebcu It pfEVEč ci«*l|tto d* k rl»*iil|» dml« Hvuilriou picEvd«. ,, A.H ____Sb.jiiri ■■■h iH niS'ti pbdrll felkb U itdI jrhi** ihv, latlJtoiB, hklltoHvfi ■Ml*’ « Sebd* H Pteveč ci«*lk** ■!» k rl»*iil|* SU »«»* f«iBiir_ . iiluL, kkpErihu «llhrrtitotrfl«l,|u E rtiutniuRKn ■ [M dl to » PkCRJlU prtcbc«. rr iiCjiBi Hlačal lakD pjipaapr* 4» TIVADišU JOStr CiRtf p^' ujnit li"F* -fi Klub Picl*ai*tib Akadrail«!' I I I Delegacija Kluba prekmurskih akademikov v Beogradu 2. avgusta 1934; Ludvik Nemec, Vladimir škerlak, Anton Hajdinjak (poslanec) in Jožef Tivadar. V.Wdb VlVblAlA, 'll««" * W Uri«, BbM-UbU* • »»I ™il> •>« 1U.I1 ilri-KIlH- « TcHto irii"""- *■ i“ Ii*«**» to M «■ 4 kiiik T I ~ u' »Bi|H* ■< iMi *«c»- ' V. ___________«___>«««, »Urtov, HiAm^IPiI H hll $A'|'LI KNDItEj b tleortki -l-> TlfkDAK lOifP iKgRUK VLKCNMIK tbl. lil pi«dto4vi elibj OuuilaJt fArhC *ilw*l tol El LiHSn 'i; POLICI Kfl zika štejemo za žalitev narodnega ponosa vsakega Slovenca in vsakega pravičnega Jugoslovana. Po k ret za osvoboditev Primorja in Istre visoko spoštujemo. Vendar pa ne moremo dopuščati, da bi se istočasno odrekale Slovencem na- jelementamejše pravice. kajti. kako naj ima za nas razumevanje inostranstvo, če ga nimajo ostali Jugoslovani? Prosimo in pozivamo visoko spoštovano društvo 'Soča' v Soboti, da zavzame v tej zadevi jasno stališče in ga sporoči vsej javnosti, ki je zvedela za omenjene besede na 'Sočini’ prireditvi, Z odličnim spoštovanjem Za Klub prekmurskih akademikov nju Gumilarju, predstavniku učiteljskega društva iz lendavskega okraja v akcijskem odboru za soboško gimnazijo, in mu omenil, da bi kazalo ustanoviti muzej v Soboti, Gumilar je odgovoril, da moramo najprej ustanoviti muzejsko društvo. Ker je torej Gumilar prvi izrekel besede o muzejskem društvu, smo ga določili za predsednika pripravljalnega odbora in pozneje za prvega predsednika društva. Ker sem vedel, da zbira gradivo tudi moj sošolec Vilko Novak, sem povabil v pripravljalni odbor Še na Dolenjskem. Duhovnija postane župnija Hotiza je spadala do ustanovitve samostojne župnije v lendavsko župnijo sv. Katarine, kjer pa niso »prakticirali« slovenščine, ampak je bilo vse v madžarščini, ki pa je mnogi niso razumeli, zato so ljudje s Hotize rajši obiskovali božje službe pri Sv, Martinu v Mečži-murju, saj jim je bila hrvaščina kot slovanski jezik bližja. Pot do tja ni bila kratka, povrh pa je bila vmes še reka Mura, čez katero so se vozili z brodom. Verniki so imeli pri brodarju popust za vožnjo. Nemalo pa jih je hodilo k maši v Čren-šovce. kjer naj bi jim »očitali«, da ne vedo, v katero faro spadajo. Zanimivo je, da je idejo o samostojni župniji podpiral tedanji (lendavski?) dekan Štraus. Po njegovem naj bi v hotiško župnijo spadali Se sosednji vasi Kapca in Kot, ki sta zdaj narodnostno mešani, pred več desetletji pa so tam bolj kot sedaj prevladovali verniki madžarske narodnosti Toda ljudje iz teh dveh krajev so rajši ostali še naprej v lendavski (zdaj dvojezični) župniji. To je morda dobro, kajti tako je lahko postala Hotiza povsem slovenska župnija. Razumevanje za to je bilo tudi v škofiji, ki so jo predstavniki Hotize oziroma 1.100 tedanjih vernikov obiskali v začetku 1924. leta. Potožili so, da madžarskega jezika ne razumejo, slovensko pridigo pa da slišijo v svojem kraju le enkrat letno, m sicer na dan proščenja v nedeljo po Telovem, »Po protokolu lavantinske Škofije iz leta 1924 naj bi mariborski Škof odcepil Hotizo od njene matične župnije sv. Katarine v Lendavi in ustanovil na Hotizi samostojno dukovnijo (ekspozituro), vendar listine o tem ni najti ne v Škofijskem ne v dekanijskem ali župnijskem arhivu. V predvojni Jugoslaviji je bilo ustanavljanje župnij in samostojnih duhovnij dokaj zamotano in zamudno, ker so morali upoStevati tudi državne predpise. 5 tem so bile združene tudi razne dajatve in doklade. Zdi se, da ustanovne listine o hotiSki duhovni ji sploh niso izstavili. O tem spričuje Škofijski dopis 8. februarja 1926. leta. V njem najdemo med drugim tudi stavek;, Državna oblast doslej Se ni reSila tu-uradne vloge zastran ustanovne listine za ekspozituro na Hotizi.' Kljub temu so uradni akti vodili Hotizo kot samostojno diihovnijo. Se več, nekdo ježe 1924. leta nabavil uradni pečat; Župnijski urad Hotiza,^r je zapisal Jože Smej. Hotiza je postala uradno samostojna župnija sv. Petra in sv, Pavla na podlagi ustanovne listine - Škofijske odločbe št, 909 ~ 15, junija 1955, leta, ki jo je podpisal škof Maksimilijan Držečnik in v njej med drugim zapisal: »Nova župnija obsega kraje: Hotizo s hišnimi številkami 1-156, naselje Staro Mi-riŠče s Štirimi hišami ter dve novi naselji: Ložič s hišnimi številkami 157-167 in Grede s hišnimi številkami 168-174. Nova župnija šteje 965 prebivalcev.« ravno tako petje. V župnijski kroniki so njegovi nasledniki zapisali, da ni bil naklonjen slovenskemu jeziku, a ljudje so rekli drugače, zato domač jezik. Četudi so kraje zasedale madžarske okupacijske sile, ni povsem izginil iz cerkve. Vsekakor pa ne po 1945. letu, ko je Kovač od Grada. Župnija se pomlaja IW .(t Hotiza se s svojimi zaselki Sid’ Hi Zdaj, v letu 1993, ima že 215 S”' ll ■i. . ... JI. . J. njega. Sestavili smo razglas Za prekmurski muzej in ga objavili V v Slovencu 4. septembra 1934, Murski krajini 9. septembra. lil - 'Ti ♦ . J Župnijsko cerkev sv, Petra in sv, Pavla na Hotizi so zgradili 1924. leta s povečavo nekdanje kapelice. prišla osvoboditev in se je na Hotizo vrnil priljubljeni prejšnji župnik Jože Berden, Tam je ostal do svoje smrti do 1, januarja 1975. Za prvega župnika na Hotizi (ob nastanku samostojne župnije 1955, leta) je čekan Alojz Šoštarec predlagal svojega sošolca Jožeta Berdena iz naslednjih razlogov: prišel je na Hotizo že 1934. leta kot novo-maSnik, in sicer na izrecno Željo Škofa, ker so se drugi starejši duhovniki branili službe h ot iške ga ekspozita; na Hotizi je ostal ves čas razen meč okupacijo; poglobil je versko življenje in povzdignil božjo službo na zavidljivo višino; olepšal je božjo hišo m oskrbel potrebno opremo in zvonove; je med ne- umeščenimi duhovniki v Prek- niurju najstarejši; ker je zelo rahlega zdravja, bi druge večje župnije ne mogel prevzeti; zaradi svoje skromnosti, gostoljubnosti in prijaznosti je splošno priljubljen med verniki in duhovniki. spodinjŠtev m 860 vernikov, V k' toSnjih desetih mesecih je bilo 19 rojstev oziroma krstov, po^^E' bov pa le 6, to pomeni, da je W rojstev trikrat več kot pogfelM''-V tem času je bilo 6 porok. V Id" 1992 je bilanca prav tako ugo«'*' m četudi je bilo število rojstev. smrti izenačeno: 8 in 8. Lani j« b" v vsem letu 6 porok. Tudi v 1991 ni bilo slabo: 14 rojstev oii_ roma krstov, 12 umrlih, cerkve'' poroke pa so bile 4, UUns. '-‘ll’!.' r. . • Tako kot prejšnji duhovniki- tuči sedanji hotiSki dušni p^sMP" zadeva za rast svoje župnije. drži se vzvišenega, ampak je JS, v T l f • j enakim, zato se v cerkev vračaj j: *„i,; u: i__.-i:L rtiimd 01®' CLLURIUI, tclliM ?iC V - tudi taki, ki s(m)o hodili mimo OL K verskemu prebujanju tudi misijoni, ki so na Hotizi pta »1 tl ik (ll’ Ki ,1*1 ih In M 'f Ec ^(r loma vsakih deset let. Nazadajfl* bj bil marca 1992. leta, vodila pa ga redovnika Štefan BalaŽie Stanko Matjašec. Pogovorov ^-srečanj se je udeleževalo v p® , prečju 350 ljudi, misijonsko sp®' tedaj opravilo 450 vetnik^j^ v času misijona so razdelili 2-- le obhajil. V župniji sv. Petra in sv. »h Us ki kil lllj ^5 r ZiUpuiji ->v- X lil • s, na Hotizi so v zadnjih letih P“ čali in sploh uredili veroučno nico. Cerkev so na novo z eternitnimi ploščami, streho nika pa so dali obleči v das' pločevino in namestili so daK žlebove ter prenovili pročelje nika in del cerkvene ladje; n j ost so razsvetlili z lie stenci, za katere je denar dafc' deset obrtnikov. Obnovili so n , njost cerkve (stene), vgradU nova lesena cerkvena okna- sl t|il P S 'Sil s Ist (■ vili so lesen opaž, klopi Ej tapecirati, in sicer je to It zlasti pozimi. Ljudje so P^P^^jjoiii gmotno in z dobrovoljniffl l b fc-S-. V b W -bib <». prispevati za rast svoje prispevati za rast svoje t; posameznikov pa je župnik Jii nnsehei Omenil deleže J izdelan v. Geografskem institutu univerze v Ljubljani. Tiskan je bil v Šestih barvah, natisnila ga je Učiteljska tiskarna v Ljubljani, založil Klub prekmurskih akademikov. Ko sem šel po vrnitvi iz Beograda po prve izvode, so mi v Učiteljski tiskarni očitali nedoslednost; ime »Slovenska krajina«, izdal pa Klub prekmUTskih akademikov. Pojasnil sem jim, da smo upoštevali voljo avtorja. Posebnosti zemljevida; Krajevna imena usklajena z domačim govorom, prikazane narodnostne in verske razmere, meje občin zarisane po novi razdelitvi. Znanstveniki geografske stroke so izjavili o tem zemljevidu, da je »odličen«. Prodajati so ga začeli 5. avgusta 1934. Bil je kmalu razprodan. Vogrinčič Franc, t. Č. tajnik Vladimir Skrlak, t. č. predsednik« Ta dopis smo poslali različnim listom. Objavila ga je Slovenija, Ljudska pravica, morda tudi Slove- nec. Ob tridesetletnici Ljudske pravice leta 1964 je bil ta dopis ponovno objavljen kot zgled za to, kakšna stališča Je zastopal ta list, (Podpisa sta bila, seveda, zakrita - očitno so želeli to pismo pripisati kakemu bolj »zgrajenemu« tovarišu,) V Učiteljskem tovarišu itd. Podpisani smo bili: Franjo Gumilar, Viljem Novak in Vladimir Škrlak, Ustanovni občni zbor smo imeli 23. junija 1935. V prvi odbor so bili izvoljeni: Fr. Gumilar, predsednik, V. Novak, podpredsednik. VI. škrlak, tajnik, Rudolf Mušič, blagajnik, Ivan Zelko, knjižničar, Andrej Šavli (predstavnik učiteljskega društva za okraj Sobota pri gimnazijski akciji), arhivar, Janez Nemec, gospodar, Miroslav Ko kol j, odbornik brez mandata. Slovenščina je jezik, ne narečje S. septembra 3934 je bila prireditev primorskega društva Soča. Kaj seje tam zgodilo, se vidi po dopisu, ki sem ga sestavil po od borovi seji 6. septembra. »Odboru visokospoStovanega društva Soča v Murski Soboti. Na Vaši proslavi 5. t. m. je govornik, ki je zastopal g. predsednika Saveza emigranata, ponovno Prekmursko muzejsko društvo O njem sem sicer pred kratkim pisal v Vestniku, toda z željo, da bi bile akcije KPA - načrtovane že leta 1933 - Čim enotneje prikazane, ponavljam glavne podatke. Gradivo za muzej so zbirali in članke o tem pisali razni Prekmurci že pred prvo svetovno vojno. Leta 1932 sta bogoslovec Ivan Zelko in filozof Vilko Novak priredila razstavo prekmurskega tiska. Blagajnik Kluba prekmurskih akademikov Ludvik Nemec je našel lepo sekiro, izdelano iz zelenega kamna. O tem smo se pogovarjali na odborovi seji 11. julija 1934 (glej zapisnik v soboškem kulturnem centru). Nato sem Sel v Lipovce k šolskemu upravitelju Fra- "1 Ustanovitelj in ustanovni član ni isto. Ustanovni član je oseba, ki vplača v blagajno društva znesek 500 din. Za prvo akcijo smo si izbrali izkopavanje gomil na Dolinskem. Pisali smo v Ljubljano, naj pride arheolog, da bo delo strokovno vodil, toda odgovora ni bilo. Zato smo se dela lotili sami. Ker je moral Gumilar dopoldne poučevati, sem dela vodil jaz, popoldne pa je prišel on. Razen majhnih koščkov stekla in ene ostroge nismo našli ničesar. Grobovi so bili že zdavnaj prej izropani. Ko pa je bilo vse končano, smo dobili dopis iz Ljubljane, naj ničesar ne delamo brez strokovnega vodstva. Bilo Je prepozno. (Nadaljevanje) Hotiški ekspoziti in duhovniki Prvi redni duhovnik ekspozit na Hotizi je bil Jože Tivadar iz Turnišča, ki je prišel v ta kraj 1924, leta in ostal do 1926, leta. Njemu gre zahvala, da so nekdanjo kapelico z dozidavo spremenili v lepo vaško cerkev. V letih 1926-1933 je deloval na Hotizi duhovnik ekspozit Matija Zadravec, rojen v S a lovci h pri Središču ob Dravi. Ta duhovnik je učakal visoko starost - več kot 100 let. Umrl je v Škofijskem domu za upokojene duhovnike v Mariboru. V času njegovega delovanja so na Hotizi zgradili župnišče, dotlej pa je duhovnik stanoval v šolskem poslopju. Duhovnik Zadravec je zaslužen za postavitev novega glavnega in novega stranskega oltarja. V bogoslužje je uvedel slovenski jezik in ustanovil Marijino družbo. Duhovnik Štefan Bakan je bil doma v Turnišču, na Hotizi pa je bil ekspozit v letih 1933-1934. V njegovem času je cerkev dobila nove klopi. Naslednji hotiški duhovnik ekspozit je bil Jože Berden, rojen v Bogojini. Prišel je 1934. leta in deloval do 1941. leta. V prvem obdobju svojega delovanja je dal postaviti prižnico in spovednico, vpeljal knjižno slovenščino in slovenski obredmk. Pospeševal je Sirjenje Mohorjevih knjig. Med vojno 1941-1945 pa je bil na Hotizi duhovnik ekspozit Ivan Sukič iz DomanjSevec. V njegovem obdobju je bila prva nedelj- Slovesna razglasitev in umestitev prvega župnika Jožeta Berdena pa je bila dvanajst dni pozneje - 29. Junija 1955. leta na dan farnih zavetnikov sv, Petra in sv, Pavla. Zbralo se je veliko domačih vernikov in vernikov od drugod, bilo je veliko duhovnikov, obred pa je imel dekan Alojz Šoštarec, Župnik Jože Berden je deloval do 1. januarja 1975. leta, ko je umrl, O njegovem delu je Jožef Smej v Stopinjah za leto 1975 med drugim zapisal: »Služba kaplana ekspoziia na Hotizi ni bila takrat prav nič zavidanja vredna. Ekspozit je vise! nekako med Lendavo in Hotizo; včasih je bil bolj kaplan v Lendavi, včasih bolj ekspozit na Hotizi, kakor je pač bolje kazalo njemu ali lendavskemu Župnika. Do Berde-novega prihoda na Hotizo je zaradi pravne nejasnosti priLlo večkrat do težav in nesoglasij med verniki, ek-spoziti, lendavskim župnikom, dekanom in celo Škofijskim ordinariatom. Berden je skuSal s svojo dobroto premostiti vse te in podobne nevSečnosti. Toda priSla je vojna 1941-1945. Berden je moral, kakor tudi mnogi drugi prekmurski duhovniki, -zapustit! svoje službeno mesto v domovini in oditi na Madžarsko. Tam je služboval kot kaplan v Janoshazi in Sarvaru. Medtem je sombotelski Škof in apostolski administrator za Prekmurje Aleksander Kovacs 2. februarja 1945 odcepil Hotizo od Lendave in jo povzdignit v samostojno ekspozituro. Takrat je bil tam ekspozit Janez Sukič... H o tiska srca se bodo svojega prvega župnika Se dolgo spominjala. Na jugovzhodu mu poje uspavanko potok Mirica, na jugozahodu Bobovec s staro Muro, na zahodu Ho-tiSko jezero - Džitinjek, kjer po pri- posebej omenil deleže mizai’-’^^ mojstra Štefana Kolariča, 41 nega mojstra Franca cementi na rskeg a obrtnika ' .t Balažiča. Ljudje, pripravljeni^^ več storiti za svojo župnijo, P^ j,,:-naSli tudi, ko so se 1991. le^ > čili za obnovo I7-atskega ž s k ega vinograda (Župniji roval Ivan Horvat) v ^-^1] v Medžimurskih goricah, ki tja že daje kakovostno kapljico ■ li P''; pa bližnjica vodi čez Murt’’ 1^^ katere vozi brod. Tega tembra 1991. leta Obred so opravili hotiški K73II___tZ_____rti povedki kraljična nosi trnovo krono za svoj greh prevzetnosti, ker je hotela hiti lepSa od Marije; na severni strani pa potok Libovija z gabrovjem in jelSevjem. Vse do vs tajenjal« Po smrti župnika Berdena 1975. leta je bil do 1982. leta hotiSki župnik Ivan Kolenc iz Gomilice. Po njegovi smrti je prišel 1982, leta na Hotizo za župnika dolgoletni lendavski župnik Stefan Zver in ostal čo 1985. leta, ko se je upokojil in nastanil v škofijskem domu za upokojene duhovnike v Mariboru. 15. julija 1985. leta pa je prevzel žup-' nijo sv, Petra in sv. ^vla Hotiza 1^1 k k k h k) J Sl k Viljem Kovač, lendavski IČ Rpiinnr in knnlafl 0*^ nil' L .ina .Stjop^^f.di množica J Jože Rajnar in kaplan murskega Sv. Martina .5 kič. Zbrala se je z obeh strani Mure, z nastopom popestrili - T.ir pevci s Hotize, v progj^d^l j p*' nastopom popestrili V l O * ikJ k E ( T l 1 vit loval Štefan Lutar iz Žižkov . jem hvalnice Muri. PrilW prispevke (v tej ali oni še, 'verjetno najprej za obnavljanja cerkvenega po- ki je načrtovano za leto tem bo cerkvica, ki stoji ' |u^ tik ob magistralni cesti IfP ,^'j ((' ponoči, saj jo osvetljujeta ^jli flektorja. Se lepše pa hodf^jop' okolico cerkve in župnišča juniji deluje 9-članski iupmP^iE" od 1992, leta pa župnijski ki jo vodi Terezija Matajiv _ n Z območja hotiSke šlo kar nekaj duhovnih jf ' jiJTt poklicev. Nazadnje (1 je novo mašo daroval Ma^ 4| g 6 h s )vo mašo daroval [vn*'' ____nečak Matije Balažiti^' j letnega župnika v Dolenci V bila cerkev premajhna Ji ljudi, so postavili oltar na P vat. bila Slovesnost je . k čemur je prispevalo 'Ji k čemur je prispevali' , pf vreme. Prisrčna slovesno [#' 1 nijski cerkvi na Hotizi Rt.' tudi letos, ko je Elizabeta se je odločila za redovni ' ll jala začasne i»bljub=' i? J SL'tFA?< Besede avtorjih Po letu dni se je '»h IlL ...., ' N kdanjem m sli tudi sb>vep'\"^i,P^- ■ stek, V katerem seM ■virov, ki sem jih >pri>d pisat o nekdanjem . . - .. I>, in deloma tudi IV katoliških župnijah, j'„<1 Življenju v katoliških župnijah, r' „<1 skih gmajnah, tudi atrip t> prekmursktf^^ binkoStuih cerkvah. da sem dohii samo pomba, v kateri mi P*' klera 53 nadaljevanj- I i'" S fl tetnrk, 25. novembra 1993 S ■ ■ —-----z_ stran 15 t 3 ) 1 ) J kronika intervju z Imrejem Jerebicem^ tajnikom slovenske Karitas Pomoč človeku v stiski ne znamo več hoditi počasi. Vedno se nam mudi. Napol ^Dio po opravkih, hitimo v službo, hitimo k maši, hitimo Jmov. V tej naglici postajamo nervozni, pohlepni, preutrujeni. 7 drugo smo, samo normalni - dobri ljudje ne. Potrebujemo ,, I Id bo osvetlila naŠo napačno pot in usmerila pramen žarkov P*svo sbioc življenja. Ta luč je Dobrota v nas in Dobrota zunaj 7^’ Iti lahko ogreje, razsvetli, poživi mene in tebe, le odkriti jo v tebi in sebi,« Je v svoji knjižici (Karitas — luč sočloveku) tajnik slovenske Karitas 43-letni Imre Jerebic, doma iz ki pa živi s svojo družino v Škofljici pri Ljubljani. je bila v gmotni revščini in njenem od- nicami in redovniki. Menim, >1« pravljanju. Pogledati je treba da bo v prihodnje mnogo bolj samo naokoli in človek, ki v ospredju organizirana pomoč hoče videti, bo videl ljudi, ljudem v stiski, da ne bo to naloga le Karitas, ampak se- omamljene z alkoholom in drogami, veliko je mladoletniškega kriminala, razbijaštva, stavni del življenja drugih skupin v cerkvi (župnijski sveti. agresivnosti med ljudmi... Vse mladinske skupine, razna giba- to še narašča. Slovenska Karitas se angažira zlasti na tistih Zgodilo se je Sta vlamljala Madžara? Skoraj ne mine teden, ko na kroniki ne bi na kratko opisali vlomov v stanovanja, počitniške hišice in vinske kleti ter lovske domove. Zapisali smo tudi, da za storilci poizvedujejo. Vse kaže, da so bili policisti in kriminalisti tudi tokrat uspešni, saj utemeljeno sumijo, da sta bila nepovabljena obiskovalca Istvan O. in Attila H., oba madžarska državljana. Sumijo, da sta od junija do septembra vlomila v 28 objektov na območju soboške in lendavske občine. Prijavili soju temeljnemu javnemu tožilstvu l’*Pdvedana pisana oziroma vijuga-ji K bila pot odkrivanja du- poklica ------ -->vaiica: mojega in- ■ /Mariboru. ! malo semenišče bogoslovni študij f^soncilskem navdušenju in * don Boško v e ga ’ salezijancih, študij so-j JB* dela, mladinsko pa-t delo skupaj s prijate- mladinsko pa- ''^ovne vaje za mladino in J do M meditacije, zakon- ’ P®'’*’ otrok) in ’ doma v fizičnem in du-VfllPTn.................... in 3 sjnislu, delo z duševno jJ^^tiiihi ic, stalna diakonska ■ "hi Id stalna diakonska ) ^7■■ slovenski Kari- 7 ter vodenje Materinskega K - »uvciije iviaiennsKcga 1 lijr^^.Skofljici skupaj z ženo »I JC mdi doma iz Prek- 1 L W za pogovor z Imrejem je teden slovenske , — J'- ICUCII anjvciiint , j® začel 21. no- ■ »t trn in bfi sklenjen 28. no-Poudarek je na dru-^ivljenju, pa tudi neke ’ (((, priprava na prihodnje 1 « -^^uva ua piiuvuiijv p® odločitvi gene-^KUpščine Združenih na-It Pi^svečeno družini. Kot [^*9etno že sami ugotovili, naši državi že zvrstilo L|;,P*ireditev, na primer do-L?"' koncerti, celodnevna fej, slovenskih lokalnih ra- ^.j ” Postaj, v Odrancih pa iHjf '■odelna prireditev s kul-1^.*'. programom v nedeljo dobrote je pri- da <,^ , v,w,. le^^^novi, utidTah I n Zau... J . J se v človeku pre- na novo ravest da je dobrodel-* hrvt^., . ... življenja, ki je ni tu nfw>'3-rn.l t 1 ■ Se ali utišati, pa % človek še tako trdega uojno so se s karita-Sie*^''*''^^tjo (ljubezen do '^^miljenost, dobro-’ dobrotljivost, op. Sl i‘trjale redovne skup-Tfl, p laična karitativna Vojni, po sprejetju verskih skupnostih, ki jo Je pred SO r, katoliška cer- vendar Je Živela naprej, kajti Je bil župnik 7 jf’'* ^edel, kateri odfara-K *' «i^hi In potrebuje K" i. frt drugačno pomoč. rv. .'** . .._JI! .1 ^Pantnili zlasti ob Sv ko so I cerkvijo In repu-nekoliko odto-zaradi prizadevno-. ^daJSnjega nadškofa 7 Je bila uvedena diakonija. Sedanje slovenske 1%7**"* so namreč imeli skrbeti za kV Pflzadete. Zametek J ki je bila ' ustanovljena 1. I fš?' lit l cedal dobrote, ki uredništvo ‘ v b_________J. r.. diakonija. bila (i’* 71^1, ' P>ispe vati denar je v pogo- \ Cestnik povedal Imre M ' ne da bi sem se izpo- 'L’p5ti, Ijubljan- I ti(|v TSlovie tn mladenki. mladenki, 1^ stegovala za mi- rV’ sr Ps jc držala Sopotnik v avtu umrl v sredo, 17. novembra, ob 23,50 je Janez Jerič iz Dokležovja vozil osebni avto iz Lipovec proti Murski Soboti. Vozilo je v Rakičanu v blagem desnem ovinku začelo zanašati, ker je vozil s preveliko hitrostjo, in je nazadnje zdrsnilo na desno bankino, od tam pa v obcestni jarek, kjer je trčilo v betonski prepust. Avto pa se ni takoj ustavil, ampak se je še nekaj trenutkov kotalil, nakar je obstal na kolesih. V nesreči se je hudo poškodoval 18-letni sopotnik Dušan Zrim iz Dokležovja, ki je umrl kmalu po prevozu z reševalnim vozilom v bolnico. nja. Tisto, kar pa mora narediti država za vsakega državljana, naj tudi naredi. To je naša zah- področjih, ki jih država ali njene institucije ne pokrivajo teva. Toda tam, kjer je dobro ali pa se za reševanje proble- organizirana mreža državne mov premalo zavzamejo. Tu bi pomoči in skrbi, jo je treba zaide v stisko, ne potrebuje omenil narkomanijo in zgled podpreti in ji dati priznanje, ne vselej otipljivih reči, ampak uspešnega zdravljenja zasvo- pa konkurirati za vsako ceno, človeku v stiski lahko poma- jencev v ustanovah, ki jih je le da bi neka ustanova nosila cerkveno ime. Dovolj je še revščine. Tamkaj zastavimo moči. Pa ne zgolj finančno, ampak vso človeško, moralno, etično moč, da človeka dvignemo na višjo raven.« sem bil tak sebičnež. »Potolažil« me je, da ni vse v materialnem darovanju, kajti človek, ki zasvo- jencev v ustanovah, ki jih je gamo, če ga ogovorimo z lepo ustanovila cerkev, na primer besedo, skušamo zvedeti za ’ ' ' v Italiji, kjer se zdravi tudi 30 ozadje njegove stiske... bolnikov iz Slovenije. Drug tak Možno je tudi, da tisti, ki na zgled so trpinčene matere, javnem mestu prosjači, tega ne počne zato, ker bi to sam hotel, saj, na primer, so zgledi (pa ne spodbudni), ko starši Otroke zapodijo v prosjačenje, stiske... pO“ 5^^ da bi potem nabirko pognali po grlu, otroci pa Se naprej stradajo. Potemtakem vselej, ko nekaj darujemo, ker pač hočemo biti usmiljeni, to Se ne pomeni, da bo naš dar koristno uporabljen. - V svoji knjigi ste lepo opisali zagato, v katero Je zašel dan Pierino Gelmini, tajnik enega od rimskih kardinalov, ki Je naletel r rimski ulici na zdrogiranega Alfonza, ki je prosil pomoči, vendar Je fant denar odklonil, pač pa pretre- sljivo prosil: Vzemite k sebi domov, in to je ta po me hudem noiranjem boju tudi storil. »Da, vzel ga je k sebi domov in kmalu tudi druge fante, ki so bili zasvojeni z mamili. Bi tako ravnali tudi mi? Lahko bi se izgovarjali, da je kriva država, ki ne poskrbi zanje ali slabo rešuje vprašanje revščine. Ali pa je kriva cerkev, saj da so včasih samostani (frančiškani, salezijanci, lazaristi, jezuiti, usmiljene Marijine sestre...), župnišča ali razne cerkvene organizacije skrbeli za reveže. Zakaj naj bi ravno jaz izgubljal dragoceni čas, znanje, če to drugi naredijo lažje in hitreje? Dokler so v meni opravičila in dokler prelagam ta bremena na nekoga drugega ali tretjega, nisem pripravljen stopiti na pot A I tem bodoče matere, ki morajo človeku se je treba znati približati - Poznam ljudi in družine, ki so potrebni materialne pomoči, a Je zaradi nekega svojega notranjega- ponosa ne sprejmejo in rajši živijo v pomanjkanju. Smilijo se mi zlasti otroci. »če smo nekomu, ki je v stiski, pripravljeni pomagati ali pa smo mu že, tega ne smemo obešati na veliki zvon. Potrebna je diskretnost. Koristno zaradi nosečnosti zdoma (ali pa je, da stik s človekom, potreb ga sploh nimajo), ker je nekdo, ki mu ni pogodi pričakovano nim pomoči, vzpostavi tisti, ki ga prizadeti sprejema, se mu rojstvo. Aktualna je begunska zaupa. Ljudje v stiski so občut problematika. Karitas bo vedno našel dovolj dela tudi v domovih za starejše. Nič slabega pa razumen človek tudi Ijivi, V župnijah so prav gotovo tudi duhovniki tisti, ki dobro poznajo ljudi v nekem bivalnem okolju. To pa naj ne bi ne vidi v župnijskih vrtcih, ki bi pomenilo, da duhovnik mora jih ustanovile ali pa jih že vo biti vodja župnijske Karitas. dijo redovnice, kajti tam lahko Vodi naj jo laik - urejena oseb- vemi starši pričakujejo, da bo imel otrok ne le varstvo, ampak Se kaj. Za ilustracijo naj omenim tak vrtec na Vrhniki, v katerega prihajajo otroci, stari od petnajst mesecev do sedem let. Starejši imajo tudi seminarjih. nost, duhovnik pa naj bo vodja v duhovnem smislu, Je pa tudi res, da je težko delati z ljudmi, zato je treba spoznati metode dela v ljudmi. Na to temo se Člani Karitas usposabljajo na malo Šolo in predšolsko versko vzgojo. V vzgojnem programu vrtca imajo tudi verske vsebine: molijo pred jedjo in po njej, seznanjajo se s svetopisemskimi zgodbami, veliko po- Karitas pa je potrebna tudi v naših družinah. Karitas je živ organizem. To mora odmevati najprej pri nas doma. Novo življenje je načrtna gradnja Na travnik in v drevo Ivan Perko z Dražen Vrha v lenarški občini se je predzadnjo sredo peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Žič prati Tratam. Zunaj naselja Žiče je zapeljal na bankino, nato nazaj na vozišče in čez njegov levi vozni pas na drugo stran ceste. Po krajši vožni po obcestnem travniku je treščil v drevo. Gmotna škoda znaša 200.000 tolarjev, voznik pa seje hudo poškodoval. Ni bil Franc, ampak Branko v 43, številki Vestnika smo opisali prometno nesrečo, ki se je zgodila 22. oktobra v Zenkovcih. Na podlagi poročila, ki so nam ga'posredovali z UNZ, smo zapisali, da je pešca Belo L. iz Zenkovec zaradi tesnega prehitevanja podrl voznik osebnega avta Franc Č. iz Murske Sobote Zdaj pa so nam sporočili, daje prišlo do pomote. »V prometni nesreči je bil kot voznik osebnega avta udeležen Branko Fujs iz Beznovec, številka 8,« piše v policijskem popravku. Trčil v pešca Zvera Janez Drvarič iz Bakovec se je peljal v četrtek, 18. novembra, ob 18.20 z osebnim avtzora po lokalni cesti skozi Melince. Bil naj bi pod učinkom alkohola, vozil pa naj bi preblizu desnega roba vozišča, zato je trčil v pešca Štefana Zvera z Melinec, ki se je zato hudo poškodoval. Policisti so ugotovili, da se avtomobilist ni ustavil, temveč je odpeljal proti Gornji Bistrici, kjer so ga ob 20,50 izsledili lendavski policisti. S cisterno ob nadvoz v soboto, 20. novembra, ob 16. uri je Janez Lovri n iz Zagorja v Radencih zapeljal v avtocistemo, v kateri je bilo 6.300 litrov plina, pod železniški nadvoz, Ker je bila cisterna višja kot odprtina, je z zgornjim delom vozila zadel ob spodnji del nadvoza, pri čemer se je odtrgal varnostni ventil. Plin, ki je začel uhajati, so gasilci začepili z leseno zagozdo, nato pa je voznik avtocistemo zapeljal na odprl prostor med Tišino in Vančo vasjo, kjer so v nedeljo plin prečrpali v novo cisterno. Vlomilec v Veliki Polani v noči s petka na soboto je nekdo vlomil v samopostrežno trgovino Hrana v Veliki Polani, katere lastnik je lendavski Mercator-Univerzal. Iz trgovine, skladišča in okrepčevalnice je storilec odnesel večjo količino cigaret, suhomesnih izdelkov, kavo, oblačila iz džin.sa, iz blagajne pa je vzel tisoč tolarjev. Skupna Skoda znaša 308.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Eksplozija v pekami v sredo, 17. novembra, kmalu po 9. uri je odjeknila eksplozija v pami pekami v Beltincih, ki jo ima v najemu G, Cipot. Škode na peči in objektu je za 400.000 tolarjev. Medtem so izvedenci ugotovili, da je eksplodiralo zato, ker je »zatajil« termostat. harmonije, ki vsebuje večjo zomost posvečajo pevski mero pozornosti, nežnosti, po-vzgoji, ustvarjalno praznujejo posvečajo sem pripravljen stopiti na poi cerkvene praznike. Zanimivo usmiljenega Samarijana. Moje vrtcu tudi otroci srce je v tem primeru zaprto m neverujočih staršev, moja popolnost na prelomu samovšečnosti ... Danes je poleg materialne pomoči .ubogim’ potrebna naša prijateljska zaradi pritiskov od roka, moje, tvoje Čutenje, ZUIIcIJh piJUC JJJdiaLA.aLdC nos, prijateljstvo do nekoga in ponioč iz tujine v našo državo z nekom, ki se je znašel na - ................. robu. Nič ne koristi nekoga potisniti v neko ustanovo, ki je Sicer pa naj v odgovoru na vprašanje o potrebnosti Kari- tas povem, da nas država resno vlagamo slušnosti, uslužnosti, spoštovanja ... To ni nič novega, saj gre za osnove sožitja, pa vendar novo, ker smo tako otopeli za drobne stvari v naših družinah. Koliko danes družinski člani v uveljavljanje z zunaj. Tako pride marsikatere izključno prek slovenske Karitas. Sodelujemo seveda s centri za socialno delo, patronažno službo...«. - Prav gotovo je, da se Karitas ne ozira na versko pripadnost ali nepripadnost. »Tako je. Vsakomur, ki se obrne na slovensko Karitas, na specializirana za določeno populacijo (uSevno prizadete, stare...), pomembneje je približati se mu, zaživeti z njim, pa naj stanuje pri meni ali kje drugje. Pomoč je v tem, da nekoga, ki le misli, da je ,ubog , ______________________ pomagam postaviti na lastne sjtujarno pomagati na tak ali noge, da bo začel sam ob moji • - - ■ -------- pomoči skrbeti zase. Pomoč je tudi v tem, da družbo opozar-dolžna skrbeli za Škofijske ali župnijske Karitas drugačen način in pri tem ne sprašujemo po svetovnem nazoru. Je pa tudi res, da smo bili jam» da je dolžna skrbeti za desetletja pod budnim Ijenjem,« ,uboge’. Pomoč je tudi v mo- državnim očesom, ki je s kaz-(človekovem) preventiv- preprečevalo vsako orga- tudi v mo- ievn I nem delu, v soustvananju take JICJH r — ■' X družbe, kjer bo Cim manj revš-dinc Vendar ,ubogi’ mora začutiti, da je naš, začutiti, da v meni cvetita ljubezen m do- brota do Njega.« Veliko dela za vse organizacije nizirano dejavnost za .uboge’. Ta področja so dobili v zakup državna sociala. Rdeči križ, patronaža in Se kdo. Življenje cerkve je bilo potisnjeno v zakristijo in župnišča, kjer smo lahko poučevali otroke verouk, imeli pevske vaje..., in v cerkev, kjer je bilo bogoslužje in so sc delili zakta- - v naši mladi drzavt, če- , rffik« /oroiflfu" menil. Tega smo se verni do- tudi imamo nezaposlenih se zdij da nihče bro navadili in mnogim ne gre V službi, v družbi... z opravičilom, da garamo za ljubi kruhek...? Kako malo pa naredimo zase in za svojo družino! Koliko truda vložimo, da bi bili dobre volje, spočiti, na voljo predpostavljenim v službi, in kako slabe volje, utrujeni in nerazpoloženi za sozakonca ali otroke znamo biti doma. Biti nov človek doma, pomeni biti prepojen z duhom služenja svojim najbližjim: mož ženi, žena možu, starši otrokom, otroci staršem. To pomeni iskanje harmonije med poklicnim delom in družinskim živ- Z Kisilak NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V SERDICI! Bogata košarica z nižjimi cenami: • klobase vseh vrst« mlečni izdelki • sadje • zelenjava in krmila Konfekcija Kisilak - butik K Serdica Id, la S s i a Cb :S boutique teh: 57056 Urica in še nekaj, ki jo je Imre Jerebic našel za pogovor z rojakom iz Pomurja, je minila kot bi trenil. V tem času se je uspel pogovoriti tudi z mladeničem, ki se je prišel pozanimat o možnosti tako imenovanega civilnega služenja kadrovskega roka, tokrat v slovenski Karitas. Ta možnost obstoji, zato se je fant zanjo ogiek Sogovornik me je pred odhodom obdaroval z nekaj brošuricami, od katerih naj posebej omenim Obvestila ljubljanske škofijske Karitas, ki imajo naslov Mir v družini. Naši družini je treba postaviti trdne temelje, da bo res svetišče in trdnjava, kjer se bodo ohranjale svetinje čl o ve- UGODNO! PROIZVODNE CENE: - zimske bunde za otroke od 3.780 SIT - zimske bunde za odrasle, novi modeli 5.8OOSIT - podložene hlače s puloverjem vseh velikosti - toplo perilo za vso družino I, i N ds s >8 S v račun, da bi morali sedaj bolj socialno delovati ali celo jemali kruh sociali ali Rdečemu križu RAZPRODAJA; tudi, da dr- jpndii- Zdi se favne Človekoljubne organiza-■■ in društva, na primer ne križ dobro opravljajo ali patronaži. Pozabljajo (sa. da KorLc □ ..hiln tA nasiilno vzeto cerkvi. Kari- • črnih žametnih hlač od št. 8 do 14 za 990 SIT • ostankov otroških smučarskih kompletov od 4.540 SIT je bilo to nasilno vzeto cerkvi. ■ * ie »cerkvena« Kari~ ki je pred drugo svetovno potrebna voj'no izredno dobro skrbela za škega rodu socialne stiske v Sloveniji s šte- nisem nič MO2NO3T NAKUPA NA TRI ČEKEl je ,9Pravičeval v -* r J v u ] 4^ sem se t ’ podobno vedla \ mimoidočih. Re-* mi je hudo, ker h"« /(a? ^Poznam take dar pa je res, da je dela žal dovolj za vse, kajti m vse vilnimi ustanovami, združenji, zvezami, še posebej pa z redov- Kaj je ie to ~ svetinja? Pogovaijal se je ŠTEFAN SOBOČAN J stran 16 vestnik, 25. novembra H ■ I I Motokros Rogan četrti, Lang peti 2, zadnjo dirki v Orehovi Rok Krizmanič (Sobota) pa vasi je bilo sklenjeno letošnje triindvajseti. Pri tem pa je po-državno prvenstvo v moto- trebno povedati, da Valpatič krosu. Na sporedu je bilo osem dirk v razredu SOccm, devet dirk v razredu 125 ccm, osem dirk v razredu 250 ccm, štiri dirke na stadionu in štiri dirke naraščajnikov. Vklasič- in Vogrin zaradi okvare motorja nista mogla sodelovati na dveh dirkah, medtem ko je Krizmanič sodeloval samo na prvih treh. Na stadionskem krosu v razredu SOccm nem motokrosu je bilo najSte- je Oliver Rogan (Sotina) za-vilnejše zastopstvo v razredu sedel osmo mesto. Leon 325 ccm. kjer je sodelovalo 29 Lang (Radenci), ki je sod el o- voznikov, v razredu SOccm jih je bilo 25, najmanj pa v razredu 250ccm, enajst, V stadionskem motokrosu je sodelovalo v razredu SOccm 16, val le na dveh dirkah, je bil deseti, Daniel Kežmah (Radenci) pa je vozil samo na eni dirki in zasedel štirinajsto mesto. V razredu 125 ccm je v razredu 125 ccm 15 in v ra- Aleksander Valpatič (Razredu 250ccm 10 voznikov. Naraščajnikov je bilo v razredu 60ccm 9, v razredu 80 ccm pa 7 mladih nadobudnežev. Naslove letošnjih državnih prvakov so osvojili - v razredu do 80 ccm Roman Jelen (Lukovica), v razredu 125 c mm Sašo Kragelj (Ba-nex Team Slovenske Konjice), .v razredu 250ccm Branko Peršoh (Banex Team Slovenske Konjice), v motokrosu na stadionu v razredu SOccm Roman Jelen (Lukovica), v razredu 125 ccm Sašo Kragelj, v razredu 250ccm Tomaž Pečnik (Slovenija avto), v superfinalnih vožnjah Sašo Kragelj (Banex Team Slovenske Konjice), Med pomurskimi moio- šport okvara motorja na eni sami dirki ali slabša uvrstitev. Zadovoljni pa so, da ni bil nobeden od voznikov poškodovan. Vsekakor pa je potrebno pomurskim tekmovalcem motokrosa čestitati za dosežene rezultate, saj so terjali veliko napora in znoja. V letošnji tekmovalni sezoni smo imeli v Pomurju štiri dirke v motokrosu. MTK Radenci je bil organizator dveh dirk - dirke za državno prvenstvo in ekstranacionalne dirke. AMD Štefan Kovač Murska Sobota in AMCK Sotina pa sta pripravila po eno denci) sodeloval le na eni sta- dirko za državno prvenstvo. krosisti je bil najuspešnejši dionski dirki in zasedel dva- Oliver Rogan (Solina), ki je v razredu SOccm zasedel četrto mesto, Leon Lang (Radenci) je bil peti, Daniel Kežmah (Radenci), za katerega je bila to prva tekmovalna sezona, pa je zasedel štiriindvajseto mesto. V razredu 125 ccm je bil najboljši pomurski tekmovalec Aleksander Valpatič (Radenci), ki je najsto mesto, Rajko Vogrin (Radenci) pa je sodeloval na dveh dirkah in v skupni uvrstitvi zasedel trinajsto mesto. Pri MTK Radenci, ki je imel naj več tekmovalcev, niso povsem zadovoljni z doseženimi rezultati in poudarjajo, da v motokrosu ni vse odvisno od tekmovalca, temveč tudi od motorja, s katerim zasedel sedmo mesto. Rajko tekmuje. V močni konku- Vogrin (Radenci) je bil osmi. renci je lahko že odločilna Karate_________________________________________ Sobočani prvi na Madžarskem v Sombotelu na Madžarskem je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v karateju za pokal Claudiusa. Med 118 tekmovalci in tekmovalkami iz 12 klubov in treh držav so sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh, saj so postali ekipni zmagovalec. Rezultati - kate - ml. dečki: 3. Huber; ml. deklice: 2. Mlinarič; st. dečki: ]. Škandali, 2. Zri m; st. deklice: 1. Recek, 2. Kaštrun, 3, Husar; kadeti: 2. Štefanec, 3. Vrečič, 4, Celeš; kadetinje: L Zadravec, 2. Gaber, 4. Jonaš; mladinci: 2. Pivec; mladinke: L Jakovljevič. Mlajši dečki in mlajše deklice so ekipno zasedli prvo mesto, starejši dečki drugo in mladinke tretje. Borbe - st. dečki: 1. Škandali. 3. Mlinarič; kadeti: 2. Vrečič, 3. Štefanec. (D. Škandali)_ Druga državna odbojkarska liga----------------- Pričakovan poraz Beltinčanov v sedmera kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je vodeči Šempeter po pričakovanju premagal Claudio shop Beltinci s 3:1 (1S;9, 14:16, 15:5 in 15:6). Kljub porazu so Beitinčani lepo igrali, zlasti v drugem nizu, ki so ga tudi dobili. Škoda, da se je že na začetku tekme poškodoval Čeh. CLAUDIA SHOP BELTINCI: Prelog. Krajcar, Marko Janža. Mitja Janža, Čeh, Balažič, Klement, Horvat. Strniša, Hochsteter, Balažek. v sedmem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi so bile Pomurske mlekarne iz Murske Sobote proste. Ekipa Braslovč je namreč odstopila od tekmovanja. Pomurska strelska liga------------------------- Markoja in Balažič Začelo se je prvenstvo v pomurski strelski ligi. V streljanju z zračno puško - mednarodni program - sodeluje 7, v streljanju s serijsko pa 14 ekip, V prvem kolu mednarodnega programa so bili doseženi naslednji rezultati: ŠK Turnišče : KF Tišina 1712 : 1700, Elrad : Ljutomer 1612 : 1654, TSO Ormož : Kovinar Ormož 1595 : 1611 krogov. Med posamez- smo lahko zadovoljni r lil lR3iR' I ■I. ■ Marn 'dri n a ra Rokonietni derbi drugoligašev Pomurke iz Bakovec in Poleta iz Murske sobote se je z zmago Bakovčanov, Fotografija: N- Pokalni rokomet Radgona premagala Ribnico Druga državna moška rokometna liga — Na pomurskem derbiju zmagala s številom organiziranih dirk v Pomurju, pa organizatorji nikakor niso zadovoljni z obiskom gledalcev, saj ugotavljajo, da število le-teh iz leta v leto upada. Zares škoda, saj je motokros izredno razburljiv in zanimiv za gledalce. Z obiskom in bodrenjem pa lahko gledalci veliko pomagajo tudi domačim tekmovalcem. Feri Maučec V tekmovanju za pokal Rokometne zveze Slovenije so pripravili naj večje presnečenje rokometaši Radgone, ki so premagali prvoligaša Ribnico s 27:24 (15:10). Najboljša strelca pri Radgoni: Žalodec 11 in Grah 6. Rokometaši Titanica iz Sežane so premagali Krog s 33:27. Najboljši strelci pri krogu: A. Kolmanko 6, Meolic 6 in ler- nek 6. Moštvo Kodeljeva iz Ljubljane je igralo s Pomurko iz Bako-vec neodločeno 26:26. Najboljši strelci pri Pomurki: OkreSa 8, Petek 6, i. Buzeti in S. Buteti po 4. Rudar iz Trbovelj pa je premagal Polet iz Murske Sobote s 33:20. Najboljši strelci pri Poletu: Murgelj 6, Sečko 4, L. Sapač 3 in A. Sapač 3. Povratne tekme so bile odigrane včeraj. Prva državna odbojkarska liga Pomembna zmaga Ljutomera v četrtem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi so Pomurka o« v osmem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ''P.l^iJ v Murski Soboti pomurski derbi med Pomurko iz Bakovec in I'- |,.iii Murske Sobote. Srečanje so dobili rokometaši Pomurja s 30:19 l | POMURKA: B, Vereš, A. VereS 2, Ritonja 3, Husar 4, Škraba" Buzeti 5, S. Buzeti 2, B. Buzeti I, Okreša 3, Petek 4, LoveaJ' .J, Buzeti. POLET: Kuhar, Murgelj 2, Sečko 1, Kovačič 3, A-. Fefer, Slamar, Černeta 1, Merica 2, Horvat 1, L. Sapač 6. -Rokometaši Radgone so gostovali pri Dobovi in tesno izgubi" Gj (10:12), RADGONA: Miljevič, Žalodec 5, FerSa, Javernik 6, kP* Horvat 4, Bratkovič, RauS, Klun 3, Strah, Sič, Zagorje je premaš L z 22:20 (13:11). KROG: Roškar, D. Kolmanko 3, A Hegeduš, Lukač, Meolic 4, Kovačič 4. Babič 1, T. Kolmanko, D oH? .. Til”' Hanc, Druga državna moška košarkarska liga Radgona premagala vodečo Pivovarno košarkarski ___I o£iio » Ti r V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kw— . Radgona premagala vodečo in še neporaženo Pivovarno (39:30). Radgončani so tokrat zaigrali odlično in zasluženo jdr Gostje so se razigranim gostiteljem upirali le na začetku tekme - ^51/^ igralec na tekmi je bil domači mladinec Konrad Niderl. gostujočega igralca Preliča. Strelci za Radgono: Pisac Gomboc 15, Niderl 12, Ozmec 11, Bratkovič 8 in Ulaga 6, e Ml I. Sodila s* (MS) in Rutar (MB), (B. Domanjko) Druga državna ženska košarkarska liga Zamujena priložnost za zmag<* V osmem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski r ,---------.-----,■ -J--------- ----- .s,—.. Ivec wertok iz Maribora premagala Pomurje iz Murske dobro, naredili malo napak, zlasti pa se odlikovali ob mreži. Najboljša (30:30). V regularnem času se je tekma končala neodloč^' Sobočanke so zamudile lepo priložnost za zmago. V zadnjih p®" 1^“ prijetno presenetili odbojkarji Ljutomera, saj so v Kamniku premagali domačo ekipo s 3:0 (15:12, 15:13, 15:10). Ljutomerčani so tokrat igrali v ekipi Ljutomera sta bila Marič in Škrobar. LJUTOMER: Škrobar, Rajnar, Kavni k, Marič, Savič, Berlot, Belec, Zidar, Grut, OniSak, Šmauc in Kavrin. Tekma med Vir gr oso m Pomurjem in Fužina rje m z Raven na Koroškem pa ni bila odigrana, ker gostje niso prišli v Mursko Soboto. Fred tekmo so sporočili, da so imeli na poti prometno nezgodo. O tekmi bo odločila tekmovalna komisija. dah je Drožinova s trojko rezultat izenačila, imela pa še zmago, ki pa ga ni izkoristila. Strelke za Pomurje: Cer 5 (^' (0:2). Drožina 13 (2:9), Lang (0:3), ŽekS (0:1), Kosi 21 2 (2:3), Zadružnik 27 (14:17). (Z. Tibaut) Badminton____________________ 1 Nagneva tre^a v Ljubljani je bil drugi državni B-turnir v badmintonu ^^jjilii"^ članice. Sodelovalo je 39 tekmovalcev in tekmovalk. Med člani Mladosti iz Lendave in dosegli solidne uvrstitve jjil^F^ odrezala Mirjana Nagy, ki je zasedla tretje mesto. Sanja Nagf K j J’ Karina SekereS pa šesta. Pri moških se je Sandi Terek uvrstil <. iPk* J mesca. Kegljanje Visoka zmaga Radenske V devetem kolu prvenstva v drugi državni kegljaški Bgi J* v Radencih visoko premagala drugo ekipo Kontruktorja iz 1**^ (5065:4942), Za Radensko so tekmovali: Kovačič 883, Ste«"^ pti” mon 858, Kučan 848, Mundjar 829, Drvarič 386 in Marinič - Odbojkarji Ljutomera. Stojijo ud leve: Belec, Marič, Savič, Kaurin in Berlot; čepijo: Škrobar, Ravnik, Rajnar, dr. Šumak (predsednik) in Drevenšek (trener). Manjkajo: Onišak, Zidar, Grut in Šmauc. Fotografija: D. Topolinjak kegljev Šah - ni ki je bil najboljši Markoja (Turnišče), 582 krogov, pred Fe rt očije m, 578. Kamizni tenis __ in Bukovcem (oba Tišina), 570 krogov. V prvem kolu tekmovanja s serijsko puško pa so bili doseženi naslednji v finalu izidi; Gančani : Varstroj 1067 : 1020, SCT : Jpvo Jurkovič 1037 : 961, JTUIIUSIIUV V iUldlU Dolina : Obrtniki Ljutomer 1032 : 1027, Elrad : ŠK Turnišče 1055 : 1053 in TSO Ormož : Škorpijoni 956 : 1050. Srečanji Središče : KF Tišina in Črenšovci : Kovinar Ormož nista bili odigrani. Med posamezniki je bil najboljši Balažič (Gančani) s 364 krogi pred Rajtarjeiti (Turnišče). 360. in Harijem (Gančani), 259 krogov. (F. Koren) Tretja državna odbojkarska liga-------------- Prekinjen derbi v Ljutomeru V sedmem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi je bil v Ljutomeru pomurski derbi med RTC Kranjc in Radenci. Srečanje je bilo pri rezultatu 2:2 prekinjeno in bo o izidu odločala tekmovalna komisija. Tekma Pomurje II in Celje je bila odpovedana. V sedmem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi so Na kvalifikacijskem namiznoteniškem turnirju ekipnega prvenstva Slovenije za mladince, ki je bil v Velenju, sta pomurski ekipi dosegli dobre uvrstitve. Ekipa Potrošnika iz Murske Sobote (Strašek, Petar, Horvat, Solar in Kocuvlin) je zasedla prvo mesto in se po treh letih zopet uvrstila v finalni del državnega prvenstva, ki bo 8. in 9. januarja 1994 v Murski Soboti. Ekipa Arconta iz Gornje Radgone je zasedla solidno četrto mesto Rezultati: POTROŠNIK : Arcont 4:1, TAM 4:0, Fužinar 4:1, Era 4:0; ARCONT : Era 0:4, TAM 1:4, Fužinar 4:1, (M. U.) Zmagal Ravnikar Števanečeva in Kovač šahovsko društvo Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote novembrski hitropotezni turnir v Članski in mladinski konkbJi^, l^| iji mladinci je zmagala Lea Števanec s 6 točkami Sedonjo in Gombocem po 5, K. Maričevo in Lovenjak Tompovo, Štumbergerjevo in Tompom po 4 točke. Med 14 člani je zmagal Kovač z 12,5 točke pred Radosavljevičem, 9,5, B. Harijem, 8,5, Režonjo, 8, vUc |1 Keleinenom, 'I točk. Pomurski reprezentanti .<>'1 Na kvalifikacijskem turnirju za svetovno prvenstvo Pr rižu, ie vdelovala tudi slovenska odboikarska v Parizu, je sodelovala tudi slovenska odbojkarska reprv-nasprotniki - reprezentance ZDA, Francije in Češke St) . zmagale s 3;0 V slovenski reprezentanti sta igrala tudi 'S' zmagale s 3;0 V slovenski reprezentanti sta igrala tudi 'S' Pomurja iz Murske Sobote Dejan Fujs in Sašo Topovšek Slovenska članska nogometna reprezenatnca je odiflt®^ v-’ i (i Na prvem kontrolnem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem tekmo s Slovaško in izgubila z 0:2 V slovenski re^ v Ljubljani, ki šteje za sestavo državne reprezentance, ki bo sodelovala igralci pomurskih prvoligašev: Jančič 0i Miloševič tinci) ter JermaniS (Mura, Murska Sobota). V marca prihodnje letu na evropskem prvenstvu v Strasburgu, je pri članih t________, _________ _______ ________________,. . v odsotnosti Debevca zmagal Ravnikar (Turnišče) s 581 krogi, Markoja poklicana tudi Gliha (Mura) in Kosič (Potrošnik). V slo*' Ruše premagala ekipo Žibrei iz Ljutomera s 3:1, ekipa Branika pa (Turnišče) je zadel 575, Bukovec (Tišina) 572 in DraSkovič (Turnišče) 570 Pomurje II s 3:0. krogov. Med mladinci je zadel Makan (Turnišče) 556 krogov. reprezentanci, ki je izgubila s Slovaško 1:5. pa je igral tudi (Mura). I 1 reprcze*'^|ji | I )93 vestnik, 25. novembra 1993 *__________________________________________________________________ stran 17 I državna nogometna liga Mura : Rudar (V.) 2:0 (2:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1(XX), ScKlnik: Jamšek (Mari-^r). Strelca: 1:0 Gutalj (12). 2:0 Emeršič (30). Mura: BoškoviC 7, Cifer 8, Slavic fi, Breznik 7, Ilič 8, Cener 6 (Krančič Jermaniš 7, Baranja 6 (Belec Emeršič 7, Gutalj 7, Bakula 7. Publikum : Potrošnik 2:0 (0:0) Celje - Igrišče Publikuma, gledalcev 300. Sodnik: Durmič (Koper), širelca; 1:0 Goršek (74), 2:0 D. Romih (77). t*otrošnik; Stankovič 6, Godina 5, Hartman 7, Kosič 7, Jančič 5, Pek 6, « VIIVSJIJK. .;>ldlJKUVIU U, 'UVUlJia .2, A luitiHUM ' » ---X ....... I, MiUevič7 {Zver Prekazi 5 (Baranja -), Džafič 7, Šarkezi 7, Skaper 5, T: IK’ državna nogometna liga---------------------------- Turnišče : Beltrans 2:1 (1:0) , Turnišče - Igrišče Turnišče, gledalcev 400. Sodnik: Lackovič (Maribor), Strelci: 1:0 Dominko (31), 1:1 Posavac (56 - II tu), 2:1 Rous (59). Turnišče: Stamenkovič, Ternar, Lebar, Pucko, Koveš, Vori, Dominko, Lackovič, Novak (Časar), Kokaš (Ropoša). : Rajh, Radikovič. Modlic, HošpeL Posavac, Berebdijas, M. ^'«rc, SteS, Stojko, Z. Osterc, Puklavec era Šmartno : Nafta 1:0 (0:0) Igrišče Šmartna. gledalcev 300, Sodnik: Šturm (Kranjj. Šmartno - Ig,,.,^^, strelec: 1:0 Druškovič (79). : Limani, Hozjan, Bukovec, Sarjaš (Nedelko), Žalik, Drvarič. Šabjan, Vabeč, Novak (UtroSa), Rob. šport I. SNL Olimpija MUHA Živila Publikum Maribor Koper Gorica Izola 14 11 2 1 40:8 24 14 9 3 2 29:10 21 14 9 2 3 22:14 20 13 7 5 1 24:10 19 14 7 5 2 22 :12 19 14 7 5 2 21:11 19 14 7 2 5 21:24 16 14 6 3 5 29:21 15 POTROŠNIK 14 6 2 6 20:21 14 Oplimizem Cosmos Rudar Primorje Istragas Mavrica Krka 13 4 3 6 11:19 11 14 4 2 8 14:25 10 (V.) 14 3 3 8 15:30 9 14 3 2 9 17:28 8 II. SNL Avro bum Korotan TURNIŠČE Steklar Finali Šmartno NAFTA Elektroei, Dravinja Set Vevče Dom Kaffe Rudar (T.) BELTRANS Št. pivovarne Triglav Medvode 14 15 8 8:25 7 14 2 2 10 14:30 6 14 12 11 5:24 4 14 9 4 1 28:3 22 14 10 2 2 27:11 22 13 8 2 3 22:15 18 14 6 5 3 24:16 17 14 6 5 3 17:13 17 14 5 6 3 27:19 16 13 6 3 4 24:12 15 14 5 4 5 25:27 14 14 6 1 7 20:16 13 13 4 5 4 21:21 13 14 2 8 4 13:17 12 14 4 4 6 19:25 12 14 4 2 8 22:25 10 14 4 2 8 12:23 10 13 0 6 7 12:28 6 14 0 3 11 11:53 3 Nogometni komentar tvv Mura na drugem, Turnišče na trenem mestu Predzadnje koto državnega nogometnega prvenstva je bilo odigrano v izredno težkih razmerah. V prvi državni ligi je soboška Mura po pričakovanju ugnala moštvo velenjskega Rudarja. Tako kot že nekajkrat so Sobočani predvsem dobro igrali v prvem polčasu, ko so tudi dosegli oba gola. Najprej je Gutalj preigral obrambno vrsto gostov in zatresel mrežo, končni rezultat pa je postavil Emeršič. Pri Muri tokrat nista igrala najboljši strelec Gliha, ki je poškodovan, in Cranov, ki je bil v Beltincih izključen. S to zmago se je Mura prebila na drugo mesto na lestvici. Beltinski Potrošnik je gostoval na Skalni kleti pri celj- kartona, m Tratnjeka, ki je bit izključen na tekmi z Muro. V drugoligaški konkurenci je bil tokrat na sporedu pomurski derbi med Turniščem in Beltransom iz Veržeja. Raz-buljivo srečanje, v katerem sta obe moštvi igrali na težkem igrišču izredno požrtvovalno, zasluženo pa so zmagali gostitelji. I Obakrat je bit vratar Ca-nič nemočen. V 20. minuti je MuslimoviČ nepravilno ustavil Cutalja, ko je prodiral 'iS5 Gostitelji so prišli v vodstvo po streljanem kotu, ko je vratar Rajh odbit Žogo, v gneči pa se je najbolje znašel Dominko in zatresel mrežo. Gostje so zatem imeli prilof- i,- fioif, da rezultat izenačijo, ki .iJ i k 'j !» iF'- državna nogometna liga-------------------------- trgotrans Ižakovci! Pohoije Megras 3:2 (2:2) lUbovei : Igrišče Trgotransa, gledalcev 100. Sodnik; Kusuč (^Ije). 1:0 Zrim (15), 1:1 Pepelnik (30), 2:1 Zrim (35 - 11 m), 2:2 Dobaj 3:2 Zrini (80- 11 m). . „ ■ „ , , , .^tgotrans Ižakovci; Maučec, Smodiš (D. Vučko), Vori, Poredoš, J. *l(o. Nedeljko. Lopert, Zrim, Šebjan, Kerčmar, VmkoviC (Kustec). ^^Sljanje---------------------------------------- Medregijska liga V ■I'Ve tern kolu prvenstva v medregijski moški kegljaški ligi vzhod je ! 1 4 V Prevaljah premaftal Nafto iz Lendave s 7-1 (5039.5003), Zmago —-■ » pLk.Vi]Uaj| J —r„-— •, . je doseael Peric z 853 podrtimi keglji. Ostali tekmovalci pa so HrU . . . ®.. r4 IM O.*1 1 »vr^x:x 0*70 L je oosegei renc z ojv? paun-nm naslednje število kegljev: Žalik 845» Horvat 841, Levačič 829, ^Ifcn ft')7 nm ^Ikn 827 rJP: ’ npt4.t^ 1*^: inFelSo 907. petem kolu prvenstva v medregijski ženski kegljaški ligi je Šoštanj J. JtOlU prvemivil v UJCUIP^IJ^AI J- ----"--J v'naga! Nafto iz Lendave s 6:2 (2209:2198). Zmagi za nafto sta dosegli: 'drrin.... ...... . _ ._1_ 1. .. „.12.., . .b A. Mn I*t čl CIP H Tl 1j^ i^^Kova 403 in Staničeva 381. Ostale kegljavke pa so dosegle naslednje ilEt kcglpv: Utroševa 368, Ščapova 359, Žalikova 353 in MuliČeva 334. 4alik) ^Ogrado dobi Irena Plahni ;S I .f z !,> napovedi št. 14 so imeli naši reševalci več sreče, saj «> imeli 12>= bu kar 14 pa po « pravilnih napovedi. Žreb je nagrado dodci l Plahul, Ižakovci 25, 69231 Beltinci. Nagrado iahke dvigne v uredni-Cestnika, Morska Sobota, Slovenska 41. P.,hlikiim .. T^altatl luiiiki. nnnovedi št, 14; Mura : Rudar ( .) * , , q- iiapA/vi JM' ,. kar 14 ; n f^ltatl jHirtke napovedi št. 14; Mura eDtf..r_n r.. .. ■. _ . ir_____________ V.n T Z^MaZr ; Koper ZHL ŽivHa ; ,SS“*i«vn l;t, Izola : Istragas 7:0, TumiSte : Beltrans '2.1, Šmartno 1:0, Rudar (T.) : Finali 1:1 in Korotan : Domžale 4.0. ’ -'r.iiTi! u " 'tiiiTi P^rr--—• ' fr- i r 177-. i?— SPOflTNA NAPOVED (I y športni napovedi St. 15 sodeluje Bojan Jančar iz jj^.Eoletni nogometaš Potrošnika iz Ecltmec m "ze iz Prognoziral je takole: športni Rakičana. Beltince in Mure iz Murske So- 1^ tl Pari _____ "1. POTROŠNIK : Gorica 2. Primorje : MURA 3, Koper: Izola 4. Olimpija : M^ibor 5 Optimizem : Živila 6. Rudar(V): Publikum 7, Istragas: Cosmos 8. NAFTA : Korotan 9. BELTRANS : Šmartno K). Dravinja : TURNIŠČE 22 1 2 J 0 2 2 1 1 1 0 l> i |!-it li f' IH f ii( 1* » ■^PORTNA NAPOVED ŠT. 15 1 Potrošnik : Gorica ž pZi <^_^ior]e : MURA I Trm" “ : Izola Tip I I -v^Oiinipija ; Maribor I 'KL^Mimizem : Živila I- (V): Publikum (■-.^J^ragas : Cosmos N a LT A . ____ Istragas : Cosmos ^AFTA : Korotan ■ ^{.^^LTRANS : Šmartno ^^jJ^ravinja : TURNIŠČE n I I Zl I I i! I listi-r pošljite n« uredništvu Vestnika, Merska Solmia. 4,, do sobote, 27. novembra 1993. Pr. žreba “um......s..." o tinnv. L M.,, najpozneje uu - '‘ttio upoštevuli 8 pravilnih tipov. Ime in priimek (er naslov I I I I III. SNL Drava Kovinar Aluminij Žalec Papirni čar SLGradec SKS Dover Dravograd Kob Ford Svoboda Pohorje Impol THGOTRANS Pobrežje 12 7 3 2 28:15 17 12 5 5 2 17:15 15 12 6 2 4 27:19 14 11 5 4 2 15:9 14 11 5 3 3 17:9 13 11 5 3 3 16:12 13 11 5 2 4 19:19 12 12 4 3 5 22:20 11 11 4 3 4 19-18 11 11 3 4 4 14:17 10 12 4 2 6 19:26 10 12 2 4 6 11:11 8 12 2 3 7 13:26 7 12 2 3 7 10:27 7 I. DOL - moški Olimpija VIGROS P, LJUTOMER Pionir Kamnik Bled Fužinar Granit Žirovnica Topolšica 4 4 0 12:3 3 3 3 0 9:2 6 4 3 1 9:5 6 4 2 2 7:6 4 4 2 2 3:8 4 4 2 2 7:7 4 3 12 5:7 2 4 1 3 5:11 2 413 4:9 2 4 0 4 4:12 0 II. DOL-moški Šempeter Olimpija II Kovinar Črnuče Izola Braslovče Pionir II Maribor CLAUDIA SHOP 7 2 5 7 7 0 21:2 7 7 0 21:4 7 6 1 18:3 7 5 2 18:7 7 4 3 16:10 7 4 3 13:9 7 3 4 10:12 7 3 4 11:14 ( ■ 4/15 Jože Hartman (Potrošnik) Anton Slavic (Mura) skem Publikumu in tekmo izgubit. Kljub porazu pa so Beltinčani igrali taktično zelo dobro in uspešno ovirali napade pa je Milan Ostre ni izkoristil. V začetku drugega polčasa pa so VeržejČani vendarle izenačili. Vratar Stamenkovič je v kazenskem prostoru podrl Zarana Osterca in Posavac je najstrožjo kazen spremenil v zadetek. Samo tri minute zatem pa je Rous z odličnim strelom dosegel zmagoviti zadetek. Nogometaši Nafte so gostovali v Šmartnem in izgubili. Lendavčani so bili enakovreden tekmec gostiteljem, a so bili napadalci neučinko- . prfi. Edirii gol so dosegli deset gostiteljev vse do zadnjik pet- minut pred koncem tekme, ko najstih minut pred koncem jg Druškovič z glavo prestre-tekme, ko so po napaki gg[ Irmana in premagat obrambe v treh minutah pre- - ■■ jeli dva gola, obakrat po stre vratarja Limanija. Ijanju kota. Tako kot na V tretji državni nogometni ligi proti kazenskemu prostoru, in prejšnjih tekmah se je poka- “ so nogometaši Trgo transa iz zalo, da so Beltinčani fizično llakovec naposled razveselili Mežica Salonit II Mislinja 7 1 6 7 0 7 7 0 7 9:15 5:20 1:21 0:21 14 14 12 10 8 8 6 6 4 2 0 0 III. DOL - moški Domžale Turbina Fužinar II Celje Maribor Vuzenica RADENCI Šempeter II POMURJE II BTC KRANJC Topolšica II Ptuj 7 6 1 19:7 6 5 1 16:6 7 5 2 17:9 6 4 2 15:9 7 4 3 17:11 7 4 3 13:11 6 3 3 13:11 7 3 4 13:14 5 2 3 6 2 4 7 1 6 7 0 7 7:10 9:14 3:20 1:21 12 10 10 8 8 8 6 6 4 4 2 0 HI. DOL-ženske Ruše ŽIBRAT Vitanc Črna Šempeter Celje 11 Branik III POMURJE II 7 7 0 21:1 5 4 1 13:5 5 4 1 12:7 5 2 3 6 2 4 4 1 3 5 1 4 5 0 5 8:9 9:23 4:9 3:12 1:15 14 3 8 4 4 2 2 0 PKL - moški Rezultati - 2. kolo IPC Sababorci Ljutomer Sobota, vet Petrovci prosti Ljutomer Linda u Lindau, vet. Sobota, vet. : Lindau : Lindau V. : Maraton 60:63 63:48 88:66 2 2 0 130:100 4 2 2 0 126 :118 4 2 1 1 108 :122 3 1 1 0 88:66 2 IPC Sebebrovci 2 0 2 119:123 2 Maraton Petrovci 2 0 2 118:155 2 1 0 1 58:65 1 (KG) Mali nogomet v Zalaegerszegu na madžarskem bo od 20. do 21. decembra 1993 mednarodni dvoranski nogometni turnir, ki ga prireja NK ZTE. Na njem bodo sodelovale mladinske ekipe. Med drugimi so gostitelji na turnir povabili tudi nogometaše soboške Mure. (FB) mu je sodnik Janšek iz Mari- _ bora pokazal i^eči karton, premalo pripravljeni za tako z zmago. Tokrat so premagali Gledalci so pričakovali, da naporne tekme, saj jim kljub Pohorje iz Ruš in se tako bodo Sobočani znali izkori- bojevitosti na koncu zmanj- povzpeli z zadnjega mesta stiti številčno prednost m do- kuje moči, to pa so tudi očitali seg/i še kakšen gol, a se to ni prejšnjemu trenerju Marko- zgodilo. Mura je sicer imela vicu. To je zares škoda, saj rta lestvici. IžakovČani so imeli sicer večji del tekme pobudo, vendar le nezanesljiva ves čas terensko premoč in sicer Beltinčani igrajo dokaj obramba dovolila gostom, da tudi lepe priložnosti za gol, ki dobro ih tako po nepotreb- kar dvakrat rezultat izenačijo, pa jih napadalci niso izkori- nem izgubljajo točke. Sicer pa Vse tri gole za Trgotrans je stili, Ilič pa je tudi zadel vrat- je Potrošnik tokrat igral brez dosegel Zrim. nico. Boiiča, ki ima dva rumena Feri Maučec Strelci I. SNL 9 golov; 8 golov: 6 golov: 3 gole: Gliha (Mura), Miloševič (Potrošnik), Š kaper (Potrošnik), Cener (Mura), Džafič (Potrošnik), Ilič (Mura) Strelci II. SNL 9 golov: 7 golov: 6 golov: 5 golov: 4 gole: 3 gole: New York City maraton - V« enkratno doživetje M. Osterc (Beltrans), Herceg (Nafta), Lebar (Turnišče), Rob (Nafta), Rous (Turnišče), H ranilo Vič (Nafta), Koveš (Turnišče), Z. Osterc (Beltrans), Posavac (Beltrans), Izvrsten Hrelja v avstrijskem Beljaku je bil mednarodni mladinski šahovski festival Alpe-Jadran, V kategoriji mladincev do 16 let je sodelovalo 60 ekip, med njimi tudi dve ekipi iz lendavske občine: Dvojezična srednja Sola Lendava in OŠ Gente- občine: rovci Lendavčani so z 21 točkami zasedli 13, mesto, ekipa Gentero-vec, ki je bila ena najmlajših, pa je s 13,5 točke pristala na 54, mestu. Izvrsten je bil Lendavčan Branko Hrelja, saj je zbral 7,5 točke od 9 možnih. (F, Bobovec) Četrti turnir Šahovsko društvo Radenska-POM-GRAD iz Murske Sobote organizira četrti turnir v aktivnem Šahu. Tekmovanje se bo začelo v soboto. 27, novembra 1993, ob 9. uri v klubskih prostorih hotela Diana v Murski Soboti Igralo se bo 7 kol po švicarskem sistemu. Prijavnina je 400 SIT, Igralci z mena-rodnimi naslovi, ženske in mladinci igrajo na turnirju brez prijavnine. Skupni nagradni fond znaša 65.(100 SIT. nagrada za zmagovalca pa je 20.000 SIT. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralci z najnižjimi kategorijami. Vabijo k sodelovanju Letošnjega New York City maratona se je udeležilo okrog 30.000 tekačev iz več kot 100 držav vsega sveta. Iz Slovenije je bilo 32 tekačev in tekačic. Najboljša med njimi je bila Marjana Vidovič iz Ljubljane, ki je zasedla 20. mesto. Med njimi pa sta bila tudi 53-letni Janez Kovač in 26-letni Danilu Flisar, oba iz Murske Sobote. Po vrnitvi svetu sem se odločil na maratonskem teku v Radencih, kjer so zbirali prijave. Prizadevno sem treniral štiri mesece. Udeležbo na maratonu pa so mi omogočili pokrovitelji, za kar se jim najtopleje zahvaljujem. Sodelovati na maratonu v New Vorku je enkratno doživetje. Moj namen, po tudi namen mnogih drugih ni bil tekmovalni Danilo Flisar in Janez Kovač med nuiožico tekačev v New Vorku. z najmnožičnejšega tekaškega maratona na svetu smo za vtise povprašali Janeza Kovača, pred leti odličnega slovenskega atleta in jugoslovanskega reprezentanta. Naj spomnimo, da je Janez Kovač sodeloval v teku na 1.500 m na treh balkanskih igrah, bil olimpijski kandidat in rezerva na evropskem prvenstvu. Bil je tudi petkratni republiški prvak v teku na 800 in 1,500 m. Sicer pa ima najboljše dosežke v teku na 800m 1:52,3, na 1.000 m 2:25,8 in na 1.500 m 3:48,01. Med 24.042 tekači, ki so pretekli 42,145m dolgi maraton, je Janez Kovač zasedel 7.741. mesto s časom 3:55,13, Danilo Flisar pa 7 747. mesto s časom 3:55,14. Po vrnitvi je Janez Kovač povedal: »Za največji tekaški maraton na dosežek, temveč spoznati globicio rekreacije in sodelovanja med množico tekačev, pa tudi spoznati njihove navade in običaje. Teči med 30.000 tekači je zavidljiva vrednost. Svoj namen sem dosegel in priporočam vsakemu rekreacijskemu tekaču, da se udeleži tovrstnega maratona, saj mu ne bo žal.« F. M Vsak četrtek Vestnik J stran 18 vestnik, 25. novembra ! “MK i. il i > V'?' iz naših krajev I k ZLATA POROKA ZAKONCEV GRLEC - V soboto sta zakonca Jožef in Apolonija Grlec iz Murske Sobote praznovala 50-letnico skupnega življenja. Slavljencema je ob tej priložnosti spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer. 80-letnega Grieca pozna širša javnost kot dolgoletnega odličnega glasbenika, kapelnika soboškega pihalnega orkestra in strastnega lovca. Rodil se je 10. decembra 1913 v Beltincih, njegova žena pa 19. decembra 1922 v Bahovcih. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo! Besedilo: M. JERŠE, fotograBja: N. JUHNOV Tri milijone za turizem Občinski proračun občine Lendava je za prihodnje leto namenil za razvoj turizma v občini 3 milijone tolarjev. Denar naj bi porabili za turistični film o lendavski občini, ureditev starih vodnjakov v Kranjčevi ulici in pločnikov od trgovine Market v rudarskem naselju do hotela Lipa. V prihodnjem letu naj bi odprli tudi več vinotočev v Lendavskih goricah in uredili stare kleti. Letos naj bi dobila lendavska občina svoj turistični vcKlnik, JANI Pretekli teden je Občinska organizacija Rdečega križa v Murski Soboti izvedla lO-umi tečaj prve pomoči, ki je bil namenjen begunčkom osnovnošolčkom {od 5. do 8. razreda), ki obiskujejo begunsko šolo v Murski Soboti. Slušateljev je bilo 22 in vsi so uspešno opravili tečaj. nLIP MATKO Po obisku pri Prekmurcih v Argentini i api trade Miajtinci d.o.o. Saj & GORENJE TRGOVINA NI RES... PA JE! Kmetje, upokojenci, delavci, obrtniki OBBOKOM GORENJE - videorekorderji - glasbeni stolpi - satelitske antene - mikrovalovne pečice - šivalni stroji - garancija in servis zagotovljena ! E^MI TELEVIZORJI gorenje] OSiSČnf NAS m PREPRIČAJTE SE SAMI 0 UGODNEM NMUPU! INFORMACIJE: API TRADE, Miajtinci 37, MARTJANCI, tel,: 069/48 193 Zbližati Slovence na tnjem »Mislim, da je bilo dobro, da smo se ob SO-letnici prekmurskega društva, čeprav ima naziv Slovensko izseljensko društvo Bemal, v Buenos Airesu r Argentini udeležili njihove slovesnosti. Na letališču so nam pripravili zares prisrčen sprejem, saj so nas ' pričakali predstavniki vseh slovenskih društev r tej državi. Najprej smo obiskali društvo Triglav, ki združuje Primorce, kjer smo bili deležni velike pozornosti. Tam smo se tudi prvič srečali s predstavnikom države Slovenije dr. Božidarjem Finkom, prvič pa se Je predstavila tudi naša Marko banda r radijski oddaji Okence na Slovenijo. Potem smo odpotovali r Cordobo, kjer nas je sprejel župan, z nastopom na TV pa smo mestnim veljakom povedali, da imajo Slovenci v Argentini dobre stike z domovino. V Moate Videu so nas prav tako prisrčno sprejeli. Zanimivo Je, da Je tu edino slovensko društvo, ki ga vodijo Prekmurci, Gre pa za stare znance, saj so bili pred petimi leti pri nas. Tudi tu smo doživeli enkraten sprejem, župan pa mi Je izročil mestni grb kot zeljo po sodelovanju. Naslednji dan so naši fantje nastopili skupaj s pevskim zborom Gallus, pri čemer so bili navzoči tudi predstavniki drugih slovenskih društev iz Buenos udeležiti njihove proslave. Edinole bolezen Borisa Žali ga nam je nekoliko spremenila načrte, kljub temu pa smo program izpeljali do konca. Navzoči smo bili tudi pri poimenovanju trga v Bernalu, predmestju Buenos Airesa, v trg Slovenija, simbolično pa smo zasadili (udi dve drevesi. Airesa,« je na pogovoru v Murski Soboti med drugim povedal predsednik SO Andrej Gerenčer, ki je bil na čelu naše delegacije ob nedavnem obisku v Argentini. »Naše poslanstvo ni bilo politično, ampak smo predvsem Želeli obiskati Prekmurce in se Mnogi ljudje, zlasti starejši, so jokali, ko so v Berna!u slišali našo glasbo. Navsezadnje je zahvalno pismo iz Bernala. kjer so hoteli pokazati, kaj je njihova kultura, zadosten dokaz za to. Solze v očeh ljudi, ki so po dolgem času slišali glasbo svoje mladosti, so nas prepričale in vemo, da nas znova pričakujejo. V pismu so navedli, da so nam vrata njihovega doma vedno odprta. Zahvaliti pa se moram tudi Slovenski izseljenski matici, ki je organizi- rala to potovanje,« pravi M drej Gerenčer. »Vtisi s te turneje in nJ9 spoznanja kažejo, da je hil*'’“' ločitev Slovenske izseljenska matice pravilna. To sovp*® tudi z našo politiko polic«*' trizma, ker zavestno jamo, da dosledno uvelja*’^® regionalno zastopanost. težavam, ki smo jih imeli P* dokončnem imenovanju pine, ki bo igrala avtenlic^ prekmursko glasbo, zaradi nanciranja iz ministrstva kulturo, se je vse dobro i*'^ klo. Ob tej priložnosti bi želel zahvaliti za vašo končno držo v Argentini, ste s pesmijo in glasbo skus zbližali Slovence na Zato je treba to sodelovw krepiti,« je dodal sekretar venske izseljenske matic« MILAN JERSf= nez Rogelj. k tl 4 (I 4 t 4 Id, h h tl Sg h •e II tl ‘l* u •tl h Lunin mrk nad Slovenijo »Skrivnostna« izginotja Lune in Sonca so dolgo Časa burila duhove med preprostim prebivalstvom, ki je imelo te pojave za božja znamenja. Ko so znanstveniki spoznali, za kaj gre, so jih poimenovali mrki. Tako sta Se danes najbolj znana Lunin in Sončni mrk. Prvega bomo imeli priložnost opazovati tudi iz naših krajev. Gre namreč za pojav, ko potuje Luna skozi zemljino senco in seveda zaradi tega potemni. Če potemni le delno, govorimo o delnem mrku, čc pa cela, pa o popolnem mrku. Iz naših krajev bo ta pojav viden 29, 11. zjutraj. Luna se bo zemljine sence dotaknila ob 5. uri in 47 minul. Začetek popolne zatemnitve pričakujemo ob 7. uri in 9 minut. Ker bo Luna ob 7. uri in 24 minut žal zašla, nadaljnjega poteka mrka^^e bomo mogli neposredno opazovati. Vseeno pa povejmo, da se bo popolni mrk končal ob 7. uri in 55 minut, iz zemljine sence pa bo Luna dokončno odšla ob 9. uri in 20 minut. Tudi v prihodnjih letih lahko pričakujemo veliko mrkov, vidnih iz naših krajev. Najlepši pa bo seveda 11. avgusta 1999, ko bomo priča popolnemu Sončnemu mrku. PRIMOŽ KAJDIC (Ustvarjalno astronomsko društvo) Poslanska pisarna v Lendavi Zdaj sta dobila tudi poslanca državnega zbora iz lendavske občine Maria Pozsonec in Ciril Pucko dolgo pričaka; vano poslansko pisarno. Občani ju lahko dobijo vsak treip petek v mesecu od 12. do 14. ure v drugem nadstropP zgradbe občinske skupščine v Lendavi. Lahko pa ju pošN' čejo tudi po telefonu številka 75080, interna 242 in 237 Lahko pričakujemo, da bodo v prihodnje razna vprašanj* občanov kar »deževala«, saj je aktualnih zadev na « 4 Prleški fiickec Katreja sneg pri veja, pravijo. Letos ga je pjČ že Staiilt,^ privčja. Ka do rtavčjali rta gnčšjčri Katrčjinčn sčjmi f to pa sč nč vč, ka so gnes najnč sčjmi nč včč tisto, ko " I T It h b »P. itd k 5 h b * J. [1 Ji 1 SREČANJE STAREJ- da so bolj kot nagovorov ŠIH SOBOČANOV - Tudi potrebni družabnega sreča- STAREJ- nčgda bili. Jdko sposobni marproški kriminatisti, kerČ fsi šinflčio, prč trčnčrajo karatč na cesti, ka na trčning nemajo cvP hodili zavolo člduŽČ včkših vldmof no rdpof, so pjč začopaiili tistega priviiččnčga kbha, keri jč s piikšoj štaciin f Pddvincih - podi pa jčmi jČ prč Žd grotalo, spdtja, ka so ga nčgda na svčti mdmika fčill; te po .i* j — - - - -1 cajt, pa jč spizda torbico s penezi čnoj puci, kera F ■ / ptujsko cirkef grivingo molit. Tan pa jerni grdta JKI k obhajili. .. , Ormoždnci pa so navčjaii provi jčsiharski miting, začeli voziti blato pa cvdrgo iz gliiho-mutaste čisti!"^ prdvč, kero so negda kupili samo zato, ka bi sč reklo, k mojo. Tč pa so prč vozili tisto blato, kero sč jč nabiralo, pa je mogdčno tudi zagiftano no radioaktti v ormoško fabriko cukra. Ka pa tČ bi - ctikrova riinair' puna blata, pa jo tiidi vozijo f fabriko cUkra. Pa ka švdrajo, či pa jČ voda, kera ičče ž jlv no iz čistilne napra' bdič giftna kak mdmika zčmla! Došljaka v blatnčn blati sč IČhko Ormoždnci znajdč]OP^ drofskoj meji. Zaj sč IČ Čni hromdki pričkajo kak 'f t ..g kance, keko cčntimetrof Dr&ve pri Ormoži dž hrvasktt r keko cčntimetrof de ostalo slovenske, Ka jč ŠČ tč nč zadosti tisti žJabrdiinc v Rdzkri^ll. bi S S t 'ii I tl s K’ letos so soboške mestne krajevne skupnosti organizirale že tradicionalno srečanje občanov, starih nad 70 let. V veliki dvorani hotela Diana v Murski Soboti se jih je zbralo okrog 300, ki so lahko prisluhnili prisrčnemu programu, s katerim so se želeli vsaj na skromen nja, da poklepetajo s sosedi in znanci, s katerimi lahko izmenjajo izkušnje. Omenila je podatek, po katerem je v soboški občini kar 5.878 ljudi, starih nad 70 let, v primetjavi z lani je to za 174 več, V Murski Soboti pa živi 835 občanov, starih nad 70 let; med njimi je naj- jegof, toti lidjč so gnčšjt dčn bddikdj kak md biti. . ■; Koko zariistanopričkajč jč tč t6? DiidlekisČprižkaif^^^ pdmčti, namčsto ka bi začčli lastninili podjčtja. Jup ■ pričkajo de še v ormoški občini zavolo lasinijejd pa č v način oddolžiti za njihov starejši Franc Kuhar, ki bo prispevek k skupnemu bolj- prihodnje leto praznoval 100- letnico. Za prijetnejše šemu življenju. Med gostije bil tudi predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer. V imenu mestnih KS je spregovorila Marta Ritonja, kije poudarila, da jim z dobroto in prijaz- razpoloženje so z recitacij-skimi, ritmičnimi in glasbe* nimi točkami poskrbeli učenci prve osemletke in humorist Janez Žilavec ter glasbenik Janez Jošar. Ob prč! družbenih no zadružnih goric pa jlv! Lndk do meti fsi gllh punč lape vode no bldta. * zapumnitč. Tisti, keri so bili pri kopdjah, so si največ, gda bd jČ cajt za i6, ka blo je nč ta prbvih zčk Pa loti ta glovni partijci so zbkonč lak ati lak jčmoa košdro za listje, keri IČko obrneš Iticne tak ali pa tak- t Prleki bi radi ver vali, ka minister Pčlčrlčtof s svojo fajno počdsno »daldjnskof/ Štimo nčdč kunca pohabldti prlčške zemle na hrvaško slovčnski ti। , Skoro fsi naši politiki - prčečdnik Kiičan pa jia t^ drži ali kaj - bi radi razfrtičkali našo žčpno državica-v miri vlčččjo svbjč pibČČ, driigi jih na naš račdn v drogih aufih, nan pa mčččjo iti pa tan kakšno ^/3)' pritikč Hit, pa V«, pa afera z orožjon no tak dalč. ^1 S i<} nosijo najbolj izkazujejo tej priložnosti so pripravili svojo hvaležnost. Podpreti* sednica izvršnega sveta Brigita Bavčar pa je omenila, tudi srečelov. Besedilo: M. JERŠE, fotografija: N. JUHNOV V kinodvorani v Lendavi bo 25. novembra ob 19. uri premiera lutkovne predstave lutkovnega gledališča Pupila KO Sl KKAUlČNA ZAŽELf^ESEC • Predstava za otroke bo v nedeljo, 28 novembra, ob II. uri I' isti dvorani POKROVITELJI; Lek Ljubljana, Pomurska banka. ZKO Lendava. kino Lendava. Ivdrajo Prleki, Tč pa jč rte čiidno, ka župnik Slaviček hodi po dolžndsti voglčdi k Ibtmčrškoj zobobliisarki, pa ‘ hladita srčne kriie pa kri^ovi ose. 6ai Prldki p je že zov^jo nazkj stdro komutiistiitt'^ Lin^ ringo, ka do joj pre fse odpustili, samo naj jih resi Spota, keri se kres Čudne strankč jin po žčlddci koto- Jčblari drOg ali'.' Sni prbvijo, ka bi prč praznuvali dčvčtnodvdjsti november - dčn F cdjtngah štčjejo, ka so prČ sčbi znaviČ naši prijf^^f--himl naharnol, se pa so nigdor nč biti naši Včržčnci so diiga ičla mčii v včsi Čbsinč Šicč, keri sO za Ičtovo no včkč svčtkč - loti šici pa so poidmei Srbov, keri so nčgda na svčtipri Muri vahtalipa breo pred rdparskimi napbdi. Či bi pjč loto Zgodovin^^^,^ »družč Slobo^', tč bi bila Prlčki/a hitro srbska Miiro pa bi razširili kak Dunavo. Hčc jč hčc - brez heca so nč najnč dčca! III! s 1% s h.' Pl, 2 25. novembra 1993 stran 19 |3 J Ij 1-1-0 ib li r 'i iz naših krajev ^0 premestitvi dr. Peričeve Pred grenko pilulo ^«mestitev dr. Marije Perič iz Zdravstvene postaje Rogašovci nico občinske vlade Brigito " Guikovo je razburila duhove v tem delu Goričkega. Prebi- n--«— - - '-o,, -.o **•> ki so deset let prihajali h svoji zdravnici, se namreč težko J^iiaznij« s tako odločitvijo, čeprav v Zdravstvenem domu Mur-J^.Sobota, kjer je sedež te enote, zatijujejo, da je to ^vsem organizacijska in strokovna zadeva. Dr. Peričeva je delala trikrat tcdensktt na Cankovi, dvakrat pa je prihajala krajevnega sveta proti meni. *«g«Šovce. Po novem pa so tja premestili dr. Ivana Nerata, ki jje Peričeva pa je ljudski človek, delal v dispanzeiju za borce in Domu oskrbovancev Raki- pride k hiši in se zna pogovoriti V novembru je še delal dvakrat tedensko v Rogasovcih, od z ljudmi Poleg tega pa psiholo-**^ra pa ho bolnikom na voljo vsak dan. Pri tem velja ško in pomirjujoče deluje na da bo bolnike sprejemal v stari in ne v novi Zdravstveni ljudi, zato jo potrebujejo. Ne Bavčar sva bila za koncesijo* gre za nič drugega, kot za uresničevanje organizacijske in strokovne sheme. Brez vsakega podtikanja in paranoid-nosti je bila to nuja, ker je kadrovska zasedba zdravnikov na terenu zelo slaba. Za tisti predel, kjer so Rogašovci, Grad in Cankova, bi po Številu prebivalstva potrebovali pet zdrav- na Takrat pa se je med ljudmi razširilo mnenje, čeS da bodo k njej lahko Šli le tisti, ki bodo j imeli denar. Tako so bili člani l Cankovi, dvakrat pa je prihajala krajevnega sveta proti pride k hiši in se zna pogovoriti •> ISova zdravstvena postaja Rogašovci sameva. i' 1'^ ‘ ^^»gašovci, kjer za zdaj še ni ustrezne opreme. Ker je rti vsemi prizadetimi sklicala krajevna organizacija f ktai sejo z vsemi pnztmeuiDi »Mivaiu Ledavski dol» njen predsednik je Her- I I' r •J li I. d *• »• e ■ Kiiilali, doma iz Serdice, sicer pa tudi občinski poslanec, sc 1 vsiljuje misel, da ima celotna zadeva strankarski pridih in poskuša ta primer preveč spolitizirati. Zato smo se odločili, I * Nadevi slišimo kaj več od »prizadetih«. I . i VI I I Lik ob praznikih, nedeljah in nočeh pa so zadeve prepustili javni zdravstveni službi, to pa ni v skladu z institucijo družinskega zdravnika.» Sicer pa je glede najemanja prostorov v novozgrajeni 'Jj^tomembnejŠa sta ^^iljivost in dogovor!« Marija Perič nas je pri-sprejela v svoji utesnjeni IJ;, Cankovi. Od nje da sta rogašovska am-in splošna ambulanta iJ^nkovi kot dve terenski pa organiziranosti zdrav- Zdravstvenega Sobota.« doma Murska »Interesi kraja se ne A, r IGNAC GERIČ službe spadali do okto-lij pod enega zdravnika ič^upno patronažno službo, '.č ''ložitvi moje vloge in ^^^lomatologinje dr. Miril Petrovič za najem novih , 'Otov v v Rogašovci h se je [JR bistveno spremenilo. ^tabulanta Rogašovci i^''raiia kol samostojna te- enota. S tem je v celoti "'enjena , organizacija L/'stvene službe na Gorič- upoštevajo« I Herman Kisiiak, občinski j poslanec in predsednik KO Socialdemokratske stranke iz ' Pertoče,^jasnjuje vso zadevo । takole.»Če je bila dobra 10 let t stranke iz organizacija se je razširila za eno organizacijsko Kc .Pred tem smo vsa leta lij?'''’' ® Cankove in od k pokrivali rogašovski te-"■1 'V_^tecr po dvakrat teden- .r "i ‘Il ho novi zdravnik t, vie te obveznosti za v tednu. Ker ima ro- I I I .....5...f DR. MARIJA PERIČ HERMAN KISILAK krajevna skupnost, tadijo tudi Pertoča, Nu- SL^ebivalcev, se je lahko ,_____________ "bibulanta registrirala nekdo, ko je vse narejeno. Po-enota v okviru leg tega pa ni nihče nikogar nič ''^"ega doma Murska - . . - :------------------- V nemogočih razmerah, je verjetno upravičena, da bi poslej delala v normalnih razmerah. Ni prav, da bi se sem «vlekel» (j nas je najbolj zani- vprašal. Vsi pravijo, da je za to kriv Gerič, on pa pravi, da mu je bilo vseeno. Pritisk name je bil velik in so me celo krivili. h, sem proti njej, hoteli so pro- test, blokado ceste, da ne b. ‘'®®^“®tnem pastili novega zdravnika, in k,^''sko n? “f® terenu ima dj-jjge neumnosti so predlagali, v-u. P e ivalstvo dolo- ps/ovi zdravnik pa seveda ni nič >^ntcvt, 5i . enotah, lil ' Ih da bi ostala ,_ -------- to je na Can- pj) , * RogaSovcih. To je 1 tek • ‘'■ogasovcin, ki, "nično dejansko (t(i.^"*orov nemo- je priSlo do nekate- , ' in preplaha. Ne Kif”* dosedanje podpise L izbirajo zdravnika. A t|j 'ta*' pristop k zdrav-2^tenu, zadev ne mo-na hitro, kot bi si ^^1^ nekateri želeli, ker so »'tihp finančne možnosti. it nove stavbe postaje Rogašovci pa da si nekdo po nekakšnem ključu izmisli, da sem pošlje novega zdravnika. Interesi kraja se ne upoštevajo. Lokalna vlada in svet KS še vedno nista sprevidela, da sta bila izvoljena od občanov, zato bi morali prisluhniti njihovi volji. Odločitev pa so prepustili Ignacu Geriču kot direktorju Zdravstvenega doma Muršiča Sobota. Ni prepozno za našo doktorico. Morda Še v okviru zavoda ali pa drugače. Če bolniki ne bodo začeli hoditi k doktorju Neratu, bo mogoče dr. Gerič sprevidel, da ni bila storjena prava poteza.« r.............-—n nikov. doslej pa sta delala le dva. Tudi h Gradu smo dali zdravnika za pomoč, zame-Injava je narejena v Gornjih Pe-trovcih in okrepili smo zdravniško službo v Prosenjakovcih. Sicer pa možnost proste izbire 1 zdravnika obstaja in npr. ljudje iz Murske Sobote obiskujejo svojega zdravnika zunaj mesta ali obratno. Če bi bila dr. Peri- Ždravstveni postaji Rogašovci Se vse odprto, saj priprave potekajo in bo možen razpis. «Osebno nimam nobenih zadržkov glede tega, da bi lahko dr. Peričeva prevzela te prostore za zasebno zdravniško službo. Je pa vpraSanje pogojev, kako te prostore prodati. predana namenu ob občinskem prazniku, še zdaj pa ni opravljen tehnični prevzem, bomo primorani, da opremo, ki je v starih prostorih zdravstvene postaje, premestimo v novo zgradbo. Zdravnik dobi koncesijo od občinskega izvršnega sveta, na kar mi ne moremo vplivati,» pojasnjuje Ignac Gerič. Govorice so stresle... Upajmo le, da se bo vsa zadeva čimprej uredila v obojestransko zadovoljstvo, saj bo na ta način najlaže utišati govo- Čeva razporejena v Rogašovce, tudi tako bi se lahko dogovorili, bi enak problem nastal na Cankovi. Jasno je, da organizacija narekuje svoje, ljudje pa se za zdravnika odločajo prostovoljno. Vsaj eno leto naj bi bil zdravnik tam, kamor je raz- Nbi^o smo se navsk^! Anton Nemec Iz Nuskove; »Dokteo^ Peričeva je rta-vsg^ia na te ljudi in dobro pozna zadeve, poleg lega pa je soliden diagnostik. Po mojem bi morala ostati v zdravBbrem postaji Roga-šovei. & se enkrat navadiš na Človeka in on na tebe, ni jprav, da tak Človek odide. Peter Gatier iz RogaSovec pa pravi iakote:«J!te sem že deset let njen bolnik in sem z njo zadovoljen, Zato bi bil rad, če bi ostala v RogaŠov-eih. Zdaj pa pač potujem na Cankovo, kjer deia.» PETER GABER 9 d rice T ulice, ki niso v prid ANTON NEMEC kriv. Navsezadnje gre za pravi odnos do Marije, ki je naša doktorica in smo jo klicali «naša Perička>>. Mnogi starejši ljudje so ji ves čas verjeli in se težko navadijo, da bi odšla drugam. Poleg »ega pa vsa čast Miha liču. ki je vztrajal, da je zgrajena zdravstvena postaja v Rogasovcih. Po mojem gre za to, da bi Peričevi odvzeli njene bolnike in se ne bi mogla vrniti nazaj. Skupaj s podpredsed- ozadje. «Prav gotovo je, da ne «1 Zgolj organizadjsko-slrokovna premestitev Ignac Gerič, dipl, psiholog, direktor Zdravstvenega doma Murska Sobota, zatrjuje, da ne ve, Če za vso zadevo tiči kako prorejen, kajti tudi izbira zdravnika velja eno leto. Če kdo ostane dlje Časa, je to stvar individualnega reševanja. Jasno pa je, da ni velikega zanimanja za delo na terenu. Tudi primer Peričeve, ki se vozi na delo iz Murske Sobote, ni optimalno rešen. Ni pa druge rešitve, ker ni pripravljenosti zdravnikov, da bi odšli na delovno mesto zunaj Murske Sobote in tam tudi ostali. Po drugi strani je problem v Sloveniji, da so zasebni zdravniki najeli prostore ali dobili koncesijo za delovni Čas od 7, do 15. ure, popoldne. Ore za velike težave s privatizacijo, pogoji za najem in stroški, kajti potrebnih bo okrog 9,5 milijona tolarjev za nakup opreme. To zaenkrat Se ni priSlo na dnevni red, kajti pripravljamo izhodišča. Mi pa moramo sproti reševati zdravstveno službo. Dejstvo je, da Zdravstveni dom Murska Sobota nima denarja za naložbe, kaj Šele za drago opremo. Če kmalu ne bo prišlo do najetja prostorov nove rogašovske zdravstvene postaje, ki je bita il: 1 L^tb ■' .''^1'ko denarja, zato IplJre '' tinančna vlaganja । Še posebno, ker Ks^.^adovoliiti zahteve re-1 Mr'" "'^pekcij, ministrstva strokovnih in-travniške zbornice m f biti odločitev, sir samostojno ^iT' pretuh- nihče ne more P (^Prizadetega, niti jaz ^‘^'‘bvnica, ki pacienti, bajptlmemhneisi no- Čas in skupni do- sem sem pač priprav- I i IM »1 V m — fV s i zdravstvu v tem delu soboške občine. To je navsezadnje pokazala tudi sobotna razšiijena seja krajevnega odbora Socialdemokratske stranke Ledavski dol v vaSko-gasi Iškem domu na Pertoči. Med drugim je predsednik sveta KS Marjan Gider vso zadevo označil za strankarsko spolitizirano, ki samo vznemirja in bega ljudi, pri čemer pa se ne nameravajo spuščati v strokovne odločitve. Poleg tega naj bi bila zakonodaja na tem podroi^u nedorečena. Ko je izzval dr. Peričevo, ČeS da ne bo zmogla vsega dela, mu je ta odvrnila, da ima veliko podpisov občanov in naj-večjo fclienteJo, pacienti pa se bodo morali z novim letom znova odločati o svojem zdravniku. Kljub vsem pomislekom pa se je Herman Kisiiak zavzel, da bi Se naprej zbirati podpise za dr. Peričevo in se v ožjem sestavu srečali z Ignacem Geričem, ki se tokratnega sestanka ni udeležil. Medtem smo slišali, da primer dr. Peričeve ni osamljen in da lahko pričakujemo Se podobne težave glede novega razporejanja zdravnikov na terenu. MILAN JERŠE SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z ITALIJANSKO KERAMIKO vam v sodelovanju s priznanimi italijanskimi proizvajalci v svojih razstavno-prodajnih salonih ponuja • stenske in talne keramične plošče • armature * zaščilno-okrasne letve za keramiko • tuš kabine • specializirana trgovina z orodjem in stroji za polaganje ploščic I pletenine iz kolekcije Rašica ^ooto samostojno * ta namen sem Vis d , X določeno skupaj e imate tekoči račun v SKB banki, laliko poleg Emila ■ izkoristite še vrsto dodatnih storitev, kot so: * uporaba bančnih avlomalov e Zlati čeki - za plaCevanje do vrednosti 100.000,00 SIT • uporaba bankotela - telefonsko posredovanje informacii o stanju na vašem banEnem računu • Eurocttrd • kiirtico PETROL i , ! j Dočatno informativno gradivo SKB bardte d d. Selitn prejeti na jUsIc"' j I j Jmc in priinTciL I >10 K'U1U>'] ,9ir>'VV9J(i^ Plf^rli VfkV I Nijikiv Td^on: iiinnuf”' I I j Kupon poShiic na nsulov. SKB banka, AjdovSiina 4. 61000 L|ubljana | SKBBAKKADiBi i (aJi po faksa 061/1315-227) iT HVALEŽNA POKROVKA Keieto presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka Kako? boste reka. Tako, da loči paro in tekočino. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se uiekočinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine v posodo, s lem omogoča. vmJfl nazaj da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajia čas kuhanja ali pečenja. Pečica - friseza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm. Maia poirooka 4.900 SIT, velika pokrovka 5 900 SIT Vse irtformacije: Marko Suintk, C- Tkolomiskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795. MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT 120 let tradicije i' SGP POMGRAD ABI d.o.o. SGP POMGRAD-ABI Lipovci, d,o,o TRGOVINA tel. 42474, 42403 N^ve^a tzt»ra betonske galanter^ v Pomutju: betonske c»vi od 0 12,5 do 0 150, betemi^ opeto, goveje In svinjske mšebte, škarpnikl, betonski tfakovi^.,. Ponujamo pa tudi ves gradbeni material ter termo- in hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. KOMPAS MT5 I KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS, d.d. LJUBLJANA, PRAŽAKOVA 4 objavlja prosto delovno mesto VODJE ŠPEDICIJE V BTC-ju MURSKA SOBOTA - Pogoji: - končana V. stopnja ekonomske ali splošne smeh - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - znanje dveh tujih jezikov (obvezno nernškega) - vozniško dovoljenje B-kategorije Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mes8čnim poskusnim delom-Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji našlo'' v 8 dneh po objavi. f I i I ZD Pomurska banka d.d. " I I Vaša domača banka Obvestilo avtorjem razpisa IŠČEMO NOVI ZAŠČITNI ZNAK V Vestniku št. Sz dne 21. februarja 1993 je LB-Pomurska banka, d.d., razpisala natečaj za zaščitni znak LB-Pomurske banke, d.d,. Na razpis se je odzvalo 44 avtorjev, ki so poslali 187 predlogov. Interna komisija, ki je izbirala predloge za razširjeno komisijo (z zunanjimi sodelavci), je po temeljiti presoji ocenila, da nobeden od poslanih predlogov ni ustrezal željam razpisovalca, LB-Pomurska banka, d.d,, se vsem avtorjem, ki so vložili trud in znanje v izdelavo predlogov zaščitnega znaka, iskreno zahvaljuje. Avtorji, ki želijo, da jim banka vrne predloge zaščitnega znaka, naj to sporočijo. I Rovo 1 na tržnici v Murski Soboti: SALOMON - trgovina na drobno (za pošto) • velika izbira igrač po najugodnejših cenah • šolske potrebščine • pisarniški material • kozmetika ■ h(O-T.~ ■••,■■: ■ T .,2 . A OBOGATEN ODDELEK S ČASOPISI, REVIJAMI IN GALANTERIJO - odprto od 5.30 do 19.00 ure - ob sobotah od 6.30 do 13.00. Telefon: 21 186^^ KOVINOPLASTIKA Pavlinjek ing. Stefan, ing. Irena MURSKA SOBOTA. TEMLINOVA 4, TELEFON 06932-174, 21-903 Reiemo in vgrajujemo pleksi stekla za traktorske kabine. aey A I vin : JsiiAH ' pPD, !W B W iHUL ' ?n I I D (E<^ a*^ I Lm^Č LW v LENDAVI, na imenitni lokaciji oh vstopu v novo trgovsko in poslovno središče mesta, Vam v prenovljenem objektu nudimo možnost nakupa prostorov za različne dejavnosti. informacije: B.LK. (1.0 o itižciiiring, nepremičnine, gradbena operativa Karcltišcva I, M Sobota, tel. 069 21 049 NARAVNI BIOLOŠKI DODATKI A PIONEER. 0RAND■PRODUCTS 1 I ! I il 'i 'f Probiotiki PPOBIOS so naravni biološid dodatki, sestavljeni iz štirih posebej odbranih vrst bakterij, k poleg drugih blagodejnih učinkov močno stabilU ^^^ naravno črevesno floro predvsem pri mladih Živah ■ fr ■ ' UlChTJKirj lHfXl tV4u 2|u ©J] Se 1 m Uuj Q CA 1 1 I Ul B ' 'b ..it ŠIM t I I I I I < Z Ul > O CA > < Z Ul > O Vi > < z Ul > o Vi > < 6 ' 'JgO ~g6 _ B!0’"o;.ai. g rt Ml G E ( -I '/I ’ ' ra «0 4> B c« . J3 G B ra I •♦m ra '-F > N I ra G .£ m““ 2 E 15 i w □ - in Jr ra Q E rt 'n J4 ' .. O 'B >rt J« ■T rt šals^^M .§>' ' D .1 Ji- š -I B c 1> _ ' (5 s.: N 2.SrSSsS ra »G o jj _ cn s-e St'SR;;;a-a ■“ .5 ® o ■'’iXB rM [2 Om I A I I — n ra G rt Sag FJ V i'*! IC ! — c — u iS £ •=! 's B IVS > E (/? n SsH rN 9P v> ■ s 2Pk . ■ c "d G E S raifij BtZ7 v*. G O ■&«’. 't u H p-r 00 c g A?'" g 2 O2 I £ 3 e s ga.SS?z^ " ■^■'S Shjci '. ni"5 c----------- grl S « I > B 4^ “‘^q" ■^8 = 57šg^'al IdJCgraiZ^^-^rMcbi . “ —' fJS j fbj TJ E ' fl o rt 2 rar G I 'e b2gi2s.^E3 24>Si 1-3 ' 15 ® « S .-iS S o ■ iS g o -a j:-:’ "5 ,0 ■ “ a £f, a O A A P 6 D I Ji O -E C Ln ® r r- G ■§?? ci^ii~|^'~' — £2ci y > o. I b I 1^ D -oc^i El ^TAO-rM-l GU->^, Srt dO M GKp.1 000'^ cm p i SS;; £ ra '1 2,5 ' ' jdftJi-i 0-1 V O g-gz 2:5 C3 JlS b^ 2 'o J 1 es > c! EiF:'«go 11) . .5 7°2|s.zSSi'6 pS «Sb- s dl P ^og I I R 51^ 3.— G^®O_._-B « ■ :3 2 - 5 o.3t c aj < iz> O I f>l „ Ib*-' i 2 n ■’ ^ s 2 o rM -9 -Id CM A I 8 E7^’sSa^ I « I «-"8 . 18 S rt E Rs - l> i -D« ' ® F m Ji u •&O5« E I O °.3S O S CM S« ' B A I Z?x rt v > rt - « C X y f” tl c Ri; rt L. ^S- g- OC b-i o n rt I MK ) W M Q m B ° -B G S.rai£2; ij JE«'3 I I u* « J-' o oo 2, o B- G n ,„jj , .F® .g-Ia B I < 3:3 T“ • ra . _if — 'SŠ“5S % i UBj © £ I h Ss S h % t ■z. LIJ > O (A > < z LU > O Vi > < z Ul > o Vi > < z UJ o CA > g u g «.1- g t3 SkrM To Cb! S G r- 2 rt OŠ .2P—• CM "■o^ s — *—rM'~H =* c*i o fc 'e . , L ^iS ' = r’>E<^SJii£S-¥it f>js gž5*’iS“ d '“ “ X H — -g rt V 3 .-k. N I A rS ra u, 5 I E o — -e ..K :. iSa«8 ^oz “37006 3 = .—2:_St:irio-P'; o »i C -- > < I ff®- E 6 S-Si £ ^So I £ E ■= I 'E _ □ I E 7 E S?£l: š G B P O c ' ’ "s '^ S-1-§-''l‘' s 2 c man g S u '8'2 SC:Š &.5'i I J: I Tl .F ' — _2 G O-iE Ju fcd; - J W l/l Q ±, u *■ c « 5 g-s.= 7Ra gi-aS 5f.S F^2i , , e£B.b“cMra.^gX » _ -- ■■- = ;-" OKjffi.?. ” -I 8 I Tl g g 7ll52-i£^2aš O C , I 12 _' — . £'Gra>Ci.< 'A-.'r[n_|G ox«^-Ocfl e E’t »^.2 C AT^ 8=^ g ="5.^1 S o »2 s 'bO I B+-I i*^USmQO 0.13 I o cž VI .t: — ts]2'^22— 1/1 —- G B w -F- « o OD .0 G O b-t **-■ X —I o c rt «-Ct3«i ij^gra^ -■*« ,J5B E> c ra £ S s Ml ' '5’ ‘i s 5 o a N V 1 -9 « = “>5^5° E 3 S'b”-£gE rt N rt © nJS - ■-■ ^5 >d , G CM O O ^Om P Id “ -.F o o “ — ij.^ g = « 'K-- S.2^S7 n £ g 2 * SS -TiC; ' 7 ap 7 ipS-.S, i2jd~Ejng G ra I rt — rt.£Pjy2iN_'Q 5 S* Fd, ^faJC oš 'C I S s 6 O <3 m I tn s o 0= ' .=■ t -i -Oa'*’rtT3G!50 _ “b O<) > £ £ ■" ji ^•'■ 1 <3 M S « ® ti '3 E ._ I 5' B s f-J f’ S 00 >G O Vi Ž C3 v Sff •« Ji “ rt CC B £D i ri O U") “^E.gSS 1 o 7!'E ■| 4^37 fl " 5 "■ ' s s 'S " 22 “ A ‘■^ <3 i js7 85-S “ rlES tJ *» k'! E ra „ w“ I n g ra Rb 15 £ I A ra G .a , iSjSrt^raooPl.^^ šid XJ C ■ 'cij'^ ra ,2jso^oxi I !An^E -CJ B—n CD rt ' S 'O — 2 e IR O S 3 □ »CD rt G O £Sgo s ul D rs* MM B p ■š „ a 1 Si £ iF “ tn c m "V q OO J rt I I o M i 0^ uj „ ., •, G ra rt rt O O rt — rjGiz—G^ .tC ■tir^louraMO-^ ' ' V '.C 4 "I R i ' ° rt 'n £ I v '^i 4 n R i sž-sr sj27 ~ ■£ 21 = r- > - 6.5 5 7i£5!^S® '8,1 S"" igr'1s8eio. šs ' I aJ o »B ' 4> rt » 5> « SP A J^OdSl *S o* 3 ■* .4 T- M) ' £ I ® o5 Im , n: o .SbA O £ S o .2. !:: csM-.p S« P c 10 « D .'pl “7 !C •S n < £ S 1' OD rt , > M.; ra O B •2 G 'S' -- D VI >4 V nvsin-^tia, „ = š= M I 'e r" M ■rt rt rti p olj E Gjjr; M ” Q gxA DC« _L =J s cn wj Q B u a o P ; ■" ^ r: u c .3 =■5 S".“ IS Z L > cn rt č' O 4j ra > (X t S £ “3:3 fe^E g i.’.3 • G o .c> ;3 •.= Z..A rt P r^^Prj^TJ— lAbA □ 'i Qn"?'ra,“rt>>c22’'^’^ s o G ra ? ,2. rt I I E*J F -!fc Ji O .»G O •rt G v» — -^ 3 >=! -r.- 2 - B g > o —I 'C Xd GB* B.;^rt.4iy2 rtc o 5 &. -J i’ > -d r-^ -ai i b^i ^šss^j^sssi^: c:7 = '‘’S|^ee^--=g r Orn B ■Ef^'Q O I 2 V’ -2 =* S = ff gS oS^S I « I J g 344 i'^Si7t'3sgi! -B, fi..2 ra R« t P^Z'©^ ,^g27g J:; E W) rt ^::so:gg.:|-gos5S;; aS-SB^ , 4j G O m S ] I I rt I I E ■ (A V) *'' _’ rt S 7!F. 2 < Vi X < 'N O < > ’0 S-J22 I -=1 gi'< £ .. > ■ w g-.S .i Ji “:!=.■ 7 ^3-7 o t; n G "š 3 s.yig|2i 7lHiSlt¥ŽS5f4 i-i 10 ■iS'®^ feg-2 S-5 ~.2,2 >73 S g C .-1 „ e N M ■?7 g 1 z P. f7g^gl°8.aŠJ?-E-e .7.a^-?.§Š2Št^2 2 ■c5S2'ea£-O’“£ I a-irj “-Z. „2,a .is«k,_ is • T-1 I s Sfbjd G e d rt ' - O “..: £ 3 C C > 'd *n I t “n «-i a S G ■— -* ra 52J£-2.5 2 2 1 N d'h^ (fl B c G e OD wi*S g Sf n "S — ' ra SS£231Ž,?:=^ ' i-R^ t. O .2 'C rt o Spb* S b « i ps m T? Uo S-a s.“ 1 g “a: z &iS.Si5 S 1221^ 2S O ' loE!?;~65u '“ E^^ Emk 0^3 G ■S ® I 1 S< S P bS-iic S-3n->£33-"^^, /2 •- o *" Q 3 o tn O y ° > o .v o o 'š gS^E S £ m 3“ki^ č f?'| S- £l 76 >3'^° ^4 «•5 ^• S Vi > < > Š " ‘ 'S A a B (X L 6 g 6 I O = ■i 5 8 i »s 1 .8 7i6-3 = “> 5.“ Bb^^SiHJAi « _ G &) L 'El I re c e O O ? S '2 S oš .6^“^ ' 5^7 - ."B O ’? u B »n rt PJ rt 's o J£ ra B:« > G N g R! E s- rt rn a ■ g:5b£2cD'e2“ ' J 'Sf — rt e ‘1'^j^'— rt 5 -.: I M C O I I P3 i-j -I- CM 0 Pm I w S — 2 aZ=j^ ; e: O G Lh >■ Ij'" kJ ■ota^P-ai |C>>>Q'^|ZQ S ° 4'5 ia = “ E^.3T;r[!a"a^ S .H* iS c Q rt ° - o - s i/ E '■■• S ® o hJ I FR M n "O.- _.• ™ B L 'S O .2 b- » »C iF* G 3 ? t-i I I B T3 I e Jd E 9 O I G O^ ;e t rt '• B G - . gc-F-s^iS^ia ■8 7 'E 7 I 12 '1=' « > 5.1 I I £1 -4 > s > .2 c ■C K P G 3 Q >s a, M ra ra,2,iJ H-u L;"i“3 '"' 1»^ 5 ^ .£ 2 ffi c S.”^ I i 5§2aaggi=&.a5 'S .2*^ to'* £-34 2 Ss°k£747sS ■ kO tn -lI •-> Krt •JT O >N ' cn S„iiš§“'?S5SS S" “* E 2 n -• oS(ij.2 k ■3CM f. rt rt a.g i - 4 g f u E ■S Sm oo^“«'Cn £4 I 5£i I Og I s 0'^78 s e 2 ■ I 3 . -^ P fL ra X .j ii-S ji s _,. . — ^^SOOGC^’ M 2gOg — ,:b' s'7 “-i! I - 1 >2 s -2,r '-^E-^-t-^oS 2^ OA^OŠ E hs.o;ss7= ' -60^ ° " “ "Z n I g Kg ( c* »i > 2 FF. G « „ iiS 5^-0 ' o I G F .S ojg -bi TJ s a. 'gg «’§ V.-B S Bs52'§?i 2S IS 1^ ' £ *■ ■ § K t 2 ° 5 g S'® at L 'O 'JtU 2 -n- « “S '. " “ S ra rt ■s s a-9' la 3 p'P 1^2-^ >"7 F 2 £ 3i(_> .S s « 5 _ n ■ ' H. T? rj- X . . iZ o 2 S .S o 2 ? rt i3.g I s°'§„ I > •* I s ra ra - ■ -rtVa o 121^ ►- - SJ-b^f^^^GG ' I ° *■ n gS Q ’ ra c ra e RjCP^-ini^ TOLE* S 0-S"^ o« “-SasTrt 15 _. §1«— a Id Sfd ::■ 27iS;|.»=24-1 6fi|!£53c-M- OM ' ” 1^ FF I O H »n ra .2 . i! :r -5 ■o 1^ 2 o sp G B c *n T3 BT li a CD 2S - 2 ,, rt rt § ra £ G m G »Tl r > rt '>O = -S "S >7 = !£? s • o ra 9 m rt (tf 0 oD a " SC O a S I 5 “ S 2 2 fc- o I 2 o G m C rt ? > JF -"□ P I pcQ.S:3 S^O ra'^ 2 2 ' <^^-77'^ ,^"1 5- Q S.oJ " ® 5 s 2 3 o — -2 •- -ovi^ Gni«!LA S2 o6 '^■ • 15 rt^ £ 255 P < X V) > < > s+l>-g Ob Qif ra B čmES hš^s c^-Snir F d rt Jr rt ra J?-E ,/i| ,* Oatau )Qbb Hti fU Isg G D S S Q - § S -8 S® F . h a dd I * 2 G e O w . r« š rt 3 K •2-’^ 2>^2 g >7 B e rt K®.—1?S4 Pd* (^‘-gS iZc^ i^idS^t-sa i " rt EB- I in— * * 5 I 23S:3’“‘ I ' 2(! ra Tl g ss n I E ra CliPO n o® 4 ‘f'S<'i2kr’''-8,ji 3 c^— o-i^ . r- I i m bS I I c J C V5 > Tl " S^J “ rt SS EtMiUda ,a , 6g.n E’Osj7 i , « £ ^eU&iSo^ig-g I 6 2 B drtcrt OgnC«,_.' L5g^7S rt — I B B G £ rt iS c= k .id ra 1-1 JZ r X3 b - G >31-1 o §■# > Mb rt I ft . B - .F- ••’ -r ■ " ■ .=^ iSo'^ I G^^O^^CrT.iS 1 i ^.^isS-s^-sasgž .d3-g.2-’"25 S ■e F—R ra L4 * cjš^.ato 1.2 I »N I QLi I G < Vi tz < ■N Q < S B ra N rt S - -2 “-.n 'S *ip^ 1=^ r- 5 j"® a *■ ■ š rfi 4^S 5^O"3 s S a?! g2^-S?J4>^S|P 7,og'‘0^viS c'c-CTl I • — -J J MR. -. TM I 2.-0 ' -c .«J G ?ri c ■= ’ |7^SsMy I -"O e.^ ti C I 5^ U . ' ?*Sio'SS'rs i »,.5h r n “l”- .2 «.£ s . s e « '5' ? zi 2 .— rt .X. ‘ Š'.a v Vi JC b-* *-fJ o -t rt .s 2 = 2 = 'Kt « N iBb K A B 5 7 31 O O — SS ' I G I n m 2L5 B I N I a 1 , — ti <» — C " I- Irt ® c5 ~ s'5S^ L9SSS S’E o2! oX$2;“^^ F (rt G u rr I Tl Ss I 1 1 b s6 Ptf N G I -O K I J I O »n 'S I c I rt ra a ^BbC M S F- : J. Ht 28: 25 vi tS .!f*b G M «-j ra 2^ — ra T u rn . tN o N ao K' rt ra 2 1 = 'J N rt B G . E E2 ra u I c i* trt ^7 e I I I mS ra a E ] G ‘^IS ra ra &-S52A I i 2 C 2 o ’ c sj s «■' c Ma.rt d ii G ClJ 15* .“ C O :n 5'5 S Si = ^^ «» iF^g aK "■ ' bS 8tp^dSa«Q '■=!'§ ra-B a ®>d>araQi'5>D ' ,a0 ;& > « 328* =5čl^'tf ■^t£-|S-3 .-bsls X H o e P 2 " -■; G .?? m T ■ s ’ ' Q B [^liSigS-S-E “u i" jp 'JT r. o cs^^ = SSy--^> «<>?OGrti5cZ - 2 ra n ."5 N ^ ■= -a Q DDN Ž i™* 'I cS' E 5 5 c-> rt n . S ge d C^ O G A ETb. "D <>? O u?:2 « o o G ” < C> l-l G I- -- CL.T3 I J « I iT g .7J?=S7'^’o--.5s ’x<_'b'C i m-^RrfCM b^ 2Gra>^i Ipbd-^Aofb^Cv 5.G5-«xn/ap.c^«J^^ I 3.5C ^5« ®3S’^7.^=P«c ... . 2.A ..*č5aen-.2ra^ rt bO ( SjK i^CJ2rtQ(M.2.EQ rt rt m rt G O X i rt iFrartMi^r bni o G ' * , fi "> s ' « I = !b - Š'Sc4)OcQQXd>« 2 p'7 O g S,jč Ja' z 1; 2 g ■/ g offii^STlS^cnrM - 5 2 >■ ' ,2 ra rt 2 s bb 6 sXbK’^ 1 o m S '7 6- ■§ «7 ,.a -■§-F ? I 2 0-0 > 4^ (:>£: '^ ? d. “+ g lai&g glS-l^? E _ I O O ra ' liS ra S o-£ SŠSo"-tas®5 « c =3S£ ' 2£':= p-5 ;'.s g.g-sBSS M S " w iO S I aS C o. ra i3 G (N o »n O .W J jrii-i'i’'ri—._ vj OJ .3,4 o 3 S FI ir A. bd rt • I i s> JS ** .-gr-s [rt ,i^o o f' ri ¥ "* £ ? iS - ? « 7 e B B rt "©e I Jfi G ? O ra > > i- ¥ rt S < CA X < •N c:j < > .2 C3 So.. • '.S <*) rt 4P*i-'-=’ §-2^IlaS g. I Q rt S tfi«'5*"e-.: = ■? -- aojslti 41 ■ ” g:?7«isSS2;Ei' g 1’1 78 f .2 'V3 »n •^5 b £0^ £>7^ G G S i £ §S £ C p 5 B B Srt ' Sfis|2|-§ — I ra o 3 '• I . .u ° a§I?* c”T 5 a£S.7^s| ■B n^bCrt I b ra urj q •EGSm&lmrtOSG ? r:°:2i§-s7 “3.3-^ s £ a2 I W-1 E O (JŠ O I' ss7 ’- o m e=d g'« ’T Ort •n ,s •- SŠ I « t:: cr; 5 a Pm Vj X 1 ' J "8 b g , a. X h Sli S-lI' 2 o 1 ■aZ ne A * N '=■■» m ra ■ S 3>r4 "O 1 ul ra t ■§ §!2._3;.2,goS.2,.B /1 jd M. ra -ni? 0|i3-£“:gs-|^ ^.-•S i g C *a « S o Mrt O B M 'B ra O rt '"Saj- Vi > < > I 1^1 J X I I :gž' ■—■ -■ ” ■ Z( p s i_ 5.'*' 1 £ a.'^ fl < ' gg ■ - ._ o I J*! id tn 00.-J G ^B j □D B G SO5 m s£«-&77 117 «rt — « ' B .rt G "ti e G* B E rt SGAi ra 2 SdSdSPo “'5 £>m I /• »^ rt »S ciQxn M N B ’ * O- [J ■‘»«.r.!& OS o 5xJi 'S 4»« s ?! I o 1 ■"/ ' ^52’ =r 2 ■ s°< s’'5'|| " 3'5-^'č '« I Exab2c.M,& E 2 Ji ' - . . _ 3 g. = U o SS-o '; soO iOx I fio I U * s 2 ta M Q m A Ml m v>': f*> H _u 5= t ■ aa 2 ei'e čS I , 6“.-.v A rt C rt ra«A « —'O>Vtl intf^ S S2 ^ §. 255.3^^2? Q £3 o 5’*' a I £; B E ra C5 G E .X ,X «- • 9 .S N E 'F 3 “> E «>5ao 5 3.34 ™o> ‘ 3 § d> §-“■ s 2g s ' - S.bS2 e" ^vjggC^S rra’ ra^CTSc^Pi 1^ — A . rt Ji _ O. . ' 3 4 '3 ^"g 5 'S' S« G s m G “"1 c X ■E '.T^S -* E ' e — «0^ goo rtCM ’—.J5 I Ji I I -i S-5Ž >7’ ra «1 O B > c! io o o o E rt a rtirC.G-^ ^Jirt-^^-Oja '"•3 iŽ .J. t- 6-£;w^.a O aJSg^F^žŠS^š-i X E I 4 H X rt B ■g B B S n Ti - Z? “S s <* u, IN o T 31 .—. ■ u — ra O n pM >— O oO < I Sti Nt.iri ■ n . ■S 2 -r ‘^(14 ■5 "5 ' s "o" § p A -g J« -o ssl*« I =22 ' ' - =ti4oS^^ —** " S 7 -:-"kS-bs s ' -5 ra iT-brtCb-iC^b j±i O b ti !a rt rt f4.3S ^f,§'c,g''7 e S J .3 z ' ®' * ji E M 5 o A G,** ra - ’> .'«i25 6 - *‘ i-b 5 Q ra > Is B I =1=5 D š-!=3J4..'; TS rt ' * . “ ra flj « S E a .SiO > ' « ■« g G •=• •-rt ' e I MU ra H-t FS 1 r1:a-6^’=c 5 £ c .s CZ) I - rt G SiTf 5: I ’ G . i"rr-ii3š rt *■ F- U^ra'*“i-I a .j,S , s dj ° S a 2 S .§ S S I &'g loZ I >ISB. £0.0, W < 7<5I ] rt o ” £3» C « -Si G s Spra J g-s 5 4.=® '331.« 2 y 3 c.#" ? H s-f 2 CZi G d. J '' i ' 'fi ■“ Q §T ra B DO I o I -a o o.^ r* “’ ■ .id S J A C ro ._ O (/5 '1»- — 5 , b ' « — .F > ' |.3"o2 F e™ • — 'ni c5jiSrl4.. '"■So-SaS '==b.F.a. 18 O I ■š •a G aS ■VI T , O v B B K 0 ex»n "" J v- 3' 2i H “ I o o 2 -i S fi rt 'bO I .-- B J jc g U B o _ "a rt! C E ra rtb rt G ■ rt Jd b? BCi’g tr o . ;^tZ X o 1- 15 g [5 > rt Ld *« '» “ g g < B ,rt -a o . .S j( C S = 'laag ^™^Š5zl“S »a I"" O “ I o " C -tf -S^o — fs > s 1 O[| ra' t! ' *1 Tl »N Q < S > B > ^ * 3 B s-sV^'^1 " « a &> .2 rt rt 'B « "" 2P2 2 X ra I ra i’ '“' r “ X1 A I 0 v brt -F ' J3 « ".p G ra 2 = .§ I i O rt o G Vi s f « X T* — PJ C' n /-.■» I ra^rao^aS SB»'a7i3b^:®5:o n- “ B ' sS •- ^ " o fi £ 5 g’sS: s-«4 |bt‘žX:s;č3 £s^SS7^iSf R -jS-a-: ? £ Szt! G Crš ‘f: I X ' -9 ra X g .wl I k> *^ •*.■ 1 OJ £ 1 5 §'2Sxj3f „ Si"o= * ” ~ S g'5 s ...4= s o £ S... j7 I " <5 J I ’O t? S'S — ra ” G 2 M-i crt G g'^E ■J X3 O "O jij ,-^ ra I G S “S f S A 1 * - o JS « ■•>=._ (B S 'E 75 e7 S ' e rt rt 'e i rt .-.O-SS^ GKJf^ E i H* .r. o* F ra d-H G « B .a c B - 58 g ' ° g,3 E:^2£g8 4 £5 I a^Pl^ * ‘n C ^ •§ I ra 'Ejio V ■a’"/.-’ 2 /A J ra go G tfg 2 2*0 E^'*^aB2J.2 G ra 2 00 |.£>OQh I raTJ 1^.,.— -■ ' g°S2 > goc^ 23 ' > i7 s I r qj > rt ■f^S I .aSS E -a o Sl« go e ff? t g g g s ^CiLrt g,^ StBCi Sx=^ ¥ I = =5! La M a£i rt rt Č '3 G G 2 oS Di o G Sbfe — - s- >1 , £7J L. “ •- g M PS ’'S£l Sjt SS sdS^p^i^-š-hi7.rlhip oo>S -»u i«i-\r%cMci^ DD I x> A OD I ■— o I I I ffl ia77 o Ml B o 5 3 CM o oiZH I >®>iž,_: < I O * 5 - •■■-S' 3' !>-■«?£■ JiJ« ia2 - gsi- s I ^aS^®2'c fSi*J P S.-: -a rt G K r. r*;; cZ-M-Sig 2 ■j&s ia§ era • trt - ’y 3 ra = -ž o i e£ ' 3 ' 2 ' e-^?.«;S8f s^g^dij^s 6£5.6oggog.^^ § - *rrtc6,^2^^ n 2 . h . T==.'E Q I I I F cd "□ i — "Qo; 2 I r: J! '5 'S ■§1 G td fc ♦- ra ’ “ O O ■§SS §-iS jS Ž?T|"lši r= S B §^7® + 3 Oi^isr r^-^^nrl-^sS^G^ «5.s^^ = S><2 = 4S . ' *oš-^> 'd S g s| 00 |bJ,B tifilL iiJtnJli- sS-?. o ! O i4!2 '^ ' rt t rt •'I fii .£. 6 _ ' ^-s ?.7-^5M-s! r4 - B 2 . 6 o S r** — G n ® iB T- 2 ra m d Jd '■^ F • • -^ 72 I c^sa — = -s 2 i — G ai > ^'1 rt C I d-S Ji . m u ilF 101-!»''-s E 'I •t e B 8 -SlŠi § 2 I J!Q I I Jt “ic S 5 ® 2 ''J “ 7t£Q;S i fi m TJ 8 k ra 1 E V) § 'č" 3 s 'b' • •* r Jr iT -J 5 §35.81 »- 35' MO-2s;2’:.'2£ap3 g_.i o r . u . £ g , :s"^'5h = =’q -£.— j: 2,g.iSW2^'=^ g= g £ 6 §-g,;« 3 s o'A a3 Grf* - C;z3iB OjB g B .y rt wi IZ _ .B C3 g gs?s :2g !^“ E ra (A o A G Jd ra o J« “Pas-ii.as - C ra G Jd ra C Jfl 4 fe CbOC BJi''^ S> .-a-ns gvB g| §425 .2 M *! c ;j .S ' " I — n- 'J u I !> £ i« “ ' a ■■ P f* ® A ' 'g. I g4 Š-Š : fi 2, 7^ M> ra r S ;;r'r! -1 a L S<^ • fi 1 225ix.id I A c*^ a *“ s T . » * "iS ^7 M-i ra ra ( « C P •s ‘J :! ‘ “ .2'12 5 o2 5 ra G - : -55:=? B O < '■Ji rt 'w5 '« 2.27'^^ =‘i'is B t=i ' č tn ,2L C rartBrt!S>l G 12 Jf - 3*. E-JJ S '? XiŽ I bJoo^ŽScej: ;^y.x3 air2^**JS^>C ®S5f 1'1« Q A rt 41 FF* ^1 >tJ A = «i^cši 'Efcfita .2» l®Q_-rtc '-G-^- -1 Oi G 1. rt^ F < CA X < ’N O ■ G G G E » o B ra A A o s s '“' rt S2 £ * ,-887 7 (L* r/ ■ **} flX ’ O G , ’-* > ra G e '“• ’ -F “ 7gŽlls.3^^7 ’ s S" “ w t- fN t CM ’ s c t CM 3 s 2 t ■■ X □ '»•S^f-i___- 7?t:>:5''^ 10’^ c » c ' “ ‘?s ;.0-| g^‘ G £4 G lO 2 ra S 83 :2.m -r- c Q5d?r Id “21 '-1,173 *:= >=■ = * I rt v; od F— " b* »i b* »■ S8i-E54 I 7^ g >^-=2« ' I 'c 8 ® ° not! P X H O t S CM ® E --r. .0 CD :=**^ O Q TS -gg'^ 2 J3 7 £■,!=, E - • ra G E "i ^ ■£ 5 ^Sy’5?; -.£«.23^“« Crt ‘ ■ A j; S > E Q G s p - 6 I ■j O rt ra 5 .2* rt Ca in t "di Bt. 'a' G I n m ■^LVS^SS-E n 2 = 2 !n A -- 1 • _■ I I C- !2 rt S S 2 2 5 « .[5^2 Sgf^ e s ra :• I ^.2. 7ls;s , £ 7 * o ..J G o Q r-i iJ jSU «2 l*"' B &fM saga £ l-s ' 7: B G Fd ll=.l *\|M-1 <>5 E B t a 'T • CM hJ L < G I N ra rt — fu :s S'P 11 > n li F* '^! B E P* > o "5 35 m -S g j; fn i 10/2 - '^ -5 £ 3- ; 2 rt ' 15 £ P JO A Srt e b* > FTZ «n — 5 *- OD I Ou "g , S (Elss , 3 £ " rt B « C - g. I Hn era B trt A "O o i -S" a O o " rt rt G T3 H. ce B r-l 5 55 '8 e'7 s ra }S CM - 71 Sili iS - ra *i s c — ’■' A ® s"i=-Š2-^?S ■“t: . (5 S P ' "S o o I G I GEGfr^S^AS o®rt fcŽOrafn ra ra P*^ po “ - n rt ra ra < CA > < > i?. lOb I ra — _E *" ■■ -n a '8 -5 4kj s ig 4 2 >500 C.*>S . « CQ — D 3? 8^^s2S-' '7k2 --------------------- ^.E o en I 2 "fi > G 'i 6 OK I £ rt o ra p — bS—;-®^ra2Gc s S^.Snm7££ e| Sl ® * El Sk r-i rae^M-i^^-cM - b • £•" I I " Sl - ra .«4. U- c J I ' "* -• ^.2 5 S, ribjf^^-iES -M— (L—'w'—-- -n «1S5 !Q ra ifeiS S o S > ’^'" - • s 27 o.S'® E E/Bg I 7 n* Ji “--igŽ. 2: Sl 3^’ ’ P I I J I £ KJ E 5 .It* g .£ rti ra 'P A ® 2 3^=0-“^ . e2 A s 3 g^G B S Si £. ! 2 X '"'Is G A ra Tl 13 G 7-S-£.e6^4|'E.= IGj^ratif^JK t« 1 © t .. E ’ § aH> £ 4 ™ ■ " -^'aSSsfli s-l 2 j ' S""!; S5“Q£«; T--n“-z “ Jd “ 4 3 2 o lEiCi^iiiiS ciioZi?! I 1 isS,Q5 eg .: < "4^2 c 1“ Ari'B T7=25 rt P « g 1:5 i ° .3 o 2 I ._ ‘4 •■■I 15 J 7 >■ -S 'iC = «'■«'* iszr §a .ISS b < I c ;B >-< B .42 S O O u i* U. Sg H * « Q ra ČW "ti G G rt^i C E S? G > n O »J bHri G J M G i-J oSohii^Eziffl 1 >b; E ra rtGUOrtO 'ra ^?!dS^U?=3<1 Sl.g žSshgs287“^^J .^se- 7«v-kjr-«ii-s ■^§■■3.3 ".s. ' o S-^ I rti 2-&-S L Ssni--^-"S ,_ c ' e '■o J" A 5-3 gi5:c^ g H*. 9i=S-S.§S8Ss m" .2®o&c^ ' irj'i - AJd O 2 rt ^rM • o I I 'o ra « i T 5 -?;■« - tl S I " H č 2 iti S &, ; 2 g B rt < CA X < O CM Ob s. > ^CM 3 -S “i , l:’ a iiA E .1 V J a- ra — ■ ® F, S-* '5 xž J k3 .”.3 ra o o t« - ” o fbl . t*b O 87‘^Ž-tL"-teuao—O;s d, 65,3 tr. OA • ^ -• — M A ra P t: ™ I i:P' “85^1 ra oi ra ra 2 Q •* Sil ?i3!2|7 O V o ■■ s?-! 1=1* ij £ u 2 J! SŽ^SS »1'13® 2 ~* p 9 **’ *k I b o 'lO 101^ .= -5ir^nfe> 6353RSg§7sS ^“xCbP .■'.d>_ D .^ra Sgsl7 . rt JC 5 3RSg t-. 2i - VI in O * I _j '■^> _ o — L T? J-! " xd 'o _ £ "5 1?78>i i lisi^ui X CA > < > rt / .t: tj (A bA Ot ' 2 nhJ fF^ Sb 3 “* ST -1./^ ■* .B *i <*• 3 s H m I 'F o F 57 M G DL, I B S S S G S.Q c' 4S G > ’ SŠŠ-' g 2S2i2.§ OŠ h^ I I ( >5 S^jJi CQ»w I I I •N a < s > Z £ i ČM rt.! g rsi O ' □ ;b' slsh._ c CD ^1 rt d_ rt VI _ 'P -•■5 - • e Ti ._ _ jr P. G B si 5 « E 7 8*^ ^7«^ - S2.-S-:i i 7 s »o ‘ 'i'?'=b'g ' ■"gg go,£ ‘ e z . “ 2 S ? g - 1 “ 5?;.a’5 IC ' I -D .5 ’-' I OD, — 1*., O C , 1 - -r - O Kura>ci.i £2 ■’■ 5 /F 5? ra «A A .5 JE "d I - J ** o tji ra ?y A -X ^ ■ 5 = 6 'ŽHcž^|a£ BO O }• N ra fii>> »n E <*i m 5 ir-, □ K? -j = -1 G i stran 22 vestnik, 25. novembra]^ r motorna vozila fib Company eSOOO MURSKA SOBOTA, Veiilca telefon 0€9/23 SO7, fax : J3 S07 . UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prevoženih 23.000 km, prodam. Ključa-rovd 14, tel.: 87651. nr9494 BMW 318. letnik 1978. na novo registriran, prodam za 3.200 DEM rer motor Kawasaki Z 1000, letnik 1984, za 3.200 DEM in varilni aparat CO2 prodam. Tel.: 48 635. inl646 UGODNO prodamo ZASTAVO 101, letnik 89, cena 3.300 DEM, in HY-UNDAI PONY 1,3 LS, letnik 90, prevoženih 9500 km, cena 11.500 DEM. Informacije Avtobusni promet, telefon 21 459 ali 32 885. mfp JUGO 55. letnik 1988, registnran do novembra 1994, prodam. Orager, črnci 44 pri Apačah (peljite proti LeŠanom). m4291 ZASTAVO 101 confbrt, letnik 1931, garažirano, registrirano do novembra 1994, prodam. Tel.: 69 360. m 1595 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. Križevci v Prekmurju 96, tel.: 54 114. ml597 JUGO (101) 1,1 GX, po delih, prodam. Zenkovd 19, tel.: 49 319. ml604 GOLF D. letnik 1986. karamboiiran, in golf GT OTD. letnik 1988 - november, prodam. Tel.; 55 148. mt606 GOLF J, starejši letnik, prodam. Miran Skuhala, lijaševci 4a. m9493 ZASTAVO 101 SC. letnik 1980. regi- strirano do 18.6.1994, njak, Bolehnečtei 26. ( Ščavnici. l, prodam. Vrb-6«44 Videm ob m 1613 VOLKSWAGEN 1200. generalno obnovljen. kovinsko zelene barve, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 24 669, 011614 GOLF in nakladalnik Radoje Dakič prodam, Melinci 10. ml 632 FLORIDO 1,4. letnik 1991, prevoženih 25.000 km ugodno prodam. Rožno naselje 22 (prej Cankarjevo naselje), M, Sobota. 1644 AVTOKLEPARSKA RAVNALNA MIZA kmetijska mehanizacija KHOZNE brane. 16 diskov, ter obračatiuk za' seno Panonija, malo rabljen, prodam. Tel.: 81 705. m9495 TRAKTORJA Zetot 9545 in Zetor 7245 prodam. Naprodaj tudi elektromotor 5.5 KW, mešalec za gnojevko z elefc-tromoiorjem. lomos avtomatik in tonjos CIX 80. Tel.; 65 073. m4290 SAMONAKLADALKO Klaas K 26 m’, na 10 nožev, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 062 790 722. mpp TRAKTORJE LTZ-55 KS. nov tip. prodajamo za 10.900 DEM na 2 teti brez obresti. Lančič. Žihlava 9, tel.: 68 719. m 1583 MOTORNO GRED za orsus 360 prodam. Tel.: 57 168. m 1618 TRAKTOR Utsus C-360, star 6 let, registriran, prodam. Tibaut, Hotiza 141. ml63S PLUG. 4-brazdni, samonosni, malo rabljen, prodam. Ignac Berden. Turnišče. Prvomajska 10, tel.: 72 047. ml637 SATELITSKI SISTEMI PACl, LASAT ka od 40S DEM. Dtoqilačna montaža, tudi M |» aoKlo. AMF, d.ou>., tek: 70 021 posesti 33 AROV MEŠANEGA GOZDA prodam. Pečarovci 92, tel.: 51 317. m 1602 V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo: hiše, stanovanja, počitniške hišice, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne iti gostinske lokale... Velika izbira, ugodni pogoji plačila. Tel.: 32 322. DILL. d.o.o.. Arhitekta Novaka 4 (stara kirurgija). M. Sobota. mop SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servisi Ugodno posojilo na 3. 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16, uri. živali ŠTIRI PEKINCANE mbdiče, stare 7 tednov, prodam. Tel.: 75 905, mpp KOKOŠI - MLADE NESNICE v začetku nesnosti prodaja KZ. Dostava na dom. Tel : 82 401, m9497 NOVOFUNDLANDCI, mladifi z rodovnikom, cepljeni, naprodaj. Tel.-72 092. ml596 MLADIČE - ŠKOTSKE OVČARJE (»lesije«), stare 8 tednov, prodam, Zelko. Tropovet, Kolesarska 83, tel.; 46 328. ml617 KRAVO S TELETOM prodam. Gornji Petrovci 43a. ml 619 SVINJO ZA ZAKOL, težko 200 kg, in 40 kg svinjske masti prodam. Ivanovei 15, p. Fokovci. m 1624 MLADIČE - NEMŠKE OVČARJE prodam. Tel.; 24 975. ml626 KRAVO S TELETOM prodam. Tel.; 51 273, mpp PUJSKE prodam. Krog, Trubarieva 90, tel.: 23 924. mmh WHI, (Lo.o., KOPER Potrebujemo mlade, inteligentne in navdušene osebe za delo z ljudmi v turizmu. Priloinost za odličen zaslužek. Pogoji: urejenost, primerna obleka. Pridite v hotel Diana na pogovor danes ati jutri med 12. in 15. uro ter vpraSajte za Roberta. razno KOMORO za peskanje, odsesovalno steno Kompresor, pištc4e za brizganje barv, stojala in drugo poceni prodam. Tel.: 81705. m9496 TERVOL, trdi, 4 in 5 cm, in balkonsko okno 100 X 210. balkonska vrata 120 X 180. znamke Izoplus. ugodno prodam. Tel.: 33 003. ml 631 ELEKTRIČNI BOJLER. 30 l. kombinirani. prodam. Dolnji Slaveči 17. ml629 BARVNI TELEVIZOR ugodno prodam. Tel.; 24 903. ml633 VrrHlNO. dolžine 2 m, za trgovino. 300 kg tehtnico, stružnico Prvomajska in poltovomi avto Mercedes 406 ugodno prodam. Tet.; 49 067. m 1639 PIANINO, dobro ohranjen, kupim. Te!.: 65 753. m4289 NAJ LEPŠE se zahvaljujem Ernestu Gombucu, šoferju AP iz Murske Sobote, ki ml Je prijazno prinesel izgubljeno torbico na dom. Petra Hari ntu Želite prodati ali kupiti, najeti ali oddati v najem stanovanje, hišo, počitniško hišico, zemljišče, poslovni prostor, gostinsid lokal, skladiščni prostor., ? Pri tem vam lahko pomagamo s celostno storitvijo, t-j. z infonnacijaiBi o kupcih in prodajalcih, s cenitvijo nepremičnin, pripravo pogodbe.,,! B JJL, d.o.«., Kardoševa 1 M. Sobota, teL: (Mi9/ 21049 OH Ti? A DE d.0.0. 69600 Marata S^oui, Staneta liazjnatia 17, PeuettH.: 069! 32-230 f, . » prodaja; t » MONTAŽA « * SERVIS TELEl« VINSKIH NAPRAV < » BREZŽIČNE TELEFOr: TELEFONE » TELEFAXE f VAM,- TEL, TAJNICE « TEL. CENTRALE « POTROŠNI MATERIJAL < d^ownl ČOK 8,00 n znancem. Hvala g. župniku, patru in častni sestri iz Kazarja I za pogrebni obred. Članom krojaškega ceha ter pevcem za odpet j žalostinke in poslovilite besede. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Lipa, II 11.1993 za tudi Odpctj ŽnlnJbčI: niama Marija, tuna Barbara, sin Viktor z ženo Lidijo, hčerka Renatu Z muiem Alujiom* vnukli^a in drugo sur^tvo ŽalosL, boleSina in Ko je boUžina preveliko, se nuti sot^a posuli, ie duža nemo vpije^ zakaj vež tebe, dragi ože, fte. V jrcJt n tato pot nas ^todi kjer v mizno jptJ Tam lučko ljubezni vedno gori m tvoj nasmeh med nami živi. y spoMib 24. novembra mineva Jero dni tajosij, odkar nas je zapustil nat dragi met. oče in dedek Jože Forjan iz Lipovec praznina ošiajajo. Hvala vsem, ki » ga r dobro mislijo v srcu sporninjfttt, posto/iie ob njegovem grobu, — — - • mu pritigate svede in prinašate cveije. Njegovi ngjdniji ZAHVALA k V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Štefan Feher iz Dolge vasi Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje - » T J-* X - m vence ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala pevcem za odpete žalostinke. Žena Ana in hčerke z družinami * KRI NI Radgonski mehurčki Če bi vedel, da bo že sredi novembra za- NaSa vlada pa bo sprejela še en pomemben Lendavski pereči Med Bratonc) in Beltinci je izbruhnil medkrajevni spor, ki ni povezan s prestolnim krajem prihodnje občine. Kraja se prepirata, v katerem od njiju so resnični Zaletenci. Zaradi etnične pripadnosti avtorja knjige z naslovom Zaletenci Bogdana Novaka, ki je doma iz Beltince, bi to lahko bili Beltinci, zaradi znane bistrosti pa Bratonci. Bratončani so pred leti, ko so prezidavah gasilski dom, namreč na staro črpalko pomislili šele takrat, ko so vrata že predelali tako na ozko, da je niso mogli več spraviti ven. Prezidij Prek-mursko-Prleške republike zato meni, da bi lahko ta čast do nadaljnjega pripadala njim, brž ko se pa bodo Beltinci kako tako izkazali, jim bo v imenu krvi in zemlje pripadel visoki naslov. * * * Zn a n'.prvo bore c za ljutomersko sužnost v ptujski občini Darko Žunič- Robin Hood. član gverilske skupine, ki jo vodi Mirko Pre-iog-Sherlock. je predlagal, da bi Muro preimenovali v Evfrat. Dravo pa v Tigris. Velika Prlekija med obema rajskima rekama bi se cedila od lepote in dobrote. Sobota naj bi se preimenovala v Babilon. Ko je Ludvik Kovač-Lu-koka prebral, da je njegova nekdanja monokulturna Stranka podarila svojo stavbo slovenskemu parlamentu. je vzkliknil: »Odslej bom imel lastniški certifikat tudi na parlamentarni sedež Marije Požene c-a n ju Ma riške, Gospa bo v prihodnje čepela, ne pa sedela, če mi ne bo pomagala, da svoja jabolka prodam madžarski državi, ki je moje najbližje tržišče delke.« za agrarne pri- * * * »Kako naj solimo ceste, ko pa ima*tno Slovenci tako malo morja, da moramo s soljo varčevati,« je izjavil Vilo Gy6rek-Cestovit, direktor soboškega Cestnega podjetja, ko se je pobiral s poledenele cestne površine pred gostilno Habot. »Poleg tega pa je potrebno za ekologijo tudi kaj žrtvo- vati. Krnci nal. pa Se v Evropi smo. ali mar Avstrijci posipavajo ceste?« * * * Mlad podeželski fant, zvest poslušalec Murskega vala, ki uživa ob izgovorjavi dvoustičnega u-ja njegovih napovedovalk, je ob prazniku svojemu radiju poslal časti tko: Kot blazen v radio strmim, gumb vrtim in Murski val lovim; ko zaslišim znani glas, spravim hlače si čez pas, obleka z mene dol zleti, ker se v vale mi mudi. Potem po vodi čofotam, bika, kravo da prodam, poslušam dan na dan, jaz pa sem še vedno sam. Zato ti pravim, Murski val, organiziraj spet kak bal, da bomo fantje samski mi do ljubih žen prišli. sesemaKONJ padlo toliko snega, bi lepo pobral šila in ko- .sklep; ker se bojijo, da se ne bi ponovila stara pita in se. prestavil v Koper k sorodnikom! -pesem (ko so odvečno zemljo vozili bogve Kako naj bi vedel, da bodo vremenske napo- ikam), bodo sedaj z uradnim sklepom določili, vedi tokrat točne, ko pa doslej niso Se nikoli se mora odvečni material od rekonstrukcije nič točnega napovedali. Tako pa moram trpeti ceste Podgrad-S e go v ci voziti na nasip v Lu-■ ■ - ,, , , . tvercih. ostanek pa v_jamo pred Marjanco. ob vsaki uri nadaljnjega sneženja in nerganju Ha, me zanima, Če se bo kateri od občinajcv moje stare, ki hoče, da vsak centimeter snega ... sproti odstranim. Zakaj moram jaz tako, ko avtoprevozniki, da bo videl, kam vo- pa lahko naši komunalci čakajo vse dopoldne ^9*? zemljo? V »■•-» rtrtfiTn •rt n toran*? Ali •r^ •'3 1 ■ ■ J ■ • '1 ' ZaJ mi je, aa se nisem javil na razpis za in gredo šele potem na teren? Ali pa naš sosed, ki se mu ni dalo nositi in metati snega daleč nazaj za hišo, zato ga je zmetal kar na sredo ceste! Bodo že pospravili tisti, ki so za to plačani, si je verjetno mislil. Tako pa moram prenašati ta sneg in staro in le malo časa mi ostane za pohajkovanje po mestu in ogrevanje v toplih bifejih. Sem pa vseeno slišal, da bo gornje radgonska vlada kmalu objavila natečaj za »dvornega preizku- novega direktorja Elrada. Veste kaj, toliko kot ta novi s Ptuja bi tudi jaz vedel! Kaj je mislil, da mi ne znamo poslati firme v stečaj? Saj pa smo mi že dolgo vedeli, da bi bil stečaj najboljša rešitev - za občino, ne pa za delavce. Za to, da nam bo nekdo poslal firmo v stečaj, res ni potrebno plačevati dragih menedžerjev. Ne vem le, kaj so tako dolgo čakali. Če bi jo Na Vestnik je prišlo pismo, v katerem Marjeta M. sprašuje spodaj podpisanega, s čim naj se ukvarja zdaj, ko Je na imenovanem čakanju. V podjetju, kjer jc delala vrsto let, A namreč postala ekonomski presežek, in sicer - tako trdi - tuli zato, ker s šefom ni hotela v posteljo. Tako bom pokomentiral njene težave. Marjeta si je sama kriva* ker so jo dah na »črno listo«, saj če bi se dobro razumela s predpO"] stavljenim (njihove želje, ukaze... je treba pač spoštovati!), potufi ]i zdaj - ob koncu leta - ne bi bilo treba skrbeti, kako naprej. Kt’ pa je dedca zavrnila (tudi sam dobro vem, kako se moški počutij v takem položaju) in ohranila ponos, Ji pač drugega ne preostanSij kot da se poda na pot samostojne podjetnice, obrtnice ali kmetief j V pismu namreč pravi, da ne bo mogla doma lenariti in čakati nM miloščino, ki ji pripada kot čakajoči na delo 1 . ■ '1. T' "L dvema letoma poslali v stečaj, bi si ševalca«- javnih WCjev. To pomembno na- (jgjavci še uspeli dobiti kakšno delo - tako kot logo bo dobil tisti, ki bo sposoben količinsko drugi. Kaj pa zdaj? Noja, so vsaj poskrbeli za fti kakovostno preskusiti zmogljivosti javnega nekaj »ubogih« direktorjev. stranišča, Veijetno bodo to kar lastniki tistih Ko sem tuhtal, s čim naj bi se ukvarjala, sem se spomni! možnosti. Dolgo je bila v ospredju tale: kaj ko bi šefu ustreB* zdaj? Bojim pa se, da bi zavaljenec hotel Še in Še, Čemur pa bi prešuštnica prej ali slej uprla, zato bi se ji maščeval: znova bi jo na črno listo, kadrovik pa bi ji izročil delavsko knjižico. Muf] mora postati samostjna, neodvisna od takšnih in drugačnih 5cfo''i drugače jo bodo spet izsiljevali! Le s čim naj se peča, da ji ne mogoče očitati nemoralnosti ali česa hujšega? Predlagam, da usfL novi kako podjetje. Podjetje - d. o. o.? Časi, ko Je zadostovfl »kapital« 2.000 tolarčkov, so proč! Poldrugega milijona tolarjej kolikor je treba imeti zdaj, pa seveda nima, saj Če bi ga inid® potem ne bi hotela po vsej sili nove službe. Kaj pa poslov® O politiki pa raje ne bom, da me ne bo kdo prodajnih hišic, kajti po novem predlogu naj . bi kar pomemben del stroškov plačali prav obtožil, da sem za ta ali oni okraj, za to ali ono oni. to pa z drugimi besedami pomeni, da traso avtoceste. Bo potem moja kolegica — —„—z vami poklepetala o tem in onem! bodo po prepričanju Občinarjev na tržnici v glavnem s.., in ne prodajali. Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka V Lotmerki smo lahko vsekakor ponosni na mestno hišo, Kaj takega namreč nimajo ne v Radgoni in ne v Lendavi, pa tudi v Soboti ne, čeprav se imajo za veliko mesto in regionalno središče. V zadnjem času se o tej naši znamenistosti kar precej govori in piše. Znano je, da jo želijo temeljito obnoviti in .predelati’, da bi bila še lepša in koristnejša. In ko je že vse kazalo, da so našli dovolj interesentov, ki bi odkupili (vzeli v najem za 99 let) nezasedene prostore, je TOTA slišala, da se je začelo zatikati, in to predvsem s tistimi prostori. kjer naj bi bila lepa prleška gostilna ali restavracija. Upajmo, da ne bo kdo uredil kaj prekmurskega. »Rajši naj bo prazno,« bi dejal en TOTI. Pa ni, mišljen gospod J. Njega menda bolj zanimajo prazne farme in nepovratna sredstva, ki so jih nekateri dobili od občine oiroma države. In TOTA mu daje popolnoma prav. Tudi gospod S. ni storil nič slabega, ko je opozoril, da drugi Mursko polje zelo poceni razprodajajo to in ono. Nekateri menda zdaj napadajo njega, češ kaj se to dogaja, kot da bi bil on kriv, ker je spomnil na toti greh. Vse pa kaže, da se bo moral nekdo spovedati za krivo izrečene besede na račun hotela Jeruzalem v Lotmerki, češ da ni odvajal turistične takse. Bomo videli. V razpadajoči Kmetijski za- IBt Dražja elektrika Od 1. decembra bo elektrika draga za 9,67 odstotka. Tako je sklenila slovenska vlada, čeprav je elektrogospodarstvo zahtevalo precej višjo ceno, in sicer v povprečju za 40 odstotkov. Predlagali so namreč, da naj bi bil odjem nad 110 kilovoltov dražji za 38,6 odstotka, gospodinjski odjem pa za 45,9 odstotka. Po novem bodo v gospodinjstvih, ki mesečno porabijo 275 kilovatov električne energije in imajo vgrajeno glavno varovalko za osem kilovatov priključne moči, plačali 2.738 tolaijev, za enako porabo elektrike pa jc bilo treba januaija odšteti 1.771 tolaijev. Kljub temu pa je cena elektrike pri nas v primeijavi z drugimi vrstami energije še vedno prenizka. Zaradi socialnih vzrokov in vpliva na inflacijo pa se je vlada odločila, da bo ceno električne energije spreminjala postopno. ZVEZDA’ MURSKA SOBOTA, d.o.o. M, JERŠE PRODAJNI CENTER - DISKONT I Mar kisa vska 1 k LAŠKI RIZLING SAUVIGNON CHARDONNAT DARILNI KARTON ZLATA RADGONSKA PENINA GRAJSKI BISER RUM KIVI, LIKER MINERALNA VODA ŠUM PET . SWING PET PEPSI PET PIVO ZLATOROG SIRUP, ORANŽA, MANDARINA r “J k' t! sodelovanje z drugimi? So taki (raoSkij, ki denar imajo in ui > v sodelovanje, vendar tudi ti so pod kožo krvavi in ne bi dolS*’ trajalo, ko bi hoteli protiuslugo. Saj ste »prokužili«, kako?! Jeta pa je poštena ženska, zato z družbo z omejeno odgovornosjl^ ne bo nič. Kaj pa obrtna dejavnost? Najhitreje, saj ni nobenih dovoljenj, prideš do najstarejše obrti. Mnogi veste, kareta je to, drugim pa ni treba vedeti, sicer bi mi spet kdo očital, da pokvarjen, Marjeta se mora torej ukvarjati z neko proizvod® dejavnostjo? Teh je sicer veliko, toda katero naj izbere? ženska ja ne bo izdelovala metel, ko pa je edina »občins8^ metlama propadla. Naj ustanovi pletilstvo? Nekako bi ga spra*' skupaj, toda kdo bo delal, prodajal, kdo bo kupoval, ko pa l®’’' rekoč vsi drvijo v Lenti in tam kupujejo poceni »džeke« ozif^a” »Strikaše«, da bodo razumeli tudi Goričanci. Odpade! Kot pozneje zvedel, moja spraševalka zna nekaj malega šivati, ta stari Singer ima. Kaj ko bi tega vrtela pogosteje in hitreje? bi šlo, več možnosti pa je, da ne, ko pa Je že zdaj toliko butik^ kjer imajo unikate, kupcev pa bore malo Spomnil sem se tudi- , bi lahko izdelovala poročne obleke, potem pa sem ugotovil/®' nost: le ,tu m tam se še kdo poroči, vedno več pa Jih živi koruzi«, zato »zdavanjskega gvanta« ni treba. Ženska na Čakanj' bi se lahko zaposlila s pletenjem cekarjev!!! Oh, dobra zarni^^fj Le kje pa naj zdaj vzame »bilje«, ko pa so kombajnisti poželi zmleli v silažo vsa koruzna stebla? Tega, da bi pletla cekarje plastičnih trakov, kot sicer počno nekatere »mamcc«, pa ji s^’'^ ne bom svetoval,.. J tuhtal, 0,75 0,75 0,75 2 X 0,75 220,00 SIT 264,00 SIT 264,00 SIT 638,00 SIT Cene sadja in zelenjave Tržnica Osred, Murska ijubij, Zelsnjava ______Sobota tržnica Pomurka Jabolka Pomaranče Limone Banane Hruške Krompir Solata Zelje Čebula Česen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Kumare Jajca 0. jedrca 60,00 55,00 140,00 180,00 120,00 80.00 110,00 120,00 100,00 100,00 35,00 35,00 100,00 100,00 35,00 40.00 35,00 80,00 250,04 260,00 80.00 120,00 160,00 194,00 190,00 200,00 190,04 190,40 134,00 150,00 50,00 120.00 150,00 120,00 120,00 35.00 100,00 40,00 40,00 300.00 90,00 160,00 240.00 220,00 11,00 13,00 11,00 900,00 400,00 1000,00 ».. .podvrzita si zemljo in ji gospodujta.. Kot vidite, dragi »pajdaši«, veliko sem razmišljal in Iuil.-., vse, kar mi je prišlo na misel, je odpadlo zaradi moralnih j kov ali drugih objektivnih vzrokov. Grdo je, kar bom vendar je to v tem hipu najbrž edina rešitev: Marjeta bo aioiAi ker SI je pač sama kriva, ostati Se naprej doma. Vzrok sem zgoraj! [n kaj naj počne? Tisto, kar ji Jc že zdavnaj sve!/Ji ljubosumni mož Janči: »Namesto da rineš v tovarno, popl’jg doma na gruntu!« Mislil je na pitanje svinj. Najbrž bo res 'L ■ - - - ■ • ■ prejšnji slu' J I storila, vendar jo bo preganjala mora: svinja svinje doma, same svinjel Marjeta, sem tudi jaz svinja? Turnišče: cene pujskov tl Prejšnji Četrtek so rejci pripeljali na sejem 43 pujska so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 kilogramov. Stali so od 7.000 do 11,000 tolarjev, kup<^’' । so kupili 34 živali. Sejem v Turnišču je vsak Četrtek ob sedmih, pro“““ pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste- > I I 120 let tradicije - — 7 /o Pomurska banka