Političen list za slovenski narod. Po poŠti prcjcman Tcljd: Za eolo leto predplača, 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeniau veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol lota 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gL 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija Poljanska cesta št. 32. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristo^na petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., eo so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je na Poljanski cesti h. st. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/jG. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 19. januvarija 1884. Letnilc XII. Kristus — Lassalle? Kako daleč je že delavska stranka ali učeno rečeno socijalistična, na Nemškem prišla, priča nam poslednji zbor krščansko-socijalne stranke v Berolinu pod pokroviteljstvom dvornega pridigarja Stoekerja. Prišlo jih je toliko skupaj in sicer delavcev vsake barve od najhujšega rudečkarja do potrpežljivega trpina, ki z voljo svoj križ prenaša, da se je vse trlo. Tisti, ki se prištevajo k pravim, t. j. prevratnim socijalistom, združili so se koj v krepko in trmoglavo opozicijo in reči moramo, da jih ravno ni bila manjša polovica. Ko dvorni pridigar Stocker nastopi, pozdravijo ga navadni njegovi poslušalci, opozicija je pa že jela sikati brez vsakterega vzroka. Sikanje in žvižganje je opozicija, t. j. rudečkarji, zopet ponovila, ko je Stocker mesto pastorja Krafta govoriti začel in si za nagovor izvolil geslo: „moli in delaj !•* Govornik je razvijal geslo z verskega stališča; so mu pa toliko oporekati in ga na tako surov način motil, da je mož versko stran o „moH in delaj" popustil, ter jel poslušalcem bolj praktični pomen omenjenega izreka razlagati. Eekel je, da vsa napredujoča tehnika nima prave veljave, ako ona ni vstani delavcu boljšega kruha dati, kakor ga ima do sedaj. Žalibog, da se pa v našem času duševne moči niso enakomerno razvijale, kakor tvarinske, in tukaj smemo pravega vzroka iskati, da delo nima prave vrednosti. Vrednost dela ne sme se ceniti kakor blago, temveč kot izraz nravnega človeka, in ta mu mora biti temelj, na kterem naj si bode postavil bodoče domače ognjišče in kjer bode izgojal bodoči naraščaj. „Podpirati hočemo delo v pravičnem boji proti kapitalu, pravi Stocker, in z vami hočemo bojevati boj med duhom in denarjem, med izdelovalno močjo delavca in gmotno silo denarja in nadjamo se, da bode v tem boji delo pravično zmago dobilo, kolikor so njegove zahteve opravičene." „ Treba bi bilo pošteno delo proti plitvi in puhli konkurenci po družbenem varstvu nekoliko zavarovati." Na to se oglasi opozicija rekši: „Ne maramo, ker svobodo ljubimo!" Naj se socijalno vprašanje s socijalnega stališča tudi do sodnega dneva obravnava, delo vendar ne bo nikdar svojih pravic doseglo. Tukaj je treba glavo od tal in nekoliko više povzdigniti. Delavec mora do spoznanja priti, da ni mrtva mašina, ki svoje odmerjene ure dela, on mora priti do spoznanja, da mu je tukaj delati za večno življenje." „Oho, oho", oglasila se je zopet opozicija in nekteri so se jeli celo posmehovati. „Ako vas ni volja verovati na večno življenje, ostaja vam pozneje še dosti časa, da se čez to pogovorite. Saj niste vi prvi, ki ne veruje nanj, nazori se pa dostikrat spreminjajo. Na mirodvoru proste občine stalo je napisano: „Veseli, tukaj se radujte — Na onem svetu nič ne pričakujte." Divje ploskanje nastane. Ko delavci nehajo ploskati, nadaljuje Stocker: In glejte, ta napis je tista svobodna občina iz lastnega nagiba odpravila in ali veste, zakaj ? Zato, ker je tisti izrek gola bedarija in vi, gospoda moja, peli ste ravno sedaj „hozano", in peli ste jo neumnosti! Strašanski ropot nastane. Neki delavec se dvigne in skuša nemirneže potolažiti. Nekoliko delavcev hočejo bolj zmerni možje pod kap posaditi, kar jim pa Stocker zabrani. „Da gospoda moja", nadaljuje Stocker, „leta in leta so minula, ko se mi ni prigodilo, da bi me bili na tako surov način motili, kakor ravno sedaj. Nikakor ni to dobro znamenje za bodoče volitve. Želel sem z vami in z naprednjaško stranko po mirnem potu marsikaj obravnavati; ako se mi pa tako obnašate, boste tudi najzlobnejše nasledke čutili. Navadimo se vendar, da se bomo složno med saboj pomenkovali, ne pa po divjaški kričali. Mislim, da se do sedaj z vsem lahko strinjate, kar sem vam povedal." Tu pa tam se kdo nasproti oglasi. Sedaj Stocker misli, da bo morda pravi čas in zopet zavije na versko stališče, na ktero se je bil takoj z začetka postavil. Komaj pa je prvi stavek dokončal, zanetil se je že zopet ogenj v strehi so-cijalistov. Ali sedaj se Stocker ni dal motiti. Če bi si delavci versko življenje prav k srcu vzeli, kmalo bi zadobili večje spoštovanje do sv. vere, kakor ga imajo. Delavci niso imeli še nikdar boljšega prijatelja, kakor jim je bil tesarjev sin iz Nazareta. (Tako protestanti časih zovejo našega Zveličarja.) Nekteri rudečkarji se na to oglasijo, da jim je Las-sale, znani francoski socijalist, več dobrega storil, nego Jezus, tesarjev sin iz Nazareta, na kar zopet grozen vihar nastane. (Konee prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 19. januvarija. IVotraiije dežele. Proti TVurmhramlovemii predlogu o postavnem državnem jeziku govorili bodo na desnici: grof IIohenwart, Eieger, Henrik Clam, Groholski, Hausner in Madejski. Osrednji klub zastopal bo knez Alojzij Lichtenstein. OhrtniSki nadzorniki, ki se bodo imenovali, so sledeči: Za 1. okraj se sedežem na Dnnaji Mihael Kulka; za druzega v Lincu: Miroslav Muhi; za tretjega v Budejevicah: Edmund Feyerfeil; za četrtega v Pragi: Vaclav Weber; za petega v Eeichenbergu: .Josip Malek; za šestega v Brnu: Josip Cerveny; za sedmega v Lvovu: Arnulf Nawratil; za osmega v Bolcanu: Josip pl. Eosthorn in za devetega v Gradcu: dr. Valentin Pogačnik. Gledalo se je na to, da bodo nadzorniki ali kemijsko-tehnični, ali pa mehanično-tehnični izobraženi, ter popolnoma jezika zmožni, kjer bodo službovali. Kranjska in z nami vred vse druge južne dežele spadajo, kakor smo že poslednjič omenili, v deveti nadzorniški okraj, ki obsega Stajarsko, Kranjsko, Primorje s Trstom, Istro in Dalmacijo. Sedež mu bode v Gradci in kakor nam ime jamči, je nadzornik, ki se bo imenoval, rodom Slovenec. LISTEK. Nektere opazke o našem slovstvu. (Provzročene po knjigah družbe sv. Mohorja.) (Konec.) Druga knjiga, ki jo je nam podala družba Mohorjeva — je pesmarica „CeciIija", mi morda poseže v bededo moj čitatelj; oče, vse lepo, kar nam hočete povedati, a pozno, prepozno pridete, ker vse to smo že večkrat brali in čuli v zadnjem času! Tacega ugovora bi res pričakoval, ko bi se pri vsaki knjigi tako oblastno razkoračil, kakor sem storil pri prvi; ker s posebno zadovoljnostjo mi je omeniti, da časopisje slovensko ve ceniti svojo Mohorjevo družbo. Eaznovrstna poročila in priporočila, sodbe, mnenja so se čula in čitala po javnih naših glasilih. Pa tudi zii-me je kakor nalašč, kajti o »Ceciliji" bi mi bilo nemcu v petji težko kaj pravega povedati in sodba o slovenskem „Pravdniku" bi bila tudi podobna sodbi slcpčevi o barvah; zato je od mene najbolj modro in pošteno, za bralca pa najbolj pametno in koristno, ako ga opozorim na sodbo strokovnjakov, ki smo jih brali v „Novicah", „Slo- vencu", „Kresu" itd. Iz vseh teh ocen posnamemo, da je Mohorjeva družba za 1. 1883 dostojno spol-nila velike svoje dolžnosti; vso sicer ni tako, kakor bi posamezni želeli, a vsem še Bog ne more vstreči, nikar le človek. Pomniti je treba, da vse, kar se rodi pod solncem, je nepopolno. Zaupanje pa, ki ga v družbo stavi slovenski narod, si je z letošnjimi knjigami gotovo okrepila in povečala. V dopolnilo le nekaj drobtin o posameznih knjigah. „Cerkveno zgodovino" ljudje po deželi radi bero, češ, so tako lahko razume! In to je velika prednost knjigi. Sicer so kritiki naštevali besedi in izrazov manj navadnih in neprikupnih, toda beseda sploh jo gladka, domača; tu in tam spominja na Slomše-kovo pisavo, glede razpravljanja tvarino, razdelitve opozorim na veščo oceno dr. Mlakarjevo v „Kresu". V ..Koledarji" sem z veseljem bral „Eazgled po svetu"; opombe o lan.skem »razgledu po svetu" v »Slovencu" niso ostale celo brez vsega vpliva; duh, ki veje v celem spisu, je domač slovenskemu ljudstvu, zato so ljudje tudi najprej in sicer z veliko radostjo in paznostjo prebirali ta razgled, ki tudi priprostcga bralca seznani vsaj s poglavitnimi dogodki najnovejšega časa. Prav vesel sein bil beroč v družbinem oglasniku v »Koledarji" str. -31 sledečo: „Zaloga družbi primernih rokopisov je letos posebno obogatela. Starosta slovenskih rodoljubov in pisateljev, č. g. Matija Majar Ziljski, je srečno dovTŠil in družbi poklonil rokopis, za kterega je gradivo leta in leta z vso navdušenostjo in marljivostjo nabiral, namreč obširni popis življenja in delovanja slovanskih apo-steljnov sv. Kirila in Methodija. V 8 poglavjili razpravlja g. pisatelj jako zanimivo, podučno in temeljito gradivo v lahko umljivi, prijetni besedi. Ko bodenio I. 1885 slovesno praznovali tisočletni spomin Methodijeve smrti, slavila bode tudi družba sv. Mohorja neumrljive zasluge naših sv. apostolov s tem, da bode Majarjev rokopis vvrstila mod druž-bine knjige. To vest jo pač vsak Slovenec z veseljem čital; kajti znano je, kako da se Slovani, posebno Čehi, že sedaj pripravljajo, da dostojno praznujejo slovanski praznik — tisočletni spomin Methodijeve smrti — na Velehradu; kjer se zopet enkrat zbero v obilnem številu zastopniki vseh slovanskih rodov; vsaj so si že o priliki rimskega potovanja klicali popotniki pri ločitvi: Leta 1885 se zopet vidimo na Velehradu ! Takrat je romal v Eim tudi g. iMatija Majar in takrat sem imel priložnost spoznati častitega rodoljuba. Navdušenost njegova za Slovanstvo ga jo gnala starčka skoro popolno oslepelega na tako dolgo 37t praškem nemSkem vseuiiliSči uko-reninil se je nštrajk" med rektorji. Dva zapored sta odstopila in to rektor Mah in prorektor Hering, ker sta se naveličala bojevati se z ministerstvom. Vs!ed vednega slabega sporazuma na pražki bogoslovni fakulteti, ki je že skupna za obe univerzi, od strani nemških profesorjev, pravi „Po-litik", da bodo Čehi prisiljeni, tudi bogoslovno fakulteto na češkem vseučilišči vpeljati, kar bode vseučilišču še le krono na glavo postavilo, kajti potem bo popolna. Dunajske socijaliste, ki so 30. decembra 1883 v cerkvi sv. Janeza Evang. v X. okraji napravili bogokleten škandal, je deželna sodnija na Du-naji obsodila, in sicer so dobili: Vaclav Kroulik, krojač 27 let star, član brezvladnega društva ravnost (enakost) pol peto leto; Vojteh Stich, 221etni mizarski pomočnik in socijalist in Edvard Oholskj, 221etni dninar in socijalist vsak po 3 leta in pol hude ječe. Mihael Holuvaty dobil je 48 ur zapora, ker se je protivil straži. Prav je tako! Le ako bo sodnija z vso ojstrostjo proti bogokletsvu postopala, znajo se žalostne razmere zboljšati, ki so v današnjem času žalibog na dnevnem redu. Zagrebški ^upan, pisal je deželnemu zboru, da oni, ki so se obžalovanja vrednega škandala nad poslancem Lončaričem vdeležili, niso rojeni Zagrebčani, temveč prišlici od drugod. Osem tistih, ki so jajca metali na župnika, je že za zapahom. Po vojašnicah stoje vojaki pripravljeni, ako bi nastali večji neredi, da primejo za orožje. V hrvaškem deželnem »horu stavili so se glede neredov in škandalov, ktere Starčevičevci prirejajo, nujni predlogi, da se hišni red poojstri. Od predlaganih toček so se sprejele: Tisti poslanec, ki se je enkrat že za osem dni izključil, izbacne se pri prvem povodu za celo za sedanje iz deželnega zbora in ne more v dotični perijodi nič več voljen biti. Ovrže se običaj, da bi se šteli onim ponslancem zanikalni glasovi, ki se zdrže glasovanja. Kdor v bodoče ne bo glasoval, tega glas ne šteje nič. — Predsednik deželnega zbora Krestič podal se je k banu, da zahteva od mesta Zagreba zadostenje zaradi sramote, ki se je ondi deželnemu poslancu Lončariču prigodila. Povdarja se zopet misel, da naj bi se deželni zbor iz Zagreba preselil v Osek v Slavonijo. ~~„Vox populi, vox De i" se res do sedaj ni še nikjer v lepši luči pokazalo, kakor ravno na Ogerakem. Že je došlo zbornici velikašev več nego 700 zahvalnic, ki imajo več kakor en milijon podpisov od kmeta in gospoda, prostaka in kavalirja. Če tudi se je trdilo, da vprašanje glede mešanega zakona ni v nobenem razmerji s Tiszinim kabinetom, se je vendar sedaj ravno nasprotno pokazalo. Tiszin stol jel se je majati, kakor še nikdar poprej in to tem več, od kar se je tudi ogromno število magnatov v javno politično življenje povrnilo, ki so ga do sedaj že skoraj dvanajst let le od strani gledali; vsi ti združili so se z opozicijo. Primas Simonjev list „Magyar Allam" pravi: „Sedaj še le vemo, kako da smo močni in Tisza bo videl, kako daleč da dojde ob bodočih volitvah se svojim liberalizmom. Od vasi do vasi bomo agitirali in vlada bo videla, kdo in koliko jih pojde za nami! Čez vse znamenit pa je slučaj, da sta narod in zbornica velikašev oba enih misli, in ta zveza je prvi žebelj za rakev Tiszinega ministerstva, kajti opozicija se že na to pripravlja, če bode treba, do sostavi odmah konservativno ministerstvo. Načrt postave mešanega zakona med židi in kristijani se v tem zasedanji v Budapešti ne bode več spravljal na dnevni red, kakor „Pol. Corr." iz Budapešte javlja. Gotovo so trmoglavci sprevideli, da se zid z glavo nikdar ne predere in so popustili bedarijo, kterej se neolikan narod sam iz dna svcu upira. Tnanje La^ki pomorski minister poskusil bo letos meseca avgusta vso laško mornarico pod orožje sklicati ia to iz tega vzroka, da se bodo pokazale nepopolnosti, ki bi se v slučaji resnične mobilizacije prigodile in se bodo toraj za časa odpravile. F I*ari»u se je sprožila misel, da bi bilo dobro in za promet velike vrednosti, kakor tudi iz ozira na človeško življenje vsega priporočila vredno, ko bi se združile Francija, Švica in Italija v to svrho, da bi se na skupne stroške prevrtala gora .Veliki sv. Bernard", ki so med Francosko, Švico in Laško v apeninskih planinah med Mont-Blancom in Monte-Kozo 2472 metrov visoko dviguje in vsako leto nekaj nesrečnikov ondi smrt najde potujoč iz Francoskega preko sv. Bernarda gore na Laško ali pa v Švico. ^a Francoskem izumili so nove topove za pomorsko vojsko. Top tehta 78.000 kilogi-amov in 18 kilometrov daleč nese. Krogla je pa še na daljavo 4000 metrov tako močna, da najdebelejši oklep pomorskih ladij prebije, kakor bi ga previ-tal. Za vojsko na suhem izdelali so pa drug top, ki je le 6000 kilogr. težak, pa tudi 18 kilometrov daleč nese. Dd se na osem delov razdeliti. Vsak kor dobil bo po jedno batarijo s takimi topovi, ki so osobito za napade na trdnjave namenjeni. V Madridu je Oastelar v poslaniški kamori razvijal svoje misH o španjskih zunanjih zadevah, ter je pripoznal nravni vpliv, ki ga ima Francoska na Spanjskem, kterega bi pa Nemčija na vsak način rada spodrinila. Španjska naj se nikari med Francijo in Nemčijo ne vtika in iz ravno tega vzroka, pravi Castelar, je bilo kraljevo popotovanje na Nemškem neprilično in nepremišljeno. Saj ga tudi niso nič kaj posebno sprejeli ondi. Sprejem je bil po vsem enak onemu srbskega kralja. Naloga španjskih ministrov bila je, da bi bili morali zaradi tega od Nemčije pojasnila zahtevati, kar pa nikomur ni prišlo na misel. Tudi preko Francoske bi se ne bil smel kralj domu vračati, ako se je hotel neljubim prikaznim v Parizu vbraniti. V poslaniški kamori v Madridu izrazil se je Castelar kakor sledi: „Jaz obdolžim nemškega cesarja, da je imel v mislih ponosni španjski narod osramotiti in to na ta način, da se je poslužil španj-skega kralja za sredstvo, izrazovajoč Francozom svoje sovraštvo; zaradi tega morah bi bih španjski ministri zahtevati pojasnila od nemškega državnega kancelarja. O Mahdiju pravi sedanji egipčanski minister Nubarpaša, da ima Sudan svoje čase, vkterih kak Mahdi nastopi, o kterem nihče ne ve, od kod je prišel; ljudstvo dere za njim, pleni, ropa, mori. Vse to pa traja le nekaj časa. Mahdi zopet zgine in z njim njegova druhal in nihče ne ve, kam so prešli. Je že prav; Chartum je pa menda le v smrtnem strahu. Helnan, ki je le nekoliko milj od Chartuma proč, so Mahdijevci že napadli, premagali in požgali. Kaj je toraj bolj naravnega, kakor da se bodo sedaj proti glavnemu mestu Chartumu samemu obrnili! V Chartumu pa ni več nego 6000 mož, ki bi ga z orožjem brani i in kaj so tisti proti 60.000 divje druhali! Štirje duhovniki in pet nun padlo je Mahdiou v roke, za ktere „lažnjivi prerok" 2000 funtov šterlingov zahteva. Avstrijski konsul v Ka-hiri jel je v ta namen denar nabirati, da čim preje mogoče nesrečne ljudi iz krvoločnih rok rešijo. Izvirni dopisi. Iz kamniškega okraja, 18. januvarija. Okrožnica kranjskega deželnega odbora do naše častite duhovščine od 1. decembra 1. L, kakor jo je priobčil „Slo- venec" št. 10, stavi v njo polno zaupanje, da mu bo vestno poročala o stanji našega kmetiškega gospodarstva in nravno in naravno propadajočega, nekdaj krepkega našega ljudstva. Pa neka neljuba prikazen se je nam odkrila, da namreč našim županstvom ne upa deželni odbor toliko, kakor duhovščini. Vzroki znajo biti, ker je bolj omikana in bolje poznd naše ljudstvo, ko župani, ker le-ti poznajo le vsak svojo občino ali delokrog. Pa bodi Bogu potoženo, naši župani bi lahko po obstoječih zakonih ljudstvo zapravljivosti brzdaU; da bi v svojih občinah novih gostilnic ne dovoljevali, da bi čez uro ponoči ne točili; kdor gospodarjev bi začel lahkomišljeno popijati, zapravljati in dolgove delati, naj bi se njegovo posestvo pod oskrbnika dalo, da bi imeh on, žena in otroci še saj ljubi dom. Po navadi pa župan le reče: „E kaj meni on mar, saj bo svoje zapravil." Največe zlo pa je, ako je župan sam gostilničar, ali kdo y rodovini, tudi dober prijatelj. — Nasledke si lahko vsak sam misli. Naša občinska duhovščina predpostavljene večkrat na pomoč kliče: Če vi v občini, ko imate oblast, nam ne bodete pomagali, je naš trud zastonj! Naši župani bi ponočevanje, igre in druge narodu pogub-Ijive razvade včasih zamogli postavno omejiti, ter s tem mladini in potem rednemu gospodarstvu mnogo koristiti. Mnogo premalo se pa zgodi po naših občinah za umno gospodarstvo in kmetovanje, za umno živinorejo, za gleštanje gozdov itd. Dobro vemo, da vse to prizadevanje mnogo truda stane in da večkrat župani tega ne morejo izpeljati zaradi raznih vzrokov; a nekaj bi se pa le zamoglo zgoditi, ko bi gosposke v marsikteri reči župane bolj podpirale. Bog daj, da bi se po dogovorih reč temeljito razjasnila in potem za zanemarjeno kmetijstvo kaj. več zgodilo! Iz Celja, koncem starega leta.*) S kakošno strastjo nas naši ljubeznjivi sosedje, posebno našo čast. duhovščino napadajo, to se ne da lahko opisati. Ko. bi se res za vsako jezo žolč razlivati moral, celjski nemčurji bi ga še v stepihih ne mogli shranovati. Dokler jim kdo hrbet drži, po kterem ošabno razkopavajo, so „tiči" nesramno drzni, če se jih pa na-padenec le malo s prstom dotakne, potem se frfolijo kakor v zanjko vjeti krilatci. Kaj so ob času tukajšnjih okoličanskih volitev vse počeli, to ste deloma že objavili. Se ve, da se s peresom dogodki tako živo narisati ne dajo, in si čitatelj dogodjajev v pravi podobi predstavljati ne more; le „Vahtarco" naj bi čital, pa nekaj časa med njimi bival! Obnašajo se že tako, da bo v graški norišnici kmalo treba več prostorov naročiti. Med drugimi napadi so ob času zgoraj omenjenih volitev med čudnim bobnenjem v „Vahtarci" razglasili grozno Test, kako da eden tukajšnjih kaplanov agitira, da celo pastirske liste prevzvišenega gosp. knezoškofa lavantinskega, datirane od 22. avg. 1883, po nekem postreščku k mestnim gospdm pošilja, tirjaje, naj prejem teh listov na nekem posebnem papirju potrdijo. „Kaplan" si je na ta način volitvena pooblastila pripeharil, kajti nektere gospe so, misleče, da prejem pastirskega lista potrdijo, taka pooblastila podkrižale. Taka dva pooblastila sta, ka- *) Po naključji malo zakasnjeno. Vredn. in težavno pot! In vendar, kdor je občeval ž njim, ve, da blagi rodoljub ni čutil težav pota, marveč, da ravno ta pot ga je prepričala, da on ni zastonj živel, zastonj pisal. Kako rad se je pogovarjal z drugimi Slovani, vse je dobro umel in vedno ponavljal: J]vo, vsi smo eno, to je en jezik, vsi se dobro razumemo! In začel je govoriti navdušeno o Slovanstva srečni bodočnosti, govoril tako ognjevito, kakor bi bil mladeneč pri dvajsetih letih! Od tedaj mi je podoba plemenitega rojaka vedno pred očmi; to vsak pač lahko spozna, kako me je nemilo dirnil vapaj iz tužnega Gorotana, da ta vzorni mož trpi pomanjkanje; v tolažbo sem čital, rta ga blagi rodoljubi niso pozabili. Od tako vnetega rodoljuba in gorečega častilca slovanskih blagovestnikov pač smemo pričakovati dobrega životopisa, posebno ker je že o tem pisal v prejšnjem času. Pri vsem tem si vendar drznem sledeče opomniti glede omenjenega spisa: Najprvo sem se spodtaknil že ob naslovu: Življenje in delovanje sv. Kirila in Methodija. Kaj hoče ta K pri Cirilu in th pri Metodiju! Ni mi na umu zgodovinsko ali slovnično* ovračati to pisavo, ker v tem obziru je baje pravilna, pač pa proti taki pisavi opomnim na neki, vsaj meni se vidi, prav važen razlog. Eodoljubi slovenski, posebno duhovniki in učitelji, se trudijo v cerkvi in šoli, da bi med narodom vdomačili imeni slovanskih apostolov, narodnih svetnikov. In to se mi zdi prav naravno in primerno. Tu ni govoriti o kaki narodni prenapetosti; vsaj vsak narod časti še posebno svoje vzornike in zakaj bi tako tudi naš narod ne delal? Ako ju pa hočemo pri ljudstvu udomačiti, je pa pač potrebno najprej, da jih vsakdo ljudstvu enako imenuje. In kolikor je vsaj meni znano, so pisatelji razen g. M. Marjarja pisali: Ciril in Metod in v tej obliki jih ljudstvo tudi že poznu. Ali bi ne bila toraj prav velika napaka, ako se v omenjenem spisu prvotna oblika pridrži? Menim toraj, da v imenu mnogih izrazim željo, da se v spisu namenjenem priprostemu ljudstvu, to spremeni. Opomnil pa sem to sedaj zato, ker pravijo, da je po toči prepozno zvoniti. Kdor se je nekoliko bolj bavil z življenjem in delovanjem sv. Cirila in Metoda, pač lahko in hitro spoznii, da je o nju življenji in delovanji zelo težko pisati za ljudstvo poljudno, a zraven vendar le temeljito. Seveda, ko bi iz posameznih legend pisatelj posnemal zanimive dogodbe, bi jih ljudstvo gotovo rado bralo, a kaj, ker pa v legendah mnogo ni resničnega, in bi s tem ljudstvu ne podal prave podobe o apostolih. Literatura sv. Cirila in Metoda se je v zadnjih petih, šestih letih zelo pomnožila. Iskra in netilo vsem novejšim razpravam je bila slavno znana okrožnica Leona XIII. o svetih blagovestnikih. In kakor odmev temu glasu so donelo po širnem slovanskem svetu okrožnice katoliških, da tudi pravoslavnih biskupov. Omenim le Strosmajerjove okrožnice, ki se sme temeljit in poljuden životopis sv. apostolov imenovati. Zlasti odkar so našli v britanskem muzeji važna pisma, ki nam posebno razjasnujejo konec Metodijevega življenja, je mnogo del o tem zasta-ranih, n. pr. sicer izvrstna razprava Ginzelnova ali pa tudi Majarjev spis o sv. blagovestnikih, ki ga je izdal v prejšnjih letih. Cehi imajo poseben letopis: „Sbornik Velehrad-sky", ki se skoro izključljivo peča s tvarino o sv. apostolih, izšli so dosedaj trije letniki in želeti je, da jih no prezre pisatelj, ki nam misli podati znanstveno razpravo o sv. Cirilu in Metodu, kakor sem kar je samo ob sebi razumljivo, kosom prišla v last, saj jih morejo „doti6nemu uradu" izročiti! Ime tistega „kaplana" so velemodro zamolčali — kajti v vrelem kropu bi si preobčutljivo kremplje poparili. Naša preč. duhovščina, vedno pohlevna, da se ji moramo čuditi, tega nesramnega natolcevanja takrat vendar prenesti ni mogla. Poslala jim je v „SUdstr. Post" jako podučljiv odgovor in predložila tudi sledeča vprašanja: 1. Etero je ime duhovnega gospoda? 2. Kako se imenuje fakin, ki je pastirska pisma okrog nosil? 3. Kterim gospem so se slednja doposlala? 4. Kaj je s pooblastili, ktera so se na ta način pripeharila? Huš — to je bila hladna kopelj vročim nem-čurjem! — Mi pa smo s čudno radovednostjo odgovora čakali. Dobili smo ga v „Vahtarci", pa ka-košen je! Pod naslovom „celjski kaplaniji posvečeno" iskali smo in iskali, a zgodilo se nam je, kakor nekdaj nekemu mojih znancev. Ta je pri neki šaljivi tomboli dobil precej veliko škatljo. V njej je bilo nekaj zavitega. Ko odvije prvi pisani papir, najde drugega, za tem tretjega in tako čez trideset — dokler na zadnje ne pade piškav lešnik mojemu osup-njenemu prijatelju pred noge na tla. V omenjenem odgovoru pa še prav takega lešnika nismo našli, toraj izvedeli nič, Eekli so: pri sodniji najdete odgovor. Kolikor nam je do trenotka znano, tudi ta o tem ne ve nič — in tako trepljajo zdaj naši Ijubez-njivi tički v zanjke zavozlani, ktere tako čudno radi po drugih mečejo. Pa zdaj za nje že druga kaša vre. Čast gosp. J. Žičkar, kterega naši obsedeni nemčurji toliko strastno preganjajo, bo zarad žaljenja časti nesramnežem malo po kožuhu segel. Zbog svojega blagega srca, neoma-deženega značaja in ljubezni do naroda si je ta gospod ne le samo po naši fari, ampak že tudi daleč zunaj nje pridobil toliko spoštovanja in toliko vpliva, da se celjskim Prusora iz golega strahu pred njim v glavi meša. Zato ga pa tudi tako nesramno napadajo, da je prisiljen sodnijo na pomoč poklicati. Želimo mu iz srca prav ugodni vspeh. iz Celja, 17. jan. Nasledki zadnjih občinskih volitev za celjsko okolico prihajajo vedno važnejši. Občinski pisar jo citiral pretečene dni zaporedoma brez števi.'a žensk, ki so preklicale svoja nemšku-tarjem izročena pooblastila ter narodnjakom dale nova pooblastila, ktera je pa famozna volitvena komisija zavrgla. Na podlagi teh Hofmanovih zapisnikov se vrši pri okrožni sodniji preiskava zoper nektere vsega spoštovanja vredne osebe, ktere so obdolžene, da so po slepariji izvile onim ženskam nova pooblastila za narodnjake. Svesti smo si, da bodo grdi obrekovalci ostali popolnoma na cedilu, da bodo pa sami popadali v jamo, ktero kopljejo poštenim ljudem. Toliko za zdaj. Kedar doteče čas. Vam poročamo o tej silno zanimivi stvari nadrobneje. Ker sta pred volitvami občinski pisar Hofman in sluga Pavel Tomažič narodnim možem spodkopala zaupanje ter očitno pomagala nemškutarjem k zmagi, je bil že zadnji čas, obadva deda spoditi iz službe. Zato so občinski odborniki, ki opravljajo še vedno svojo službo, dokler se novo izvoljeni odborniki ne potrdijo, zahtevali od župana Malle-ta ob-občinsko sejo, pri kteri se ima razpravljati sledeči predlog: »Posvetovanje o tem, ali bi ne kazalo ob- činskega pisarja in slugo djati iz službe, ker tako nepostavno in neopravičeno postopata". Oče Malle — ni hotel v 8 dneh seje razpisati, kakor so zahtevali odborniki, temveč še le v 17 dneh; toda sklical jo je vendar in danes 17. jan. se je vršila. V „Deutsche "VVacht" se je pa razbobnalo, da bo 17. januvarija očitna seja občinskega odbora za celjsko okolico, v kteri se ima sklepati o odpustu imenovanih dveh občinskih služabnikov. To je bil miglej za nemškutarje, naj pridejo k tej seji poslušat. In res prišlo jih je iz mesta in iz okolice v velikem številu. Možje občinski orborniki so pre-tresovali najprej občinski proračun za leto 1884. Potem so zahtevali tajno ali skrivno sejo, v kteri bi se imeli posvetovati o Tomažiču in Hofmanu. Toda, ker se pričujoči nemškutarji niso hoteli vzdigniti iz svojih sedežev; ker je oče Malle bil nasproten temu predlogu o skrivni seji; ker bi bilo prišlo gotovo do groznega hrupa, ako bi se bilo postopalo se silo proti nemčurjem, so sklenili odborniki s 16 proti 2 glasoma: Danes teden, 24. januvarija, se ima sklicati druga tajna seja občinskega odbora, pri kteri se ima razgovor vršiti o predlogu zastran Mar-janšeka (Tomažiča) in Hofmana. Da pa ne bodo nemčurji tega posvetovanja zavirati ali motiti mogli; zato se je že poskrbelo. Če se nemškutarji ne bodo iz sobane pobrali 24. jan. z lepo besedo, gnali jih bodo iz nje — žandarji. Vse prizanesljivosti mora biti enkrat konec. O daljnem razvitku te stvari Vam poročam ob pravem času. čital v poročilu zadnje seje odbora slovenske Matice. Kdor je zmožen italijanskega jezika, naj ne pregleda slavnega dela kardinala Bartolinija o sv. apostolih, ker njemu so bili v porabo znameniti viri, ki se hranijo v arhivu vatikanskem itd., kdo bi namreč naštel vse, kar so pisali o tem predmetu Palacky, Dobrovskj, Miklosich, Kopitar, Wattenbach, Diimler in še drugi, ki so meni neznani in nepristopni. Težko delo toraj čaka pisatelja, ki hoče temeljito delo napisati o tem predmetu. Gotovo bi dr. Krek, ki je sicer le nekaj malega o tem, a tisto pa temeljito in dovršeno objavil v „Kresu", Slovencem zelo vstregel, ki bi obširneje pisal o tem predmetu. Vse to se seveda zahteva od poljudnega pisatelja, ki prireja spis priprostemu ljudstvu, le da mu je zraven vsega tega še treba daru, vse to ljudstvu prav po domače razjasniti. Ker bi pa bilo predrzno in krivično od onemoglega g. Majarja vse to zahtevati, naj pa presojevalci rokopisa store v tem svoje, da dobi narod vsestransko, dovršeno podobo narodnih svojih vzornikov. —n. Domače novice. {Šolslco.) Prvo polletje se v srednjih šolah sklene v soboto 9. febr. in 13. v sredo prične drugo. — Kakor ima na ljubljanski gimnaziji g. prof. M. Ple-teršnik dopust, da zdeluje slovensko-nemški \Volfov slovar, tako je dobil za drugo šolsko polletje gosp. prof. V. Kermavner, da spiše slovnico latinsko-slo-vensko za slovenske paralelke, ker je dosedanja prof. Ladislav Hrovatova že pošla. Nauke šolske prevzamejo dosedanji pripravniki gimnazijski gg. dr. L. Požar, Fr. Šega ali J. Pintar. Na mesto g. prof. J. Nejedlita, kteri odide v stalni pokoj, nastopi začasno g. prof. J. Subic. (F vadnici tuJcajšnji) je gosp. prof. J. Kle-menčiču, kteri ima v pripravnici dokaj šolskih ur in naukov, pomožni katehet postal stolni vikarij g. Matija Kol ar. (Deželni predsednik kranjsM, gosgod haron Winkler), je bil 17. t. m. sprejet pri cesarji v avdijenci. {Ogenj) je naznanil nocoj ponoči trikratni strel z Grada. Gorelo je pri sv. Florijanu zadej pod streho v hiši št. 9. Požarna bramba pa je kar urno prihitela in pogasila. („Piie maroni?") tako prašajo laški pobje, ki laški ali goriški kostanj ponujajo po vseh krajih. Nek šaljivec je takemu pobu v laškem jeziku opomnil, da v Avstriji se kostanj ne pije, ampak je, da toraj, ako hoče na ta način ponujati svojo robo, naj reče: Jej te maroni!" — Čudno je pač, da Lah ali Furlan, ki pride k nam, lovi prej nemške, ko slovenske besede; slovenščina je še Lahom in Furlanom najzadnji jezik v Avstriji. (Trgovsko podporno društvo) za bolne in onemogle letos ni mislilo napraviti vsako leto navadnega sijajnega plesa, čegar dohodki so namenjeni društveni blagajnici. Vendar so se pa slednjič združili in zmenili ter volili plesni odbor, ki pa je po večini sestavljen iz nasprotnikov, akoravno imajo v društvu večino narodnjaki; načelnik mu je gosp. E. Mayer. Tu se zopet kaže popustljivost in prijenlji-vost naše stranke. Komaj toliko so dosegli narodni udje, da se bodo vabila razpošiljala „tudi" (!) slovenska. — Ples ima biti na starem strelišči 16. febr. Razne reci. — Iz Nabrežine se je preselilo 5 družin v Banjaluko, bilo jih je vsih skupaj 27 glav in se jim je iz Bosne zagotovilo, da se bodo ondi lahko preskrbeli. — Preč. gosp. Anton Žuža, zlatomašnik, starosta Lavantinskih duhovnov, častni korar, vitez c. kr. Franc Jožefovega reda, knezoškolijski konzi-storijalni svetovalec, nadžupnik in dekan na Laškem je po desetdnevni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče 18. januvarija ob Va^ popoludne 84 let star mirno v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva? Sprevod rajncega bode v nedeljo 20. januvarija ob 3 popoludne na tukajšnje pokopališče. — Iz Štajarskega se nam poroča: V „Slo-vencu" se je zadnjič poročalo, da je graška deželna sodnija spoznala, da jo beseda „nem5ur" razžaljiva in kazni vredna. Temu pa ni tako. Pred celjsko mestno delegirano sodnijo je bil pred par meseci oproščen narodnjak, ker je nekega človeka imenoval nemčurja. Ta poslednji pa je rekuriral k celjski okrožni sodniji in tukaj je bil narodnjak obsojen na 15 goldinarjev plateža. Slišali smo pa, da je g. zagovornik to stvar naznanil generalnemu prokuratorju na Dunaji. Ta ima pravico, zoper razsodbo celjske okrajne sodnije se pritožiti pri najvišji sodniji. Bode li pa to ljubav dr. Glaser Slovencem hotel skazati, je se ve drugo vprašanje. — Iz Celja. Vsied smrti prečast. gosp. kanonika Žuže, ki bodo v nedeljo 20. januvarija ob 3 popoludne v Laškem trgu pokopani, se preloži veselica „Katoliškega podpornega društva" v Celji na nedeljo teden, t. j. 27. januvarija t. 1. ob pol petih popoldne. — V Cel j i se je klatil pred nekaj časom agent „Levstek" po imenu. Lovil je naročila za neko dunajsko firmo „L. Weiss et Comp." na papir, ure itd. Ees je šlo nekaj ljudi, med tem mnogo narodnjakov, na limanice, ter so temu človečetu naročene reči že naprej plačali — pa dosihmal jih ne prejeli. Vsa stvar je, kakor se kaže, očividna goljufija. Ker se je agent „Levstek" baje proti Kranjskemu obrnil, zato opozorujemo osobito čast. duhovščino, naj tega agenta spodobno sprejme! — Zgodnji cvet. Od Velenja se nam piše: Kakor „Slovenee" poroča. Vam se v Ljubljani čudno dozdeva, ko že zdaj zagledate cvetlice z dežele. V naši okolici se nahaja dovelj cvetočega teloha; cveti spomladanski jeglič (primula veris, za to cvethco imamo tukaj sledeče tri izraze: troben-tica, jagodica, brkovica); danes je pisatelj teh\Tstic na dveh krajih našel tudi neko tratnico, pri nas „kostanjetliček" imenovano. — Zoper trtno uš. Naš dopisnik, ki je poročal, pa bode vlada dala na Bizeljskem pri Brežicah posebno trto zasajati po vinogradnih parcelah, ki jih je od kmetov v zakup vzela, nam še naznanja sledeče: Dotične trte se mrčes loti ravno tako, kakor vsakega drugega trsa; razloček je le v tem, da onemu lesu uš ne more do živep. Da tej trti naša zemlja vgaja, je isto treba dobivati iz peške ali se pa mora na našo trto vcepiti. Tak močen trs je med ostalimi: vitis raparia in vitis solonis. — V južni Dalmaciji, osobito v dubrov-niškem okraji divja že več dni huda viharna burja, ki je zlasti na morji že mnogo nesreče napravila. Po mestu meče opeko raz strehe in jih je na ta način že nekaj pobila, nekaj pa hudo ranila. — V Budapešti je že zopet pošta okra-dena. Zmanjkalo je^ 14.000 gold., ki so bili namenjeni v Temešvar. Čudno! Tu morajo biti domači tatje ali pa z domačimi porazum-Ijeni. — Red Piaristov se bode preosnoval. Do poslednjih let deloval je ta red izključljivo na šolskem polji podučevajoč mladino. Imel je v svojih rokah mnogo gimnazij po Avstriji, ktere so se pa v najnovejšem času vse podržavile in so dotični profesorji Pijaristi postali državni uradniki. Ker v takem položaji red ne more spolnovati svojih dolžnosti, na ktere je po pravilih vezan, sklenilo se je o mero-dajnih cerkvenih krogih red tako preosnovati, da se mu bode dala potrebna podpora iz verskega zaklada in red bo jel sprejemati klerike in novice, ktere bo potem za katehete pripravljal, da se na ta način od-pomore pomanjkanji katehetov, o kterem se po drugih krajih našega cesarstva čuje. („Tribune.") — Prešiči raztrgal i so pri živem telesu na Euskem v mestu Nješin staro ženico vdovo po nekem vojaku. Eevica morala si je vsakdanji živež prosjačiti od hiše do hiše in se ji jo dostikrat pri-godilo, da je zastonj prosila. Tako se ji je tudi nedavno prigodilo. Noč se je naredila in uboga žena še ni skorjice kruha dobila, da bi si bila lačni želodec potolažila. Slabost in huda lakot jo premagate in prisiljena je zlesti v bazaru pod nekako „proda-jalsko uto", da si odpočije in vsaj nekoliko pred mrazom zavaruje. Pod tistimi utami je pa menda jako veliko lačnih in pol podivjanih prešičev, kteri so onemoglo ženico napad i in pri živem telesu v pravem pomenu besede raztrgali in požrli. Da niso čakali tako dolgo, da bi bila žena zmrznila, pričale so krvave lise po njeni obleki. Mesto Nješin je večje mesto na južnem Euskem in ima okoli 30.000 prebivalcev. — Nekaj o egipčanskem ministerstvu. Muktar paša sedanji prvi minister v Egiptu vprašal je dopisovalca „Slandardovega" če li ve, kako si v Egiptu besedo minister tolmačijo. „Vidite, pravi Nubar, Egipčani so vsi teh misli, da beseda minister pride od latinskega „minus" in res so egiptovski ministri vsi do malega algebrajičnemu „minusu" podobni, kakor jajce jajcu; kajti vsi so še nekoliko manj kot nič vredni. Telegrami „Sloveiicii". Budapešt, 19. jan. Najviša sodnija obsodila jc Spongo, Pitclya in Bcrcoza zavoljo umora Majlatlia na vislice. Obešen ima biti prvi Sponga, za )»jim Pitelv in nazadnje Bereoz. Berolin, 18. jan. Pri razpravi središčnega pretlloga o odpravljenem olenu nstave prosil je naučni minister zbornico poslancev, da bi ga zaA'rgla; bila bi huila politična napaka, sedaj ta člen zopet vpeljati. O pomiloščenji škofa monastirskega rekel je, da zdaj ne more izreči se. Poniiloščenje nadškofov kolinskega in poznanskega pa da ni ne državi, ne cerkvenemu miru na korist. Kar se tiče oljravnav z Eimom, je vlado volja, da sama zboljšuje, a siliti se k temu ne dii. Tujci. 17. januvarija. Pri Maliii: Franc Kikowsky, e. k. tovarniški nadzornik. — Adolf Kinohrl, kupec usnja, z Dunaja. — Josip Wirtb. Gustav Baekmann in E. Anisits, kupci, z Dunaja. — Klara Schutzenhofer, hisinja, iz Linca. — Tekla Bauragartner, kuharica, iz Linca. Pri Slonu: Adolf Gerwasone, kupec, iz Turina. — Vilj. Sehinzo in Tysscn, kupca, z Dunaja. — Pavlina Šenko, zaseb-nica, iz Trnovega. Pri Južnem 1xolodvofu: Julij pl. Takaks, kupec, z Dunaja. — Josip Koller. kupec, iz Prage. — V. Scliwabe, ravnatelj. — M. Adrario, c. k. želez, uradnik, iz Pontafelna. Umrli so: 17. jan. Katra Perdin, postrežnica, .56 let, Sv. Jakopa trg št. 11, mrtvoud. — Gregor Logar, gostač, 81 let, Kladezne ulice it. 5, vsled oslabljcnja moči. 18. jan. Marija Gorše, mizarjeva hči, 2 leti, 8 mescev, Streliške ulice št. 18, davica. ]>imaiska borza. 18. januvarija. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. .50 kr. Sreberna „ „ „ „ . . . . 80 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 Papirna renta, davka prosta ... 94 Ogerska zlata renta 6% . . . .121 „4% . . . .88 ., papirna renta o^i . . .86 Kreditne akcije . . .160 gld. 303 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld. 116 „ avstr.-ogerske banke . . . 847 „ Liinderbanke.....11.5 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 617 „ državne železnice .... 319 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 224 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 123 4% „ „ „ „ 1860 , 500 „ 138 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 169 „ „ „ 1864 . . 50 „ 168 Kreditne srečke . . . . 100 „ 170 Ljubljanske srečke . . . .20,, 23 Eudolfove srečke . . . . 10 „ 20 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .110 „ „ Ferdinandove sev. ., . . 104 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 London.......121 Srebro ..............— Ces. cekini.......5 Francoski napoleond......9 Nemške marke......59 50 10 25 15 35 95 60 70 50 25 70 25 25 50 25 75 10 71 6OV2 35 Žitua ceiia. Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 40 kr., — domača 8 gl. 25 kr. — Ež 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 60 kT. — Ajda 5 gl. 90 kr. — Proso 4 gl. 50 kr. — Turšica 4 gld. 50 kr. — Oves -3 gl. 15 kr. KksekiitlTue dražbe. 25. jan. 1. e. džb. pos. Anton Skubio iz Petrušne vasi 580 gl. 02 kr. Zatičina. — 3. e. džb. njiva pare. št. 9G9 in 970 gl. pod deželno knjigo. Kudolfovo. Melbourne 1881. — I. darilo. — Ziirich 1883. (Spielwerkc) ki 4—300 komadov svirajo, brez ali pa s posebnim poudarkom, z bobničem, zvončeki, kitarico, rajskimi glasovi, harpo itd. ^viralne skidiijice (Spleldoscn) od S—16 komadov. Dalje: stala za smodke, švicarske hišice, albumi za slike, pisalne priprave, omarice za rokovice, obtežnikl, vaze, tabačnice, mizice za mojškre, steklenice za vino in pivo, stoli i. dr. Vedno najnovejše in najizborniše, posebno za IMP^ i'j»li za navedeno namizje so dobiva pri meni po 15 krajcarjev v škatljicnh. Podružnice: v Farisu in Londonu. (1) attUo lisn v lijiibljaiii. Gosposke ulice štev. 12, tik Knežjega dvora. (1)