Štev. 29.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 7. februarja 1910.
Leto xxxvin.
= Velja po pošti: m
.a oelo leto naprej B 26'— • I3--6-50 2-20
za pol leta
za četrt > » u eu ueieo • la Nemčijo oeloletno » 29'— u ostalo Inozemstvo » 35'—
es V opravnlštvn: s
Sa oelo leto oapre| S 22' 40
is pol leta ■a četrt ■ ga en meseo »
U 20 • 6'60 1-00
Ze poUliani« na dom 30 », na mesec. - Posamezne ttev tO v.
SLOVENEC
Tnseratl:
Bnostolpna petltvrsta (72 mm):
■a enkrat......po 15 v
■a dvakrat.....» 13 •
u trikrat.....» 10 •
u več ko trikrat . . » 0 »
V reklamnih notloab stana enostolpna garmondvrsta SO vinarjev. Pri večkratne«* objavljanja primeren popnst
•■-■■. -■■ Izhaja:
nit dan, lavaemil nedelje ti pr.-aanlke, ob 5. url popoldao.
OT Uredntftvo |e * Kopitarjevih olloab ttev 8/OL Bokoplsl se ne vračajo, neiranklrana pisma se as tm sprejemalo - Uredniškega lelelona sle« 14		Političen list za slovenski narod	■	OpnvnlStvo Je * Kopitar/evtb olloab Ste v. 0. • 8pra|ema naročnino. Inaerate In reklamaotje. a OpravnlSkega lelelona štev. 188. i - ■
Današnja številka obsega 6 strani
Cirilmetodarija.
Slovenski liberalci so zelo premišljeno napravili, ko so naskočili Ciril Metodovo družbo, da so jo dobili popolnoma v svoje roke. S tem so se namreč polastili obsežne narodne organizacije, ki ima veliko podružnic, da jo izrabijo brez kontrole v svoje liberalne strankarske namene. Računali so na to, da bodo ljudstvo, ki se drugače na liberalne limanice ne vsede, s pomočjo cirilmetodarije ujeli, da se bo začelo zbirati v njihovem taboru. Zato je zdaj zadnji čas, da se ta navidez narodna, v resnici pa liberalna svobodomiselna komedija popolnoma razkrinka in da naše organizacije začnejo brezobziren boj tudi zoper liberalno cirilmetodarijo!
Cirilmetodarji ustanavljajo po deželi podružnice, ki jih vodijo zagrizeni liberalni učitelji in magnati, pošiljajo okoli svoje potovalne učitelje, ki agiti-rajo za stranko in prirejajo veselice, ki imajo namen zbirati ostanke liberalne podeželske klike.
Spričo tega je zdaj za vsakega slovenskega katoličana nastopila sveta dolžnost, da zoper cirilmetodarijo povsod, kjer se kaže, z vso silo nastopi in naša izobraževalna organizacija mora svoje moči naperiti zoper ta nov način organiziranja pobite liberalne garde.
Za naše kmečko ljudstvo velja tole: Cirilmetodarija je protinarodna in strup za narodno idejo! Kaj bodo liberalci slovenskega kmeta narodnosti učili! Slovenski kmet, če je krččanske-ga in ljudskega mišljenja, je že samo vsled tega naroden, zato ne rabi poduka o narodnih stvareh od stranke, ki ne ljubi ljudstva! Liberalni frakarji, škrici in škribenti naj same sebe narodno vzgoje, preden gredo narodnost učit druge. Samo ena narodna nrsel je: krščanska ljudska misel! Liberalci narodno ne morejo ne misliti, ne delati, ker so sovražniki kmečkega ljudstva in njegovih nazorov. Liberalizem zna narod samo izdajati in cirilmetodarija je zgolj agitacijsko sredstvo za liberalizem. Na Slovenskem je narodno delo mogoče le na katoliškonarodnem temelju in na temelju demokratizma. Narodno delo se je začelo šele, ko so prišli na vrh možje vere in ljudstva; narodno delajo zastopniki Vseslovenske Ljudske Stranke, ki so prvi začeli
LISTEK.
0 predoust, ti čas presneti 1
In zopet prišel je veseli predpust, prijatelj mladih, poskočnih nog in žejnih grl in lačnih ust, roditelj novih soprogov, soprog. In cele tedne in vsepovsod obhajajo norci svoj god.
S temi verzi lahko pričenjam svoje današnje premišljevanje. Napačno bi bilo, ko bi človek vsako navado ali razvado le od hude strani gledal. Zato ni moj namen šibati napake, ki jih zagreši človeški rod v tem času, ampak predpust premišljevati od smešne strani, in če mi uide tu in tam kaka resna beseda, obrni se bolj na pouk kot, na grajo! Najprvo se lotimo imena samega »pust« ali z naknadnim predlogom »predpust«! Cehi, Rusi in Poljaki imajo za ta pojem besedo »mjasopust«, to jc čas, ko je treba misliti, da bo treba pustiti meso. Mi Slovenci pa, ki smo v svojem jeziku kratki in lapidar-ni, smo pustili meso strani in si pridržali samo konec besede: »pust«. Po-v-oni porV ' o o7'tč 'jejo Ral"ani to čas i\o mu pravijo »carncval« — po naše: adijo meso! Nemci reko »Fa-
boj za narodno enakopravnost Jugoslovanov, dočim so se naši liberalci vezali z nemškimi plemenitaši in vlado. Ko bodo povsod neomejeno zavladala načela, ki jih S. L. S. zastopa, bo tudi naše narodno vprašanje popolnoma rešeno in najbolj dela za narod, kdor dela, da se uveljavi povsod katolištvo in demokraštvo.
Cirilmetodarija pa je čisto navaden pesek v oči. V njej naj se zbirajo dekadentni puhloglavi liberalni trški napolizobraženci in liberalno uradni-štvo, slovensko ljudstvo pa se je no ogibalo, kakor sc ogiba liberalizma povsod drugod. Vse naše organizacije, nabožne in posvetne, zlasti pa našo cvetočo fantovsko in dekliško je treba zdaj mobilizirati zoper poizkuse ciril-metodarstva! Kakor smo pomedli z ostalimi liberalnimi organizacijami, tako bomo tucli s to. Naše ljudstvo bo darovalo za narodne namene v naš obrambni sklacl in bo vstopilo v našo obrambno organizacijo .ki v kratkem začne delovati in za katero so vse predpriprave gotove.
Kdor za cirilmetodarijo le en vinar da. podpira liberalizem in no more biti več pristaš katoliških in ljudskih načel, marveč se pokaže za naspiotmka vernega Slovenstva.
Ločitev povsod, boj povsod, povsod odločnost in neprizanesljivost zoper liberalne ostanke! Veselo bojno razpoloženje zopet veje po naših poljanah orožje se zopet osiro brin:' duhovi se zopet živo krešejo! Tako mora vedno biti in ostati, da se ne polenimo. S cirilmetodarijo pa na prag, ker za cirilmetodarijo v slovens' era ljudstvu ni več prostora!
tip svet m Diinrti.
Danes je zboroval odsek za deba-vanje ali zalaganje armade z živili, žitom, živino itd. Odseku je predsedoval poslanec Povše; od kmetijskega ministrstva sta se kot zasopnika vdeleži-la. tega posvetovanja sekcijski načelnik dr. Ertl in dvorni svetnik baron Nadherny.
Že več let se poteguje kmetijski svet za to, da bi vojaška uprava Kupovala žito, moko, oves, seno, slamo itd. naravnost od kmetovalcev. Vojaška uprava se je kaj nerada vdala tej zahtevi, češ, da ji je dokaj lažje opraviti imeti le z enim dobaviteljem, ki vloži varščino in je obvezan, blago, kakor dogovorjeno, zalagati po potrebi arma-
de. Toda vspehi kupovanja za armado v drugih državah so dajali pogum, da niso naši kmetijski krogi nehali ponavljali leto za letom to zahtevo, ker kmetovalci dobe, če direktno oddajajo blago vojaški upravi, ves skupiček za blago, ko je doslej veliki dobivatelj kupoval tako blago od kmetovalcev in seveda kot kupec skrbel za to, da je imel pri tem dober dobiček.
Vsled neprestanega zahtevanja se je vojaška uprava vdala in že znaša v mino! cm letu vsota plačana le za pše-nico in rž naravnost kmetovalcem 9 milijonov kron in to, da sc je pri tem tudi pazilo na razmerje prispevanja obeh državnih polovic Avstrije in Ogrske k potrebščini za armado.
Sedaj gre za to, cla sc lo zalaganje od kmetovalcev za vse potrebščine izvrši. V to pa treba organizacije kmetovalcev, ker vojaška uprava zahteva predpisano kakovost b:aga, kakeršne-ga posamezni kmetovalci pogostoma ne zmorejo. Združeni pa v gospodarskih zadrugah, zmorejo na pr. ščitilni-ki žito tako pripraviti, da odgovarja predpisom dobavanja. Zato je v clanaš-j nji seji odsek sestavil ne le načela, po : katerih naj vojaška uprava postopa pri nakupovanju potrebščin za armado, ampak tudi navodila, po katerih naj se organizujejo gospodarske zadruge, cla bodo zamoglc prevzemati vsakovrstno zalaganje armade, tako da bodo zmožni tudi za cele vojne korc zalaganje prevzeti.
V kratkem bo pri vojnem ministrstvu zborovala komisija, ki bo določila navodila in načela; po katerih se ima iz vrtova-'i dobavanjo potrcbšcin s a M-iv.ado in kmetijsko ministrs.vo lo tam zastavilo vso svojo moj in besedo, da se vse clobavanje preskrbi direktnim kmetijsk. produceniom, kar pa 'jo mogoče izvesti le, čc se kmetovalci združijo, zato jc oclsck tudi soglasno pritrdil, da naj imajo pri clobavanju prednost zadružne gospodarske zveze, oziroma gospodarske zadruge, potero še le posamezni kmetovalci. Rekel bi kdo, zakaj ne bi posamezni večji kmetovalci imeli iste pravice. Na to je odgovoriti, da skušnje uče, da zalaganje od posameznih kmetovalcev je pogostoma pokazalo neclostatke in če bi se ti pogostoma ponavljali, bi vojaška uprava zamogla na tako neclostatke kazati in otežkočeno bi bilo kmetijskemu ministrstvu zagovarjati direktno dobavanje. Gospodarske zadruge in njih zveze pa zamorejo priskrbeti si potrebnih skladišč, oprave, strojev za
pripravljanje nadobavnega blaga, tako da bo vojna uprava morala priznati, da direktno nabavanje ni le nič manj zadovoljivo ampak, kakor uspehi kažejo, za vojno upravo tudi cenejše. Kmetijsko ministrstvo bo v posebni okrožnici vse gospodarske zadruge poučilo, kako postopati in če bodo kmetovalci združeni umeli pravo svojo nalogo, bo končno po toliko letnem naporu dosežen cilj, katerega so si stavili skrbni umni kmetovalci, ki so po vsej pravici zahtevali, da se vojaška oblast pri nakupovanju kmetijskih pridelkov ozira na kmetovalce, ki naj za svoj pridelek dobijo skupilo celo, ne da bi pri tem dobival prekupec del dobička, ki gre producentu, torej poljedelcu.
ZMižanle Ur trije In Eiislle.
Obojestranski koraki za ustvaritev prijetnejših odnošajev med Avstrijo in Rusijo se sicer jako polagoma in previdno vrše, vendar pa je uspeh toliko kot gotov. Seveda ni vse res. kar se piše o tem predmetu v raznih listih, in od obeh strani se demontirajo kriva poročila; tocla nedvomno je stvar v tiru. S končnim urejenjem bosanskega priklopitvenega vprašanja, ki se je izvršilo od strani vseh velevlasti s priznanjem aneksije, je odpadla pač vsa-a resna ovira za zopeten sporazum z lusijo. Obema državama je bilo zadnje lapeto razmerje jako neprijetno in zato sedaj obe voljno delate na to, da se vrnejo prejšnji prijetnejši odnošaji. jre se le za to, da se to zgodi brez posebnih pogojev in žrtev od eno in druge 'rani — to zveni posebno iz zadnjih lošlih nam poročil. Upajmo, da se v kratkem najde za obe strani častna in sprejemljiva oblika sporazuma.
IMemija slo?. feops*orav
v Celovcu je končala svoj I. tečaj šol. leta 1909/10. Ob koncu tečaja je štela 21 rednih članov. Njen zaščitnik je oil č. g. dr. Fran Cukala, obenem tudi zastopnik ravnateljstva.
Iz delovanja akademije povzame-, mo: Vsako sredo je bila od 5. do 6. ure akademija z navadnim sporedom: petje ali tamburanje, govor, potem zopet petje ali tamburanje. Pridno so se vadili bogoslovci v petju in tamburanju. Vsak večer so bile vaje. Predavalo pa sc je v akademiji sledeče: V. Razgor-šek: Socialna izobrazba pri bogoslov-cih. — M. Weifi: O individualni etiki.
scliing«, kar je nastalo iz »Fastnacht«, to je postna noč. Torej se v imenu ozirajo predvsem na konec tega časa, na pustni torek in na burkasto noč, ki mu sledi in se konča s pepelnico.
Predpust je doba po sv. Treh kraljih do pepelnice, časih krajša, časih daljša, kakor pade Velika noč. Obenem je doba godbe, petja, plesa, iger, ma-škerad, koncertov, veselic, snubitev in porok, pitja in pojedin. Ako se vprašamo, zakaj ljudje ravno ta čas tako rajajo, toliko jedo in pijo, odgovor ni težak.
Človek v solzni dolini vedno hrepeni po razvedrilu. V pustu pa, v tej zagvozdi med adventom in postom, se hoče odškodovati. To nam potrjujejo tudi Mohamedanci. Le-ti imajo v letu dva velika posta: Ramadan in Din. Tudi oni dneve pred tema postoma pre-žive v velikih pojedinah in pijačah, ki trajajo celo noč in mnogo jih opojenih kar zaspi in se prebudi šele, ko derviš oznanja z minareta sveti postni čas. Ta pa je slrožji, kot pri nas kristjanih, ker ; takrat ne smejo piti tudi nobenih opojnih pijač. — Človek sc torej hoče odškodovati v pustu za vse puste are v p o s t u.
Posebnost tega časa pa je, da se ljudje masi.irajo to se pravi, pote. ajo čez obraz maske raznega lika, časih živalske podobe. Čudno! Človek, kralj
stvarstva, ki ima poleg svoje pokončno postave tucli najlepši obraz, zavestno, naravnostno čelo, izrazite, pomenljive oči, gibljive, lepobarvne ustnice, človek pači z maskami ali krinkami naravno svojo lepoto. Zakaj? Čemu? V človeku bdi želja, da bi bil časih sredi druščine neviden. Iz te želje so nastalo prazno-verne govorice, cla jc to mogoče človeku učiniti, n. pr. s praprotnim semenom na sveti večer. Pred sto leti so pri nas verovali, da se znajo rokovnjači storiti nevidne, ako vzamejo k sebi roko otrokovo, ki je bil izrezan iz materinega telesa. Od tod ime: rokovnjači, rokovniki, rokomavhi. Ker pa je malo ljudi, da bi temu verjeli, zato poskušajo biti v družbi znanih ljudi vsaj nepoznani, in to je eden izmed razlogov, čemu si pretvarjajo obraz, po katerem prvem in edinem se človek povsem spozna. A še neki drugi vzrok se da navesti. Učeni jezuit in pesnik Kreiten pravi v svojih spisih, da jc vsakega človeka nekaj zdravnika, nekaj pesnika in nekaj — norca. Ta norčavost prodre na dan tudi pri starih ljudeh, in zato je nemški pregovor popolnoma resničen, ko pravi: Das Altor schiitzt vor Dummheit nicht. Znano je tudi naše reklo: »Vdovec je za devet fan'ov«, v čemer sc nam kaže ista resnica. Nekaj norčavega, otročjega, šegavega ostane v človeku vse življenje. Na to sc opirajo besede slavnega
Nemca: Das Alter macht nicht kin-diseh, wie man sagt, es findet uns nur noch als eehte Kinder. In zdaj poglejmo početje otrok! Toliko, da se deto dobro izkobaca na noge, že posnema, že hoče biti kaj druzega, kar je. Hodi po vseh štirih in posnema živalske glasove, češ, da je kužek ali kravica. Dečki se dado vpreči, ceptajo z nogami, oponašajo rezget, igrajo se — konje. Deklice pestujejo punčike kot skrbne ma-> mice itd. Ta poteza v značaju otrokovem, namreč nagon posnemanja, ostane ponekoliko tudi v odraslem človeku in se zlasti kaže v maškeradi. Ima pa ta še druge nagibe. So ljudje, ki bolj neumno izgledajo, kakor so, in ljudje, ki so bolj neumni, kot izgledajo. Prvi se radi našemijo, da pokrijejo svoj neumni obraz, drugi pa se našemijo, ker so neumni. Našemljevanje je zelo staro in se nahaja pri vseh, tudi divjih narodih. Seveda ima časih kake posebno namene, na katere se tu ne oziramo. Pri mestnih salonskih maškeradah pa lahko rečemo:
Samo, da se nam lepše zde, potegnile so davno že gospice na modernem sveti čez svojo dušo razne maske, a čas predpustni, čas presneti, potegnejo jih tudi čez obrazke, samo, da so nam lepše zde.
— Jan Stare: Boj Slovencev za obstanek v preteklosti in bodočnosti. — Josip Stich: O verski vzgoji v mladinskih društvih. — Jan Katnik: O avstrijski socialni demokraciji in versko kulturnih vprašanjih. —■ K. Mente: Skrb za fante pri vojakih. — V. Vanti: O vzhodnem cerkvenem vprašanju. — B. Wol-fel: Ali zmaguje katoliška misel in zakaj? — Jan Ožgan: O socialni odgovornosti. — V. Nagelschmied: Nekaj o ra-dikalizmu in fanatizmu. — L. Viternik: O spiritizmu in hipnotizmu. — F. Kraš-na: O nevarnosti tehnične kulture za duševno. — L. Božič: O svobodni šoli. •n- Fr. Vastel: Dijaški sestanek v Splje-tu. — Akademijska knjižnica je narasla na 1698 številk. Za njo žrtvujejo precej bogoslovci, kajti vzdrževati jo morajo popolnoma sami. Akademija naročuje tudi veliko slovenskih listov, ki krožijo potem redno med člani. Oa bi tudi za naprej tako prospevala »Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu« v korist slovenskemu ljudstvu!
Obona Hrvaška.
Žalostno je te dni na Hrvaškem. »Obzor« in »Pokret« branita fuzijo »narodne« koalicije s starimi mažaroni na tak način, da se jasno vidi, kako je lisica Khuen zopet Hrvate prevaril. Drugi listi pa skoro vsi izražajo svoje ogorčenje nad obnovo mažaronstva na Hrvaškem in celo »Agramer Tagblatt«, ki je drugače šel črez drn in strn za koalicijo, ji zdaj očita saj lahkomišlje-nost. Drugi pa — in teh je v javnosti večina — očitajo koaliciji, da je Hrvaško čisto enostavno Khuenu prodala.
Najnovejše je to, da je Supilo, fak-tični vodja koalicije, iz koalicije izstopil in svoj izstop v pismu na njenega načelnika Grgo Tuškana motiviral s tem, da ne more odobravati politike, ki se je desetletja in desetletja zoper mažaronstvo borila, zdaj ga pa črez noč zopet upostavila. Značilno je. da se koalicionaši tega Supilovega odkritega in moškega koraka tako ženirajo, da je »Pokret«, glasilo svobodomisle-cev, Supilu zaklical: »Supilo šutil« Slavni koalicionaši bi torej najrajše, da bi nihče o njihovih lepih delih ne govoril. Lepa družba, res!
Najnovejše vesti nam o položaju na Hrvaškem nujajo tako sramotno sliko, da bi rajše molčali, če ne bi bilo tako zelo poučno. Prinašamo vse vesti čisto objektivno in na podlagi jako zanesljivih informacij.
Zakaj je koalicija Khuenu Hrvaško pod noge položila, se seveda more le deloma vedeti. Za en vzrok se pa dobro ve in ga koalicionaši sami ne taje: bali so se novih volitev, ker je bila velika nevarnost, da zmaga ban Rauch v zvezi s frankovci. Koalicionaši so si mislili, da je boljše, če ostanejo pri koritu pod Khuenovo komando, kakor pa, da jih Rauch s Frankom vred popolnoma porazi.
Jasno pa je, da je Khuen pri tej kupčiji koalicionaše pošteno prevaril. To se zlasti razvidi iz pisanja mažar-skih listov. Če bi Mažari ne vedeli, da je novi režim na Hrvaškem popolnoma v njihovem interesu, bi ne pisali tako, kot pišejo. Mažari se kar veselja tope, da so koalicionaši vrgli puško v koruzo in se s kostmi in kožo prodali To-mašiču. »Budapešti Hirlap« tako-le objavlja pogoje tega pakta: 1. Izklju-
Predpustni čas je dal snov za resnošaljivo pesem našemu največjemu pesniku Prešernu. Začne se:
Klel je neki mlad učenec pust na pepelnično sredo. Te besede je govoril v jezi svoji tisto uro: O predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Ti med materne petice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno djal popolnoma na suho.
Potem vzdihuje učenec, kako je v predpustu tudi učenje zanemaril in potoži končno svoje največje hudo, da mu je predpust vzel ljubo Reziko, nem-škuto. To trojno gorje, suša v mošnji, suša v glavi in suša v srci zadene marsikoga ravno v tem usodnem času. Nekega drugega gorja pa se Prešeren ni dotaknil, in vendar je to gorje prav pogosto spremljevalec, ali boljše naslednik pusta, namreč širom znana bolezen, ki se ji pravi »maček«, to je suša v grlu. Pomudimo se nekoliko pri tej ravno tako sitni, kakor pogostni bolezni! Odkod ime? Nekdo je že razlagal, da je prevedeno iz besede Kathar, ki se v nagli govorici in z naglasom na prvem zlogu glasi kakor nemški Katter. Dasi torej prevedenka sloni na napač-
čitev železniške pragmalike iz aktualnih vprašanj. 2. Vpostavljenje maža-ronske vlade. 3. Sodelovanje lirvaško-srbske koalicije s člani bivše mažaron-ske stranke. V Hrvaški bo kmalu razpisanih 14 nadomestnih volitev za sabor. Koalicija bo delala in glasovala za mažaronslce kandidate. Nato bo sabor sklican in začelo se bo zopet »ustavno življenje«.
To so politiki!
Kako se Khuen pri tem krvavo iz Hrvatov norčuje, dokazuje interviev z njim. objavljen v »Budapešti Hirlap«. Grof Khuen pravi, da presoja hrvaško vprašanje tako s hrvaškega kakor iz mažarskega stališča. Varoval bo enako tako mažarske kakor hrvaške interese. Glede železniške pragmatike ostanejo tako Mažari kakor Hrvati na svojem stališču, ostane pa seveda tako, kakor je sklenila ogrska vlada. Glavno je, da bodo koalicionaši delali skupaj z mažaroni . . .
Naši kratkovidni avstrijski hrvaški politiki Biankinijeve sorte so menda z »novo ero« na Hrvaškem zadovoljni, kakor je razvidno iz »Kroa-tisehe Korrespondenz«. Tolažijo se s tem, da bo Tomašič izvedel volivno reformo. Seveda je to prazna tolažba, ker se bo volivna pravica k večjemu nekoliko razširila, kar pa je kralj Hrvatom že davno obljubil in kar bi morala izvesti vsaka vlada. Potem pa pravijo, da ko bo še na Ogrskem izvedena volivna reforma, se bo vse izpremenilo in na Hrvaškem bodo rastli na drevesih sami cekini. Tega pa ne pomislijo »narodni levi« iz tužne Istre in kršne Dalmacije, da bo do takrat Ogrska s pomočjo mažaronov svoj vpliv na Hrvaškem tako utrdila in Hrvatom izbila iz glavo velikohrvaške in trialistične ideje, da bo veselje. Sicer pa je Khuenova volivna reforma gol švindel ravnotako kakor Tomašičeva.
Slava Khuenu!, slava koaliciji!, ki danes »trinoga«, »bestijo v človeški podobi«, »izmeček človeštva«, slavi kot očeta domovine! Čudimo se. da slavni koalicionaši pri tem svojem činu, da so Khuena prosili, naj vlado poveri ma-žaronom, da jih Rauch popolnoma ne pomede, niso uvideli tega, kar danes čivkajo vsi vrabci na strehah, namreč: da je Khuen stare makarone na iniciativo koalicije temrajSe zopet postavil na krmilo in da je krona temrajše pripravljena, imenovati Tomašiča za bana, ker je Khuen s tem pridobil zase Mažare! Hrvati bodo zdaj po Khuenovj zaslugi in zaslugi koalicije požrli železniško pragmatiko, to nečuveno načelno kršenje nagodbe in tako storili en korak naprej, da postane Hrvaška pravi magyarorszag. Mažari bodo Khuenu zato zelo hvaležni in posledica bo, da bo Khuen tudi pri novih volitvah na Ogrskem kot pristni mažarski patriot pridobil tal zase.
In na ta lim so šli Hrvati!
Y boju proti nemilemu nasi sivi?.
Slovenci z velikim zanimanjem zasledujemo boj odločnih naših štajerskih deželnih poslancev proti nemški samopašnosti, proti nemški vsemogočnosti, proti tistemu odurnemu nemškemu sistemu, ki hoče zase vse, a slovanskim manjšinam nikjer ne privošči niti mrvice pravice. A boja naših štajerskih slovenskih poslancev ne zasleduje le z največjim zanimanjem naša slovenska javnost, zanimajo se zanj u-
nem podstavu, vendar ni napačna. Med razne boleni, ki jih povzroči pogosten »maček«, prištevajo sloveči zdravniki tudi takozvano »nyktalopijo«, to je bolezen, v kateri človek boljše vidi ponoči kakor podnevi — torej prav kakor maček. Moške bo gotovo zanimal kak po-menek o mačku. Ženske je sicer zase ne poznajo, pač pa imajo vedno in vedno priložnost opazovati jo na drugih in nemalo trpeti zaradi nje. Izvzete so 3e-veda one, o katerih pravi narodna pesem:
Je mlada, ga spije en liter na dan, je stara, nemara se petih ne bran'.
Kako si človek to bolezen nakoplje, mislim, da ni treba čisto nič razlagati. A v čem obstoji, to je drugo vprašanje, ki marsikomu beli glavo. Z vednost-nega stališča ni nič drugega, kakor velika utrujenost preje napetih živcev, in ker je živčevje razpredeno po celem telesu, zato je človek, ki ima mačka, ves bolan. Ako vprašamo takega bolnika, kaj mu jc, kje čuti pravzaprav bolesti, odgovori največkrat in tudi popolnoma dobro: ves sem za nič. Ker so nadalje možgani osrednji sestav živčevja, zato se bolesti mačka največkrat pojavljajo v glavi. Nekaterega silno
di naši severni slovanski rojaki Čehi. Danes nam došli češki listi obširno poročajo o boju naših štajerskih poslancev z nemško nasilnostjo. »Narodni Li-sty« objavljajo daljše situacijsko poročilo, v katerem ostro šibajo nemško pravicoljubje nasproti Slovencem na Štajerskem in na Koroškem, ki je tako, da ne dovoli Slovencem nikakih pravic. Sedanji boj štajerskih Slovencev je upravičen, potreben in mora vesti do zmage, ker pravica je še vedno zmagala. Nas boj štajerskih slovenskih poslancev še posebej veseli, in kako li ne, saj ga bore v prvi vrsti poslanci stranke, ki ji i mi pripadamo, vojujejo boj proti nemški strahovladi poslanci naše »Vseslovenske Ljudske Stranke«. Za Vami, vrli štajerski prvoboritelji za pravice slovenskega ljudstva stoji vse slovensko ljudstvo, za Vami stoji in pozorno zasleduje Vaš boj vesoljno avstrijsko Slovanstvo, v prvi vrsti naši severni bratje, neizprosni Čehi. »Na zdar!« in »Zdar Buch!« klici Vas slovenske prvoboritelje pozdravljajo v nekdaj slovenskem, zdaj ponemčenem Gradcu. Združeno slovanstvo mora po-gaziti nemško nasilje in vsenemško oholost in stremljenja tistega plemena, ki smatra sebe in le sebe za edini »Her-renvolk« na svetu.
Nemška lumparija.
Nemško svobodomiselsivo je uprizorilo v petkovi seji naučnega odseka tako lumparijo, ki je nečuvena v parlamentarnem življenju, lumparijo, ki jo morajo in ki jo tudi obsojajo tisti pošteni Nemci, katerim vsenemštvo še ni popolnoma zadušilo čuta sramežljivosti glede na parlamentarno poštenje. Naučni odsek bi bil moral razpravljati o tiskanih predlogih poslanca Waslia-na, dr. Verstovška in Horvatka. A svobodomiselni Nemci so bili toliko nesramni, da so pričeli razpravljati o čisto novem zakonskem načrtu glede na krajne in okrajne šolske svete, katerega odsekovi člani niso imeli v rokah. Niti podnačelnik odsekov pl. Mayr-Melkhof ni imel načrta v rokah. Nemško svobodomiselstvo je hotelo napraviti parlamentarno presenečenje.
Viharna seja.
Sobotna zbornična seja štajerskega deželnega zbora je bila zaradi nemške nepoštenosti in zaradi nemške nesramnosti nad vse burna. Deželni odbornik Robič izjavi: V včerajšnji seji naučnega odseka so hoteli razpravljati o zakonskem načrtu, ki ni bil predložen zbornici in ki ni bil znan odsekovim članom. (Slovenci kličejo: Čujte! Čujte!) Edino meni so vtihotapili en zakonski načrt. V odseku naj bi bili razpravljali o načrtu glede na krajne in okrajne šolske svete, ki ni bil predložen zbornici. (Viharno ogorčenje med Slovenci, Nemci nekaj blebetajo.) Robič nadaljuje: Potrebno bi bilo, da bi bila vsebina prej znana odsekovim članom. Načrt se je pa šele danes razdelil posameznim odsekovim članom. (Slovenci delajo živahne medklice.) Proti takemu postopanju govornik odločno ugovarja. (Živahno pritrjevanje med Slovenci. Nemci sikajo jeze.)
Deželni glavar pravi, da je vsa zadeva notranja odsekova stvar. Slovenci začudeni kličejo: Oho! glavarjevi sala-monski modrosti. Glavar v vidni zadregi zvrne vso krivdo na odsek in pravi, naj pojasni zadevo načelnik odseka. Ker ni načelnik navzoč podeli besedo Wastianu.
glava boli, vsak pa je več ali manj metuljav.
Ena izmed naj zveste j ših, pa tudi najnevarnejših spremljevavk mačkovih pak je — žeja. Ako bi te ne bilo, gotovo ne bi postalo toliko ljudi navadnih patentiranih pijancev. Odkocl žeja? Sem-intja je že kdo rekel: saj sem vendar sinoči do polnoči pil, pa sem še žejen! Alkohol absorbira, ali po domače rečeno, požre mnogo kisika, ki ga hoče potem večnomodra narava nadomestiti. Kisika je največ v vodi in v čistem, svežem zraku; seveda tudi v drugih tekočinah, v kolikor je namreč vode v njih. Žeja se torej najbolj pogasi z vodo, maček se najbolj potolaži na čistem zraku. In po tem tudi hrepene naši bolniki. Malokateri pijanec pa svetuje, da naj se na mačka pije voda, nasprotno jo vsakdo odsvetuje, češ, da jc težka kot svinec, da človeka še bolj oslabi. V resnici pa ne škoduje prav nič. Pa kako si zdravijo mačka bolniki, ki so »včerajšnji«? Pametni s tem, da nič ne pijejo, ampak se pod milim nebom zdelajo in spote, bodisi s hojo ali s kakim drugim naporom. Drugi manj pametni se potolažijo z enim ali dvema kozarcema vina ali »sunejo« eno ali dve »šilci« žganja v grlo. Tako živce otope. Ali je nevarno, da ne ostanejo pri tej količini. Nespametni pa sc clrže
Nemška surovina razžali Slovence.
Wastian se norčuje iz Robleka, češ, da jc povzročal gledališki grom. Slovenci uprizore vihar. Wastian zakriti nad dr. Korošcem in mu očita duhov-sko obleko. Slovenci tega krutega ža-ljenja svojega priljubljenega voditelja seveda mirno ne preneso. Upravičeno razburjeni ugovarjajo Wastianovemu natolcevanju. Neki nemškonarodni poslanec zakriči nad Slovenci: Ihr Krea-turen!
Vihar, kakršnega še štajerski deželni zbor ni doživel.
Med Slovenci učinkuje to surovo po nemškonacionalnem kulturo-noscu izrečeno nečuveno žaljenje vihar, kakršnega pomehkuženo vsenemško gosposko zastopstvo ni pričakovalo in kakršnega še štajerski deželni zbor ni videl. Pulti zadone. Poslanec Vrečko razbija na pultu poslanca Reitlerja, ki nosi dvoumno čast načelnika nemško-nacionalne surovinske stranke. Slovenci kličejo: To so nemške kreature! Vi hočete vzgajati nas kmete! Slovenci vihte pesti in navale na surovega vse-nemškega poslanca Langerja, poleg poslanca Vrečkota stoji krepki poslanec Roškar, o katerem pišejo nemški listi, da ima »Hunengestalt«. Resel miri Slovence. Glavar krčevito zvoni, mož je izgubil glavo in da jo zopet najde, prekine sejo za deset minut. Na galeriji so slovenski dijaki burno pritrjevali vrlim junakom v boju proti pomehkuženim zastopnikom »gosposkega« vse-nemškega todelna in kretina. Ko čez kakih deset minut glavar zopet otvori sejo, je milo javkal, ker je bila seja tako burna in je rekel, »vsi smo razburjeni«. Ubogi štajerski deželni glavar je res dika vseh glavarjev, ker sam priznava »svojo razburjenost«, ko bi se ne smel nikdar razburjati, da čuva svojo nepristranost. Wastian je izkušal nato oprati čudno nemško postopanje v odseku, a nekaj Robičevih medklicev je zadostovalo, da se je perici umazanega vsenemškega perila VVastianu vse kro-hotalo, celo Nemci. Krepko in kratko je odgovoril Wastianu Robič in zdražil tako Welischa, kanonirja Einspinner-ja, Pichlerja in perico Wastiana, da so brneli kakor ose, če sežeš v osato gnjez-do. V dvorani krepko zadone slovenski živio-klici v veliko jezo in nevoljo vsenemške prostaške poslaniške sodr-ge. Ob tri četrt na 12. uro je govoril poslanec Novak.
Izjava »Slovenskega kluba«.
»Slovenski klub« je imel po zbornični seji klubovo sejo. Deželni odbornik Robič je poročal o nemškem nastopu v naučnem odseku. Robičev nastop so vsi poslanci navdušeno odobravali. Soglasno je sklenil »Slovenski klub« izjaviti: »Slovenski klub« izraža svoje zači>denje zaradi ilojalnega nastopa nemške svobodomiselne večine, ki je med pogajanji vrgla nov zakonski načrt v debato, po katerem so občutno prizadete narodne razmere na spodnje-štajerskem šolskem polju. Klub izjavlja, da se v takih razmerah več ne pogaja. Kmečki poslanci so burno obsojali nemško psovko: Schabige Kreatu-ren. Deželni odbornik Robič in poslanec dr. Korošec sta obvestila o klubo-vem sklepu namestnika.
Nemški svobodomiselci proti Slovencem in proti krščanskim socialcem.
Zveza olikane vsenemške poslaniške svojati je tudi zborovala. V svoji seji so zabavljali proti Slovencem in pa
načela: klin s klinom, vino z vinom. Povzamejo torej pitje, delajo »plav« ali kakor pravijo ponekod, »piko derejo«. Nakopljejo si šc hujšega mačka, ki jim povzroči še hujšo žejo, ki jo je treba zopet zalivati in tako začno »barko voziti«, ki jo pa enkrat vendar le morajo zasidrati ali v luko treznosti ali v luknjo smrti. Čim pozneje, tem težje.
K fizičnemu mačku pak se pridruži večinoma tudi takozvani »moralni« maček, to je dušna onemoglost. Vsak pijanec se namreč drugi dan grozno kesa in kulpa. Vest ga peče, da je ali delo zanemaril, ali denar zapravil, ali kaj neumnega zinil ali storil itd. In vest v mačku hujšo peče, kakor če trezen kaj napak stori in so trezen svojega dejanja spomni. Čutnice so pač vse razboljene in hujše vplivajo na dušno življenje. Zato vidimo, da so mačuhi zjutraj in čez ves dan grozno poparjeni, »zgrevani«; jedva se upajo komu v oči pogledati, ponižni so v svojem vedenju, mili v svojih prošnjah, kratkobesedni v odgovorih, prav taki, kakor bi bilo dobro, da bi bili zmironi nasproti svojim ljudem. Sitni ali grobi so samo tisti, ki se niso dovolj prespali, ki so torej še »včerajšnji«. Pa še nekaj je treba pripomniti, kar je pri mačku žalostnega. V drugi bolezni vsaj človeka kdo tolaži in mu pomaga s sve-
proti krščanskim šbcialcem, ki" jim "tiče ravnotako v želodcu, kakor jim tiče Slovenci. Sklenili so, da ne odnehajo za nikako ceno.
Kakor se čuje, se odgodi jutri zasedanje štajerskega deželnega zbora. ■
t Duhovni svetnik t. g. Janez Podbol.
Pretresljiva vest nam je došla danes iz Novega mesta: Prezaslužni gospod duhovni svetnik č. g. Janez Podboj je včeraj ob 4. uri popoldne umrl v kandijski bolnici. V globoki žalosti vtopljeni stojimo ob mrtvem truplu za našo organizacijo prezaslužnega gospoda župnika in knezoškofijskega duhovnega svetnika, ki je tako žarko ljubil svojo domovino, svojo rojstno hišo, svoje starše, svoje sorodnike. — Rojen je bil pokojnik dne 17. decembra 1848. v Ribnici, kjer se je tudi šolal pod Rakteljem, nato pa nekaj časa v Kočevju, ko je bil tam šolski voditelj lani umrli šentjakobski župnik v Ljubljani, častni kanonik in prelat Janez Rozman. Latinske šole in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 30. julija 1872., slovesno je obhajal novo mašo v Ribnici 19. avgusta 1872. Pridigal mu je č. g. Rihard Frank, tedanji župnik tržiški, bivši kapelan ribniški, umrl kot korar v Novem mestu. Oče Cene je bil nove maše silno vesel. »Pomniti se mora,« je rekel, »kdaj je bila pri Cenetu nova maša, čeprav me stane polovico premoženja«. Služil je g. Janez od tedaj nepretrgoma do lanske spomladi, vsega skup 37 let, ko je moral vsled rastoče slabosti stopiti v zasluženi pokoj. Bil je kapelan v Vipavi, v Logatcu, v Št. Vidu pri Zati-čini, v Slavini, kot ekspozit v Št. Petru v slavinski fari. Od tam je šel za župnika v Planino. Vleklo ga je tja, ker je bil stari oče Anton v Planini doma in se je bil preselil v Ribnico. Tu je deloval, spoštovan od faranov in od knežje družine Windischgratz-ove, ki ima v Hasbergu lep grad, od jeseni 1888. do jeseni 1902. Ker ga je napadalo, kakor rajnega očeta, pogostoma trganje po udih, je prosil za izpraznjeno župnijo Toplice na Dolenjskem, da bi se mogel ložje zdraviti. Da vedno bolj in bolj slabi, mu je bilo poznati že celo vrsto let. V Toplicah je deloval samo šest let in pol. Ker so ga zapuščale moči, je stopil v pokoj 1. maja 1909., poslovivši se v tužni pesmi od svojih faranov. Od tedaj je preživel nekaj časa v morski kopeli v Iki pri Voloski, nekaj časa poleti pa pri prijatelju Janezu Kljunu, župniku v Spodnjem Tuhinju, zadnje mesece pa v Kandiji pri Novem mestu, kjer ga je smrt rešila hudih muk.
Tri čednosti se zlasti lesketajo v značaju pokojnega gospoda župnika: pobožnost, dobrotljivost in modra gorečnost, ki so mu bile deloma že privzgojene po starših.
Delo, neumorno delo v cerkvi, v šoli, na shodih, v časopisju, je bilo pokojnikovo življenje. »Slovenec« je izgubil s pokojnikom najzvestejšega svojega dopisnika, ki je bil pravi vzor vztrajnega, hitrega, izvrstnega dopisnika. Vsako stvar je takoj javil »Slovencu«. Njegove živahne, šegave spise in beležke je vse rado čitalo. Pred dnevi smo od pokojnika dobili razglednico, na kateri je sam napisal notico o bližajoči se njegovi smrti... To so bile zadnje vrstice zvestega sotrudnika »Slovencu«. Sedaj je zastalo njegovo plemenito srce. Spomin na duhovnega
tom in dejanjem, kolikor more, naše vrste bolnike pa zmerjajo ali pa se jim smejejo. Malokatera ženica, ali mati, ali sestra ž njim sočustvuje ter ga tolaži ali mu streže. In če mu že skuha kako črno kavo ali čaj ali napravi mrzle obkladke, spremlja svoje ljudo-milo dejanje s točo očitkov: »Saj pravim, no, in še rečem: hujši si kot živi-na». Tudi se ne vpraša, kje si se ga napil, nabral, nalezel, navlekel, nazo-bal, narobkal, ampak vse finejše: kje si se ga zopet »nažrl«. Večkrat jc revež pijanček prepuščen svoji usodi, da si pomaga, kakor si zna in hoče. Neki kovač je taka jutra pomakal glavo skozi okno kovačnice v mrzlo vodo in trdil, da voda ni nič manj zašumela, kakor ce je razbeljene klešče vtaknil v vodni čeber. Sicer se pa maček mora pretrpeti; brez boli ne gre. O nahodu pravijo, da ga ima človek sedem dni, če ga nič ne zdravi, če ga pa zdravi, en teden. Tako je tudi z mačkom, le da hitrejše mine. Eno zdravilo jc pač, ki gotovo pomaga, in to je: tri dni prej nič piti.
Bravci vidijo, da sem govoril bolj o nasledkih pusta, kakor pa o njem samem. Nič zato! Iz sadov jih boste spoznali. .Težko bi bilo izčrpati vso bo-
svetnika "Č. g. župnika Podboja ostane med nami trajen! — Truplo blagega pokojnika bo jutri ob 2. uri popoldne prepeljano, pogreb bo v sredo ob 10. uri dopoldne v Ribnici.
DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR.
Cesarski namestnik je 5. t. m. javil predsedniku dalmatinskega sabora, da je sabor z cesarskim odlokom zaključen.
VAJE ITALIJANSKE VOJNE MORNARICE.
Italijanska vojna mornarica bo imela svoje velike vaje v Jadranskem morju med Tarentom in Brindisijem.
GROZILNA PISMA MINISTROM.
Iz Bukarešta se poroča, da so pretekli petek dobili skoro vsi ministri Bratianovega kabineta pisma, v katerih se jim grozi, da se jih bo v najkrajšem času ustrelilo. V hodnikih senata so aretovali nekega vajenca in še nekega mladeniča, ki sta imela pri sebi revolverje. Pri neki hišni preiskavi so našli več obtežilnili snovi.
BARCELONA ZA KRŠČANSKO ŠOLO.
V barcelonskem gledišču Tivoli se je te dni vršila mogočna manifestacija za krščansko šolo. Vlada je že izdala odlok, naj se Ferrerove anarhisti-ške šole zopet odpro. Vsled tega so sklicali katoličani protestni shod v imenovano gledališče, ki je sijajno izpadel. V gledišču je našlo prostora nad 10.000 ljudi, 25 do 30 tisoč pa jih je ostalo zunaj pred glediščem. Na shod so prišli senatorji, poslanci, plemenitaši, učenjaki, zastopniki mestnih svetov, delavci in sploh občinstvo vseh slojev ter zastopniki 705 katoliških društev. Shod je navdušeno pritrjeval govornikom in sprejel ostre resolucije proti Ferrero-vim šolam in zahteval, da ostani v šoli krščanstvo in krščanska morala. Vsi katoličani Barcelone brez razlike strank so odločeni boriti se za Kristusa do skrajne meje. Vlada bo morala to upoštevati.
01) srebrni poroki.
Rodbini Robi-jevl v Borovnici.
7. februarja 1910.
Oj sveti hram družinskega življenja! Skrivnostna tvoja vrata se odprla Za hip pred nami so, in začudenja Mi polna duša vanj se je ozrla:
Oltar božanstven se do neba spenja, Pred njim pa skrben mož in žena vrla Dari radosti žgeta in trpljenja In deca poje jasnega jim grla.
Spev aleluja se glasi v družini, A tudi de profundis se začuje: Akord veselo-tožen v solz dolini . . ,
Ljubezni Bog pa iz srebra naj skuje Poroke zlate prstan rodovini, Ki Njemu svoje delo posvečuje!
A. Kalan.
Dnevne novice.
+ Vseslovensko - hrvaška vse-napredna stranka, katero so naši libe-raci že hoteli lanskega decembra ustanoviti in so jo v svojih listih z znano bahavostjo naznanjali, je zdaj, žal, de-finitivno pokopana. Hrvaški napred-njaki, vodje slavne »narodne« koalicije, so se, kakor zadnje vesti kažejo,
gato snov tega časa. Tudi obsedelim devicam bi moral posvetiti vsaj dva verza:
A če nikdo se vas ne spomni, pozabil ni vas — pevec skromni.
Pomuditi bi se moral pri njih, ki lahko tožijo o predpustu (posebno če je kratek, kakor letos):
Blisk nagel bilo upanje je celo, ki le temnejšo noč stori, ko vgasne.
Ene izmed takih se tolažijo: »E, saj je še čas!« Druge, pri katerih jc še čas, toda zadnji čas, slikajo si v živih barvah vse solnčne strani samskega in senčne zakonskega stanu. Blagor, če sc jim sponese. Tu je tolažba težka stvar. Zato sklenem. Bravci naj mi oproste, če je bilo moje premišljevanje ne samo pustno, ampak tudi pusto. In ker sem že začel z verzi, naj z verzi tudi končam.
Kdor bo jedel, pil, kadil, peval, žvižgal, plesal, godel, vsak naj gleda, da bo čil, da ga pust ne bo pobodel, s hudim mačkom ne moril!
M.
ne samo zvezali, marveč popolnima fuzionirali z mažaroni in priznavajo zdaj za svojega vodjo brutalnega »Her-renmenscha« pl. Tomašiča, katoliškega odpadnika, bigamista in najpokornej-šega hlapca grofa Khuena. Ker pa pl. Tomašič, kakor njegov gospodar, od-nekdaj stoji na stališču, da je Hrvaška le »pars adnexa« mažarske države in da zato hrvaški politiki nimajo iskati zveze z avstrijsko polovico in njenimi deli, je čisto naravno, da svojim sedanjim zaveznikom, naprednjakom, ne bo dovolil zvezati sc z avstrijskimi li-beranimi Slovenci na trialističnem programu. Tudi na podlagi demokra-štva se ne bodo mogli hrvaški napred-njaki s slovenskimi združiti, ker je pl. Tomašič skoziinskozi aristokraškega svetovnega naziranja, »gransenjer« in sovražnik »nižjih slojev«. Res, hudo mora zavoljotega biti pri srcu našim liberacem, ki bi se tako radi pomladili, pa se jim ne posreči. Zdaj še s hrvaško žavbo ni nič. Mi bi spričo tega slovenskim liberalcem svetovali, naj vendarle napravijo vseslovensko-hrvaško napredno stranko, ampak na podlagi — Khucnovega programa. Trializem in demokracija, to vendar ni za naše gran-senjerje liberalce, ki imajo kmeta za zarobljenega, trializem pa za nevaren, ker bi zopet »klerikalce« na vrh spravil. Ali ne, gospodje liberalci? Najbolj pametno je torej, če hočete zvezo vseh slovenskih in hrvaških naprednjakov, da še vi stopite v koalicijo z mažaroni, ki so enega srca z vami. Bog blagoslovi!
+ Kurt von Bennigsen, ki je spisal Članek o Slovencih v »Oesterreichische Rundschau«, mora biti zelo v sorodu z našimi libcralci, ker ga je »Narod« že dvakrat hudč pohvalil. Naši liberalci pač nikoli ne morejo zatajiti svojih podlih in nizkotnih nagonov; oni hvalijo člankarja, ki slika Slovence za narod svinjskih pastirjev, zarobljencev in napolkanibalov, Nemce pa hvali za »edini kulturni element v Kranjski«! To liberalci hvalijo samo zato, ker udriha obenem tudi po poslancih S. L. S.! Pa to ni nič čudno. Liberalci so že neštetokrat pokazali, da imajo tudi oni slovensko ljudstvo za neumno, Nemce pa za cvet inteligence, vsled česar so se tudi z njimi zvezali. Liberalci so zato le dosledni, če hvalijo Kurt von Ben-nigsena: gliha vkup štriha. Kar sc pa tega Kurta samega tiče, se nam prav zdi, da za tem srednjeveško fevdalnim imenom tiči kak član kranjskega vele-posestva, ki pod krinko Kurta maže svoje deželnozborske kolege po svobodomiselni rmeni reviji, ki je čezdalje-bolj plitva in starobabja. Dobro bi bilo, če bi v deželnem zboru kdo nemškim veleposestnikom, s katerimi sc ravna s preveliko kurtoazijo, enkrat pošteno v brk resnico povedal! Sicer pa zastopnikov slovenskega ljudstva liberalno-nemške intrige zoper kranjski deželni zbor prav nič nc motijo: za njimi stoji vse slovensko kmečko ljudstvo in zato bodo tudi vse izvedli, kar so si namenili in naj se nemške ekscelence in slovenski liberalni parveniji postavijo na glavo.
+ Obstrukcija poslancev Vseslovenske Ljudske Stranke v štajerskem deželnem zboru je politični dogodek prve vrste in se zato z njim vsi listi obširno bavijo, razun nemških najbolj »Narodni List.y« in »Union«, ki tej ob-strukciji pripisujejo velik nacionalen pomen. Izvzemši frivolno obstrukcijo Nemcev v češkem deželnem zboru ni zdaj v Avstriji važnejšega političnega dogodka kakor je upravičena obstrukcija naših štajerskih slovenskih poslancev zoper nemško brutalnost. Mi nič drugega zazdaj ne rečemo kakor to: Dobičkarski, kratkovidni in malenkostni liberalci niso nikoli kaj takega vstanu. Danes, ko stojijo poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke iz vseh slovenskih pokrajin v odločilnem narodnem boju v prvi vrsti, so liberalci povsod potisnjeni v kot in so veseli, če dobe kakega Kurt von Bennigsna, da malo oplju.je slovensko ljudstvo. Mi pa gremo naprej za narodno osamosvojitev vseh Slovencev!
+ Med dr. Tavčarjem in dr. Konradom Voduškom se polemika radi sor-škega zastopstva nadaljuje. V včerajšnji »Edinosti« je dr. Konrad Vodušek objavil naslednje »Poslano v odgovor dru. Ivanu Tavčarju«: G. dr. Ivan Tavčar me je dne 1. februarja t. 1. v št. 25 »Slovenskega Naroda« počastil s člankom »Obljube in dejanja«. V tem Članku je nagromadil bivši moj šef za-mc zopet vse polno ljubeznivosti. Na ta način skuša pobijati moj popravek v ljubljanskem »Slovencu« z dne 29. januarja, kjer sem jaz vsa važnejša dejstva v vedno bolj žalostni sorški aferi obrazložil ?, ozirom na »Slovenčcvo« poročilo o pravdi, ki jo vodi g. dr. Tavčar za svojčas obtoženega »Sorana« Frana
Bukovca zoper svojčas tudi obtoženo sestro Jero Bukovec. G. dr. Ivan Tavčar mi očita, da sem se zatekel pod klerikalno streho, in kliče celo g. dr. Šu-steršiča na pomoč. S tem me hoče napraviti po vsej sili za klerikalca, dasi sem s »Slovencem« pač v ravno isti zvezi kakor z g. dr. Tavčarjem. Oba sta me namreč napadla in je razlika samo ta, da je »Slovenec« priobčil moj popravek, g. dr. Tavčar pa je enkrat za vselej že v zadevi ranjkega profesorja Jesenkota prepovedal sprejeti katere* koli moje dopise v »Slovenski Narod«. Dokler torej g. dr. Ivan Tavčar, ki je zastopnik »Narodne tiskarne« in ki ima vrhutega povsem neomejeno gospodarstvo čez predale »SlovenskegaNaroda«,
—	meni, dasi imam samo nekoliko del* nic »Narodne tiskarne« manj nego on, ne odpre teh predalov »Slovenskega Naroda«, se ne morem braniti. Pač pa hočem na prihodnjem občnem zboru »Narodne tiskarne« kot delničar »Slovenskega Naroda« uveljaviti vse svoje pravice. Glede osebne časti sem z g. dr. Ivanom Tavčarjem že davno na jasnem in me njegova polena ne morejo doseči. Kar se pa tiče mojega stanovskega poštenja, hočem gori omenjeni članek z drugim gradivom vred predložiti visoki odvetniški zbornici v Ljubljani, ker velja tudi na Kranjskem § 2 odvetniškega disciplinarnega reda in ker bo ta forum najbolj poklicano razsodišče. Vsled tega odpade zame tudi potreba s pomočjo § 19 tisk. zakona popravljati g. dr. Ivana Tavčarja pisateljsko fantazijo o — obljubah in dejanjih. — Vj Trstu, dne 5. februarja 1910. — Odvetnik dr. Konrad Vodušek.
+ C. kr. poštni tajnik d*. Slejko umrl. Iz Trsta poročajo: Že dolgo časa je bilo na c. kr. poštnem tajniku dr. Ivanu Slejko opaziti, kako hodi pobit in otožen okolu. Tudi obraz mu je bil nenaravno upadel. Iz njegovih govorov pa je bilo dovolj jasno opaziti, da ga mora mučiti duševna bolezen, zlasti ker je često tožil o hudih bolečinah v glavi. Še pred meseci je tožil, da mu mečejo pri direkciji polena pod noge, vsled česar da postaja silno nervozen. Bil je prej kot višji komisar vodja oddelka, a odstavili so ga in na njegovo mesto postavili mu mlajšega komisarja — Laha Pojanija. Vsled takih in sličnih šikan se je vrlemu uradniku dr. Slejku nakrat omračil duh in v soboto zvečer si je dr. Slejko v trenotkih duševne otemnelosti prerezal v »Bo-schettu« vrat. Tako je pal dr. Slejko kot žrtva sistema ugonabljanja sloven* skih uradnikov!
—	Zakon za trgovinske pomoč« nike. Sobotna izdaja uradne »Wiener Zeitung« priobčuje novi zakon za trgovske pomočnike, ki bo stopil v ve* ljavo s 1. julijem tega leta.
—	Poroke, Poročil se je g. P. Je-* r a j, trgovec s pohišt vom, z gospico Tončko Sir ko v o iz Trsta. — Gospod H i n k o P e r n e, c. kr. finančni kon-cepist v Gorici, se je poročil z gospico Milko Mahorčičevo v Naklem.
—	Poročil se je v Trstu gosp. Andrej G o d i n a, učitelj v Skednju, z gospico Emico A b r a m. — V Gorici sta se poročila gdčna Marija Manfreda, hčerka dež. poslanca z gosp. Rudolfom Preže 1 j e m, posestnikom in krčmarjom v Tolminu.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil dušebrižniku v moški kaznilnici v Gra-diški Franu T o m s i g u zlati križec s krono.
—	Poročil se je g. Alojzij Kodre z gdčno Anico M i c h c 1 u z z i od Sv. Ivana.
—	Umrl je v Bazovici posestnik g. Anton Marc, star 64 let.
-— Deklico ustrelil. Na Reki se je zgodila zopet strašna nesreča vsled neprevidnega ravnanja z revolverjem. Lastnik bazara Josip Stagni se je v soboto šalil z revolverjem v roki v delavnici šivilje Vere Justič ter je v šali pomeril z revolverjem proti gdčni Valeriji Potepan. Nakrat se je revolver, o katerem je mislil, da ni več nabit, sprožil in kroglja je zadela Valerijo Potepan v čelo ter ji vrh lobanje strašno razmesarila. Valerija Potepan je kmalu nato umrla.
—	Najden utopljenec. Na Brezovici pri Borovnici našli so v soboto utopljenca Antona Oblak, 69 let starega prevžitkarja iz Ohonice, katerega so pogrešali od Svečnice. Ponoči je šel iz gostilne proti domu in zabredel v vodo. Vzrok: nesrečni alkohol!
—	Vlom pri dunajskem Slovenca. 19. januarja so na Dunaju predrzni tatje vlomili v stanovanje župnika nemškega vitežkega reda msgr. Jančarja. Msgr. Jančar je odšel ob 12. uri h kosilu in se vrnil ob % na eno. Ta čas so porabili tatje. Vlomili so vrata iu odnesli več dragocenosti, zlatih križcev in vrednostnih papirjev. Policija je avizirala menjalnice, toda pol
ure poprej so tatje papirje že prodali. Škode je 2400 K.
—	Kranjskogorska podružnica Slovenskega planinskega društva ima
svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 13. februarja t. 1. na Dovjem v gostilni g. Janša z običajnim dnevnim redom. Po zborovanju petje. — Odbor.
—	»Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju« je imelo III. redni občni zbor v četrtek, 3. februarja t. L z običajnim sporedom in predavanjem tov. Škofa »O perutninar-stvu«.
—■ Nemški pečat ima poštni urad na Skaručni. Če ni to bedasto, ne vemo, kaj da bi bilo.
—	Umrli rojaki v Ameriki. V Av-
rori (Minn.) je umrl dne 31. decembra m. 1. Josip Kralj, star 35 let. Doma je bil iz Lužarjevega Kala, okraj Litija na Dolenjskem. Umrl je za pljučnico, ki ga je mučila tri dni. — Komaj teden dni potom je po daljšem hiranju preminul rojak Fran Kovač, v starosti 42 let. Bil je gostilničar. Zapušča žalujočo vdovo in šest nedoraslih otrok. V Ameriko je prišel pred 22 leti. — V Aldridge (Mont.) je umrl 1. prosinca Ivan Čeplak po daljši bolezni. Pokojnik je bil doma iz vasi Otok, pošta Gornji grad na Spodnjem Štajerskem. Star je bil 48 let in zapušča žalujočo vdovo s petimi otroci.
—	Slovenci na Dunaju. Z Dunaja se nam piše: Dolgo že nisem nič poročal, kako se imamo na Dunaju v slov. kat. izobr. društvu »Straža«. 'Pa nikar ne mislite, da spimo, nasprotno, društvo prav vrlo napreduje, odkar se je preselilo v lep, prostoren lokal g. Po-wondra (VI Wallg 27). Vsako nedeljo se tam zbiramo; pevski in tambura-ški zbor imata popoldne redno vaje, zvečer nam pa gospodje »Daničarji« povedo marsikaj poučnega v svojih zanimivih predavanjih. Želel bi le, da bi bi se nam še mnogo prijateljev poštene družbe pridružilo, ker društvo »Straža« ima pač najlepši namen: ohraniti Slovence na Dunaju zveste veri in narodnosti, v kar naj pred vsem pomaga slovenska služba božja in društveni sestanki ob nedeljah. Opozoriti moram pa še posebej na letošnjo večjo prireditev v Češkem narodnem domu« (XV Turnerg. 9) dne 13. svečana t. 1. Poleg lepih glasbenih in pevskih točk bo pač tudi ljubka igra »Revček Andrej-ček« gotovo marsikoga privabila na ta večer. Slovenci! Agitirajte med svojimi znanci, da bo udeležba kar največja!
—	Kolki. Glede na notico: »Kolke treba menjati« v Vašem cenjenem listu številka 25. z dne 1. februarja 1910. Vas radi strank opozorim, da ista ni resnična, torej netočna in blagovolite sprejeti, oziroma popraviti, da se ne bode stranke nepotrebno begalo. Stvar je pa sledeča: Kolke se sme stare uporabljati do 31. marca 1910., torej so ko-leki (stari) do 31. marca 1910. popolnoma dobri; po 31. marcu pa do 31. maj-nika 1910. se jih mora. oziroma more zamenjati proti novim, seveda kar jih je ostalo, pri c. kr. davčnih uradih. Tako je naredba c. ki*, finančnega ministrstva z dne 23. novembra 1909, št. 83.500 z ozirom na § 10. — Po 31. marcu 1910. se stare koleke ne sme več vpo-rabljati, zamenja se jih pa lahko do 31. maja 1910.
—	Napad na denarnega slugo. V Trstu so v sredi mesta neznani lopovi napadli in ranili 171etnega slugo tVrd-ke z železnino Greinitz M. Dobrilo, ki je pri strankah pobiral denar ter mu oropali 800 K. Dobrila je nevarno ranjen v trebuh.
IZ SODNE SLUŽBE.
.Tustično ministrstvo je imenovalo za deželnega sodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Ložu dosedanjega okrajnega sodnika Jožefa Pellegrinija, za državna pravdnika na dosedanjih službenih mestih sta imenovana državnega pravdnika namestnika Rudolf Tschech in dr. Ferdinand Duchatsch v Mariboru, sodnik dr. Friderik Fehleisen v Velikovcu za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru in prestavljen je iz Ljutomera cležclnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča Alojzij Doxat v Kozje.
Ljubljanske novice.
lj Dr. Krek je govoril včeraj dopoldne na tedenskem shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva«. Govornik se je pečal s posledicami zadnjih volitev na Angleškem, ob katerih je (udi delavstvo večinoma volilo s tistimi konservativci, ki zahtevajo, naj Angleška meje zapre, ker se gre delavstvu za trajen zaslužek. Govornik se peča /, vprašanjem, kakšne posledice bi imelo, če bi naša država odprla meje. Uničena bi bila indu-
strija, delavstvo brez kruha. Nadalje poda dr. Krek več drobtin. — Bebel, ki zdaj praznuje 70-letnico, je dobil prvo vzgojo v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov. — Socialno-demokraška strokovna organizacija je minulo leto v Avstriji zgubila 30.000 članov. — Govornik želi, naj bi delavstvo zapisavalo svoje izdatke, da dobimo delavsko statistiko. — O vsebini dr. Krekovega govora obširneje poroča »Naša Moč«. — Prihodnjo nedeljo priredi »Slovensko katoliško delavsko društvo« ob 10. dopoldne zopet tedenski shod v S. K. S. Z., na kar opozarjamo.
lj »Mož je glava« bi se moral pravzaprav glasiti naslov trodejanski igri »Tri sestre«, ki se je predstavljala v nedeljo, dne 6. t. m. ob proslavi osem-letnice obstoja ženskega oddelka S. K. S. Z. v Ljubljani. Ob tej priliki je imelo društvo ob 7. zjutraj v križevniški cerkvi sv. mašo s cerkvenim govorom, ki ga je govoril o. Kovačič. Cerkvenega opravila so se udeležile članice polno-številno, prihitelo je pa tudi veliko prijateljev društva. Zvečer ob 6. uri je pa priredilo društvo veselico v dvorani S. K. S. Z. Mnogoštevilno občinstvo, med katerim smo opazili tudi drž. in dež. poslanca dr. Kreka in dež. odbornika dr. Pegana, je v lepem nagovoru pozdravila društvena predsednica Marija Manfredo, obrazloživši kratko namen in pomen društva. V daljšem govoru je nato dr. Krek naglašal, da se je društvo lepo razvilo iz malih začetkov. Prihodnje leto bo že društvo v novih prostorih na Starem Strelišču ložje vršilo svoje naloge in pričelo tudi pre-potreben pouk v kuhi. Društvo vrši tiste naloge, ki so jih vršile pričetkom krščanstva dijakonce. Zakliče krepki »Zivio« društvenemu odboru in njeni predsednici. Nato nastopi pevski zbor S. K. S. Z. pod spretnim vodstvom g. Javorška, ki je izborilo prednašal A. Foerster: »Kadar mlado leto ...«, J. Aljaž: »Ujetega ptiča tožba« in V. La-harnar: »Mladosti ni«. Pev. zbor S. K. S. Z. je pokazal dobro šolo in krepko disciplino. Zel je burno pohvalo, ki jo je tudi v polni meri zaslužil. Jelica Gornikova je prav lepo deklamovala: »Dve poroki« in žela obilo pohvale. Presenetila nas pa je Minka Vidrova, ki jc dovršeno preclnašala »Cigansko siroto«. Poklonjen ji je bil šopek in morala je ponavljati zadnji del »Ciganske sirote«. Nato se je pa predstavljala igra v treh dejanjih s priprostim naslovom »Tri sestre«, ki bi se pa, kar smo že uvodoma naglašali, morala pravzaprav imenovati »Mož je glava«. Spisal jo je dr. Krek in je prikrojena za odre našo s. k. izobraževalne organizacije. Snov je zajel pisatelj iz kmečkega življenja. Pisatelj se peča s predmetom, ki je v naših časih ženske emancipacije nekoliko kritičen, namreč z žensko trmo in kako jo ozdraviti. Igra vsebuje kratko to-le: Kmet Orel ima tri hčerke: Majdo, Špelo in Ano. Ano snubi in poroči občinski tajnik in organist Anton, Špelo pa kmet Gabrov France, Anica je ljubljenka Orlove žene Helene, precej razvajeno dekle, Špela pa pridno, energično dekle, ljubljenka kmeta Orla. Anica napravi prvo nedeljo po poroki Antonu, mehkemu svojemu soprogu, sceno, v kateri mu zapove, da mora odpustiti prvo pevko. Vsako Antonovo besedo v obrambo preobrne, se joče in končno pobegne k svoji sestri Gabrovi Špeli. A tudi pri Gabru je bil prvi teden po poroki prepir. Špela se je jezila, ker ko se je peljala z možem v cerkev, so jo ljudje zijali, razjezila jo je tudi župnikova pridiga o ženinih dolžnostih. In zdaj se prikaže najsmešnejši prizor v celi igri. Dekla Jera prinese na mizo kosilo. Špeli ni všeč ne juha, ne meso, nobena stvar. Ampak Gabrov France hoče trme in sitnosti ozdraviti Špelo. V vsem ji d& prav in pomeče vse kosilo po tleh. Špela, lačna, si ne ve kako pomagati, ker ji mož v vsem d& pi*av. Jezna vzklikne: »Meni ni živeti, vtopiti se mi je!« France pa čisto hladnokrvno pokliče hlapca in mu naroči, naj napreže, češ, da ima žena Špela nekaj opraviti pri vocli. Špela začne premišljevati in uvidi, kako smešna da je. Prosi odpuščanja moža in deklo Jero, ki jo je tudi nahrulila in obljubi, da se bo poboljšala. Mecl tem pa pride k Špeli pobegla Anica, a Špela ji pove, da pri njej ne dobi nobene potuhe. Medtem se pripeljejo Orel, njegova žena in sestra Majda na Gabrov dom, kjer sc vsa stvar tako razvozlja, cla Ana kar dočakati ne more, da se vrne nazaj k Antonu, kor ii je Špela dokazala, da »mož je glava«, najstarejša Orlova hči Majda, ki je vedno očitala sestrama pohujšanje, ko sta bili nevesti, pa izda skrivnost svojega srca, da si jo tudi izbrala »svojo glavo«, starega vdovca. Igro preveva v celoti zdrav, krepak humor, ki spominja na krepki
Šekspirov humor, čemur se ne čudimo, ker znamo, kako ceni pisatelj velikega Angleža Šokspira. Igra vpliva z lastno dinamiko perečega sarkazma in krepkega, toda skozi in skozi dostojnega humorja, zato so imele igralke in igralci lahko stališče. Hudo in izpokorjeno Špelo je prav dobro predstavljala Ivanka Zakrajškova, Minka Bonačeva je popolnoma pogodila razvajeno Anico, Milica Ošabnova je dobro zadela Majdo polno dobrih naukov. Manica Al-mirska je popolnoma pogodila Gabro-vo deklo Jero. Prav dobra sta bila tudi Podgrajski (Orel) in Janko Bože (berač). Miroslav Akvinski je dobro zadel tip kmeta Gabrovega Franceta, dober je bil tudi Svitoslav Skrbinšek (Anton), ki naj pa ne zameri, da mu svetujemo, naj se v bodoče ne zanaša preveč na Šepetalstvo. Splošno se je igralo z veseljem, poznala se je spretna Urbanči-čeva šola, ki mu čestitamo na lepem uspehu. Igralke in igralci lahko brez strahu nastopijo tudi na večjem odru. Občinstvo je bilo z igro zelo zadovoljno in je igralcem ter pisatelju živahno ploskalo. Ko je padel zastor, je odmeval po dvorani vesel klic: »Mož je glava!« — Sicer se je marsikateri ob tem klicu nekoliko pobesil nosek, ampak prijetno je le bilo med predstavo igre »Treh sestra«, ki bi se morala prekrstiti v igro: »Mož je glava«.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo mesto v nedeljo, dne 13. februarja, ob 10. uri dopoldne svoj redni občni shod.
lj Pedagoško predavanje. Ker je bil prvo sredo tekočega meseca praznik, sklicuje odbor D. S. K. mesečni sestanek v sredo, dne 9. februarja ob pol 5. uri popoldne. Referat (»Primerjanje« kot pedagoško sredstvo) ima profesor kanonik A. Kržič. Slučajnosti: Razdelitev dni za velikonočno spoved. Zbornica: Katoliška Tiskarna, II. nadstropje.
lj Na oklicih je g. Matko P r e 1 o v-š e k , mestni nadinženir, z gdčno. J e-lisavoI£ubanyi.
lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek, ob 5. url popoldne, se igra izven abonnementa (za lože par) Rae-derjeva burka v štirih odelkih »Robert in Bertram« s petjem in godbo.
lj Nesreča na železnici. Danes ponoči je v obližju kemične tovarne vlak podrl na tla 281etnega železniškega delavca Ivana Zabavnika in ga težko telesno poškodoval. Zabavnika so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl.
lj Od vojaka napaden. Včeraj okoli 5. ure zjutraj je nastal na Kongresnem trgu krik in prepir med dvema civilistoma in dvema šaržema tukajšnjega
27.	pešpolka. Posredujočemu stražniku sta civilista izpovedala, cla je pri srečanju pred »Tonhalle« eden izmed vojakov, ki je pozneje tudi hotel potegniti bodalo, civilista tako sunil, cla je od-skočil v zid, potem ga pa opsoval z »Windischer Ilund«. Stražnik je prepirajoče se pravočasno pomiril. Upamo, da bo vojaška oblast predrznega vojaka eksemplarično kaznovala.
lj Z glavo skozi zid. Opetovano smo že svarili, da voznikom po tiru električne železnice ni samo prepovedano, marveč tudi nevarno voziti. Toda ne pomaga nič. Danes zjutraj je peljal po Dunajski cesti zopet nek voznik po tiru voz moke. Kolo mu je ostalo v relzu in ko je hotel kreniti na stran, sc mu je strlo ter je nekaj vreč moke zclrčalo z voza.
lj Javne zabave v Ljubljani. Včeraj in predvčerajšnjim smo se veselili v našem mestu. Vštevši gledališče je bilo v soboto in nedeljo 50 večjih in manjših veselic, tedaj število, kojega še letos nismo dosegli.
lj Prvi ljubljanski zavod za stra-ženje in zaklepanje priporočamo prav toplo kot domače ljubljansko podjetje.
lj Zvončke je nabral včeraj v Mestnem logu logar g. Šturm.
lj Sejm. Dne 1. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 423 konj in volov, 95 krav in telet, skupaj 518 Kupčija je bila pri konjih kakor tudi pri goveji živini dobra.
lj Izžrebani porotniki za prvo dobo porotniškega zasedanja pri tukajšnem deželnem sodišču, katero se prične dne
28.	svečana t. 1., so: Glavni porotniki: Avsenek Matevž, posestnik v Vrhnji okr. Racloljica; Baloh Lovrenc, posestnik na Jesenicah; Baje Ivan, gostilničar, Bučar Anton, trgovec in posestnik, oba na Vrhniki; Dcčman Anton, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Dolgan Mihael, posestnik in orožn. straž-mojster v pok. v Kosezah pri Ilirski Bistrici; Dolžan Anton, posestnik in ko-lar v Predtrgu; Debelak Franjo, posestnik in vinski trgovec v Novem Vod-matu; Fetticli Frankheim Oton, brivec v Ljubljani; Finžgar Friderik, gostilničar in posestnik na Brezjah; Globoč-
nik Jernej, trg. potnik v Ljubljani; GIo-bočnik Josip, trgovec v Železnikih; Golob Josip, posestnik in hotelir v Kranju; Graul Viktor, posestnik in mizar v Zgornji Šiški; Javornik Franjo, trgovec in posestnik na Glincah; Jelovšek Gabrijel, trgo\ec in posestnik na Vrhniki; Kregar Karol, trgovec na Sv. Petra cesti; Kristan Ivan, posestnik in zasebni uradnik v Podtrgu; Kane Ivan, gostilničar in posestnik v Podsmreki; Lenassi Ivan, trgovec, Mahr Artur, lastnik trgovskega zavoda in posestnik, Meglič Karol, trgovec in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Minatti Alojzij, trgovec, gostilničar in posestnik na Studencu; Novak Anton, strojevodja v pok. in posestnik v Spodnji Šiški; Per-dan Josip, trgovec; Plankar Josip, gostilničar in posestnik; Pock Franjo, posestnik, Pollak Josip, trgovec, vsi štirje v Ljubljani; Pretnar Ivan, trgovec in posestnik v Zagorici pri Bledu; Pirnat Ivan, trgovec, gostilničar in posestnik na Glincah; Roth Leopold, c. kr. pomožnih uradov ravnatelj; Robič Josip, posestnik iz Gozda pri Kranjski gori; Samassa Makso, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Štirn Anton, posestnik in gostilničar v Sp. Šiški; Ve-rovšek Jurij, trgovski družnik in posestnik in Zupanec Urban, trgovec in posestnik, oba v Ljubljani. Nadomestni porotniki: Grošelj Josip, posestnik, Jamnik Franjo, gostilničar in posestnik, Ložar Jernej, krojač in najemnik gostilne, Pire Peter, pek, Sušnik Alojzij trgovec in posestnik, Štupica Josip, jermenar in posestnik, Treo Oskar, prevoznik in posestnik, Zorman Alojzij, mokar, Zan Franjo, mesar in posestnik, vsi v Ljubljani.
lj Udovskl in sirotinskl pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem je imel pod vodstvom predsednika primarija dr. V. Gregoriča dne 26. jan. svoj redni občni zbor. Blagajnik dr. J. Geiger je podal poročilo o denarnem stanju, iz katerega razvidimo, da ima zaklad že danes 51.290 K imovine. Ko poteče še eno, šesto leto od ustanovitve sem, prične se z izplačevanjem pokojnin. Na razpolago bo tedaj nad 5000 kron. Do tedaj sta upravičeni do pokojnine le dve vdovi, oziroma rodbini, pričakovati je torej, da dobi vsaka od teh po pravilih določeno maksimalno pokojnino 2000 K na leto. A tudi za nadaljna leta se ni bati, da bi postala pokojnina posamezne rodbine dosti manjša. Kajti vsi dosedanji člani, ki so deloma vplačali letne prispevke za pet let skupaj, imajo še skozi 20 let plačevati po 120 K na leto. Od teh se priklopi polovica glavnici, da ta dalje raste in se obrestuje, polovica pa obre-stim glavnice, ki se imajo vsako leto razdeliti med upravičene rodbine. Na novo pristopajoči člani pa skrbe za to, cla se bo zaklad dalje razvijal. Različni govorniki so naglašali, kako izvrstno uspela je ta institucija društva zdravnikov, ki bo še poznim potomcem dokaz dalekovidnega socialnega gibanja današnjd^a časa. Zaklad nudi kranjskim zdravnikom izredne ugodnosti. Člana, ki sta dosedaj umrla, vplačala sta vsak za pet let skupaj vsoto 600 K. Za to dobe njih rodbini žc od šestega leta dalje letno pokojnino, ki bo prvo leto znašala okolu 2000 K, a se tudi v poznejših letih ne more dosti zmanjšati. Zaklad šteje sedaj 36 članov. Blagajniku dr. J. Geigerju se je izrekla za njega vzorno poslovanje soglasna zahvala, na mesto odstopivšega tajnika dr. J. Zajca se je volil tajnikom dr. P. Košenina. Občinskemu svetu ljubljanskemu se je izrekla za vsakoletni prispevek k zakladu iskrena zahvala.
lj V Monakovem je bila 23. m. m. na kolodvoru ukradena usnjata torbica, v kateri je bila poleg drugih reči tudi dragocena broža in zapona za ženski plašč. V obeh je bilo vdelanih čez 80 briljantov in rubinov. Pred nakupom se svari.
lj Aretovana sta bila včeraj 271etni Ivan Žabjek iz Hrušice in 461etni Ivan Jerše iz Bruška, ker imata oba prepovedan povratek za mesto. Oddali so ju sodišču.
Razne stvari.
73.000 delavk za štrajkl Na Angleškem so sklenilo štrajkati šivilje bluz, ki jih je 73.000. To se bo žc nekaj poznalo in je verojetno, cla bodo dosegle vsaj deloma svojo zahteve.
Preiskava proti danskemu eksmi-nistru Albertiju, ki se jc leta 1908 sam javil policiji radi ponarejanja državnih listin, jo sedaj končana. Ponever-jena svota znaša 15 milijonov kron.
Socialistični obrekljive!. Urednik soc. demokratičnega lista »Popolo« v Veroni je bil radi obrekovanja proti petim duhovnikom katedrale sv. Janeza obsojen v eno loto ječe, 1000 lir globo in plačilo vseh sodnih stroškov. To je
morala Sil! le lepa pffrflja Infamlje, ki jo je zagrešilo rdeče italijansko glasilo, da je sodišče spoznalo na tako visoko kazen.
Katoliški duhovnik župan. Svoj čas je duhovnik Pietro Bandini pregovoril svoje italijanske rojake, ki so delali v močvirnatih južnoameriških pokrajinah, da so se skupno preselili in se pod njegovim vodstvom podali v Arkansas, kjer so ustanovili novo bivališče Fortitown. Tu so pod požrtvovalnim vodstvom Bandinija tako napredovali, da je vlada sedaj kraj povzdignila v mesto. V znak priznanja in hvaležnosti bodo prebivalci za prvega župana izvolili svojega duhovnega pastirja.
Črevlji bodo dražji. Na zadnjem glavnem zborovanju društva avstrijskih tovarnarjev črevljev se je sklenilo kakor je tudi društvo tovarnarjev na Češkem, Moravskem in v Šleziji, da se razpošljejo okrožnice, v katerih se naznanja, da se bodo cene izgotovljenim črevljem zvišale za 10 odstotkov, ker so se podražile vse surovine kakor tudi delavne moči.
Strašna družinska tragedija. Hči umorila mater. V občini Fernevy na Ogrskem se je zgodil pred dnevi strašen dogodek. Soprogo Mihaela Ko-čica so našli na živinski način umorjeno. Ko se je Kočic neko jutro vrnil iz dela v bližnjem rudniku domov, je našel svojo ženo mrtvo. Bila je vsa razrezana z britvijo po vratu in ostalem telesu. O dogodku je bila obveščena policija, ki je takoj došla na lice mesta. Sumljivo obnašanje Kočičeve 161etne hčerke Vilme pa je vzbudilo sum, da je kriva umora matere. Odpeljali so jo v zapor. Na njenih rokah so našli zareze od britve, ki jih je dobila, ko se je borila z materjo. V peči so našli orožniki napol izgorele ostanke okrvavljene hčerine obleke. Kot se govori, imeli ste mati in hči istega ljubimca, pa se je hči hotela rešiti tekmovalke.
Dolgo življenje glasbenikov. Otto Keller v Monakovem se je bavil z vprašanjem, kak vpliv ima glasba na življenje umetnikov, katerim je glasba poklic, ter je preiskal statistiko 670 skladateljev in glasbenikov po poklicu. Uspeh svojega raziskovanja je priobčil Keller v »Allg. Musik-Zeitung». Keller je ugotovil, da je od 670 glasbenikov vseh časov in narodov, a katerimi se je bavil, umrlo samo šest pred tridesetim letom, samo dvaindvajset pred štiridesetim, samo štirideset pred petdesetim letom, še v šestdesetem letu jih tnalo pomre. Največ jih umrje šele po sedemdesetem letu, torej med sedemdesetim in osemdesetim letom. V tej dobi so umrli med drugimi Handel, Scarlatti, Gretry, Haydn, Gluck, elementi, Paesiello, Zeltcr, Spohr, Rossini, Mayerbeer, Gounod, Liszt, Jos. Strauss, Robert Franz, Klara Schumann, Anton Bruckner, Ferdinand Hiller, Karol Lowe, Josip Joachim. Nad osemdeset let so živeli: Henrik Schutz, Hasse, Rameau, Cherubini, Ambroise, Tho-mas, Auber, Franc in Vincenc Lachner, Ed. Greli, Verdi. Veliko število jc glasbenikov, ki so umrli v devetdesetih letih. Največjo starost je doživel 1906. umrli pevec Manuel Garcia, ki je bil star 101 leto.
Železniška stavka v Ameriki.
Osrednja zveza ameriških železničarjev, ki šteje več kot 150.000 uradnikov in delavcev, je predložila ravnateljstvu 32 železniških družb v vzhodni Ameriki celo vrsto zahtev po izboljšanju položaja, uslužbencev pri teh družbah. O odločitvi glede na zahteve naj bi sklepala posebna konferenca, na kateri bi bili enako močno zastopani delodajalci in delojemalci. Zveza železničarjev je razglasila, da bo nemudoma začelo stavkati čez 150.000 uslužbencev, ako se nc ugodi njihovim zahtevam.
Praga za Pariz. V praškem narodnem gledišču prirede predstavo za pariške ponesrečence ob zadnji povodnji. Tudi umetniki so se deloma odrekli honorarju, da bo pomočna vsota višja.
Češki milijonski sklad za šolsko Matico je 1. t. m. dosegel 920.000 K; nedvomno bo še ta mesec cel milijon zbran.
Koroške novice.
k Nemško vzor - gospodarstvo pri celovškem ognjegasnem drnštvu. Pri
celovški požarni brambi žo dalje časa v blagajni ni »štimalo«. Računski pre-gledovalec mizar Dubrowsky jc pred kratkim nepričakovano račune revidiral in našel velik nered. Načclstvo je dalo na zborovanju izvoliti revizijski odbor, ki je pregledal račune do leta 1890 nazaj in našel, da manjka nič manj kot 26.000 K. Blagajnik Berger
je sicer svote takoj položil, vendar se mora vsakdo čudom vprašati, kako se v nemških društvih gospodari.
ITALIJANSKA KRALJEVSKA DVO JICA V ČRNI GORI.
O priliki vladarskega jubileja kne^ za Nikole pride na Cetinje — kakor poročajo s službene strani — tudi italijanski kraljevski par.
Telefonska ln brzojavna poročila.
OBSTRUKCIJA V ČEŠKEM DEŽEL NEM ZBORU.
Praga, 7. februarja. V današnji seji deželnega zbora češkega so Nemci nadaljevali obstrukcijo, ker so češke stranke zahtevalo od višjega deželnega maršala, da nevpogljivo ostane pri določenem dnevnem redu. Dobesedno čitanje nemških predlogov še vedno traja. Klub čeških radikalcev je zahteval od višjega dež. maršala več sej, da se porazi nemška obstrukcija, brez-dvoma bo pa zasedanje češkega deželnega zbora v četrtek odgodeno.
GLABINSKI POSREDUJE. Dunaj, 7. februarja. Včeraj se je vršilo posvetovanje načelnika poljskega kluba Globinskega z Mladočehom Mastalko in češkima agrarcema Udr-žalom in Zazvorko o politični situaciji. Poljaki se ne nameravajo več eksponi-rati in prepuščajo Bienerthovi vladi prosto roko. Prihodnji teden se v predsedniških prostorih drž. zbora prično posvetovanja o delu državnega zbora. Vlada izjavlja že sedaj, da je za sedaj akutno: vojaški novinci, redili proračun in prvo branje znanih novih davčnih predlog. Vlada izjavlja, da je pripravljena še prej, predno se snicie parlament, nekoliko rekonstruirati parlament, in sicer, bi bili novi: češki minister rojak, poljedelski minister, minister javnih del in morda tudi nemški minister rojak. Kako stališče zavzame napram temu »Slovanska Unija«, se bo še pokazalo. Prihodnji teden bo sklicana »Slovanska Unija«'h konferenci.
KHUEN IN TOMAŠIČ PRI CESARJU.
Dunaj, 7. februarja. Khuen Heder-vary in novi hrvaški ban Tomašič sta se pripeljala sem. Jutri vlada Toma-šiča zapriseže in sprejme tudi Khuena.
ODSTAVLJENI NADŽUPANI. Budimpešta, 7. februarja. 48 nad-županov, pristašev Košutove stranke je odstavljenih.
TRST ZA »LEGA NAZIONALE«. Trst, 7. februarja. Včeraj se je vršil tu občni zbor tržaške podružnice »Lega Nazionale«. Tržaška podružnica ima že 10.000 članov in izkazuje letnih dohodkov 117.000 K. Uradniki zavarovalnice »Assecurazioni Generali« so se zavezali, dajati od plače mesečne prispevke za to iredentovsko društvo za poitalijančevanje Slovanov.
OBOROŽEVANJE TURŠKE VOJSKE.
Sofija, 7. februarja. Zagotavlja se, da so trije turški vojni zbori popolnoma pripravljeni, da odidejo na mejo. Oboroževanje ni naperjeno proti Bolgarski, temveč proti Grški.
Carigrad, 7. februarja. Ministrski svet je sklenil, da se okoli Soluna postavi nove utrdbe, da se tako zagotovi strategična pozicija Soluna.
RAZMERJE MED TURČIJO IN GRŠKO.
Carigrad, 7. februarja. Pri sobotni izjavi grškega poslanika Gryparisa je izrazil zunanji minister paša Rifaat svoje zadovoljstvo ter je dejal, da tudi porta želi prijateljskih odnošajev z Grško. — »Jeni Gazetta« pozdravlja turški kabinet zaradi njegove zunanje politike, ki je tudi za bodočnost dobrega pomena. — »Ykdam« se zahvaljuje v imenu otomanskega javnega mnenia avstro-ogrskemu, nemškemu, francoskemu in angleškemu časopisju zaradi njihovega stališča v dobro Turčiji glede na kretsko vprašanje.
SPORAZUMLJENJE NA BALKANU.
Berolin, 7. februarja. V tukajšnjih diplomatskih krogih so uverjeni, da bo nastalo kmalu na Balkanu popolno sporazumljenje.
Carigrad, 7. februarja. Razširja se vest, da je mladoturški odbor začel z Grki sporazumna pogajanja, da se reši kretsko vprašanje z direktnimi političnimi dogovori med strankami.
NOVA ITALIJANSKA VOJNA LUKA, Rim, 7. februarja. »Messagero« poroča, da se je italijansko vojno ministrstvo odločilo, da preosnuje Brindisi kot vojno luko. To je največje mesto ob Jadranskem morju v doljni Italiji in važna prometna točka. Z novo vojno luko bo Italijo zelo podprla svoje načrte glede sosednjo obale Balkana.
CERKVENO VPRAŠANJE V TUR-ŠKEM PARLAMENTU.
Carigrad, 7. februarja. Posvetovanje o zakonski predlogi glede na sporno cerkveno vprašanje v Makedoniji se je v zbornici zopet preložilo.
BOMBE V TURŠKEM PARLAMENTU.
Carigrad, 7. februarja. V soboto zvečer so se raznesle po Carigradu vesti, da so našli bombo v zbornici oziroma v poslopju zborničnega predsednika, kar pa policija zanikuje. List »Jeni Tanin« piše tozadevno, da je policija 2. t. m. aretovala dva težaka, ki sta nesla sumljive zaboje v zbornično poslopje. V zabojih pa je bila žveplena kislina za napravo električne razsvetljave. Pošiljatev je bila od neke dunajske tvrdke na bivšega turškega vojaškega atašeja na Dunaju, Šukrija, ki je sin bivšega vojnega minista Rica, cegar last je zbornično poslopje.
BJ3RSON.
Pariz, 7. februarja. Položaj Bjor-sona je nespremenljiv. Zadnja noč je minila popolnoma mirno.
NESREČA V RUDNIKU. — ENAJST DELAVCEV UBILO.
Indiana (Pennsylvania), 7. februarja. V bližnjem premogovniku so sc razleteli plinovi kotli. 11 delavcev je ubilo. Del rudnika je popolnoma razrušen.
RUSKI VOJNI ZRAKOPLOVI.
Peterburg, 7. februarja. Vojni odsek ruske dumo se je izrekel za napravo vojnega zrakoplovnega brodovja ter je pozval vojno ministrstvo, naj ukrene potrebno, da se bo moglo bojevati proti zračnemu brodovju kakega mogočega tekmeca.
MOŽ S TRIDESETIMI ŽENAMI. New York, 7. februarja. Slovitega sleparja Emila pl. Mullerja, ki je imel na raznih krajih 30 žena, so včeraj izročili sodišču.
r r it XX i-Z O au IX S
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 7. februarja.
Pšenica za april 1910.....14-09
Pšenica za maj 1910.	7 84
Pšenica za okt. 1910.....1188
Rž za april 1910.......9 55
Oves za april 1910 ......7 50
Koruza za maj 1910......6 62
Etektiv:
Meteorologijo poročilo.
D u a cr	Ca« opazovanja	5tan|e barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	' Padavina j v 24 urah ! v mm 1
5	9. m«.	7361	12	sL sever	oblačno	
6 6	T. ijutr. 2. pop 9. zve«.	737 6 737 0 7358	2-0 5'2 1-2	si. jug si. jvzh. si. svzh.	skoro obl. jasno oblačno	03
7	7. zjutr. 2. pop.	32-3 315	-07 5-0	si. vzh. si. jjvzh.	megla del. obl.	o-o
Srednja predvčerajšnja temp. t-3», norm. —12. Srednja včerajšnja temp. 2 8°. norm. -I R
323
Zahvala.
1-1
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Andreja Oblaka
trgovca ln posestnika
izrekam za številne dokaze sočutja naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem prečastiti duhovščini, gasilnim društvom v Škofji Loki, njega načelniku g. Ivanu Debelaku, dalje v Stari Loki, Zabnici in Sori, gg. zdravnikoma dr. Karolu Zakrajščeku in dr. Ivanu Hubadu za požrtovalno zdravniško pomoč, gg. uradnikom, gg. trgovcem za častno spremstvo, izobraževalnemu društvu ter pevcem, vsem darovalcem krasnih vencev, slednjič vsem, ki so spremili ranjkega k zadnjemu počitku.
Konečno se zahvaljujem vsem, ki z menoj sočustvujejo, ter onim, ki so mi osebno ali pismeno izrazili svoje sočutje.
Škofja Loka, 2. februarja 1910,
Ivanka Oblak.
z 10 sobemi, tremi kuhinjami dvemi kletmi, in velikim vrtom, pripravna za vsako obrt! se proda ali tudi da v najem za več let brez hišne oprave. Več se izve pri Antonu Slivniku št. 15 Rečica pri Bledu. 322
St. 552.
Razpis.
.324
travniškega mojstra
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K.
Prosilci s potrebno kmetijsko naobrazbo naj pošljejo podpisanemu odboru svoje z dokazih o usposobljenosti opremljene prošnje
do 20. februarja 1910. Odbor »Društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja"
v Ljubljani, Salendrova ulica 3.
Ljubljana, dne 7. februarja 1910.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, preblagi brat, ozir. svak in stric, prečastiti gospod
Ivan
duhovni svetnik in
župnik v p.
danes ob H. uri popoldne po dolgotrajnem hiranju, v 62. letu svoje starosti, večkrat previden s sv. zakramenti, ves vdan v voljo Božjo, v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu mirno v Gospodu zaspal, ter se preselil v večnost po zasluženo plačilo.
Truplo predragega rajnika se bo dne 8. februarja ob 2. uri pop. v Kandiji blagoslovilo in potem po železnici prepeljalo v Ribnico, kjer bo dne 9. februarja ob 10. uri dopoldne pogreb na žtipno pokopališče.
Preblagega rajnika priporočamo vsem ljubim sorodnikom in prijateljem v pobožno molitev in blag spomin. Prosi se tihega sožalja.
V Kandiji pri Novem mestu, 6. februarja 1910. Štefan, Andrej, ilnton, Alojzij in Josip, bratje.


Priporočamo sledeče knjige, ki so izšle ravnokar v zalogi »K a t o 1 i š k e Bukvarne« v Ljubljani:
* Vstaja škenderbegova. Iz angleščine prevel I. M. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Skrivnosti srca. Spisal Paul Bour-get. Poslovenil A. K a 1 a n. 1910. Založila »Katoliška Bukvama« v Lj u b 1 j a n i.
Za tiste, ki upravičeno tožijo, da je malo slovenskih knjig in ki svojih, oziroma ljudskih knjižnic ne morejo zadosti hitro izpolniti, ker ljudje slovenske knjige sproti prebero. je sedaj prilika, da si zopet lično in duhu časa popolnoma odgovarjajočo knjigo omislijo. Bourget jc znan po svojih znamenitih večjih romanih, zlasti po »Raz-poroki«, a skoro da je še bolj mojstersk v svojih črticah, ki jih je tu izmed najlepših zbral A. Kalan in dovršeno prestavil. (Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat.) Bourgetove črtice so nedosežne v risanju značajev, v duhovitosti misli in lepoti sloga in imajo velik moralen vtis, ker pisatelj posveti globoko v francosko življenje kakor malokateri. — Knjižica stane 1 Iv 20 h in se dobi v »K a t o 1 i š k i B u k v a r -ni« v Ljubljani.— Prijatelji finega in duha izobražujočega beriva, se-zite po nji.
Zbirka ljudskih iger, 12. snopič. — Vsebina: Izgubljeni sin. Svetopisemska žaloigra v petih dejanjih (moške vloge). — V ječi. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju (moške vloge). — Pastirci in kralji. Božična igra s petjem v treh dejanjih (moške vloge). Ljudmila. Igrokaz v petih dejanjih (ženske vloge). — Planšarica. Šaljiv prizor s planin (ženske vloge). Cena 80 vin.
Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Cena 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin.
Ljudska knjižnica, IX. zvezek. J a-koba Alešovca izbrani spisi. Josip Vole. I. zvezek: »Kako sem se jaz 1 i k a 1. I. del. — Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej. Cena 1 K 20 vin., vezano 2 K.

Priporočamo našim rodbinam
%XolinsRo ciRorijo
T
zadošča le 40 gr. na '/s 'itra vrele vode in
non najboljši punč wi
je gotov. Neprimeren glede aroma in okusa. - Prednost ima pred \semi pijačami. Priznano najboljša znamka. Povsod uveden. Naročila na izdelovatelja
Faasta Pasini, Trident Tirolsko, a« pa na Glavno zastopništvo za Ljubljano in Kranjsko: 3475 Janho Traan. 13 i
Kuharica
i
želi službe v kako župnišče. Nje naslov pove uprava „Slovenca".
Starejši hlapec
samec ali oženjen, brez majhnih otrok, se takoj sprejme v graj-ščini Lesno brdo pri Vrhniki.
308 2-1
Je na prodaj v kmečkih kletih. Posreduje in jamči za pristnost Posojilnica u KaStelu, 280 poŠta Buie n Istri. 10-1
Mit
Kranj larše
Vinko Peter
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
Hnročlia se sprejemalo«obeh skladiščiti in tudi u Ljubljani. Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. KHREL H1EGLIC Telefon št. 165 3340 lastnik tordke LaorenčiC & Domlceli, žitna trgooina.
3-1
V deželni bolnici v Ljubljani se sprejme
312 3-1
izprašan kurjač ter strojni strežnik
S to službo so spojeni začetni prejemki letnih 1060 K ter prosto stanovanje, prosta
kurjava in razsvetljava.
Prosilci naj se takoj zglasijo pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov. Oziralo se bode le na zdrave in fizično sposobne reflektante.
Meseca avgusta letos se odda v najem
w w
earsslca pivnica
v .	z vsemi kletmi (ledenico), Sve-
(bivša Hafnerjeva pivovarna) in V1HOEOC tega Petra cesta 47.
Poizvedbe v prvem pritličju h. št. 47, — ali Marije Terezije cesta št. 10 v pritlični pisarni — ali Rimska cesta št. 10 v pisarni. __299 5~x
se odda za februarjev ali za majev termin. Več pri 2). 3tovšek-u, kolodvorska ul. 85.

M. F. Sdiaffer
Cenjenim mojim odjemalcem vljudno naznanjam, da imam os! danes naprej trgovino v Ljubljani samo na JurCi£eoeni trgu St. 3
Ker imam v tej svoji trgovini jako majhne stroške, prodajal bom po zelo nizkih cenah, ter prosim za nadaljno naklonjenost.	316
Z odličnim spoštovanjem
ENGELBERT SKUSEK.
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
111
(hašeli faisaiočlh, slez razhrajaloOili)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-:
r
ni;
■ Čemu trošiti mnogo denarja za I inozemsko tuje blago, ko se vendar dobi najfinejši tuzemski me-296	dicinal	i_i
"i
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Iftaljavac, pošta in postaja Boč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter mre naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26 — 1
in o« mrvi*
JV. 866<94_ 127/VI1I.
Razpis dražbe
274
Na predlog lastnikov zemljišča vlož. štev. 170 davč. obč. Studenec in sicer ilngele Gerbec omožene Kovač in mladoletne Karoline Gerbec iz Iga, štev. 92,
i kateremu spadajo njive, travniki, gozdovi in mlin ter žaga z dobro vodno silo s potrebnimi gospodarskimi poslopji ter hišo štev. 92 na Igu se prodajo v celoti potom javne prostovoljne dražbe, katera se določa na dan
17. februarja 1910. ob 9. uri dopoldne
pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba, štev. 39. Izklicna cena znaša 40.801 K.
Ponudniki morajo založiti pred začetkom dražbe v sodne roke 10% izklicne cene
kot varščino.
Dražba se bode zaključila na dan prodaje.
Dražbeni pogoji se lahko vidijo pri navedeni sodniji, soba, štev. 39.
C. kr. okrajna sodniia u Ljubljani odd. UIIL,
dne 28. januarja 1910.
Pustni torek dne 8.februarla 1910 M
velika mednarodna ••
•• maska-
rada
*m
hotel,Union
Začetek ob 8. uri loefier.
maska-«
hotel Jlnion'
lfstopnlna za nema-
ena velika steklenica samo za 3 K. Velika zaloga pri tvrdki:
Leskovic & Meden
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 1. Trgovina špecerijskega, kolonialnega in materijalnega blaga, raznih barv, žganja, vina in deželnih pridelkov na drobno in debelo. Telefon št. 131.
Mori liatoir. Pathe
se oddajo v najem takoj ali za pozneje. Na željo se tudi razdele za pisarne ali trgovine. Poizve se v kinematografu ,Ideal(.
STONOVjlNJE
s tremi sobami, I. nadstropje, in pritiklinami se odda v Vrhov-čevi ulici St. za majev termin. Poizve se istotam, pritličje desno.	318 2—1
Službo išče
kuharica
najraje v priprosto, pošteno in dobro gostilno. Naslov se izve pri upravi „Slo-303	venca".	3-t
Zlat« nttiijc: Berila Ptrii tla Iti
Na revmi
trganju, podagr. in ischias
bolehajočim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne bolezni.
Karol Remmel,
3422 6—1	Landshut 238 (Bavarsko).
Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik.
skopane ln moSke maske l krono. — Ženske maske so ostopnlne proste. — nallepSa maska dobi darilo = p"' steklenic Šampanjca--
K mnogobrolnl udeleZbl ol|udno oabl raunafelistuo.
_ 313 2—1
j—MM—MMMMM*pMMtMMM
GTisk; »Katoliške TIskarne«.
50°|0 prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; ifcig" kri. moč, zdravje do-
sežete in ohranite, ako pijete
SLADI Ii
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
* leharni "
zraven rolovža V blllU
ali po poŠti, vsak, kdor po njo piše.
Mož 44 let, z ženo ter 2 okolu 20 letnima sinovoma in 18 1. hčerjo išče službe na kaki 310 graščini ali večji kmetiji kot 3—1 • 1 1 •!
Izurjen je v vseh kmetijskih poslih kakor tudi na vrtu in v vinogradu. Vešč je obeh deželnih jezikov. Kdor potrebuje tako moč, naj se oglasi v upravništvu ..Slovenca"
P
Pozor!
Pozor!

Podpisani naznanjam cenj. občinstvu otvoritev svoje nove
restavracije „pri Kolodvoru"
na postaji Mokronog-Bistrica
(Šent Janške železnice. - Razpolagam z vsemi potrebnimi udobnostmi, kakor s prenočišči, vožnjami, hlevom, tehtnico za živino itd. - Zagotavljaje točno in solidno postrežbo se za innogobrojno naklonjenost najudaneje priporočam
Anton Zajec, restavrater.
260
Odgovorni urednik: Ivan Šteto