Iz celega sveta. Delavnlca Jož©fa NazareŠkoga odKrita, Pri kopanju in zasledovanju starin, ki ga vodi neka angleSka družba, so odkrili kras©n rimski tlak iz raozaika, ki je zelo dobro ohranjon. Medl drugimi so j© tudi posr©eilo odkj"iti d©lavnico Jožeia Nazaroškoga, ki j© bila za casa cesaric© Hel©ne prezidana v kapelo, a jo j© poznejo razrušil nek potres. Kapelo so s©daj po pr©cejSnjih težkočah oprostili prsti in zemlje. Grozen zločin pri poroku iz Madrida poroSajo, da je tovarniški delav©c Diario Perez napadel neko novesto, ki je ravno po poroki zapuŠČala z ž©nipom cerkev, ter ji z nožem prerezal vrat, tako, da* ji je skoro popolnoma odrezal glavo od trupla. Novesta se jo zgrudila na licu mosta mrtva na tla. Skala padla skozi str©ho v hlev in ubila kravo. Dno 26. januarja je ž©na peka Ivana Mo?e na Trsatu pomolzla kravo in se vrnila v kuhinjo. Tu je zaslišala naenkrat iz hleva močan ropot. Ko pride v hlev, vidi, da s© je odtrgala velika skala za hišo, padla na streho, jo prebila in s© zvalila v hl©v. Tam i© padla ravno na kravo, ki j© bila na m©stu mrtva. Potrebovali so tri ure, predno so jo odvalili s krav©. Da bi bila Uršula Možo 1© Še par minut ostala v hlevu, pa bi bila tudi ona mrtva. Može ima okrog 1000 krop škode, Huda zlma na Ruskem. Iz raznih krajev Rusijo poročajo o silnili sn©žnih viharjih. Na mnogili ž©leznieah je bil promet ustavlj©n. Mnogo vlakov jo obtiealo v snegu. Na cestah je bil nozmožon vsak prora©t. Mnogo ljudi j.e zmrznilo, istotako i© pogjnilo mnogo živino. Po celi Rusiji je zavladala pajfrujša zima s silnimi sn©žnimi m©t0Ži in viharji. Iz Tobolskega poroeajo, da je v zadnjih dneh zmrznilo v tobolskem okraju 18 oseb, 30 pa jih je bilo pokopanih v snežnih zametih, - Izseljevanie i.ri ojačepjo Slovanstva. Zadpja 10ta se izseljujo najveft ljudi iz Italije in Avstro-tOgrske. Po uradnih zapiskih se je izselilo leta 1909 cez 625.000 Italijanov in cez 260.000 Avstrijcev in Ogrov. Izseljerici pošiljajo navadno svoje priliranke v staro domovino svojcem, k,er paČ v Am©riki ni varno imeti pri sebi vecje svot© denarja. V Italiji s© c©ni svota t©ga denarja na leto 650 milijonov. Razmoroma visoka je tudi svota, ki jo pošiljajo vsako leto avstrijski izseljenci v domovino; posebno veliki so n. pr. prihrapki poljskih in rusinskih, delavc©v iz Nemfiijo. Koncno se vrnojo izseljenci s prihranki sarai nazaj v staro domovino, V prviK desetih l©tih lanskega leta s© je izselilo preko obmejn© postaje Tiešin ob češko-saški meji 13.000 ljudi, vrnilo pa se jih }© 18.000. Ž© ve6 let se opazuj©, da je vracajocih izs©l]encev V0Č, kot onih, ki se izsolijo. Pri izsoljoncih se opaža gl©de narodnosti sledeče: Slovani so vrnejo v staro doraovino, kakor hitro so si kaj v©2 pribranili. S t©m s© tudi kaže slovansko domoljubjo. Drugačo j© pri Nomcih in Madžarip, Ti vprašajo le redkokdaj po stari domovini; 5© se jim lo looličkaj dobro godi, izvabijo šo c©lo svojco in prijat©lje preko luže v Am©riko. NemŠki listi se boje, da s© bodo vsled t©ga pojava ojacili Slovani v Avstriji , ria Škodo N©mcem in Madžarom. Največia republika (ljudovlada). Ako postape Kitajska ljudovlada, tedaj bo to najvecja ljudovlada na svetu. Prebivalstvo ,,neb©Škega cesarstva" — tako zovojo Kitajci svojo doraovino — Steje nad 400 mi- lijonov duš, in podroeje ,,cesarske srode" zavzema sfcupno z Mongolijo, MandSurijo, Tibetom in Turkestanom prostor 4,277.000 kvadratpih milj. Edina Ijudovlada, ki bi se mogla pekoliko meriti s Kitajsko, bi bile ameriške Združone državo z obsogom 4,571.000 kvadratnih milj (skupno z AljaSko in Havajskimi otoki), a pr©bivalstvo šteje komaj okoli 90 milijonov duš. Vse ostaJo amorigk© ljudovlado imajo skupaj komaj 50 milijonov duš in kakih 8 milj. kv. milj. Madžarsko Sole na Hrvatskem. Do leta 1890 jo bilo pa Hrvatsk.em samo 6 madžarskih šol, in sicer ©na javna in p©t zas©bnih, Danes jih je Že 70. Vzdržujo jih ravnatoljstvo ogrskih1 državnih železnic ia Solska družba ,,Julian" (ogrski šulferajn). S posobno silo so so vrgli f4adžari na Slavonijo, katero smatrajo za d©l Ogrske. — Ogri in Nemoi so enaki. Znamenlta miza. V raestu Puplin v Amoriki živi neki Wood, ki je naredil dosedaj Se neprekosni umotvor v obliki mize, sestavlj©ne iz 100 milijonov posameznih les©nih kosov. Za to dolo je poitreboval nad leto dni 6asa ter je dobil na modnarodpi razstavi držav© Misouri višnjev svileni trak ali prvo darilo. Glavni deli te mize sestojo iz belega smrokovoga 1©sa. Mož j© po poklicu mizar. Naredil \& to znamenito mizo t©kom enega leta zvoSer doma v prostih urah. Tudi nogo so sostavljene iz koščkov, Na celi mizi ni dobiti dveh sličnih ali enako vdelanih k.ošckov l©sa eden poleg drugoga. Zaklad v puškini cevi^ Neki pariški starinar j© prodal nokemu pabiratelju starin staro arabsko puSko,. Ko je kupec progledal pdškino cov, je opazil, da j© za^©pljena. Odprl je providno cev in našel v njej kožnat mošnjiček, v katorem je bilo 243 dragocenih briljantov (dragih kamnov) in bisernih zrn. Med starinarjem in kupc©m je nastal pr©pir, k©r je kupoc trdil, da je op s puško kupil tudi dragocenosti, za kat©re ni vedel no on, n0 staripar. Zaradi tega so dragoc©nosiii shrapili pri sodniji, ki odloči, na cegayi strani je pravica, Znamenite števllke iz Novega Jorka. iVsakih 40 minut dospe povprečno po en nas0lj©n©c v Novi 'Jork. Policija zapr© vsake tri minut© po 0110 osebo. Vsakih pet minut S0 rodi po ©n otrok. Vsakih 7 minut s© vrši pogr©b, Vsakih 13 minut se vrŠI poroka. Vsakih 42 minut se odpro kakSpa nova trgovina. Vsakih 48 minut odpluje kakšen parnik iz pristapiŠ&a. Pri ponesrečbi s© ubij© vsako poldrugo uro kak' človek. Vsakih 7 ur pride na kant kaka trgovina. Vsakih 8 ur se izvrši kak poizkus za roparski napad, Vsakih 8^2 ure s© izvr&i ©na locitov zakona. Vsakih 10 ur s© izvrši kak samomor. Na vsak dan so izvrši kakšen roparski umor, T0 št©vilke s© razumojo povprecno na podlagi uradnega letnega izkaza. S kakiml pokllci se peea avstrijsko prebivalslvo. Od 26 milijonov prebivalcev v naši državni polovici so peSa 13'7 milijonov ljudi s poljodelstvom, 7 milijonov z industrijo, 2'6 milijonov je pri trgovini in promotu, 0'8 railijonov jo penzijonisSov, 264.000 jih služi aktivno pri vojakih in 873.440 probivalcov ima svobodne poklic© ali pa je broz njib. V ogrski polovici, katera ima 19 milijonov probivalcov, se ]ih p©5a s polj0d0lstvom 13'2 milij,, 2'6 milij. jih j© pri industriji, 1 milijon pri trgovini in promotu, 572,3091 jih \e v javni službi, 268.437 jili živi od vlog in pokojnin© in 151,296 jih služi pri vojakih. V Bosni in Horcogovini pa so poča 88% vsoga probivalstva s poljedolstvom. Lov v starem Casu. Nokdaj se je lov na nokat0r© živali kaznoval s smrtjo. Na Francoskom jo bilo zadosti, da jo kdb ubil zajca, pa so ga ob^sili. Na smrt so obsojali ljudi, ki so razprostirali mrožo za lov gglobov. Kdor jo z lokom stroljal na jolona, je bil privozan na kako živo žival ip so ga protopli, Ob ftasu LudovikaXI. so bili trijo plomonita&i in Flandrij© na lovu na zajc©1; pri tem so zažli na posostvo p.lomonitaSa Enguorapda; Čuvaji so jih vjeli. Engu&rand jih j'e dal obesiti. Radi t0ga jo bil obsojon na giobo 10.000 frankov. Honrik IV. j© podpisal smrtno kaz©n za noko kmote, ker so brapili svoja polja od opustošonja od strani divjaSine. Roparskl glavar, ki noCo iz zapora. Vsled kraIjovoga pomiloŠČonja bi bil moral biti izpušcen iz zagorov v Rimu 73l0tni roparski glavar Karmino AngBlo, ki je svoj 8as v Abrucih vodil voliko roparsko četo in je mnogo ljudi oropal in umoril. Pol svojoga živlionja j0 prosodol v joci. Ko so mu nazpanili, da ga jo kralj pomilostil irr da je prost, se je branil zapustiti jotnišnieo, Č0Š, da ni prosil pomiloŠČonja, in da j0 njogova edina želja, da bi umrl v jetnišnici. Težek par. Samuol K©sl0x Dvew v Dovorju v Združonih ampri&kih državah, ki tohta 457 lurttov, si io izbral žono, ki tehta 278 funtov, Ko \e nastopila dvojica svojo svatbeno potovanje, sta se odpeljala s parom volov. Nekaj zgodovine tobaka. Kajenjo tobaka ima razmorno kratko, a t©m zanimivejSo zgodovino, Nikakor ni šo tako dolgo tega, kar j© kajonjo splošrio, dovoljono. V Rusiji so Š0 lota 1634. odrozali nos tistemu, ki so ga zasačili pri kajenju. Ob tistem casu so potisnili vsakomu mohamodancu, ki so ga dobili pri kajonju, pipo skozi nos in ga vodili po ulicah1, da bi s tem odvrnili drug© grošniko od kajonja. Toda že tedaj so bili navdušopi obož0valci kajenja, in noka stara zdravilna knjiga iz lota 1650. mu pojo. naslodnji slavospov: To Z0lišč0 cisti grlo in glavo, omili bolofiino in utrujonost, odpravi zobobol, obvaruj© eloveka pr©d kugo in ozdravi star© rane in izpušcajo. Pr©d kratkim je izdala neka tobaepa tovarna knjigo, kjor J0 nataneno popisana zgodovina; tobaka. Potujočl mrliC. Iz Sarajova porocajo 0 pokom nonavadnom slučaju v Zjvorniku: Kmeit Ljubomir Rakie j0 umrl v 46, l©tu svojo starosti vslod poko notran]o bolezni. Mrtv0C ]© lež.al v sobi na mrtvaškem odru in ženske so kot običajno molile do vočera pri krsti, na kar so odšl© domov. Ko jo prišla vdova nato nazaj v sobo, j© opazila v svop grozo, d'a jo krsta prazna. Pr©straš0na j© pob©gnila in sklicala skupaj ostale ljudi po hiši. Proiskali so vse prostor©, todai rnrliča ni bilo nikjer. Koncno so ga našli na poti v vrt ležati v beli mrtvaški obleki,. Nob©n©ga znaka živIjenja ni bilo v njem, Obrazn© pot©ze pa je im©l skrden© kot v velikih bolečinah ip osteklenole oči odprte, Ni dvoma, da je Rakic na novo oživel na mrtvašrk©m odru ter zapustil krsto. To oživetjo pa je trajalo I0 n©koliko hipov, kajti poklicani zdravnik je konštantiral z gotovostjo \se znak© srartit Nesrečna vdova je vsled t©ga dogodka hudo zbolela* V mleku utonil. V sodu, v kater©m je bilo ve6 tisoe litrov mlekaj jo utonil mlekar Her, Her je peljal sod na trg v Novi Jork, ko je obstal voz v n©kem jarku; sod se je preobrnil in padel na Herja, ki se je pot©m pod njim zadušil, Moško truplo v vinskem sodu, Na Hood Road v Severni Arneriki so našli otrooi vinski sod, v kat©r©m je bilo truplo kakih 50 let starega Italijana, Morilci so bili umorjencu odrezali noge, da so mogli spraviti truplo v sod, ,Mož je bil % vrvjo zadavlj©n.