KHinonSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto X. . Štev. 177 (2796)
Samostojna uprava slovenskega šolstva je neizogiben sestavni del naše narodne enakopravnosti, ki nam mora biti zajamčena ne samo na papirju, temveč tudi dejansko.
PoStalna plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST. sreda 28. julija 1954
Cena 20 lir
UPRAVO
šolstvo
vI%rraJt, smo obravnavali koniZ,k° »Prhanje uza-rtean ' falnosti sloven-najnm}?tva in njegove S,Ste strete po SL l^Poinitv!, za uresniPrJ?1 se v Primeru
■hCTJZ teh zahtev
^ouen.iT dd bi bilo & k° i0lstvo Prt' skim ženaceno 2 ttalijan-m0\0£a*e? Pa se hoče-uredit^1 enakopravne 9a mtvnUVTaVe sl°venske-namreč ? vprašanje je vPraxnr,4 enak° važno kot 5ih te izpopolnitve na-Tu r,„ ‘3 v določenem ozi-eelo mnogo važnejše.
V,?0 Slovenci v Trša)	v Preteklosti in
PoMedu™0? danes v tem J®4tanka 'i od samega k lef*°?enske sole je ^enj°lske uPrave za tinske l°-le na Področju ne°dvhp„ ne Slovenec, Ifprajje t. °d italijanske ceno ’rin da tahko re-«o šoj.5 smo si samostojne od	uPravo priborili
-r<ien„,e9a začetka mo-uPrai? ?oistva. Ta spmo-u Jlaonfl ie pozneje tudi iala rt neokrnjeno ob-l 11 W»° Prihoda Italije *• <tdLTedaj je bilo s 21»'°™ od L x■ 1923 iutyski ^sojenih v bivši
a?» smrt i?} na P°st°P-
i^oinih x 44 slovenskih J1 UM Vz 864 razredi 3 nato u6enei. dve SKf ie bil s kr.
Jk 2lai 22- XL 1925 fratri, Odpravljen tudi } hrvn? slovenščine >o»ni,	na naših
^Prto rur a-h Po fašistih *celi oh? šolstvo smo si.
narrH?ati že med krbo. rnr/ uposvobodilno "e rrnrovn? *aradi krivič-et zarnn P°S°dbe in še detla mit,J, bnperialistič-{**’* Vi}-ka in mesetar v>tW, •- '■
te TJ m
v la z a ln mesetar ?	zemljo,	si va-
? Piriio	m° stoj ne upra-
v°9U w Se ve&no nismo
»U rl	vssva.h.\j	ll m ni u
.OJOef kraja priboriti. Oobjj, ’ kar smo od ZVV UhtqVo na področju šolske i°kh-^e ^'ilo leta 1945. •Oijfcj °ll imenovan okrožni *^e i?aazornik za sloven-I(! k u- katerega mesto ^ktar??0 2 londonskim 1 okt v '1>l sporazumom e°bra 1952. ukinjeno. ?! j 'e zgodilo v nasprotji! .?9°tovili. ki jih je arnehj(,ll°uno dala tudi po *ntma ?ni sporazumu, da fkrijp amena spremenili }l".i uPrave slovenskih t Ui mJ3-11 «ZVU jamči, v-Medi e,ne diskriminaci-ji °Venskih šol ali u 'Usmul61’ da s-sloven■ PnČ rat postaje v h? *ol?kenh kot sloven-2wec,e n? uprava...*. Te u? Pl/3$lamo iz pisma £>• SP.m !< I„m
, »c r>
y ie tem zagotovi-
tkff1 ociu??12 nasih *°l v
ji ^ lunkJ °d italijan-l &tki?°uarjev pri viš-ta?e Ven^ruvi. a hkrati >^n°. v veljavi vsa »o 81 kiio S°}slcd zakon o . stopila v velja-*• IX. 1943.
Vit[aUio t,danega stanja jih 9?ai> rt danes pono-eniJe žt><ste zahteve, ki sth? leton, ve^ kot pred kotL^eh Postavilo vod-Uti?!*- om lovenskih stroga s°biik?nizacij slovenja ^bizbe?' in si°er Zve-lav,?1 2ve>nCev slovenskih 'feo. Te;U Prosvetnih de-
,^stan??hteve so:
Pn ka in ‘lev ločenega ZVb. Pro^ ffvenske sole ve?,; načelu- m uradu ttti ki ioinif?euaj mu slo-
2 sl0Vp’ k' je službo-»ai fdelm} j h šolali. kaL /f tega oddelka šl°r on/ kompetence Potr ? za sv? itahjanske
3 e*n° Psovanje siL0ida&e ‘n urad.. Za skih nadzorstvo slonop°samepJ nai vršijo in Vlsh s3e predmete ber?okdzaZln?i 2 dolgo srefuuimr izkuSnj0; iz-Prem*9*- i ra} e}Uk Pro-Z ft09 nSt ZVU na
4 VsTn** S*! °ddelka
Za9ct, š°lskeVJneV sam°stoj-hnlVansk-\?pravnistva n^ilamtJ01* z istimi
'.LSSSb*
H"Ss ? *. *
ŠfliSFlourada
U^av?,ndke Z^encenaj
Ui-or^ v; ostalih SreA lm.eti reulax>ništvo
a&fe.S® s
sredstev za slovenske Sole naj se prenese na upravnl-štvo slovenske Sole in naj bo enako kot za italijanske šole istega tipa.
8. Brz ko se ustanovi upravništvo, naj se prenese ves arhiv za slovenske šole v ta urad.
9. Vse osebje slovenskega oddelka pri prosvetnem uradu ZVIJ in pri upravni-Stvu za slovenske šole mora popolnoma obvladati slovenski jezik; administrativno osebje imenovanih uradov naj se izbira med tistimi, ki so končali študije na slovenskih šolah.
10. Vsi akti, uredbe; o-kroznice in predpisi naslovljeni na slovenske šole. naj bodo izdani v slovenskem in italijanskem jeziku.
Spričo pisane, a neizpolnjene obljube so vse te zahteve prav lahko izvedljive že z novim šolskim letom ne glede na dosego morebitne kompromisne reSitve tržaškega vprašanja, o kateri se vršijo sedaj pogajanja, vsekakor Pa morajo biti s to rešitvijo zajamčene. Samo po sebi je umevno, da mora biti z uzakonitvijo stalnosti obstoja sedanjih in novih naših šolskih ustanov zajamčena sistematizacija službenih mest na otroSkih vrtcih, zabaviščih, osnovnih in srednjih šolah ter mest na slovenskih univerzitetnih stolicah; urejena mora biti stalnost učnega in upravnega osebja, a komisije za odobritev učbenikov, za določitev razpredelnic itd. morajo sestavljati izključno šolniki slovenske narodnosti (da se ne bo več dogajalo kot doslej, da na pr. slovenske učbenike odobravajo ljudje, ki slovenščine ne razumejo).
Ničesar ne zahtevamo, česar ne bi že imeli; zahtevamo le ono, kar nam je bilo s silo vzeto. Da pa smo dosledni, vztrajni, in pri vsem kar smo doživeli tudi upravičeno nezaupljivi, je spričo našega nadčloveškega prispevka za zmago nad fašisti in nacisti, več kot razumljivo; da pa smo še posebej zaskrbljeni, je med drugim posledica zgodovinskega dejstva. da je prvih petnajst hrvatskih šol komaj tri mesece po okupaciji Italije naših krajev v začetku leta 1919 v Istri ukinil predfašistični okupatorski oficir italijanske vojske. Sem Benelli ki ga italijansko šolstvo prišteva med svoje velike književnike.
PREDPOSTAVKE 0 PODPISO BALKANSKE ZVEZE IN KOMPROMISA 0 TRSTU
Podpis balkanske zveze prve dni avgnsta istočasno z objavo kompromisa o Trstu?
Začasna rešitev tržaškega vprašanja ne bi odprla poti Italiji za vstop v balkansko zvezo, temveč bi bila samo uvod v normalizacijo odnosov med Italijo in Jugoslavijo, poudarjajo v Beogradu - Balkanska zveza pa bo kljub ponovni formulaciji besedila neodvisen obrambni instrument treh balkanskih držav
ATENE, 27. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič je danes dopoldne obiskal generalnega tajnika grškega zunanjega ministrstva Kiruja. Ob tej priložnosti sta razpravljala o bližnji konferenci zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Z odhodom etiopskega cesarja Haile Selasija, katerega obisk je potisnil v ozadje ostale med-naiodne dogodke in razna domača vprašanja, sta stopili ponovno v ospredje vprašanji. ki neposredno zanimata Jugoslavijo; balkanska zveza in tržaško vprašanje.
Pred dnevi smo ugotovili, da bi se obe vprašanji lahko rešili, če ne prej, do 15. avgusta, in sicer tržaško vprašanje z malo dobre volje Italije, balkanska zveza pa brez vmešavanja nekaterih zahodnih krogov v balkanske zadeve. Vprašanje sestanka treh balkanskih zunanjih ministrov in podpisa balkanske zveze je. kot kaže, spet na normalnem tiru. Pojasnjena so bila nekatera nesoglasja, ki so se pojavila v zvezi s tolmačenjem nekaterih členov besedila in s tendencami, da se ne spoštuje dosledno načelo recipročnost; medsebojnih obveznosti.
V medsebojnih stikih pooblaščenih zastopnikov treh držav so, da bi se izognili vsakemu zgrešenemu tolmačenju, ponovno formulirali nekatere člene besedila, kar pa bistveno ne spreminja besedila, ki so ga sestavili strokovnjaki ob koncu junija na konferenci v Atenah. Pričakuje se. da bo v rekaj dneh objavljen datum
Stavka v podjetjih IRI
TURIN. 27. Tajništvo sindikata kovinskih delavcev, vključenega v CGIL, je potrdilo za jutri dvourno stavko v podjetjih sektorja IRI -FIN - COGNE. Od stavke je izvzeto samo najnujnejše o-sebje, da se prepreči škoda no napravah. S stavko je povezana zahteva, da se prekliče likvidacija ladjedelnice «San Giorgio« v Genovi, in obenem zahteva po ločitvi podjetij IRI od Confindustrie in po reorganizaciji IRI.
MOSKVA. 27. — V poročilu o obisku sovjetskih osebnosti na
kmetijski razstavi v Moskvi navaja agencija TASS sovjetske poglavarje v naslednjem vrstnem redu: Vorošilov. Ka-ganovič, Malenkov. Mikojan, Molotov, Saburov, Hruščev in Satalin.
sestanka treh zunanjih ministrov, ki bo verjetno prve dni avgusta na Bledu. Balkanska zveza bo, kot smo že svoj čas poudarili in kot ponovno potrjujejo v Beogradu, neodvisen obrambni instrument miroljubnih balkanskih držav.
Zelo verjetno je, da bo istočasno, mogoče nekaj dni prej ali nekaj dni pozneje prišlo do sporazuma o začasni rešitvi trža škega vprašanja.
Ta predpostavka sloni na dejstvu, da obstajajo določene tendence, da se obe vprašanji sinhronizirata, čeprav
nimata nobene medsebojne zveze, kar je končno priznalo tudi poluradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva aRelazioni internacionali-,i>. Za Jugoslavijo je, poudarjajo v Beogradu, povsem vseeno, kdaj naj se objavi sporazum o tržaškem vprašanju: pred podpisom balkanske zveze, istočasno s podpisom, ali pa po podpisu.
Rešitev tržaškega vprašanja ne bo vplivala, niti ne bo odprla poti Italiji za vstop v balkansko zvezo.
V burji, ki je nastopila po odložitvi blejske konference, poudarjajo v Beogradu, je bilo popolnoma razjasnjeno vprašanje pristopa Italije k balkanski zvezi in mesto, ki ga Italija danes zavzema v balkanskih vprašanjih. Rešitev tržaškega vprašanja bi bila
samo uvod za rešitev ostalih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, uvod v normalizacijo odnosov, ne pa pogoj za pristop Italije k balkanski zvezi. Razčiščenje tega vprašanje je, poudarjajo v Beogradu, pozitiven rezultat odložitve blejske konference.
B. B.
iskali nekatere grške vojaške enote in prisostvovali manevrom posebnih grških elitnih enot. Jugoslovanska vojaška delegacija bo ostala v Grčiji do 4. avgusta.
SOLUN, 27. — Danes popoldne so se v Solunu pričeli razgovori med grškimi in jugoslovanskimi zastopniki. Ti razgovori so dejansko nadaljevanje razgovorov, ki so se nedavno pričeli v Strumici. Nocoj je poveljnik grškega armadnega zbora, general Gecas povabil jugoslovanske goste na svečano večerjo. Po končanih razgovorih bodo člani jugoslovanske delegacije ob-
Etiopski vladar
potoval mimo Dubrovnika
DUBROVNIK, 27. — Jugoslovanska vojna ladja «Galeb», na katero se je sinoči v Splitu vkrcal etiopski cesar Haile Selasi po obisku v Jugoslavji, je plula danes opoldne mimo Dubrovnika. Ob tej priložnosti je cesarja Haila Selasija, ki zdai potuje na obisk v Grčijo, pozdravila ogromna množice meščanov in turistov, ki se mudijo na dubrovniških plažah. «Galebu» so prišli naproti tudi jadrnice in čolni, s katerih so meščani prisrčno pozdravljali visokega gosta.
VČERAJ ZJUTRAJ
konec sovražnosti v severnem Vietnamu
Do 11.8. bo v skladu z ženevskimi sporazumi izvedena »operacija Arianne’' še na ostalih področjih Indokine* Zadnja seja konierence vTrung Dja - Francija bo imenovala predstavnika pri Hošiminhu? Indija predlaga sestanek nadzorstvene komisije v N. Delbiju
HANOI, 27. — Danes zjutraj ob 8. uri po krajevnem času (ob 1. uri zjutraj po srednjeevropskem času) so v severnem Vietnamu v skladu z ženevskimi sporazumi prenehale sovražnosti.
Francosko poveljstvo je krstilo prenehanje sovražnosti za «operacijo Arianne«. Poveljniki francosko-vietnamskih enot so dobili pred dnevi zaprte zalepke z napisom ((Strogo zaupno, zelo tajno«, ki so jih smeli odpreti samo na do-iočeno telefonsko navodilo. To telefonsko navodilo je prišlo danes zjutraj iz glavnega stana v Hanoiu. Ko so častniki odprli zalepke, so našli v njih samo naslednje besede; ((Izvedite operacijo Arianne!« A-rianne je ime palače, kjer je sedež Mednarodnega Rdečega križa v Ženevi in ki je v bližini Palače narodov, kjer je
PARAFIRAN ANGLE $KO - E GIPTO VSK1 SPORAZUM O SUEZU
ANGLEŠKE ČETE BODO PO 70 LETIH
zapustile področje Sueškega prekopa
Sporazum sta v Kairu parafirala egiptorski ministrski predsednik Naser in angleški vojni minister Head Angleži se bodo umaknili v 2U mesecih, smeli pa se bodo vrniti v primeru napada na kakšno arabsko državo ali na Turčijo - Sporazum velja sedem let - Zadržanje oporne «sueške skupine* konservativnih poslancev
KAIRO, 27. — Danes zvečer so parafirali v Kairu an-gleško-egiptovski sporazum o sueškem področju. Sporazum sta podpisala egiptovski ministrski predsednik Naser in angleški vojni minister An-thony Head, ki sta vodila obe delegaciji Glavna točka sporazuma, ki končuje spor, ki se je vlekel že vsa povojna leta, so; umik angleških čet s področja Sueškega prekopa v 20 mesecih; «reaktivizacija» sueškega oporišča v primeru napada na eno izmed arabskih dežel ali na Turčijo; sporazum bo veljal sedem let; oporišča bo vzdrževalo v dobrem stanju neko angleško civilno podjetje.	> v ' l
Zvečer je bilo v Kairu izdano skupno angleško-egip-tovsko poročilo, ki govori o angleško-egiptovskih odnosih na «novi osnovi medsebojnega razumevanja in trdnega prijateljstva« in podaja podrobnosti o določilih sporazuma. Sporazum bo veljaven 7 let. v zadnjem letu pred zapadlostjo pa se bosta obe
storiti ob prenehanju veljavnosti sporazuma. Anglija bo imela pravico, da odpelje iz
ma. Odgovoril sem: Major Salem, ki je napadal Veliko Britanijo v zadnjih dveh le-
oporišča svoj vojaški mate- tih, bo eden njenih najbolj-
rial vsakršne vrste in da ga tudi tja poUie. Egiptovska vlada bo dovdlila angleškim vojaškim letalom polet preko egiptovskega ozemlja, pristajanje in razno pomoč, če bo let poprej najavljen.
Predsednik egiptovske vlade polk. Naser je danes zvečer po radiu prečital proglas na egiptovsko ljudstvo, ki pravi, da je uresničen prvi cilj, ki si ga je zastavilo revolucijsko gibanje, in opozarja, da je bil komaj pred dvema letoma odstavljen Faruk. Nato je Naser dejal, da bo v času, ko bodo britanske čete zapuščale Egipt, končano tudi prehodno razdobje v Sudanu, tako da bo «dolina Nila popolnoma osvobojena tujega jarma«.
Egiptovski minister za narodno usmerjanje major Šalah Salem je dejal danes zvečer novinarjem:	((Predpoldne
me je neka visoka angleška osebnost vprašala, kakšno bo moje stališče do Velike Bri-
vladi posvetovali, kaj jima je I tanije po sklenitvi sporazu-
NAPETO OZRAČJE PO INCIDENTIH med Kitajci in Amerikanci pri Hainanu
[Nekontrolirane vesti o «nad!egovanju» francoskega potniškega letala - Protestna izjava kitajske vlade zatrjuje, da so Amerikanci večkrat kršili kitajske teritorialne vode in zračni prostor Previdni komentarji angleškega tiska - Čangkajšek ip Singman Ri rožljeta z orožjem
HONGKONG, 27. — Zaradi napetega ozračja, ki je nastalo zadnje dni na Južnem Kitajskem morju, vlada v Hongkongu znatna vznemirjenost in zmešnjava. Številna letala, ki so letela v bližini Hainanga, so sporočila, da so se jim približala ameriška lovska letala in jih spremljala.
Zaradi tega je tudi težko razbrati, kaj je resnice na vesti, da so kitajska letala vrste «Mig» danes ponoči ((nadlegovala« letalo «Constel-lation« francoske družbe Air France, ki je letelo iz Sai-gona v Hongkong. Poveljnik francoskega letala Je izjavil, da so se letalu približali štirje reakcijski lovci, ki očitno niso imeli sovražnih namenov, temveč so hoteli samo ugotoviti narodnost letala. Lovci so sledili francoskemu letalu nekaj minut, nato pa so se oddaljili. Na vprašanje, ah so bili to lovci vrste «Mig», je poveljnik letala kap. Brugger odgovoril, da so imeli «podobno obliko in barvo« Pilot nekega ameriškega letala družbe «Panamerican A:rways», ki je pristalo v Hongkongu uro kasneje, pa je izjavil, da so ga južno od Hainana za dve minuti spremljala štiri reakcijska lovska letala, toda ameriška. Podobne izjave so dajali kasneje Piloti številnih drugih letal Kitajska vlada je danes
protestirala zaradi ravnanja ameriške vlade ;n zaradi sestrelitve dveh kitajskih lovskih letal v bližini Hainana. Izjava, ki jo je podpisal namestnik kitajskega zunanjega ministra, zatrjuje, da je 26. julija ameriško brodovje, sestavljeno iz dveh letalonosilk in več rušilcev, prodrlo v kitajske teritorialne vode južno od Hainana, z izgovorom, da išče angleško potniško letalo, k. je bilo sestreljeno v petek.
Kitajska izjava nadaljuje, da so štiri ameriška letala, ki so vzletela z letalonosilk, kršila kitajski zračni prostor nad Julinkangom, kasneje pa je 12 ameriških lovcev letelo v kitajskem zračnem prostoru nad Hainanom in sestrelilo dve kitajski izvidniški letali. Ameriška letala so tudi streljala na neko poljsko trgovsko ladjo in na več kitajskih ladij, ki so plule v bližini otoka. Ameriška letala je zavrnilo kitajsko protiletalsko topništvo.
Izjava kitajskega zunanjega ministrstva odločno protestira zaradi ((krutega in nečloveške, ga« stališča ZDA in opozarja obenem na nedavno povečanje ameriške pomoči Cangkajšku in podpore njegovim motilnim akcijam ob kitajski obali Kljub premirju v Indokini, pravi izjava. Je ameriško >n Cangkajškovo letalstvo pomno žilo svojo delavnost vzdolž kitajske južne obale in motilo
plovbo, kar je med drugim povzročilo tudi «nesrečni incident« s sestrelitvijo angleškega letala 23. julija. Podobne kršitve, pravi kitajsko poročilo, morajo v prihodnje prenehati, v nasprotnem primeru pa bo Kitajska imela ZDA za v celoti odgovorne za vse morebitne posledice.
Obenem pa je začel ponovno rožljati z orožjem Čangkajšek. Formoška nacionalistična vlada je sklicala za nedeljo konferenco vseh višjih častnikov in pripadnikov poveljstev. Na konferenci, ki ji bo verjetno prisostvoval tudi Čangkajšek, bodo sklepali o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti zaradi morebitnega razvoja premirja v Indokini in kitajsko-ameri-ških incidentov pri Hainanu.
Medtem je ameriška vlada poslala s posredovanjem britanske vlade v Peking dve protestni noti, ki zahtevata med drugim tudi «primerno kszen« za vse, ki so odgovorni za ((barbarske in nezakonite« napade na ameriška in britanska letala.
Ameriški tisk posveča večine uvodnikov incidentom pri Hainanu. Izolacionistični «Dai-ly News» piše:	»Zadovoljni
smo, da so naši «boys» sestrelili dve napadalni letali«, obenem pa opozarja, da bi moral Dulles «najprej poskušati razumeti namene komunistov, preden bi spravil državo na pot, katere bi se pozneje uteg-
nil kesati«. Kot recept navaja list načelo Theodora Roosevelta: ((Govorimo s tihim glasom, toda oborožimo se z debelo palico«.
Londonski tisk piše v glavnem precej previdno. Tako pravi «News Chronicle«, da je spopad, «v katerem so bila ameriška letala prisiljena sestreliti dva kitajska lovca, zelo neprijeten«. Amerikanci — pravi list — so imeli prav. da so se branili, »toda vznemirjenost vzbuja, ko izvemo, da so ameriške sile na Pacifiku dobile povelje, naj ((držijo prst na petelinu«, To po= velje lahko povzroči veliko škodo«.
((Manchester Guardian« pa si zastavlja vprašanje, zakaj ameriška letala tri dni po sestrelitvi britanskega potniškega letala še vedno nadaljujejo z iskanjem v bližini Hai-r.ana. Možnosti, da bi našli morebitne preživele, so po tolikšnem času kaj borne, pravi list in nadaljuje, da so se poleti ameriških letal v bližini kitajske obale prav lahko zdeli provokacija.
Južnokorejski predsednik Singman Ri, ki se mudi v Washingtonu in k: je imel danes daljši razgovor s predsednikom Eisenhovverjem, je ponovno izjavil novinarjem, da «ni nobene možnosti za združitev Koreje z mirnimi sredstvi«. Ri pa ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je tudi predsednik Eisenhovver istega mnenja.
ših prijateljev na Srednjem vzhodu.«
V zadnjih 24 urah je bilo več sestankov obeh delegacij. Ze po včerajšnjem večernem sestanku, ki sta se ga udeležila tudi Naser in Head, se je razširil večji optimizem, ki se je še povečal danes predpoldne. Ze opoldne je predstavnik angleške delegacije zatrdil, da so se pri pogajanjih srečno izognili vsem čerem in da se pogajajo zdaj o bistvu sporazuma, se pravi o načelih, ki bodo veljala za bodoče oporišče ob Sueškem prekopu. Predstavnik je dodal, da je britanska vlada pripravljena storiti vse, da se doseže sporazum z Egiptom. Dejal je tudi. da je dobil vojni minister Head, ki vodi angleško delegacijo, posebna pooblastila za pogajanja, da pa je kljub temu v tesnem stiku z Londonom. Ze popoldne je predstavnik angleške delegacije potrdil, da je bil dosežen sporazum. Prav tako je bilo opaziti rastoč optimizem v egiptovskih uradnih krogih. Na večerni seji je bil nato sporazum parafiran.
Ze prva poročila iz Kaira, da je bil sporazum dejansko dosežen, so v Londonu povzročila zadovoljstvo. Sporazum določa sicer popoln umik angleških čet s sueškega področja, kjer so bile že 70 let, vendar pravijo v Londonu, da to ne bo povzročilo ((vojaške praznine« na Srednjem vzhodu, ker je predviden povratek zavezniških sil v Egipt, če bi bil arabski svet ogrožen.
V Londonu še ne vedo ničesar o tem, kako bodo odšle angleške čete iz Egipta. Verjetno pa jih bodo deloma poslali v Kenijo in na Malajski polotok, kjer bodo okrepile tamkajšnje posadke, deloma v Veliko Britanijo, deloma pa na Ciper, kjer bo novi sedež angleškega vrhovnega poveljstva za Srednji vzhod. Ce bodo prizadete vlade to dovolile, bodo del čet poslali morda tudi v Jordanijo in Libijo.
Besedilo angleško - egiptovskega sporazuma o umiku britanskih čet s sueškega področja so proučili že danes predpoldne na seji angleške vlade in ga tudi odobrili, kar je omogočilo, da je bil sporazum zvečer že parafiran.
Zunanji minister Anthony Eden je danes zvečer prikazal sporazum na zasedanju konservativnega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Sodijo, da je znana »sueška skupina« konservativnih poslancev pod vodstvom kapetana Waterhousa zahtevala, naj pride sporazum v diskusijo pred spodnjo zbornico To je važno v toliko, ker je' vlada predlagala naj odide parlament v četrtek na poletne počitnice. Počitnice naj bi trajale 11 tednov, to je do 19. oktobra.
Zaradi mnogih zapletenih vprašanj, ki so zdaj na dnevnem redu, se je mnogim, zlasti pa opoziciji, to razdobje zdelo predolgo. Bivši ministrski predsednik Attlee je zaradi tega že predlagal, naj skličejo spodnjo zbornico na posebno zasedanje, če bi vlada sklenila predlagati podelitev popolne suverenosti Za-
hodni Nemčiji neodvisno od ustanovitve EOS.
To bi utegnilo pripeljati do zanimivega zavezništva med laburistično opozicijo in približno 40 upornimi konservativnimi poslanci, ki bi se združili v zahtevi proti odložitvi parlamentarnega zasedanja. Konservativna stranka je zahtevala od vseh poslancev najstrožjo disciplino.
V spodnji zbornici je medtem že prišlo do prvih vprašanj v zvezi s sporazumom z Egiptom. Podtajnik v obrambnem ministrstvu Birth je izjavil, da umikajoče se čete ne bodo zapustile vojaškega materiala in avtomobilov. Povedal je, da porabi Anglija trenutno 55 milijonov funtov šterlingov letno za vzdrževanje svojih čet v Egiptu in dodal, da bo z umikom iz Egipta državna blagajna prihranila približno 100 milijonov funtov šterlingov letno.
Iz uradnega vira se izve, da bo angleški zunanji minister Anthony Eden prečital jutri v spodnji zbornici izjavo o an-gleško-egiptovskem sporazumu, ki je bil zvečer parafiran v Kairu V političnih krogih sodijo. da bodo o sporazumu razpravljali že v četrtek v spodnji in lordski zbornici.
V Londonu poudarjajo, da pomeni dokument, ki sta ga danes zvečer v Kairu parafi rala Hoad in Naser, samo pripravljalni dogovor o glavnih točkah sporazuma o izpraznitvi britanskega sueškega o-porišča. Sele kasneje, verjetno v nekaj tednih, bo podpisana pogodba, ki bo uradno zamenjala angleško-egiptovski pakt iz leta 1936 (ki ga je v ime-
nu angleške vlade podpisal E-den). Rok 20 mesecev za umik britanskih čet s sueškega področja bo začel veljati od takrat, ko bo vstopila v veljavo nova pogodba. Čeprav dovoljuje pogodba iz leta 1936 navzočnost samo 10.000 britanskih vojakov na sueškem področju, znaša zdaj njihovo število približno 80.000.
Določila današnjega sporazuma pomenijo v glavnem kompomis med egiptovsko in angleško tezo; za umik čet so Egipčani zahtevali 15 mesecev, Angleži pa dve leti, za veljavnost pogodbe pa je Anglija zahtevala 20 let, Egipčani pa 4 leta. Kompomis je bil dosežen tudi v določilu o «re-aktivizaciji« sueškega oporišča. Anglija je zahtevala «reaktivi-zacijo« v primeru napada na Turčijo in na Iran; v sporazumu je obveljala samo Turčija. Sporazum predvideva tudi posvetovanja med Londonom in Kairom v primeru «grožnje napada«; Angleži so zahtevali za podoben primer pravico avtomatične ponovne zasedbe področja.
V VVashington so sprejeli vest o angleško-egiptovskem sporazumu z velikim zodovolj-stvom, med drugim tudi zato, ker je ameriška diplomacija več mesecev aktivno pomagala in posredovala. Sodijo, da bo ameriška vlada v 24 urah izdala izjavo, ki bo izražala njeno zadovoljstvo spričo sporazuma. V dobro obveščenih krogih govore tudi, da so ameriški izvedenci že začeli izdelovati razne načrte za o-brambni sistem na Srednjem vzhodu, v katerem bi sodeloval tudi Egipt.
Ameriški senat
in nemška suverenost
Zunanjepolitična komisija senata je pooblastila Eisen-howerja, da podeli Zahodni Nemčiji suverenost, če bi se mu to zdelo potrebno - Mendes France bo potoval v ZDA
PARIZ, 27. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo francoski ministrski predsednik Mendes-France ob koncu septembra obiskal ZDA, kjer se bo med drugim udeležil zasedanja mednarodnega monetarnega sklada v Bretton Woodsu.
WASHINGTON, 27. — Zunanje politična komisija ameriškega senata je danes zvečer soglasno odobrila resolucijo, ki pooblašča predsednika Ei-senhowerja, da podvzame u-krepe, ki se mu bodo zdeli potrebni, da vrne suverenost Zahodni Nemčiji, «če bi bilo to zaradi določenih dogodkov zaželeno,
Resolucija je bila sprejeta po seji za zaprtimi vrati, ki ji je prisostvoval tudi državni tajnik John Foster Dulles.
Predsednik komisije, republikanski senator Alexander Wiley, je po seji izjavil novinarjem, da bo ameriški kongres podprl vsakršen ukrep za oborožitev Nemčije, ki bi ga predsednik podvzel, poudaril pa je, da bi po mnenju ameriških parlamentarnih krogov predsednik mora! počakati, dokler se francoski parlament
ne bo izrekel o pogodbi o EOS. Wiley je dodal, da pomeni izjava zunanjepolitične komisije, da je po mnenju komisije «treba na ta ali oni način nekaj storiti« v Evropi.
Ce bo resolucijo senatne komisije odobril tudi celotni kongres, sodijo v političnih krogih, bo lahko predsednik Eisenhower, če bi se mu to zdelo primerno, podelil ameriškemu področju Nemčije popolno suverenost.
Državni tajnik John Foster Dulles pa je zatrdil, da po njegovem mnenju ne bi bilo treba sklicati senata na izredno zasedanje za proučevanje nemškega vprašanja, kot so nekateri predlagali.
DUESSELDORF, 27. — Krščanski demokrat Karl Arnold je bil že tretjič izvoljen za ministrskega predsednika dežele Porenje-Vestfalija.
bil 20. julija podpisan sporazum o premirju v Indokini. ((Operacija Arianne« je po vojaški šifri pomenila ustavitev sovražnosti.
Severni Vietnam je prvi sektor indokitajskega bojišča, kjer je bila izvedena ((operacija Arianne«. V osrednjem Vietnamu bo izvedena 31. julija, v Laosu 5. avgusta, v Kambodži 6. avgusta, v Južnem Vietnamu pa 11. avgusta.
Predstavnik francoskega glavnega stana v Hanoiu je sporočil, da je bila zadnja noč sovražnosti v Severnem Vietnamu razmeroma mirna. Zabeležili so samo nekaj manjših napadov na nekatere utrjene postojanke na sektorju Sedmih pagod, 30 km severno-vzhodno od Hanoia, in na postojanko Phumi, 80 km jugovzhodno od Hanoia.
Po današnji seji predstavnikov obeh poveljstev v Trung Gia, ki je bila v prisotnosti novinarjev, so objavili poročilo, ki pravi, da je danes zjutraj začel veljati v Severnem Vietnamu sporazum o premirju, podpisan v 2enevi. Nadalje bo od danes vojaška delavnost na ostalem ozemlju Indokine omejena in se bo popolnoma končala 11. avgusta.
V skupnem poročilu pravita nato obe delegaciji, da je konferenca v 23 dneh dela dosegla naslednje rezultate: 1. izvedli so temeljito proučevanje praktičnih ukrepov z izvedbo premirja v Vietnamu; 2. konkretno so razpravljali o izvedbi ženevskih sporazumov o vojnih ujetnikih in se sporazumeli o ukrepih za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev in za zagotovitev vrnitve bolnih in ranjenih ujetnikov.
Ob zaključku potrjujejo delegati obeh strani, da je konferenca dosegla konkretne rezultate, ustvarila ugodno o-zračje za premirje in pripomogla k uspehu ženevske konference, in izjavljajo, da je zdaj naloga nadzorstvene komisije, skrbeti za izvajanje ženevskih sporazumov.
V Novem Delhiju je indijska vlada uradno sporočila, da je predlagala prizadetim državam skorajšnji sestanek nadzorstvene komisije za indo-kitajsko premirje. Komisija, ki jo bodo sestavljali, kot znano, predstavniki Indije, Kanade in Poljske, naj bi se sestala v Novem Delhiju. Doslej indijska vlada še ni dobila odgovora na svoj poziv.
Po mnenju dobro obveščenih krogov, naj bi bila konferenca v prvem tednu avgusta, udeležile pa bi se je poleg treh držav, članic nadzorstvene komisije, še Francija. Laos, Kambodža in Demokratična republika Vietnama (Vietminh). Konferenca bi imela pripravljalni značaj in bi se ukvarjala predvsem z organizacijskimi in proceduralnimi vprašanji.
Krišna Menon, ki ga pričakujejo v Novem Delhiju jutri, bo obvestil ministrskega predsednika Nehruja, o razgovorih, ki jih je imel v Parizu z Mendes-Franceom in v Londonu z Edenom.
Doslej še ni bil imenovan indijski predstavnik v mednarodni nadzorstveni komisiji. Določen bo verjetno po Ne-hrujevem razgovoru s Krišno Menonom,
Iz Pariza pa poročajo, da francoska vlada baje proučuje možnost imenovanja francoskega predstavnika pri Hoši-minhovi vladi. Sodijo, da bi utegnil biti za predstavnika imenovan francoski diplomat Jean Sainteny, ki je 6. marca 1946 podpisal sporazume, ki so priznali Vietnam za svobodno državo v okviru francoske zveze. Sainteny je tudi spremljal takratnega ministrskega predsednika Hošiminha v Francijo na konferenco v Fontainebleauju, ki je bila istega leta.
Medtem je francoska vlada imenovala namestnika glavnega komisarja v Indokini, ki bo neposredno podrejen generalnemu komisarju generalu Elv-ju. Za to funkcijo so izbrali poklicnega diplomata Darida-na, ki je trenutno svetovalec pri francoskem veleposlaništvu v Washingtonu. Daridan bo v Saigonu v soboto.
Včeraj je umrl v saingonski bolnišnici Ngujen Huu Tri, bivši guverner severnega Vietnama, ki je pred petimi dnevi resno zbolel. Ngujen Huu Tri je odstopil 9. julija,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
28. julija
19Si
iPOMISKKI I>!HKV1
Na današnji dan je leta 1750 umrl Johann S. Bach, veliki
nemški skladatelj. Rojen je bil 2). 111. 1685.
DANES, sreda 28. julija Inocencij, Svetomir Sonce vzide ob 4.43 in zaton« 19.39 Dolžina dneva 14.56 nu» vzide ob 2.48 in zatone ob JUTRI, četrtek 29. julij* Marta, Dobrtla
ZA SKLENITEV GOSPODARSKEGA SPORAZUMA
RAZGOVORI MED DEL. FLRJ IN ZVU SE NADALJUJEJO
Na prvem lestunka te Je razpruvljnlo o vprašanju povečanju blagovne Izmenjave In plačilnega prometu na blagovni osnovi
Kot smo že včeraj poročali, so se v ponedeljek začela pogajanja za sklenitev trgovskega sporazuma med delegacijo FLRJ in ZVU. Prvi plenarni sestanek je bil popoldne ob 16. uri. Zvedeli smo, da se je na njem razpravljalo o nekaterih vprašanjih v zvezi z razširitvijo blagovne izmenjave med FLRJ in angtoameri-ško cono Tržaškega področja kot tudi o vprašanjih plačilnega prometa na blagovni osnovi.
Delegaciji ZVU načeluje g. Russel, pomočnik šeta urada komandanta cone, s katerim je jugoslovanska delegacija razpravljala o že navedenih vprašanjih. Poleg g. Russela je sestanku prisostvoval s strani ZVU tudi maj. Morris. Prisotnih je bilo tudi nekaj ekspertov.
Razgovori jugoslovanske delegacije, ki ji — kot smo že poročali — načeluje inž. Slobodan Karič, z g. Russelcm in maj. Morrisom se nadaljujejo.
Predstavniki delavcev SELAD na oddelku za javna dela!
Včeraj je načelnik oddelka za javna dela ZVU dr. Caffa-relli sprejel delegacijo delavcev SELAD, ki so mu pred-očili razna nerešena vprašanja v tej ustanovi. V zvezi z zaposlitvijo brezposelnih delavcev je dr. Caffarelli dejal, da je oddelek za javna dela v prvem polletju prihranil 193 milijonov lir, ki jih bodo prišteli h kreditom za drugo polletje, kar bo omogočilo zaposlitev večjega števila delovne sile. Dejal je, da bodo odslej nudili tudi večje olajšave vsem tistim, ki bodo prevzeli kakšna javna dela in gradnjo stanovanjskih hiš ter da bodo začeli čez mesec dni graditi nove stanovanjske hiše v vrednosti 256 milijonov lir, 250 milijonov lir pa bodo porabili za razširjenje univerze. Tako se bo vsaj nekoliko znižala brezposelnost.
228 podpisi, v katerem so zahtevali izboljšanje kosila, ki je zelo slabo. Predvčerajšnjim so šli po obedu protestirat pred ravnateljstvo, toda brez uspeha, ker jim niso niti odgovorili na proteste.
Javna dela v juniju 1954
V juniju 1954 je oddelek Zavezniške vojaške uprave za javna dela in javne naprave sklenil s krajevnimi tvrdkami in podjetji pogodbe za dela na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja v vrednosti 286,279.873 lir.
Najvažnejši načrti, za katere je namenjenih 234,351.696 lir, so gradnja hiš zavoda «Istitu-to Autonomo Case Ropolari«.
S SESTANKOV OSVOBODILNE FRONTE NA PODEŽELJU
KOMINFORMOVSKE PREVARANTE
je treba nenehno razkrinkovati!
Od naše vsakodnevne borbe je odvisno, v koliko bodo spoštovane narodnostne in gospodarske pravice našega ljudstva
Med številnimi sestanki Osvobodilne fronte, ki so te
dni po našem podeželju, naj omenimo tudi sinočnja sestanka v Padričah in Gropa-di, katerima sta od glavnega odbora OF prisostvovala tov. dr. Jože Dekleva in prof. Zorko Jelinčič.
Kot povsod, tako so tudi na teh dveh sestankih razpravljali predvsem o tržaškem vprašanju in o razgovorih, ki se sedaj vodijo okoli rešitve tega vprašanja. Oba govornika sta predvsem prikazala zgodovinski razvoj tržaškega vprašanja, in sicer od časa. ko so morale jugoslovanske čete zapustiti Trst, preko mirovne pogodbe, tristranske izjave, londonskega sporazuma ' in 8.-oktobrskega diktata. Iz nadaljnjega poročila je bilo razvidno, da so
angleški m ameriški imperia- na jugoslovanske zahteve, te-
listi, ki upravljajo naše področje, storili vse. da bi cono A čimbolj vključili v italijanski gospodarski sistem Po analizi vseh dosedanjih dogodkov torej ni težko ugotoviti. da so angloameriški imperialisti že od vsega začetka bili odločeni prepustiti STO Haliji, in bi to tudi storili, če se ne bi Jugoslavija temu uprla ter prisilila Italijo na pogajanja. Danes ni več govora o coni B, in to je za Jugoslavijo velik uspeh. Danes se govori le še o coni A, to je o področju, ki naj bi prišlo pod začasno upravo Italije. Toda tudi v tem primeru je Jugoslavija postavila pogoje, predvsem da zaščiti nas tržaške Slovence ter da si zagotovi vpliv v Trstu samem. Ce bo Italija pristala
ŽE IZ BILTENA TRGOVSKE ZBORNICE ZA MESECJMAJ
NAJVEČ ZAPOSLENIH V JAVNIH SLUŽBAH NAJVEČ BREZPOSELNIH V INDUSTRIJI
Štnvilu zaposlenih v javnih službah proso«« slavilo zaposlenih v industriji, har je pač posledica iredentistične politike
86 delavcev odpuščenih v podjetju Cashqlioni
Gradbeno podjetje Casti-glioni, ki zida zdravilišče za Zavod za socialno zavarova-je pod Opčinami, je odpustilo 86 delavcev. Na intervencijo oblasti bodo teh 86 odpuščenih delavcev zaposlili za sedaj pri SELAD.
Protest delavcev rekvalifikaci|skih tečajev
Delavci rekvalifikacijskih tečajev (tečaja za strokovno usposabljanje delavcev INAP-LI) pri Sv. Soboti so 22. t. m. poslalj ravnateljstvu pismo z
Stara vdova podlegla poškodbam
Zaradi nastalih komplikacij je včeraj zjutraj 85-letna upo. kojenka Ivanka Fabiani vd. Markuza iz Ul. Gozzi 5, ki si je med padcem na Trgu Dalmazia pred 18 dnevi zlomila kolčni sklep, podlegla poškodbam.
S krožno žago se je ranil v prst
Zaradi globoke in dolge rane na prstu leve roke so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 17-letnega mehanika Bruna Parmo s Trga Liberth. Mladenič, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom,
se je ranil med delom s krožno žago. Okreval bo v 8 dneh. 3,187 uradnikov, 4.343 pripad-
le biltena Tržaške trgovske zbornice o gospodarskem položaju Trsta v maju povzemamo že nekaj zanimivih podatkov o zaposlitvi in brezposelnosti tržaške delovne sile.
20. maja je bilo zaposlenih v coni A 87.264 ljudi, od teh 62.450 moških, 18.818 žensk in 5.996 mladincev. To pomeni, da se je število zaposlenih v primeri z aprilom znižalo za 472 enot. ker je znašalo 20: aprila 87.736. Največ je bilo zaposlenih v javnih službah, to je 31.873, od katerih 23.534 moških, 8.228 žensk in 111 mladincev. To pomeni, da je odpadlo od celutnega števila zaposlenih kar 36 in pol odstotka na javne službe, to je na neproduktivno delovno silo.
Medtem pa je bilo zaposlenih v industriji samo 30.992 ljudi, to je 881 ljudi manj kot v javnih službah, kar se zdi nekaj nepojmljivega, pa se vendarle dogaja v Trstu. Tu se jasno vidijo posledice iredentistične politike trpanja u-radov z odvečnim osebjem, le da se množi tu armada Italiji (izvest ih» pristašev. Tu ,ie treba sicer pripomniti, da štejejo med pripadnike javnih služb tudi člane civilne polocije, ki je štela 20. maja 6.683 enot, civilne uslužbence anglo-ame-riških vojaških sil, ki jih je bilo 4.771, ter delavce SELAD in rekvalifikacijskih tečajev, ki jih je bilo skupno 3.217.
Na tretjem mestu glede števila zaposlenih je bila trgovina, v kateri je delalo 13.329 ljudi, nato pridejo na vrsto pomorščaki, ki jih je bilo zaposlenih 4.432, to je 30 manj kot mesec prej. V obrtništvu je bilo zaposlenih 4.163 ljudi, v bankah in zavarovalnicah 2.351. Kar se tiče padca števila zaposlenih, je bila najbolj prizadeta industrija, v kateri se je število zaposlenih od a-prila na maj znižalo za 310.
Kot smo že pisali, je število brezposelnih naraslo od aprila do maja za 977 enot, in sicer od 18.600 na 18.577. Od celotnega števila brezposelnih jih je bilo v industriji 11.319, od katerih 6.062 moških, 4.166 žensk in 1.091 mladincev. V trgovini je bilo 6.097 brezposelnih, od teh kar 3.667 žensk; pomorščakov je bilo brez dela 1.720.
V maju so zaposlili na novo 2.053 ljudi, iz seznamov brezposelnih so jih črtali 761, na novo pa so vpisali v te sezname 3 791 ljudi.
Po raznih poklicih so bili brezposelni razdeljeni takole:
nikov raznih poklicev in obrti, t ko je Pariš Šel tja z vespo. 3.050 težakov, 1.720 pomoršga-1 Obema so izprali malenkost-
kov, 1.988 kovinarjev. 1.036 trgovskih pomočnikov, 881 krojačev in šivilj, 449 Jšoferjev, 422 električarjev, 546 mizarjev, 443 tiskarjev, 249 pleskarjev itd.
Pri ugotavljanju števila brezposelnih je treba tudi upoštevati. da je bilo dejansko brezposelnih tudi okoli 1.000 suspendiranih delavcev CKDA. ki so sicer dobivali delno plačo, pa so bili vendarle izven proizvodnje. Ce dodamo to število ostalini brezposelnim liovinarjem. vidimo, da so poleg velikega števila težakov med delavstvom najbolj številni brezposelni prav kovinarji. Precej visoko je število Lrezposelnih tudi med mizarji, pleskarji in električarji, čemur je pač glavni vzrok kri/a lad-jedelniške industrije. ki je vedno zaposlovala veliko število delavcev teh strok pri o-premljanju ladij. Pomislimo le na podjetje Sbocchelli, ki je svoj čas zaposlovalo nad 100 mizarjev, sedaj pa je vse odpustilo, ker je bilo hudo prizadeto zaradi krize v ladje-delniški industriji. Da pa tudi trgovina preživlja vedno večjo krizo, nam kaže veliko število brezposelnih tudi v tej stroki.
Ukradli so mu tobak
42-letni Vittorio Zocchi iz Milj je prijavil policiji, da so mu neznani zlikovci okoli 10. ure ukradli iz tovornika, katerega je pustil ob pločniku v Ul. Marconi, vrečo v kateri je bilo 4 kg cigaret «Nazionali». 1 kg «Astoria», poldrugi kg »Monte Carlos, nekaj cigaret in tobaka v skupni vrednosti 55.000 lir. Zocchi. ki ni zavarovan proti tatvini je pojasnil, aa je izstopil iz avta, ker je moral nekaj kupiti v bližnji trgovini, a ko se je vrnil, ni bilo vreče nikjer več. Policija je uvedla preiskavo.
Z vesoo v avlo
V trenutku, ko je 41-letni u-radnik Ernesto Pariš iz Drevoreda Čampi Elisi včeraj popoldne zavil s svojo vespo, na kateri je sedel tud- njegov 20-letni prijatelj Bruno Toso iz Ul. Giuliani. v neko stransko ulico pri Sv. Jakobu, je trčil v nasproti vozeči policijski avto, ki ga je šofiral neki agent. Oba vespista sta zaradi sunka zletela na tla. Tosa so odpeljali z rešinim avtom v bolniatoico, medtem
ne praske in rane in ju poslali domov, kjer bo Toso o-kreval v 4, Pariš pa v 6 dneh.
S steklom se je porezal
Med delom v pivovarni Dre-her se je 45-letni težak Giuseppe Bartoletta iz Ul. Bono-
mo včeraj zjutraj nerodno porezal z razbito steklenico po levi roki. Ker so mu zdravniki ugotovili verjetno mišično poškodbo, so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na ortopedskem oddelku.
Slabe posledice prenagle jeze
Proti večeru pa so pripeljali v bolnišnico 26-letnega
Giordana Schulza iz Ul. del Rivo 4, kateremu so morali zdravniki izprati rano na pod-lahtnici leve roke. Schulz, ki je bil nekoliko vinjen, je izjavil, da se je doma sprl z nekim sorodnikom in da je v trenutku jeze udaril s pestjo po šipi. ki se je zdrobila in ga ranila. Okreval bo v 6 dneh
daj lahko pride do sporazum' ne in seveda začasne rešitve tega vprašanja.
Kot povsod, tako je tudi na teh sestankih prišel do izraza odpor proti povratku Italije. kajti naši ljudje so pod fašistično Italijo doživeli toliko gorja, da se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi bila sedanja Italija lahko drugačna. Bojijo se, da bodo ukinjene šole, da bo naša mladina padla pod italijanski vpliv, da za Slovence ne bo dela itd. Vse to naši ljudje naštevajo in s strahom mislijo, kdaj bo prišel dan, ko se bodo začel; po naših vaseh sprehajati karabinjerji in koga bodo prvega zaprli.
To psihozo so ustvarili kom-informovski aktivisti, ki jim je mnogo na tem, da ne rečemo vse. da naše prebivalstvo bodisi uspavajo bodisi omrtvijo in ga tako onesposobijo za borbo. Danes je tudi že marsikomu od njihovih pristašev jasno, da je politika kominformovskega vodstva naperjena predvsem proti Jugoslaviji, protj naši matični domovini, ki nam lahko edina pomaga ter doseže, da bodo zajamčene . naše pravice na vseh področjih družbenega udejstvovanja. V koliko se bodo te zapisane pravice tudi spoštovale, pa je predvsem odvisno od naše aktivne in vsakodnevne borbe, ki bi jo kominformovski aktivisti radi zavrli in sploh onemogočili. Kot agenti italijanskega imperializma rušijo oz. skušajo rušiti vero v matično domovino, skušajo prikazati Jugoslavijo kot krivca, na katerega naj se zlije jeza ljudstva. Oni dobro vedo, da imamo tržaški Slovenci samo 'enega zaščitnika, in če še tistega izgubimo, da smo tedaj brezpravna raja, ki bo lahek plen italijanskih imperialističnih oblastnikov.
Zato moramo poleg borbe za neodvisnost, za gospodarsko samostojnost, za uveljavitev naših pravic, za enotno fronto delovnega ljudstva, tudi vsakodnevno razkrinkovati kominformovske izdajalce ter jih prikazati kot agente italijanskega imperializma. Vi-dali sam je še pretekli petek priznal v Milanu, da se bori za imperialistično rešitev tržaškega vprašanja, in sicer tako, da bi bilo celotno Tržaško ozemlje priključeno k Italiji. Mi moramo njegovo dvolično politiko onemogočiti, kajti zavedati se moramo, da je nam Slovencem po resoluciji Informbiroja napravil več škode, kot združena fronta vseh tržaških iredentistov.
OBISKI ADMIRALA REIDA
,
Namestnik poveljnika sredozemskega področja admiral Reid, ki je predvčeraj prispel v naše mesto z admiralsko križarko »Bermuda«, je včeraj ob 9. uri dopoldne na Trgu Unita pregledal častno četo angleških sil v Trstu, nato pa je obiskal gen. Winter-tona. Pozneje se je vrnil na ladjo, kjer je sprejel poveljnika BETFOR in HRUST, nato predsednika cone in končno gen. Wintertona, ki mu je pri-
šel na ladjo vrniti obisk. Nato se je odpravil v Miramar k poveljniku ameriških sil v Trstu in namestniku gen. Win-tertona gen. Dabneyu, kjer je pregledal ameriško častno četo. Zvečer pa je skupno s častniki ladje priredil na krovu sprejem vojaškim in civilnim osebnostim v Trstu.
Predvideva se, da bo po že ustaljenem običaju, v prihodnjih dneh omogočen ogled ladje za javnost.
GROZNO ODKRITJE KONTOVELKE
Na ograji vinograda je zagledala obešenca
Gre za 26-lelnega Lucijana Sloko s Konlove-la, ki si je vzel življenje zaradi brezposelnosli
Včeraj zjutraj okoli 6. ure je 69-letna Uršula Grmek s Kontovela ustavila na cesti policijski avto in obvestila agente, da je malo prej videla. na neki stranski cesti obešenega mladeniča kakih 25 ali 30 let. Agenti so takoj odšli na mesto in ugotovili, da se je mladenič, pri katerem niso našli nobenih dokumentov, obesil na železnih vratih vinograda, last Josipa Stoke s Kontovela št. 63. Pri mladeniču, ki je imel na sebi svetlorjavo srajco in modre hlače ameriškega tipa, so našli v žepu samo škatlico vžigalic.
Na mesto je prišel tudi policijski zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt nastopila okoli dveh alj treh ponoči. Po uradnem pregledu so truplo mladeniča, ki ga do tedaj še niso mogli identificirati, odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
Okoli 11. ure pa sta se zglasila na poveljstvu 17-letni Be-nito Stoka in njegova 30-let-na sestra Savina s Kontovela št. 79, ki sta pojasnila, da sta v mrtvecu, katerega sta šla pogledat v mrtvašnico, spoznala svojega 26-letnega brata Lucijana, težaka po poklicu. Dodala sta, da je brat odšel okoli polnoči z doma.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
ZARADI 1300 G MORFIJA DVA ZA DVE LETI V ZAPOR
S spretno nastavljeno pastjo je policija prijela dva manipulanta z mamilom
Junija letos je pripotovalo bilo 500 gramov morfija,
iz Milana v naše mesto lepo plavolaso dekle, katere nekateri policijski agenti niso niti za trenutek izpustili izpred oči. Poveljstvo je namreč izvedelo, da je dekle prišlo v Trst po morfij, da bi ga lahko nato razpečala v svojem mestu. Od tu torej tako za* nimanje policije za 26-letno Rito Giuo.
Giua se je po prihodu v naše mesto nastanila v nekem luksuznem hotelu ob nabrežju in nato odšla v neki bar, kjer se je sestala z elegantnim gospodom. Ko sta se po kratkem pogovoru poslovila je Giua odnesla s seboj majhen zavoj. Tedaj so agenti uradno nastopili, se predstavili in ji zaplenili zavojček ter jo seveda povabili na poveljstvo. V zavojčku je
Pred	proslavo50-letnice proseške godbe
Pred 50 leti, 23. maja, je ustanovitelj Godbenega društva na Proseku pok. KAREL STARC, sklical može in mladeniče na sestanek. Tu jim je razložil, kako lepo bi bilo, če bi naša vas imela godbo, ki bi razveseljevala ljudstvo in vzgajata mladino v glasbi. Možje in fantje so predlog ustanovitelja soglasno sprejeli in se obvezali, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh. Pok. Karel Starc je predlagal, da bi najprej izvolili odbor. Glasovanje je bilo tajno, /.a predsednika je bil izvoljen ustanovitelj pok. Karel Starc, za podpredsednika učitelj Alojz Sonc, za tajnika poštni uradnik Ivan Nabergoj, za blagajnika Jakob Škabar, za odbornika pa Ja-vomir Bizjak in Stefan Cibic.
V društvo se je takoj vpisalo 24 delujočih članov godbe in 60 podpornih članov.
Deset dni po sestanku so se pričele vaje pod vodstvom ustanovitelja, toda že mesec dni kasneje je dingentstvo prevzel učitelj Majcen in pod njegovim vodstvom je godba zaslovela po vsem Krasu in po vsej Vipavski.
26. juliju 11)14 je izbruhnila prva svetovna vojna. Naši godbeniki so morali k vojakom. Za štiri leta je godiba
prenehala delovati, dokler ni
11. novembra 1918, na dan sv, Martina, na veselje vseh vaščanov zopet zaigrala in s tem dokazala, da vojna ni strla v nas veselja do glasbe. Niso minili niti trije meseci. ko se je k naši godbi 'pridružila mladina. Tedaj je vodstvo prevzel IVAN LAVRENČIČ in pod njegovim dirigiranjem je godba dosegla višek.
Zal je 5. januarja 1922 učitelj Lavrenčič umrl. Za god-
beno društvo je bila njegova
smrt največji udarec, ki ga je moralo pretrpeti. Vsa vas je žalovala za njim m ga spremila na poslednjo pot na proseško pokopališče.
Vodstvo godbe je nato prevzel Ivan REBULA. Člani so redno hodili k vajam in repertoar godbe se je večal.
24, avgusta 1924 se je godba udeležila proslave gasilcev v Sežani, kjer je igrala prelepe skladbe pok. Lavrenčiča. Toda fašisti so preprečili, da bi proslavo do kraja izvedli.
9
Sedanji člani proseške godbe.
kajti prtčeli so razgrajati. Ranili so tri godbenike m tovariša Jožefu Cjuka odpeljali v zapor. Toda proseški Slovenci se niso ustrašili fašističnega nasilja in so 7. septembru istega leta proslavili 20-letnico obstoja godbenega društva na Proseku. Proslave so se udeležile godbe iz Nabrežine, Burkovelj, Velikega Repna in Vrhovelj; dalje zbori: Hajdrih s Proseka, Danica s Kontovela in pevski zbot iz Barkovel j.
Ta proslava je imela velik uspeh in veliko udeležbo. Bila je tudi pomembna, kajti v tistem času fašizma je še enkrat odmevala slovenska pesem in slovenska beseda.
Do leta 1940 se je godba udejstvovala, kjer je mogla. Seveda so njen razvoj zavirali okupatorji, toda kljub temu se je obdržala do druge svetovne vojne. Nato je za dobo petih let utihnila.
Po vojni so se godbeniki zopet združili in se udeležili skoraj vseh proslav.
Letos praznuje proseška godba :io-letnico svojega obstoja. Praznuje pa obenem 50. letno članstvo IVANA DA-NEVA Proslava bo na PROSEKU 1 avgusta s sodelovanjem raznih godb in pevskih Zborov.	D.
Medtem pa so drugi agenti sledili njenemu prijatelju vse do stanovanja Ade Gerin por. Prelesnik v Koronejski ulici, kamor je moi odšel potem ko je zapustil bar. Tu so ga agenti identificirali za 3tt-let-nega Borisa Dernjeviča iz Ulice Giulia. Med hišno preiskavo pa so preiskovalni or-* gani našli drug zavojček, z morfijem seveda, ki je bil skrit v neuporabljivem štedilniku v stanovanju prelesniko-ve. Tudi Dernjevič je tako končal v zaporu kamor so malo prej vtaknili Giuovo.
Oba so prijavili sodišču in prva razprava je bila pred tednom dni. Tedaj pa je g. Giorgio Riesenfeld stopil pred sodnika in zahteval v imenu pravosodnega urada ZVU vse akte, kajti urad je bil mnenja, da more Dernjeviča soditi. ker je begunec, samo zavezniško vojaško sodišče.
Tožilec se je temu predlogu uprl in tedaj je med njim in odvetnikom Poiluccijem nastal pravcati spor o sobrani-bi italijanstvan. Nastal je tako problem kdo ima pravico soditi Dernjeviča:	redno ali
zavezniško sodišče. Za prvo je Dernjevič brez državljanstva in ga zato mora ono soditi, za zavezniško pa je obtoženec begunec in kot lak mora^ priti pred zavezniško sodišče. Toda sodišče je zadevo hitro rešilo: razpravo je odgodilo in obenem odredilo, da se bosta morala Giua in Dernjevič zagovarjati pred rednim sodiščem, kar se je včeraj tudi zgodilo.
Giua je med zasliševanjem pojasnila, da je Dernjeviča spoznala v Trstu kamor je prišla na izlet, Kasneje jo je Dernjevič obiskal v Milanu in tako sta postala prijatelja. V njenem mestu pa jo je neki Portali stalno nadlegoval s prošnjo, naj mu preskrbi mamila. Ko se je naveličala njegovih prošenj je prišla v Trst, kjer ji je D»ernjevič preskrbel morfij.
Dernjevič pa je izjavil, da se bavi s pošiljanjem zavojev v Jugoslavijo. Pri delu mu je pomagal neki Ante katerega je on poznal tudi z imenom Srbin. Ante pa mu kljub dobremu zaslužku ni izplačal denarja hi ko se ie dolg povečal na 18D.000 lir mu je namesto denarja ponudil mamilo. Kasneje ko se je
dolg še povečal pa mu je Ante ponovno ponudil morfij, tokrat 800 gramov, katerega je sprejel le kot garam cijo za povrnitev dolga Mamilo je skril brež vednosti gospodinje, kamor je zahajal na hrano, v štedilnik in ker je nekega dne nujno rabil denar je »klenil mamilo prodati. kar pa se mu ni posrečilo.
Oba »ta torej v glavnem priznala obtožbe in tožilec je zahteval obsodbo obeh na poldrugo letu zapora ter Giuo na 80.000 Mr, Dernjeviča pa na 90.000 lir globe. Sodišče pa je upoštevalo dejstvo, da so zaplenili Giuovi manj morfija kot Dernjeviču in zato jo je obsodilo na leto dni zapora in na 25.000 lir globe, njenega prijatelja pa na leto dni in 1 mesec zapora ter na 38.000 lir globe. Sodišče, ki ju je obsodilo tudi na plačilo stroškov, je odredilo zaplembo mamil
Po njunem mnenju je šel brat prostovoljno	v smrt iz
ekonomskih razlogov, ker je bil brezposeln. Vsi so stanovali skupaj z materjo, ki je trenutno v bolnišnici na zdravljenju.
IZPRED VOJAŠKEGA SODISCA
Kaplar CP obsojen zaradi pornografskih slik
Bivšega kaplarja civilne policije Vladimira	Sabothyja
je zavezniško vojaško sodišče spoznalo za krivega posesti in razdeljevanja	pornograf-
skega materiala in ga zato obsodilo na 3 mesece zaporne kazni.
V razsodbi je	predsednik
poudaril, da je obtoženi brez dvoma kriv, kajti pornografske stike, ki so krožile iz roke v roko pokvarjenih ljudi od Budimpešte pa do ameriških mest je že zadosten dokaz, da se lahko govori o razdeljevanju.
Odvetnik Kezich je, kakor predvideva postopek zavezniškega vojaškega sodišča, še enkrat spregovoril v obrambo obtoženega, vendarle le za znižanje kazni, nakar je pred sednik prečital obsodbo in odredil takojšnjo aretacijo Sabothyja, katerega so nato spremili v zapor, kjer bo moral celotno kazen presedeti.
Preds. Curry, tož. Smith, obramba odv. Kezich.
Osvobodilna fronta
Sestanek	OF	za	Sesljati -	Vitovlje bo danes	28.	t. m. ob 20.30
v običajnih prostorih.
Sestanek OF za Cerovlje bo
danes 28. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Sestanek	OF	za	Medjo vas	bo
danes 28. t. m. ob 20,30 v običajnih prostorih.
Sestanek	OF	za	Slivno bo	ju-
tri 29. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Vabljeni vsi
Iz le II
Ob 110-letnici rojstva Simona Gregorčiča priredi Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. izlet na Gradišče nad Prvačino, kjer je veliki pesnik preživel jesen svojega življenja. V tem kraju bomo s sode. lovanjem prosvetnih društev z Goriškega izvedli kulturni spored na dvorišču Gregorčičeve hiše.
Vabimo Slovence, da se v čim večjem številu prijavijo za izlet pri SHPZ v Trstu, Ulica Roma 15/11. Vpisovanje za izlet se nadaljuje dnevno od
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE | uiki ital ladja «Valfioritu».	17
Dn* 27. julija se je rodilo v | Pireja prazna ital. ladja »VVil-
Trstu 10 otrok, umrlo je 13 oseh, porok je bilo 8.
POROČILI SO SE: državni u-radoik Luigi Masutto in gospodinja Sonia Lfpre, mehanik 4oc-co Parenzan in gospodinja Filo-mena Coslovtch, mizar Graziel-lo Lucche&i in delavka Ni-colin« Zucca, finančni stražnik (Jmbei-to Samez in gospodinja Paola Rosa, desetar amer. vojske Mario Pizarro in šivilja Rosina Cirolla, električar Dario Artuzato In šivilja Anita Cera-to, trgovski zastopnik Giovannl Mamini ln gospodinja Nives Gi-ribaldi, ribič Paolo Ventura in gospodinja Maria Giovanna la-cobellis.
UMRLI SO:	63-letna Ivana
Krobelj vd. Prosen, 31-letni Emil Milič, 63-1 etni Mario Rosina, 82 letni Michele Di Giuseppe, 39-letna Maria Rlgonat por. Giorgull, 62-letni Trifone Mar-rhl, 85-letna Giovanna Fabiani vd. Marcusa, 23-letni Livijo Raiča, 45 letni Giuseppe Coloni, 50-letnj Luigi Vardubasso, 74-lelna Marija Mužlč vd. Baučer, 60-letna Arina Maria Pischiutta por. Sovran, 77 letni Lodovico Murer.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Iz Benetk s 33 pot-
dreini, iz Norfolka z 9-623 t premoga ital. ladja «Airone», iz Gradeža s 143 potniki Ital. ladja »Grado«, iz Benetk prazna It. ladja »Maria M.» z Reke z 19 potniki jug. ladja aBakara.
ODHODI: proti Benetkam s 36 potniki ital. ladja »Valfiorlta«, proti Grad-ežu s 161 potniki It. ladja »Grado« proti Ravenni z 250 t petroleja ital. ladja «Ma na M.», proti Benetkam z 2000 t raznega blaga Ital. ladja »S. Catooton, proti Benetkam s 500 t raznega blaga in 9 potniki ital ladja «Afričan.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 30,2, naj nižja 22,6, ob 17. uri 28,9. Zrač nt tlak 1006,9 stanoviten, veter severozapadnik 16 km/h, vlaga 55 odstot., nebo 1/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 25,4 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM . Al Cammello, Drevored XX, septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul, Montorsino 9 (Rojan); Vernarl; Trg Valmaura 10; Vrelmettl, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju.
11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4. avgusta 1954.
SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse Informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491.
Izlet na letrrl planinski tabor na Nanos bo 8. avgusta. Vpisovanje na sedežu ŠPDT v Ul. Machiavelli 13, vsak dan med 18. ift 20. uro do 30. t. m.
14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu.
15. avgusta izlet na Gradišče nad Prvačino ob priliki proslave 110-letnice rojstva Simona Gregorčiča. SPDT se pridružuje proslavi tega važnega kulturnega dogodka ter vabi svoje člane da se ga številno udeleže. Vpisovanje na sedežu SHPZ v Ul. Roma, 15.
Izlet v Opatijo. OF Zgonik organizira 8. avgusta izlet v Opatijo za člane in somišljenike OF vseh vasi zgoniške občine. Vpisovanje pri tov. Ivanu Rustji v Gabrovcu ter pri Gruzonovih v Saležu do 29. t. m.
Okrajni odbor OF za dolinski okraj priredi 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje na sedežu v Dolini, po vseh o*alih vaseh na običajnih mestih, v Borštu pa pri tov. Vlasti Družina do vključno 5. avgusta.
Mladina z Opčin priredi 8. avgusta enodnevni mladinski Izlet v Vipavo. Vpisovanje še danes 28. t. m. od 19. do 21. ure.
Motoklub (Skedenj« organizira 8. avgusta izlet v Vipavo in Tolmin. Vpisovanje vsak dan, iz-vzmenši soboto, od 18. do 20. ure na sedežu v Skedenski ulici št. 122 do 29. t. m.
Motoklub (Jadrana Opčine organizira 15. in 16. avgusta izlet Ljubljana . Bled. Vpisovanje do četrtka 5, avgusta.
Darovi in prispevki
Ob peti obletrici smrti pok. Dušana Tomažiča, darujeta mama in sestra Olga 500 lir za Dijaško Matico.
Ljudska prosveta
Mladinska knjižnica Opčine
javlja vsem prijateljem knjižnice, da deluje vsak četrtek od 19. do 21. ure.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Danes zvečer ob 21. uri otvoritev V. operetnega festivala r.a gradu z uprizoritvijo operete «Cin-ci-la». Dirigira Cesare Gal-lino, v glavni vlogi subretka Rosy Barsony. Sodeluje orkester Tržaške filharmonije, zbor gledališča Verdi, balet gledališča Verdi skupno z dunajskim baletnim zborom. Rezija Luciano Ramo.
Pri gledališki blagajni se na daljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo, začenja pa se prodaja vstopnic za jutrišnjo
predstavo.
Hossetti. Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 16.30: «Nj. visokost je rekla ne», E. G,usti, N. Tognazzi.
Nazionale. 16.30:	«Pod	special-
nim nadzorstvom«, L. Scott, J. Greer.
Filodrammatico. 16.30: (Počitnice gospoda Hulota«, J. Tati.
Arcobaleno. 16.00:	»Velik kon-
cert«.
Auditorium. 16.30: «La Malqueri-da», D. Del Rio, P. Armenda-riz.
Astra Rojan. 16.30:	((Ubijalska
tolpa«, E. Robinson, P. Goddard
Cristalio. (Trg Pcrugino*) 16.00: ((Gospodarica usode«, S. Hay vvard, R. Calhoun.
Grattacielo. 16.30: «Vohun Rdečih jopičev«, G. Montgomery, N. Carter.
Alabarda. 16.30: (Dvoboj na Sier-ri madre«, L. Darnell, R. Mit-chum.
Armorua, 15.15: (iKastilski upornik«, A. Nazzari, G. Nieto.
Aurora. 16.00:	dnvazija ZDA«,
G. Moh, P. Castle.
Garibaldi. 16.00:	«OneČaščena»,
M. Vitale A Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
lmpero. 16.00: »Rešila te bom«, G. Pečk, 1. Bergman.
Italia. 16.30: (Stražniki in tatovi«, Toto, Fabrizl.
Viale. 16.00; »Ljudje na luni«, J. Anchor.
Kino ob morju. Zaradi počitnic zaprto.
Massimo. 16.00: «Mali ubežnik«, H Arvdusco.
Moderno. 17.00: «V nedeljo se ne strelja«, Fernandel. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Savona. 16.00: (Virginija ima deset v ljubezni«, V. Mayo, G. Nelson.
S. Marco, Zaradi počitnic zaprto
Vittorio Veneto. 16.30: «Crna nar. risa«, D. Farrar. J Simmons.
Azzurro. 16.00:	((Pripovedka o
pionirjih«, VV. Helliot, V. Ralston.
Belvedere. 16.00: «Optj», D. Po-vvell.
Marconi. 16.30: »Nedeljski Junaki«, R Vallone.
Novo cine. 16.30:	«Lepotice na
motorjih«, J. Barzizza,
Odeon. 16.00: «RX-M na cilj luna«, L. Bridges.
Radio Zaprto zaradi obnove.
Venezia. 16.00: «Hong-Kong», J. Chandler.
POLETNI KINO:
Arkton. 20.30 in 22.00: »Dovolj je prostora za vse«, C. Grant.
Rojan. 20.15 in 22.00: «Družina Passaguai«, A. Fabrizi
Paradiso. 20.15 in 22.00:	«Vam
na uslugo, gospa«, B. Hope.
Ponzlan«. 20.00:	«ObtoZilno pis-
mo«, L. Young.
Arena dei fiori, 20.15: »Pomladna parada«, D Durbin.
Garibaldi. 20.15:	«Onečaščena»,
M. Vitale.
Secolo. 20.30: «Postržek», Nazzari
SREDA, 2*. julija 1954
JU6IOMI.OVAŠ8KA 41 O N A '» »t IS TA
254.6 m ali 1178 KC Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30.
5.50 Jutranja glasba; 6.50 Pregled liska; 7.00 Jutranji koledar, 7.30 Zenski kotiček; 14.15 Beležke o kulturnem življenju; 14.45 Od Triglava do Jadrana; 15.00 Igra kmečki trio; 17.00 30’ popularne operne glasbe v izvedbi jugoslovanskih solistov; 17.30 Spored narodnih pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Za vsakogar nekaj: 19 20 Reportaža o kolesarski dirki »Po Hrvatski in Sloveniji«.
-r K M T II.
306.1 m ali 980 Kc-aek 11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Pestra 0-perna glasba; 13.30 Slovenske narodne poje vokalni tercet »Metuljček«; 14.15 Kulturni obzornik;
Radio jugoslovanske Trsta opozarja svoje Pf slušalce na posebno rep“ tažo o poteku kolesad*' tekme po Hrvatski m A, veniji, ki bo na šport® vsak večer ob 19.20, ra 29. t. m.
14.25 Glasba za brenkala^. Plesna čajanka; 18.00
glasba:	19.00	Zdravniki
19.15 Pestra glasba;
20.05 Slovenski zbori; f.« rada lahkih orkestrov; 21.« ^ cert violinista prof.
cina; 22.00 Književnost Dij nest; 22.15 Koncert iz Ion«™*" studiov; 23.00 Večerni Pi°'
T It S «' L ^
11.00 Za vsakogar nekaj: -Poročilo o kolesarski 01^ Franciji; 17.30 Plesna
21.05 Bizet: «Carmen», ^
4 dej.
N L O V K V 3 •> A
327,1 m, 202.1 m, 212,4 ^
Poročila ob 5.00,
13.00, 15.00, 17.00, 19.30 »V
12.00 Ljubljanski komorny, 12.20 Kmetijski nasveti; ijjja van Beethoven: Egmont, ^ ra, Blaž Arnič:	Gozdov.1	^
simfonična pesnitev; M-r dije za razvedrilo; 14.4»	^
nistka Anita
15.30 Želeli ste - .P°!! c«
16.00 utrinki iz literawreja skli motivi; 16.15 Pr® rfjsi koncert; 17.10 V plespaj Q _g>
18.00 Medni kotiček; sambli, zbori in	(F slovenske narodne;
v svet; 20.00 Jacques O11 opk1 Hoffmanove pripovedke, ^ v 3 dejanjih s prologom logom.
£
0
ADEX 1
7. in 8. avgusta SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED
8. avgusta izlet v
materijo-obhovu
Vpisovanje do
29. julij*
14., 15. in 16. avgust* izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB
AJDOVSCINO-VIP*
14. in 15. avgusta izlet REKO-OPATIJO
v NOVO GORIC0 SOLKAN KOMEN VOJ SC ICO
Vpisovanje do 5. eSt
iti*f\
21. In 22. aveusta ILIRSKO BISTRI j PIVKO KANAL
MOST NA SOCI TOLMIN
22. avgusta ižiej.g TOMAJ - DUTOVL
»UP
Vpisovanje dol-* a ^ pri «Adria-EynresS ' A F. Severo 5-b
1 z L e Tj
TURISTIČNEGA ^
u. v s. t
Ul. F. Filzi 5 -
t. avgusta O54 VIPAVO
AJDOVŠČINO
ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO
Vpisovanje do
30. !u
13., 14. in 15. av»uSta
#
,95J
).,	11. Ul LJ.	^
izlet v CELOVEC oVjli genfurt) na velesejem
Vpisovanje do 14. in 15. avgU_s,*0
iJ*1
izlet v LJUBL
ilC’
na BLED ...ctB1 v ILIRSKO B13 OPATIJO na REKO v KANAL	i!
MOST NA ^ Lucija)
TOLMIN KOBARID BOVEC
.Vg"!
1S>’
, 11 zie'
Vpisovanje do 4.
22. avgusta 1954 KOMEN ^ ,r0
KOSTANJEV IC
TOMAJ
DUTOVLJE
ŠTANJEL
Vpisovanje do 12 3
Pretreseni nazna ko vest, da je trag jjf® nil naš ljubljeni si >
Kal*1
,s»>’
I.ii/ijo
v 24. letu star°,jUft
zahv5' Hkrati se za »3
vsem, ki so nesre	1
včeraj spremili
zadnji poti na P°,cetf I
Barkovljah, daro . p (
zlaS
cev in cvetja, z it J mladini, ki je svoj ^ sP tovariša nosila ter	t
Ijala.	eefi'%
Mati Nina, fi9lO/ in brat FulvU pfe* družine:	VouK, K„c-
Fabijan 1“
Trst, dne 27. ju11)3
PRIMOSSKI ONEVNDC
Za izvajanje sprejetih obveznosti niso dovolj samo pisana jamstva
FRANCOSKA SOCIALISTIČNA STRANKA V VZDUŠJU DVEH KONGRESOV
Navidezna	strnjenost
enotnih pogledov na vsa vprašanja
Ob odhodu Haile Selasija lz Beograda ga je na kolodvoru pozdravila velika množica. Tu ga vidimo kako pozdravlja z okna vlaka tik pred odhodom.
(Nadaljevanje na 4. strani)
t>i Je ;3i uacianalni združit-buri n ■6 mtada italijanska je je ZlJa tako okrepila, da mi,’-ladno 2 zakonom. ka-lačela '.CTleoa razvoja kmalu ru Dr°U*lt* utesnjeno v okvi. Tininih	začrtanih nacio-
čela rneia nakar se je za-Icako hj"rat' uaokrog kam in PojaUi[ lxtl utegnila razširiti. en o j6 je iredentizem kot in p0[it.. *tevilnimi idejnimi le0o	sredstvi za do-
niegoviVli 'nega cilja. Na hiansicih°,n°*1' ie v vseh Hanah p	“brobnih pokraji-
najbo( j	naraščal val
n«lnega /obrzdanega nacio-9® se B ^'hizma, izražajoče-b°lj #	orsti in v naj-
Polcrajin J*1 oblikah prav v slop kjer je bil nase-ni	etnični	element.
V 'klaiu*0 slufajno, ampak (rti, ^	z italijanskimi na-
ie tom /^nejn svoje me-Hul° J	° koder je nekoč se-
Ce*ar*»	abkan staro rimsko
i°či Se	Italijanski razvija-
OlekaJ,n^Ustrijski in bančni J>°t do'ta^	sta iskala prosto
V>nskih nov,fl tržišč in suro-hit' ,ja u'r°u, pri tim pa te-b#t j ,e politično uveljavita tttnija0ni'nantna sila Sredo-•ttn *S.ar je nasprotovalo Sojnenin' uačrtom, je brez-d0u°!je° ■ °^stranila z vsemi ^Orni in nedovoljenimi
mMikd.:: mišk	m
Ko v članku govorimo o novi angleški podmornici, prav gotovo ne mislimo na podmornico, ki jo kaže naša slika. Ta je namreč nekaj povsem drugega od zgoraj opisane, saj je zelo majhna in se pomika celo na nožni pogon. To je miniaturna podmornica bolj športnega značaja. Dolga je komaj 2,6 m, široka 60 cm, tehta pa samo'65 kg.
Nova avtobusna zveza med Reko in Ljubljano
'OLJUa n e. ■ m •	__
1 Kaj nam pove utrip žile v zapestju
ZMOTNA MNENJA O BOZJASTI
Med novejšimi hrvatskimi izdajami je Mate Kudumije avtobiografska povest »Krokar«, ki je bila napisana že 1049. leta. Pripoveduje o dozorevanju revnega kmečkega otroka v naprednega in borbenega intelektualca. Oblikovanje je ponekod stereotipno, v splošnem pa spretno in izrazno bogato.
'nimo 'n spre
, Q"lPak 0°Vorn,
’ *n ,
Pri zagrebški «Zori» je izšel prvenec Dušanke Popovič-
Dorofejev roman »Nočni ptiči«. Kot žena glasbenika je v njem pretresljivo popisala mučno nomadstvo potujočih godbenikov v predvojni Jugo-
slaviji,
rature,
V RK JI E
Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno vreme z delnimi pooblačitvami in z rahlimi spremembami temperature. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 30.2 stopinje; najnižja pa 22.6 stopinje.
TRST, sreda 28. Julija 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.30:
Spored narodnih pesmi. — Trst II.: 21.15: Koncert violinista prof. Karla Sancina. — Trst I.: 21.05: Bizet: «Car-men», opera v 4 dej. — Slovenija: 14.40: Sopranistka Anita Mezetova poje.
..
: V
mBm
DIRKAČI
VČERAJ S TRETJO ETAPO PRISPELI V KOPER
UUBfl VIHALI PRVI V PULI IN KOPRU RUMLNfl MAIICfl BBURIL PHHRE
Danes vodi proga iz Kopra mimo Škofij, Boljunca Ključa, Opčin v Sežano in Novo Gorico ter potem še do Bovca
Simon (Luksemburg); 4. Boel-bouwers (Hol.); 3. Delta Santa.
SPLOSNA OCENA PO III. ETAPI:
1. Petrovič 14.25’31”; 2. Van der Weyden 14.30T”; 3. Bol-zan 14.32’S”; 4. Ghidini 14.33’4”; 9. Delta Santa 14.43’21”;	28.
Brajnik; 29. Bonin; 30. Cimo-roni.
OCENA ZA MOŠTVA:
1. Jugoslavija I.; 2. Holandska; 3. Luksemburg; 6. Prole-tei - Koper.
Tretja etapa mednarodne ko. lesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji na progi Opatija — Pula — Koper (skupno 205 km) je prinesla to, kar smo pričakovali; nadmočno zmago jugoslovanskih kolesarjev nad dobro pripravljenimi inozemci, in s tem utrditev prvega mesta v ekipnem plasmanu in osvojitev rumene majice, ki jo odslej nosi Veselin Petrovič.
V prvi poletapi, ki je vodila kolesarje iz Opatije do Pule, sta Vidali in Petrovič videla, da je «rumena majica* Van der Weyden v težavah in sprožila sta ofenzivo, ki ju je pripeljala na cilj skupno z Luksemburžanom Simonom. V sprintu je z lahkoto zmagal Vidali pred Petrovičem in Simonom.
Tudi ostali kolesarji jugoslovanske reprezentance so se dobro odrezali, saj so vsi, Ročič, I.akovič, Varga in Della Santa dospeli na cilj za prvo trojico. V tej težki etapi je Avstrijec Richard Durlacher moral opustiti vsako upanje na zmago in bil je prisiljen odstopiti po težkem padcu na nezavarovanem zavoju nedaleč od Labina.
»Rumena majica* Van der Weyden, ki je prispel na cilj 6 minut za Petrovičem, se je obupano prijel za glavo in vzkliknil: «Nič več za mene, Petrovič bo letos zmagovalec*.
Popoldne ob 15. uri so se kolesarji napotili iz Pule proti Kopru, kjer je bil postavljen končni cilj tretje etape. V prvih 50 km ni bilo zabeležiti nič posebnega. Pri Vižinadi je Avstrijec Ignatovič uspel pri dobiti v kratkem nad 3 minute prednosti. Za njim so se spustili Vidali, Accordi in Holandec Boelhouwers, nato pa še vsi najboljši. Ignatovič je pobral vse nagradne cilje v Buj-ščini in Koprščini ter osvojil tudi gorsko nagrado v Porta Portone pred Accordijem in Boelhouwersom.
Po Bujah, kjer je preluknjal Koprčan Brajnik, se je začela borba, Della Santa se je oddvojil in pohitel za prvimi. Pri Belem križu je še Ignato-
vič vozil pred istimi vozači. Toda pred Izolo se je vseh pet združilo in strnjeno so prispeli v Koper, kjer jih je pričakovala velika množica. V odločilnem sprintu je Vidali premagal Della Santo za kakih 10 centimetrov, tretji je bil Accordi, četrti Boelhouwers, peti pa Ignatovič.
V tej etapi so se izvrtno izkazali koprski kolesarji Brajnik, Cimoroni in Bonin, ki so se vsi uvrstili med prve, medtem ko je Javornik odstopil zaradi resnejšega padca.
VRSTNI RED NA CILJU I. POLETAPE OPATIJA — PULA (94 km):
1. Vidali (Slovenija) 3.00T2”; 2. Petrovič (Jug. I.) i. č.; 3.
Simon (Luksemburg); 4. Cve-jič, 3. Sleuwuert (Belgija); 9. Varga; 11. Ročič; 13. Della Santa; 37. Brajnik; 41. Bonin; 42. Cimoroni.
VRSTNI RED NA CILJU II. POLETAPE PULA — KOPER (111 km):
1. Vidali (Slov.) 3.19’50”; 2. Della Santa (Jug. I.) 1. č.; 3. Accordi (It.) i. č.; 4. Boelhou-svers (Hol.) i. č.; 5. Ignatovič (Štajerska) i. č.; 10. Petrovič; 12. Ročič; 18. Brajnik; 26. Cimoroni.
SKUPNA OCENA TRETJE ETAPE OPATIJA — KOPER (203 km):
1. Vidali (Slov.) 6.20*7”; 2. Petrovič (Jug. I.) 6.21’2”; 3.
DAVISOV POKAL
Svedska-Francija 5:0!
PARIZ, 27. — Po včerajšnji švedski zmagi v doublu, s katero so Švedi že dosegli 3:0 in postalj prvaki evropske cone, so danes zmagali še v ostalih dveh igrah posamezno in tako dosegli senzacionalno zmago 5:0.
Rezultata:	Bergelin	-	Remy
6:2, 6:3,	6:8,	6:4; Davidson-
Kaillet 6:4, 6:4, 4:6, 6:3.
V nedeljo je bila v Celovcu tekma juniorskih nogometnih reprezentanc Koroške in Slovenije, ki se je končala neodločeno 2:2 (0:2).
PO USPELIH TEKMAH V BEOGRADU
Športni odnosi med balkanskimi državami bodo razširjeni Se z drugimi nastopi
333.333 lir od Totocalcia za Primorski dnevnik
Citateljem je bržkone večinoma znano, da prognoze, ki jih časopisi objavljajo za Toto-calcio, niso v časopisih zgolj zaradi vneme športnih urednikov za take vrste prerokovanje. Dnevniki opravljajo s tem tudi reklamo za Totocal-cio, ta pa stavi vsak teden določeno vsoto na razpolago za tiste liste, ki so s svojimi napovedmi dosegli 13 ali 12 zadetkov. (Mimogrede povedano: napovedi v časopisih s štirimi dvojnimi in dvema trojnima variantama odgovarjajo 144 stolpcem, ali izraženo v denarju: 7200 liram, ki pa jih list seveda ne plača).
Vsak teden si potem listi-zmagovalci I. kategorije (13 zadetkov) in II. kategorije (12 zadetkov) med seboj razdele pripadajočo vsoto. Cim manj jih je, ki so zadeli 12 ali 13, tem večji so seveda deleži. Ce v I. ali tudi v II. kategoriji ni bilo nobenega zmagovalca, se vsota pridruži drugi sledeči nedelji, tako da še naraste. Na koncu prve in druge polovice prvenstva pa se pripadajoča vsota razdeli tudi takim, ki so zadeli manj, če ni trinajstkar-jev ali dvanajstkarjev.
Končno pa je še posebna nagrada: 1 milijon za tisti list, ki se lahko izkaže s tem, da je največkrat zmagal, ne glede na to ali s 13 ali z 12, torej v I. ali v II. kategoriji. Seveda velja tudi za to nagrado, da se razdeli na manjše dele. če je več zmagovalcev.
Tisti, ki so zasledovali naše napovedi v pretekli sezoni, so lahko opazili, da je naš list nekaj krat zadel 12, in enkrat celo 13.
Te dni pa smo prejeli prijazno pisemce, s katerim nas Totocalcio obvešča, da je naš list dosegel pravico na eno tretjino posebne nagrade, to je
333.333 lir, ker Je dosegel pet zmag. To pomeni, da noben drugi list v Italiji ni dosegel več zmag kot »Primorski dnevnika in samo še dva sta mu s številom zmag enaka. (V pismu pa ni povedano, katera sta še ta dva lista).
Mislimo da je prav, če so naši čitatelji tudi o tem ob' veščeni.
Na konferenci predstavnikov atletskih zvez Grčije, Turčije in Jugoslavije, ki je bila v Beogradu, so soglasno sklenili obnoviti medsebojna atletska tekmovanja, imenovana »Balkanske atletske igre*. Predlog o tem je sprožil podpredsednik grške atletske zveze g. Vangelos Miropulos.
Razen tega so sklenili, da bodo letošnje tekmovanje imenovali XIII. balkanske atletske igre. Prihodnje leto bodo igre v Turčiji in ob tej priložnosti bodo proslavili 25-letnico balkanskih atletskih iger.
V svojem govoru je g. Vangelos Mirapulos poudaril, da je grška zveza predlagala to, ker je upoštevala potrebo po mednarodnem športnem sodelovanju, napredku atletike in po krepitvi prijateljstva ter medsebojnega razumevanja med športniki ter narodi Grčije, Turčije in Jugoslavije.
Predsednic turške zveze g. Naili Moran je sprejel ta predlog in izjavil, da bo obnova balkanskih atletskih iger prispevek k sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo
ne samo na športnem področju. temveč tudi na drugih toriščih družbenega življenja.
Tudi jugoslovanski predstavnik na konferenci Vlado Ivkovič se je strinjal z grškim predlogom. Predlagal je, da bo morala konferenca rešiti tri naloge. Prvič, najti način in oblike, da bi ohranili svetle tradicije tekmovanj med reprezentancami Grčije, Turčije in Jugoslavije, dalje najti oblike sodelovanja, ki bodo sprejemljive za vse udeležence in naposled najti takšne oblike tekmovanja, ki bodo odsev prizadevanja mladine treh držav, da bi živela v prijateljskih in zavezniških odnosih.
Zatem so sprejeli statut iger, propozicije za balkanski mnogoboj in kros ter vskladili program mednarodnih prireditev.
V statutu je predvideno, da lahko k balkanskim atletskim igram pristopijo tudi ostale balkanske in sosednje države ob soglasni privolitvi pobudnikov iger, Grčije, Turčije in Jugoslavije.
Balkanski kros bo tretji te-
ETAPA CEZ 1Z0ARD NA T0UR DE FRANCE
Bobet včerajšnji zmagovalec
den marca meseca prihodnjega leta v Beogradu. Vsaka država bo zastopana s petimi tekmovalci.
Balkanski mnogoboj bo med 23. septembrom in 3. oktobrom v Atenah. Vsako držav bodo zastopali po trije atleti.
Prihodnj'e balkanske atletske igre bodo 30. in 31. julija v Carigradu.
Na koncu so načelno sprejeli predlog, da bodo začenši z letošnjim letom organizirali množično mladinsko pokalno tekmovanje v desetih atletskih disciplinah, v katerih bo sodelovalo po dvajset mladih športnikov iz vsake države (v vsaki disciplini). Tekmovanja bodo v vsaki državi posebej. Plasma pa bodo določili na temelju lestvice doseženih rezultatov v vsaki državi.
MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Podpisali sporazum o dobavi vode Gorici
Želimo, da bi se rešila še preostala sporna vprašanja
Kakor poročajo iz Rima, je bil med jugoslovansko in italijansko delegacijo sklenjen sporazum glede dobave pitne vode našemu mestu po vodovodu z Mrzelca.
Sporazum je plod dolgih diskusij med obema državnima predstavništvoma, ki sta se glede dobave vode Goric; raz-govarjala že precej časa. Podpis sporazuma so predvidevali že v začetku tega meseca. S tem v zvezi je župan poročal že na eni izmed prejšnjih sej občinskega sveta in dejal, da pogajanja dobro napredujejo in da pričakujejo rešitev vprašanja.
Glavna ovira je bila, kakor vse kaže, nesporazum glede cene. Čeprav pa so obstajala nasprotja, so jugoslovanske' oblasti vseeno bile toliko uvidevne, da niso ukinile dobave vode, ampak so skušale priti do sporazuma. Za italijansko vlado je sporazum podpisal opolnomočeni mini-, ster dr. Guido Romano za jugoslovansko vlado pa prvi svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu dr. Zvonko Perišič.
Podpis sporazuma o preskrbi Gorice z vodo je najboljši dokaz, da je mogoče sodelovanje med obema mejnima državama. če obstaja na obeh straneh dobra volja po reševanju teh vprašanj. Po tej poti bo mogoče priti do reševanja drugih spornih vprašanj in mi, napredni Slovenci v Italiji, samo želimo, da bi bilo to sodelovanje še večje in da bi se odstranila še vsa sporna vprašanja. To bo najboljši prispevek k odstranjevanju sporov v tem delu sveta in k utrjevanju miru, ki je danes celemu svetu, še najbolj pa tukajšnjemu prebivalstvu, tako-potreben.
Tudi na Izoardu je bil Bobet prvi; končna zmaga mu je zagotovljena, če se mu ne pripeti kaka nesreča
VRSTNI RED NA CILJU XVIII. ETAPE GRENOBLE — BRIANCON (216 km):
1. Bobet 7.26’42"; 2. Kiibler 7.28’31”;	3. Bergaud 7.29*54”;
4. VVagtmans 7.31T8”; 5. Baha-montes 7.31’23”;	6.	Dotto
7.32’02”; 7. Mallejac 7.32*03”;
8. Lauredi i. č.;	9.	Ockers
7.3204”;	10. Nolten 7.32’57”;
11. Teisseire 7.33*13"; 12. Vi-tetta 7.33’15”; 13. Van Genech-ten 7.33’43”;	14.	Brankart
i č.; IS. Van Breenen 7.33*44”;
16. Schaer isti čas; 17. Ruiz 7.33*43”; 18. Mahe’ 7.33*59”; 19.
Close 7.34’08”;	20. Lazarides
A. 7.34*29”; 28. Bauvin 7.37*39”;
29. Clerici 7.37*40”. Zadnji 73.
Dierkens 8.02*14”.
BRIANCON, 27. — Med 73 dirkači, ki so danes zjutraj startali v Grenoblu, ni bilo Geminianija, ki zaradi neke infekcije ni mogel več voziti. Sicer pa, je dejal, Bobet je sedaj že gotov zmagovalec in ne potrebuje več njegove pomoči.
Na današnji etapi so bili trije vrhovi, med njimi veliki Izoard. Na prvem, Cote de Laffrey, je s 53” prednosti pred Le Guillyjem in Bo-betom vozil Bahamontes. Tudi na Bayardu je prvi Bahamontes, potem pa 40 dirkačev skupno napade Izoard.
2e kmalu se oddvoji Bobet in čeprav mu Bahamontes pogumno sledi, potem ko se je rešil klešč skupine, je Bobet vendar 55” prej na vrhu.
Bobet je imel vsekakor tudi nekoliko sreče, saj se mu ni pripetila nikaka nezgoda, medtem ko so nekateri po trikrat in še več preluknjali, 18. Varnajo 15; 9. Bauvin, Clo-in od Izoarda ga nihče več < se 13 itd.
ne dohiti, tako da prispe na cilj sam. Skoraj dve minuti za njim privozi Kuebler, ki je odvzel drugo mesto na lestvici Schaeru.
Govorilo se je o Izoardu kot o preizkusnem kamnu. Toda ni bilo nič vznemirljivega. Bobet je bil prvi na Izoardu in zmagovalec etape. Pri tem ni niti napravil kaj izrednega, ker je videl, da mu ni posebne sile. Žrtve današnje etape so bili Schaer, Mallejac, Bauvin in drugi. Odlikoval pa se je zopet Bahamontes, Bergaud, Kuebler itd.
Tudi jutri bo pot vodila čez hribe.
JULES AUMONT
SKUPNA OCENA PO XVIII. ETAPI :
1. Bobet 107.59*10”; 2. Ktibler zaostanek 12*49”;	3.	Schaer
1746*’; 4. Mallejac 23*15”; 5. Dotto 26*24”; 6. Ockers 28*47”; 7 Bergaud 30*43”; 8. Vitetta 31*39”; 9. Lauredi 32*36”; 10. Bauvin 34*33”; 12. Wagtmans; 13. Lazarides A.; 14. Nolten; 15 Clerici-
SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA:
1. Švica 324.11*42”; 2. Francija 324.25*14”;	3. Belgija
324.40*44”;	4- Holandska
324.42*57”;	5. SE 425.12*31”;
6. Zapad; 7. Španija; 8. SO; 9. NES; 10. Ile de France; 11. Luksemburg-Avstrija.
SKUPNA OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO:
1. Bahamontes 76 točk; 2. Bobet 43, 3. Van Genechten 32; 4. Le Guilly 27; 5. Kiibler 26; 6. Mallejac 23; 7. Ockers 17;
TROBOJ ITALIJA • AVSTRIJA - ŠVICA
Najuspešnejši Italijani
Drugi dan lahkoatletskega troboja med Italijo, Avstrijo in Švico v Turinu je dosegel lep rezultat Švicar Hegg na 400 m. ki je postavil tudi rekord, pa tudi rezultati zmagovalcev v nekaterih drugih disciplinah so, zadovoljivi. Razmeroma zadovoljni so lahko Italijani tudi s skakalcema s palico. Tudi Consolinijevih metov bi bili v marsikateri državi veseli, čeprav zanj 52 m ni nič posebnega.
Delni rezultati drugega dne troboja-
110 m ovire: 1. Bernard (S) I4”9; 2. Muchits (A) 15”1; 4. Kost (S) 15”2; 4. Zimmermann (A) 15”3; 5. Venturini (I) 15**4: 6. Albanese 16”.
100 m: 1. Gnocchi (I) 10*'8. 2 D’Asnasch (I) II”: 3. Wim-mer (A) 11**1.
Daljina: 1. Bravi (I) 7.19 m; 2. Ulivelli (I) 7.01; 3. Muchits (A) 6.99; 4. Eichenberger W. (S) 6.86.
400 m: 1. Hegg (S) 47**6 (nov švicarski rek.); 2. Lombardo (I) 48”; 3. Dani (I) 48”4; 4. Eichenberger O. (S) 48”8.
Kopje: 1. Ziggiotti (I) 65,06 m; 2. Farina (I) 60,99; 3. Sach (A) 58,65.
800 m: 1. Steger (S) 1’52”7; 2. Suppan (A) 1*52”9: 3. Laseh (A)	1’53”1;	4. Buelher (S)
1*54”: 5. Fracassi (I) 1*55*1: 6. Tagliapietra (I) 2’17”6.
5000 m: 1. Page (S) 15*07**8: 2 Rotzer (A) 15*11”; 3. Mor-gentaler (S) 15*18”8; 4. Peppi-celli (I) 15*33**6: 5. Azzani (I) ]5’40”4.
Disk: 1. Consolinl (I) 52.63 m- 2. Tosi (I) 48,42; 3. Haefli-ger (S) 44,76.
4 x 100 m: 1. Italija (Vittori. D’Asnach, Montanari, Gnocchi) 41 ”2; 2. Švica 42**6; 3. Avstrija 42”6.
Palica: 1. Chiesa (I) 4.15 m; 2. Ballotta (I) 4,10; 3. Hofstet-ter (S) 4,10; 4. Balsiger (S)
3,80.
Končni rezultat:	Italija-Av-
strija 124,66 -72,33; Italija-Svi ca 106-91; Avstrija-Svica 84-113.	--------
LINZ, 27. — Moskovski »Di-ntmo« je dosegel svojo prvo zmago na turneji po Avstriji v Linzu proti «Linzner ASK». Pred 22.000 gledalci je zmagal s 5:3 (2:1). Izkupiček današnje tekme je namenjen žrtvam poplave, ki je prizadela Linz pred dvema tednoma.
Zdravniška pomoč neposrednim obdelovalcem
V zvezi z velikimi stroški, katere mora plačati kmečka družina v primeru nezgode ali bolezni enega izmed družinskih članov, je Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje v Gorici že več časa stremela po ustanovitvi posojilnice, ki bi neposrednim obdelovalcem zemlje priskočila na pomoč s posebnimi denarnimi posojili.
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje je po svojih zaupnikih imela seje po furlanskih vaseh; na teh sejah je bil nakazan način, po katerem naj bi posamezni kmetje bili deležni posojila, kadar bi ga
ša 3.000 lir, za vse ostale člane kmečke družine pa 1.500 lir, in velja za 12 mesecev od dneva sprejema v članstvo. Z izplačilom posojila, ki bi ga člani potrebovali, oziroma s poravnavo stroškov za bolnišnico in vso ostalo zdravniško pomoč, pa bi medpokrajin-sRa posojilnica začela šele 6 mesecev po včlanjenju posameznega kmetovalca.
ZADEVA ŠKORJANC
Proti orožniku vložena tožba?
V zvezi s pretepom štever-janskega mladinca Mirka Škorjanca, kateremu naj bi neki števerjanski karabinjer ižbil tri zobe,-smo izvedeli, da je bila proti povzročitelju škode vložena tožba. Tako bo najbrž prišlo do procesa, na katerem se bi izkazalo, zakaj je prišlo do tako grdega napada, ki ga moramo najostreje obsoditi.
SPOROČILO ZAKLADNEGA MINISTRSTVjj
Navodila za izplačevanje škode povzročene po jug. partizanih
Podtajništvo zakladnega ministrstva, ki se je ukvarjalo s povračilom vojne škode, je vedno odklanjalo prošnje za povračilo škode, ki so jo italijanskim državljanom napravile jugoslovanske partizanske edinice, ki so delovale kot sestavni del IX. korpusa in ki so italijanskim državljanom, bivajočim na področju Julijske krajine, povzročile škodo pred 31. aprilom leta 1945. Povračilo te škode bi spadalo pod zakon številka 517 od 19. aprila 1948. ki govori o partizanskih rekvizicijah. Podtajništvo zakladnega ministrstva pa je že večkrat izjavilo, da zakon št. 517 ne predvideva povračilo škode, ki so jo povzročili partizani, pripadniki drugih držav.
Z objavo zakona štev. 968 od 27. decembra 1953 pa imajo osebe, katere so oškodovale partizanske edinice, pravico do povračila škode, kajti člen 3, 5. odstavek, pravi, da so izenačili z oboroženimi silami prostovoljne, regularne ali neregularne, državne, zavezniške ali sovražne edinice, ki
so sodelovale v vojaških operacijah. Zaradi tega je potrebno, da da zgoraj navedeno ministrstvo navodila finančnim intendencam v Furlaniji in preostalem delu Julijske krajine, da še enkrat proučijo že zavrnjene prošnje na podlagi novega zakona o vojni škodi.
V zvezi z zgoraj navedenim pisanjem, ki je bilo predlože-
Drugo naplačilo državnim uradnikom
V polovici avgusta meseca, pred prazniki 151 in 16. bo državna zakladnica na osnovi zaključkov ministrskega sveta izplačala vsem državnim uradnikom v službi in v pokoju drugo naplačilo, kot del bodočih poviškov, ki jih bodo ti deležni z zakonom «delego». Vsi uradniki v državni službi bodo prejeli e-nako vsoto kot je bila dana že za velikonočne praznike in ki znaša polovico 13. plače. V zvezi s tem bo država izplačala 20 milijard lir.
Za izvajanje sprejetih obveznosti niso dovolj samo pisana jamstva
(Nadaljevanje s 3. strani)
zaradi bolezni potrebovali. Posojilnica, ki bi poravnala stro- vic in zahtev, da so prisiljeni
svoboda je nedotakljiva*. In tako naprej, v skladu z demokratičnimi načeli, stremljenji in cilji, ki bi jih Italija v skladu s svojimi notranjimi potrebami in sprejetimi mednarodnimi obveznostmi imela ne samo deklarativno in platonično, ampak v prvi vrsti tudi praktično uveljaviti. Toda praksa je pokazala drugače. Praksa je pokazala, da se Italija, naj si bo zmagovita ali poražena, v nobenem primeru noče odpovedati določenim svojim ci. Ijem, ki so še vedno oni stari in nevarni cilji, ki so jo privedli v septembrsko katastrofo iz leta 1943.
Slovenski živelj v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini in na Goriškem je že osmo leto izpostavljen takšnim oblikam vsestranske diskriminacije in nasilja, da se omenjena načer la iz italijanske republikanske ustave morajo zdeti kot navadno cinično posmehovanje vsemu, za kar je človeštvo posebno v zadnji vojni prelilo potoke krvi. Ne samo da se z njimi ravna kot 'z manjvrednimi državljani na vseh področjih javnega in političnega življenja, da so povsem nezaščiteni glede svojih gospodarskih in kulturnih pra-
ške obolelih poglavarjev kmečkih družin in njihovih članov, naj bi se ustanovila v primeru, če bi se vanjo vpisalo vsaj 50 odst. prebivalcev kmečkih vasi naše pokrajine, oziroma vsaj 2.000 članov. Zavarovalni-
žioeti v neprimerno slabših pogojih glede na življenjsko raven kot kjerkoli v teh pokrajinah Italije, da morajo slovenski otroci v šolah celo plačevati globo za vsako izgovorjeno slovensko besedo
na za vsakega gospodarja zna- itd., ampak morajo hkrati tu-
Dr. KUUOM* NOL£
1/lla'iiea	^le
m .MašaBoclomotif
v.
To svojo pot je opisala pozneje v svojem listu »Jadranki« 1. 1922 pod naslovom «Iz-prehod po Skandinaviji«, kjer ponosno poudarja, da je «prva Slovenka, ki je stopila na severni rt« (str. 76).
4. Za «Listek« je v obeh letnikih prispevala nekaj prav zanimivih vesti, a ostale so vse anonimne, da se sedaj ne spominjam več, kaj je napisala Marica.
V četrtem letniku (1911) je na strani 99 članek »O narodnosti in tujem duhu« take vsebine;
Jezik ni vedno izraz narodnosti. Obrača se proti onim ljudem, ki se rajši pogovarjajo v tujem jeziku in zanemarjajo svoj lastni jezik. Tako se dogaja, da se laže izražajo v tujem jeziku kakor v materinem. pri ljudskem štetju bodo namesto materinega jezika navedli »Občevalni jezik«, ki nam je v Avstriji, zlasti v Trstu odžrl to-
liko tisoč Slovencev. (4) Gojenje narodnega jezika je potrebno, izogibati se je treba tujemu vplivu v jeziku. Skrbeti je zato, da se skušamo izraziti z domačimi besedami in da ne uvajamo italianiz-mov in nemčizmov. Ne smemo se ravnati po onih, ki trde, da je slovniško pravilna govorica pretiravanje. 2e mladi se moramo učiti lepega jezika in skušajmo dati prožnost materinemu jeziku.
Članek ji je narekovala vsakdanja praksa v Trstu, kjer je marsikak Slovenec pozabil svoj materin jezik in postal Italijan ali pa si popačil materin jezik.
(4) V Avstriji so pri ljudskem štetju vpisovali prebivalce po tobčevalnem jeziku» in ne po materinem. Tako so n. pr, v Trstu, kjer se je največ sobčevalo* v italijanskem jeziku, izginili Slovenci ki niso bili poučeni, kako naj vpišejo v popisovalno polo.
(Nadaljevanje sledi)
di prenašati najbolj nebrzdano in protizakonito fizično nasilje tako od strani pripadnikov znanih fašističnih iredentističnih političnih skupin, kot od strani organov raznih državnih ustanov, posebno karabinjerjev.
Prišlo je tako daleč, da so si tako imenovane trikolo-ristične teroristične skupine lahko dovolile pravcate pogrome proti tamkajšnjim bolj zavednim Slovencem in bivšim partizanom, kar je takisto proti določilom ustave, ker le-ta določa, da se proti osebam, ki so se borile v sestavi protifašističnih vojaških formacij v času druge svetovne vojne, ne bodo vršile represalije. Z eno besedo, v «demokratični« republikanski Italiji se je danes ustvarilo stanje, za katerega bi celo pokojni diktator moral priznati, da predstavlja verno nadaljevanje fašističnih načel in stremljenj.
Dokaj naivna bi se potemtakem morala zdeti zahteva, naj bi se Italija vendarle držala svojih obljub, in sicer ne samo, ker jo na to vežejo z mirovno pogodbo sprejete obveznosti, kakor tudi določila, ki so bila s tem v zvezi vnešena v njeno ustavo, ampak tudi zaradi tega, ker da je Italija konec konca sprejela in podpisala tudi tako imenovano deklaracijo o človečanskih pravicah, dokument, katerega visoka politična, etična in moralna vrednost je v mednarodnih odnosih neizpodbitna, Tudi v tej deklaraciji stoji v njenem 3. členu zapisano:	sVsakdo se
lahko sklicuje na vse pravice in svoboščine, proglašene s to deklaracijo, brez vsakršne razlike, posebno glede r.a pleme, barvo, spol, jezik, veroizpoved, politično in kakršnokoli drugo mišljenje, narodno in socialno poreklo, imetje, rojstvo ali kakršenkoli drugačen položaj». To pa se nanaša na prvi in osnovni člen deklaracije, kjer je re čeno: «Vsa človeška bitja so po rojstvu svobodna in enaka v svojem dostojanstvu in pravicah. Ker so obdarjena z razumom in vestjo, so se dolžna med seboj obnašati v bratskem duhu*.
Italija je torej tudi ta dokument podpisala in se, ka kor vedno, še v istem hipu nanj svečano požvižgala. Niti najmanj se ne čuti vezana z ničimer, kar je, kakor smo že rekli, na poti njenim tmpe rialističnim sanjam, ki se jim še vedno ni odpovedala. Toda, če more ona vedno in povsod tako ravnati, ne da bi ji pri tem kdo kaj mogel, je krivda v prvi vrsti tudi onih, ki so jt tako po prvi, kot po drugi svetovni vojni dajali potuho, jo nagrajevali za dvomljive usluge na tuj račun.
Pretekle in današnje praktične izkušnje nas torej uče, da italijanskim obljubam, njihovim podpisom in svečanim zagotovilom ni verjeti. To je kakor bi hotel človek z roko zgrabiti dim, z eno besedo, iluzorno bi bilo graditi določene odnose med Jugoslavijo
in Italijo, ne da bi se prej natančno določila sredstva, ki bi se z njihovo pomočjo moglo preprečiti, da bi ne mogli znova požreti svoje besede, posebno kar zadeva njihovo politiko do slovanskih etničnih skupnosti, ki so njihovemu šovinizmu kakor trn v očesu. Takšne garancije so neobhodno potrebne, če se hočemo ogniti novim konfliktomi, ki bi prej ali slej ne samo ogrozili razvoj normalnih odnosov med obema državama, ampak ga dokončno preprečite
Literarni večer v Ljudski čitalnici
Danes zvečer ob 20. uri bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1, posebno zanimiv literarni večer posvečen znanemu goriikemu humoristu, ki v teh dneh proslavlja visoko obletnico svojega življenja. Dragemu rojaku so goriški literati pripravili prijeten program, med katerim bo prikazano tudi njegovo življenje in delo. ’
Posebno vabilo gre goriški mladini, ki bo spoznala kako težavno, vendar p.i lepo in dragoceno delo, ki ga je v svojem življenju opravil za nas vse današnji slavljenec. Torej odziv naj bo čim večji in naj bo znak tistih, ki ljubijo slovensko leposlovno besedo.
no zakladnemu ministrstva podtajništvu za vojno škoM je ministrstvo sporočilo, d* za škodo, ki je bila povzroc na italijanskim državljasoj po drugih vojaških formacij Julijske krajine (ne )uSos _ vanskih) in ki je bila povz® čena do 30. aprila 1945. cira zakon štev. 10 od 9. > nuarja 1952. Ce ni porabiti tega zakona pomanjkanja podlage, kat zakon predvideva, se uPor8j zakon štev. 968 od 27. dece bra 1953. ki predvideva izP* čilo vojne odškodnine. Min^s. stvo je s tem v zvezi tudi de)8 °j da je finančnim intendencam že dalo vsa potrebna P°^8 nila.
14. in 15. avgust
izlet po Primorski
Zveza slovenskih prosv
■etnil*
H
društev v Gorici sporoča,^
Kobarid
organizira 14. m 15. avgus*,* "Col
Vrsno (rojstni kraj Si®«1.
dvodnevni izlet v
Gregorčiča), Trento, k ti ■
vira
kjef
Soče, v Tolmin, Idrijo, bo prenočevanje, Postojno ^ Gradišče pri Prvačini, ki.er.,|) SHPZ iz Trsta proslavili l • obletnico Gregorčičevega _	.
stva. Vsakdo, ki bi se ze udeležiti tega nadvse zan> ^ vega izleta, naj se prijav* ^ sedežu ZSPD v Ul. Ascoli s 1. S seboj naj prinese list jn sliko. Vpisovanje Je preklicno do vključno 6. *v sta.
Izlet v Jeronišče
SPD organizira 1.
avSu:
ist'
skupni izlet v Jeronišče Matajurjem v Beneški ' niji. Zaradi izredno n#« kraja priporočamo vsem biteljem planin, da se lZ .j udeležijo. Kdor se bo e. pri moči, bo lahko šel na tajur, od koder je J*P. r'„; gled. Vpisovanje pri voznina za člane 400, za člane 500 lir.
Zene organiz^3^ izlet v Bazovic0
cti1'
Zveza slovenskih žena ^ žira v nedeljo 1. avgus ^ let z avtobusom v Bai°_
fl>*
Med potjo se bodo
ustavil;; di v kakšni vasi zgornJe ške okolice. Prijave 6Pre)4Sco* j o na sedežu ZSPD v Ul- 35, li 1 do vključno Pet^ lit'
julija zvečer. Voznina
KINO
CORSO. 17: «D rama
M'
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4 - tel. 25-76.
p* C*
bahu«, Graft in G. nale.
VERDI. 17: «Krasna z'v8 ^ CENTRALE. 17: »Potepu^ 5, vega mesta«, barvni '* Y°ung.	j	i1'
VITTORIA. 17: «Je P°ln"~ Schweitzer», P. Dresn y MODERNO. 17: «Pig®e) tok«, J. Weissmiiller- ^
Tut wnu
predvaja danes 28. z začetkom ob 18. uri
*
i
Igralci: I. SANSON - S. BARCLAV
-STANISLAV HENKO - UHEUNISTVO:	UUCA	MONTECCHI	M	« III. nad. - Telefon številka »J-BOB m	-	ruju.,
»rial- UPRAVA uuCA 3V. FRANČIŠKA *t. 20 - Telefonska »tevtlka 37-338 - OGLASI: od E do 13.30 l,, od 15-18	- Tel
T7 Ti« — r-i« (mbsiiv za vaak mio višine v ilrtiii 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, oamrtwce »0 lir -• FLRJ » vsak nnm	J
3”"aa“ ^“Va^ovt^ dim-Tisk. Tiskarski »vod ZTT - Pod min Goric UL K Prilie. Ml. T.l. 3M2 - Rokopis, se n- vrrtajo.
« lil. nad. — Telefon ttevtlka »3-808 lil »4-638	—	Poitnl	i	NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	350,	četrtletna	800	polletna	1700,	celoletna	3200	lir.	Fed.	IJud.	repub.	Jugoslavija:	Izvod	tO,	mesečno
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozera. tiska. Drž. založb* nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z°
.