VESTMK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov cetoietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. *-ETN)K XXXVii CELOVEC, PETEK, 4. JUNiJ 1982 ŠTEV. 22 (2073) Neuvrščene države se pripravtjajo na jesenski vrh PREDSEDNtK ZSO FELiKS WiESER: Boj za narodne pravice je del borbe za demokratizacijo V razgovoru z našim iistom je novo izvoijeni predsednik ZSO, dip). inž. Feiiks Wieser, zavzet staiišče do števiinih vprašanj znotraj organizacije in siovenske manjšine, prav tako pa do trenutne notra-njepoiitične situacije. Poudari) je, da je treba boj za narodnostne pravice nujno vktju-čiti v širši boj za demokratizacijo v Avstriji. Le po tej poti bomo uspešni. „Kadar smo se boriii, so nas vedno podpirati demokrati", Podpredsdnika tudvih Ogris (levo) in Franci Kukoviča (desno) in predsednik ZSO dip). ini. Fe!ihs Wieser na prvi seji upravnega in nadzornega odbora po občnem zboru ZSO. je dejat Wieser. Trditve, da demokratov ni, je odiočno zavrnit. V zvezi z naiogami ZSO je izpostavi), da ni naioga ZSO organizirati voiiini boj za eno aii drugo stranko, temveč voditi borbo za nacionaino in sociaino enakopravnost siovenskega ijudstva na Koroškem. Giede razgovorov z viado je dejai, da si Siovenci žeiimo nadatjevanje razgovorov na enakopravni bazi, odiočno pa je zavrni) trditve, da so za odpoved razgovorov krivi koroški Siovenci sami. (Razgovor objavijamo na 2. strani.) Tudi danes je potrebno gojiti tradicije protifašističnega boja IADMJA VEST: Protislovenski MAZAČ) ODKRtTt Ponočni ..avtorji", ki :o za obietnico "'lavne pogodbe pomazati podopje 'oven:ke gimnazije v Ceiovtu ! proti-'!oven:kimi ge:ti in ..napovedati vojno" 'P'otkim Stovencem, so odkriti: potici" je sporočita, da je kot storiice izcedita ttiri totarje tehnične srednje žo-e v Borovtjah oz. v Ceiovcu, ki so se *?enda hoteti .maščevati" stovenskim *'jakom za njihovo akcijo na cetovškem 'oiodvoru (kjer so v siovenščini zahte-Vati vozovnice — op. ured). Hujskaški izpad proti stovenski gim-"Piiji in sptoh proti koroškim Stoven-eem skušajo sedaj prikazovati kot nedolžno pobatinstvo, vendar s tem samo "ohaiujejo, da dejanski storitci niso 'esnični krivci. Odgovornost nosijo ti-ki so mirno opozorito stovenskih di-iukov na neizpotnjeni čten 7 btatiti kot kriminaino dejanje in ga pretunkcioni-'uti v protidriavno rovarjenje. Še posebej pa so krivi tisti, ki so četo pri jduzaški akciji namigovati na Stovence kot storiice in s tem neodgovorno šču-*"!i na narodnostno mržnjo. V kubanski prestolnici Havani so se ta teden zbrali predstavniki neuvrščenih držav, da se posvetujejo o pripravah na sedmo konferenco neuvrščenih, ki naj bi se začela v začetku septembra v Bagdadu. Dejstvo, da je od 88 delegacij dobra polovica na ministrski ravni, dovolj zgovorno priča, kakšen pomen priprisujejo srečanju v Havani, ki neposredno pripravlja sedmi vrh šefov držav in vlad neuvrščenih držav. Mimo tega pa je pomen, ki ga pripisujejo že pripravljalnemu se- stanku, tudi dokaz za zaskrbljenost ne le med neuvrščenimi državami, ampak po vsem svetu zaradi sedanjega zelo neugodnega razvoja mednarodnih odnosov. Tekmovanje velikih sil, oboroževalna dirka, nova velika hladna vojna, ki se razvija, in razplamtevanje novih kriznih žarišč — vse to kaže, kako potrebno je, da se v tej fazi razvoja mednarodnih odnosov sliši' glas neuvrščenih držav, je poudaril novi jugoslovanski zunanji minister Lazar Mojsov. Napovedal je, da bodo v Havani napravili vse, da dokažejo, kako lahko neuvrščene države tudi tokrat pomagajo vzpostaviti večje zaupanje ter ohraniti mir fun varnost za vse države na svetu, kakor so to storile že v vseh dosedanjih kritičnih situacijah v razvoju mednarodnih odnosov. Sedanji neugodni razvoj mednarodnih odnosov je postavil pred težke preizkušnje tudi neuvrščene države same. Tukaj je na primer zaplet okoli Falklandskih otokov, kjer Argentina gotovo pričakuje razumevanje in podporo neuvrščenih. Prav tako pereče vprašanje pa je tudi iransko-iraški spopad, ki neposredno zadene tudi gibanje neuvrščenih, saj je na primer Iran že uradno zahteval, da naj jesenska konferenca na vrhu ne bi bila - kakor je to bilo določeno že na prejšnjem srečanju v Havani — v Bagdadu, marveč bi jo preložili v kako drugo včlanjeno državo. Tem in še mnogim drugim perečim problemom bo moralo gibanje neuvrščenih držav posvetiti vso pozornost v okviru priprav na jesensko konferenco. Kajti sedanji pripravljalni sestanek in predvsem konferenca na vrhu naj bi pomenila korak naprej v ponovnem oživljanju in mobilnosti gibanja neuvrščenih držav, da bi v sedanjem kritičnem trenutku mednarodnih odnosov lahko odigrale že doslej večkrat potrjeno vlogo najbolj aktivnih borcev za mir. Prejšnji teden je bila. v Ljubljani skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki so se je udeležili številni delegati borčevskih organizacij, medtem ko so bili med gosti tudi predstavniki bivšib partizanov iz Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Za predsednika slovenske borčevske organizacije je bil ponovno izvoljen Janez Vipotnik, ki je skupščini podal tudi obširno poročilo o delu v minulih štirih letih. Skupščino je pozdravil tudi predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, ki je spomnil na skupni boj slovenskih in koroških partizanov proti nacifašizmu. Poudaril je potrebo gojitve tradicij protifašističnega boja tudi danes ko se moramo marsikje spoprijeti s pojavi neofašizma. Dejal je, da je Zveza koroških partizanov vključena v Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in se v njenem okviru bori za uresničitev pravic, ki so koroškim Slovencem zagotovljene v členu 7 avstrijske državne pogodbe — v tistem mednarodnem dokumentu, ki je sad borbe proti fašizmu, v kateri so tudi koroški partizani doprinesli bistven delež. V svojem poročilu je predsednik Vipotnik orisal veliki prispevek bivših borcev pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebej pa je spregovoril tudi o sodelovanju, ki ga slovenska borčevska organizacija razvija s sorodnimi organizacijami v sosednih deželah. Pri tem je posebej naglasil tudi tradicionalne stike z Zvezo koroških partizanov v Celovcu in z drugimi odporniškimi ter demokratičnimi organizacijami v zamejstvu, „saj so ti stiki in sodelovanje rezultat skupnega boja proti nacifašizmu v drugi svetovni vojni". Podrobno je spregovoril o oblikah tega sodelovanja tako z Zvezo koroških partizanov in z Zvezo slovenskih izseljencev, kakor tudi s koroškimi odporniškimi organizacijami; omenil je stike s pripadniki nekdanjih avstrijskih bataljonov, ki so nastali in se borili v sklopu jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske; poročal je o tradicionalnih srečanjih borčevskih organizacij treh sosednih dežel Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. V tej zvezi je poudaril, da se bodo tudi v bodoče posebej truditi za širjenje stikov z miroljubnimi in demokratičnimi organizacijami v Italiji, Avstriji, še posebej na avstrijskem Koroškem, ter na Madžarskem. „Z ustvarjanjem še tesnejših borčevskih stikov se bomo zavzemali za vsestransko razvijanje odnosov s sosednjimi deželami, za uveljavljanje politike odprtih meja in obmejnega sodelovanja, za popolnejše uveljavljanje pravic naše narodne skupnosti v zamejstvu ter italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji," je naglasit predsednik Vipotnik. Delegati, ki so sodelovali na skupščini Zveze združenj borcev NOV Slovenije, so zastopali več kot 114.000 nekdanjih borcev in vojnih invalidov, med katerimi je 45 narodnih herojev, 1292 nosilcev Partizanske spomenice 1941 in 32 španskih borcev. Na svojem zboru so poudarili, da so samoupravljanje ter bratstvo in enotnost edina podlaga za razvoj jugoslovanske skupnosti. V tem smislu hočejo bivši borci tudi danes in v bodoče prispevati svoj delež pri razvoju domovine in še posebej pri ohranjanju in razvijanju pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Zamenjava v predstavništvu Gospodarske zbornice SFRJ v Celovcu Prejšnji četrtek je novi vodja predstavništva Gospodarske zbornice SFRJ " Celovcu Slavko Beznik obiskal sedež Zveze slovenskih organizacij na koroškem, kjer sta ga sprejela predsednik dipl. inz. Feliks Wieser in tajnik Janez Wutte-Luc. ...... .... , V prijateljskem pogovoru sta gostu obrazložila položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in ga seznanila predvsem z gospodarskimi vprašanji koroških Slovencev. Pri tem sta izrazila prepričanje, da bo tovariš Beznik v okviru svojih možnosti napravil vse za primerno upoštevanje teženj koroških Slovencev pri razvijanju gospodarskega sodelovanja med sosednjima državama. Slavka Beznika je na obisku pri ZSO spremljal dosedanji vodja predstavništva Gospodarske zbornice SFRJ v Celovcu Veno Doljak, ki se je ob 'ej priložnosti poslovil od naše osrednje organizacije, ker odhaja na novo delovno področje, kjer pa bo še naprej povezan tudi z našimi vprašanji. Imenovan je bil namreč za predsednika odbora za obmejno sodelovanje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko pri Gospodarski zbornici Slovenije; poleg tega "'jo? Matijo tn MaazarsKo prt i--^ ^ Pa bo opravljal tudi posle podpredsednika občinske skupščine v domači oblini Škofja Loka. Životvoma kulturna sita in ne odrezan manjšinski rezervat Vlogo in pomen kulture pri osve-^anju (n razvoju slovenskega naro-a, zlasti v zamejstvu, kjer kulturna Iruštva opravljajo nezamenljivo vlo-'o oblikovalca zavesti o narodni pripadnosti, so poudarili na občnem zbo-a Zveze slovenskih kulturnih dru-'tev, ki je minulo nedeljo zasedal v kulturnem domu v Gorici. Občnega zbora osrednje kulturno-Jrosvetne organizacije Slovencev v ;taliji, kii združuje 51 krajevnih dru-'tev in skupin v vseh treh pokrajinah, se je med številnimi gosti ude-ežila tudi delegacija Slovenske prometne zveze v Celovcu. Predsednik ^alentin Polanšek je opozoril na podobnost razmer v kakršnih živijo P delujejo slovenski kulturni ustvarjalci na Koroškem in v Italiji, podaril pa je tudi željo po nadaljnjem utrjevanju medsebojnih stikov razvijanju vsestranskega sodelovanja. „V naši deželi hočemo biti živo-Ivorna kulturna sila in ne le odrezan manjšinski rezervat," je v svo-poročilu naglasil predsednik Zve-^ slovenskih kulturnih društev Milko Rener. V tem smislu si prizadevajo, da bi bili aktiven in odgovori dejavnik tudi pri posredovanju Svojih kulturnih dobrin večinskemu narodu. „Pri tem bi radi vzpostavili stike, ki naj ne bi ostajali samo na ravni formalnega potrjevanja prijateljstva in podobno, pač pa bi radi, da bi naši sosedje res od tega kaj imeli," je menil predsednik Rener. Hkrati pa je ugotovil, da imajo pri tem poslanstvu precejšnje težave — zlasti zaradi tega, ker pripadniki večinskega naroda ne razumejo jezika Slovenskih sodeželanov in zato tudi ne morejo v zadovoljivi meri sprejemati njihovega kulturnega ustvarjanja. In je v tej zvezi navedel ugotovitev predsednika Unije Italijanov Istre in Reke prof. Fusillija, ki je dejal, da bo o popolni zaščiti manjšine mogoče govoriti šele tedaj, ko bo na njenem ozemlju vladala resnična dvojezičnost, ko „bodo občani dveh narodnosti govorili med seboj v materinem jeziku brez interpretov" (torej ugotovitev, ki v polni meri velja tudi za razmere pri nas na Koroškem — op. ured ). V ostalem pa so tudi na občnem zboru osrednje kulturne organizacije poudarili, da je sedanji trenutek za slovensko narodnostno skupnost v Italiji izredno pomemben in morda sploh odločilen, ko gre za končno sprejetje zakona o globalni zaščiti in s tem za uresničitev narodne enakopravnosti. Spominska srečanja protifašističnih borcev in žrtev fašizma # V soboto 12. junija bo na prostoru nekdanje podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen na jugosiovanski strani Ljubeija tradicionaino srečanje bivših potitičnih zapornikov, internirancev in izgnancev ter borcev proti fašizmu. Letošnje ju-bitejno 10. srečanje se bo začeto ob 10. uri (po našem času ob 11. uri) ter bo združeno s kuiturnim sporedom. # V nedeijo 13. junija pa bo na Jamarskem domu pri Dom-žatah (med Kamnikom in Ljubtjano) srečanje bivših koroških partizanov tako iz Stovenije kot tudi iz avstrijske Koroške. Tudi ta prireditev, ki se bo pričeia ob 11. uri (po našem času ob 12. uri), bo povezana s kratkim kutturnim programom. Na obe prireditvi so vabtjeni tudi udeteženci iz naših krajev, ziasti bivši partizani in aktivisti ter nekdanji izseijenci in druge žrtve nacističnega nasiija. Srečanja na Ljubeiju se bodo udetežiti predvsem tovariši iz Roža in drugih krajev zgornjega deta južne Koroške, medtem ko bodo prireditev v Domžatah obiskaii predvsem udeieženci iz Podjune in drugih krajev spodnjega deia južne Koroške, tz Žeiezne Kapte bo ob 8. uri izpred hoteia Obir skupni odhod v Domžate. PREDSEDNtK ZSO DIPL. )NŽ. FELIKS W!ESER V RAZGOVORU S SLOVENSKtM VESTNiKOM: „Videti moramo ce!ovitost borbe za narodnostne pravice!" Po občnem zboru Zveze slovenskih organizacij in po prvi seji novo izvoijenega vodstva ZSO smo se pogovarjati z novim predsednikom dipl. inž. Feiiks Wieserjem o naiogah Zveze siovenskih organizacij v nasiednjem deiovnem obdobju in o njegovih pogiedih na trenutno stanje v avstrijski manjšinski poiitiki. S/cuenj^Z vejfnZ^.* Na 7nZn%/e?n oMnen? z/wM Z^O na 7/ac/:ŠaZ? $7 M Zzvo/jen za norega prec/jec/n.'^a naše organZzacZje. Prefe^/Z četrtek je Zn/a prva jeja npravnega Zn nac/zornega oc/^ora, Z:jer jo je c/o/oeZ/; pr v; Z:o-ra^Z za novo c/e/ovno c/oZ*o. NaMne načrte Zn ^a^šna težZšča Zn:aš Z:ot prec/jcc/nZ^, oz. ^a^šna težcšea :'ma Z^O v prZZ?oc/njZ c/e/ovnZ c/o/^Zf Feliks VVieser: V novem mandatnem obdobju bo važno, da si ZSO s pomočjo izvoljenih odborov pripravi učinkovit akcijski program, da se prilagodi stari politični program potrebam današnjega časa in da si izgradimo na celotnem dvojezičnem ozemlju takšno zaledje, ki bo omogočalo vsakočasno mobilizacijo terena, mobilizacijo v smislu samopomoči, ki naj bo bistven element dela v naslednjem obdobju. Mislim, da nam to narekuje tudi notranjepolitična situacija v Avstriji. Samopomoč nam bo potrebna tudi v primerih, ko nam vidni avstrijski politiki zatoputnejo vrata pred nosom, kot se je to sedaj zgodilo pri odpovedi razgovorov. V povojnih letih smo napravili žalostno izkušnjo, da s prosjačenjem nismo veliko dosegli, to se pravi, da želi vlada slišati bolj jasno stališče naših ljudi. In mi vemo, da nam to naši ljudje na podeželju na sestankih zelo jasno povedo in to naj povejo tudi pristojnim zveznim in deželnim ustanovam. ZA AKCtJSKO UČtNKOVtTOST Kar se tiče naše politike znotraj narodne skupnosti, bo najvažnejše, da nam uspe graditi zdravo akcijsko enotnost z Narodnim svetom koroških Slovencev, ki temelji na zdravih in poštenih odnosih. Premato pa je biti akcijsko enoten, moramo biti tudi akcijsko učinkoviti. Sodeiovanje v vseh zadevah čiena 7 naj bi čim boij funkcioni-raio, to je v interesu vseh narodno zavednih koroških Siovencev. Ker pa del koroških Slovencev želi sodelovati z obema osrednjima organizacijama, moramo paziti, da ljudi ne odbijamo apriori zaradi kateri-koli predznakov. ZSO bo torej odprta vsem, ki bodo želeli sodelovati in ki bodo sprejemali našo frontovsko orientacijo. da demokratov ni! Pri odnosih do deželne vlade ter do matičnega naroda in njegove države pa moramo izhajati iz tega, da živimo v specifičnih pogojih, ki nam narekujejo, da sprejemamo sklepe, zaključke o našem delu sami in neodvisno, potem šele moremo koordinirati naše stališče z drugimi. 5V..* Naj pomenijo tZ načrti za c/e-/ovanje znotraj organizacije? Pred:ednik ZSO Felik: Wie$er: mobilizirajmo v smislu samopomoči. ZSO se tudi ne sme zapirati pred cstaSmi političnimi strukturami v deželi in državi. Odnos do teh struktur pa bo temeljil na pripravljenosti teh partnerjev sodelovati na osnovi upoštevanja narodnih in socialnih pravic slovenske narodne skupnosti. Upoštevanje teh naših pravic je bistven kriterij za sodelovanje. Tukaj bomo morati bolj kot doslej znati poiskati platformo za konkretne akcije z demokratično mislečimi ljudmi. Saj so izkušnje pokazale, da je načelno sklicevanje premalo. Demokrati so se najbolj močno odzvali, ko smo se leta 1972, 1976 in tudi v Žitari vasi in drugod konkretno borili za naše pravice. Zato sem tudi prepričan, da tisti nimajo prav, ki trdijo, F. W.: Če govorimo o delu zveznih ustanov in o koordinaciji vključenih organizacij, vidim tukaj predvsem sledeče naloge: Poskrbeti bo treba za to, da bodo vsi odbori, ki so bili izvoljeni na prvi seji zadnji četrtek, kompetentni in v celoti odgovorni za svoj delokrog upravnemu odboru. To velja v prvi vrsti tudi za izvršni odbor, ki bo moral bolj redno in dosledno spremljati celotno problematiko narodne skupnosti in biti tako imenovani centralni koordinator ZSO. Posamezni odbori pa bodo morali v najkrajšem obdobju 'izdelati predlog akcijskega programa za svoja področja (glej tudi poročilo o prvi seji vodstva ZSO na tej strani, op. ured.). Zadnjo besedo o teh predlogih pa bo imel upravni odbor. ODGOVORNOST !N KOMPETENTNOST! Nadalje je treba poskrbeti, da bodo seje upravnega odbora bolj pripravljene. Sprejeti skiepi pa morajo biti absotutna obveza tako za izvršni odbor, vse odbornike ZSO in njenih ustanov. Le tako se iah-ko utrdi zaupanje naših ijudi v organizacijo. Kar se tiče izjav za javnost, pa je koristno če jih ne daje vedno le najvišji vrh organizacije, vrhu tega pa še to, da se ne sme napraviti iz vsake izjave že resolucija. Priti moramo do tega, da bodo zavzeli v javnosti stališče prav tisti, ki so v odborih odgovorni in ki jih je prej s sklepom potrdil odbor. Tako bomo uspešnejše zavzemali stališča k raznim vprašanjem, kot so šolska in predšolska vzgoja, gospodarska in druga vprašanja. Glede trajnejše koordinacije med Odbori bodo takoj izdeiati načrte in začeti z detom V teku naslednjega meseca se bodo sestali in določili načrte za novo delovno obdobje odbori Zveze siovenskih organizacij, ki so bili izvoljeni na prvi seji novega vodstva ZSO. V Dijaškem domu slovenskega šolskega društva v Celovcu sta zadnji teden prvič zasedala nadzorni in upravni odbor in skupno določita korake za nadaijnjo politiko Zveze slovenskih organizacij. V Izvršni odbor ZSO so bili poleg predsedstva, ki ga sestavljajo dipl. inž. Feliks Wieser (predsednik), Franci Kukoviča in Ludvik Ogris (podpredsednika), Janez Wutte-Luc (tajnik) in Franci Einspieler (blagajnik), izvoljeni še dr. Avguštin Brumnik, Teodor Domej, dr. Janko Malle in dipl. inž. Franci Koncilija. Izvršni odbor bo moral redno in dosledno spremljati celotno problematiko narodne skupnosti in biti tako imenovani centralni koordinator ZSO. Naloge gospodarskega odbora, ki ga bo kot dosedaj vodil dipl. inž. Franci Einspieler, pa bo določal in izvajal 8 članski odbor, podpiral pa ga bo občasno še razširjeni gospodarski odbor. Samokritično je bilo na seji ugotovljeno, da je bilo narejeno na šolskem področju kljub vsem naporom premalo načrtnega, zato bo imel šoiski odbor, ki ga bo vodil ravnatelj Franci Kukoviča, v bodoče mnogo nalog. Mnenje odbornikov je bilo, da bo naloga tega odbora poleg študija številnih šolskih zakonov, opazovanja razvoja v ljudski šoli in na področju predšolske vzgoje, izdelava stališča ZSO do šolstva in šolskih reform nasploh. Cim bolj bo treba pritegniti tudi učitelje. Odbor za tiskovno in informativno dejavnost, ki ga vodi Teodor Domej, se bo moral spoprijeti z obširnimi nalogami na tem področju. Pri tem so odborniki opozorili na dejstvo, da z obstoječimi možnostmi informiranja pripadnike narodne skupnosti še o vseh dogodkih znotraj manjšine ne moremo informirati. Zato zvejo Sloven- ci precej novic o dogodkih znotraj manjšine celo iz nemškega tiska. Tukaj gre tudi za to, kako informirati s slovenske strani nemškogovore-čo javnost, prav tako pa tudi za informiranje javnosti v Sloveniji. Konkretno se bo ta odbor bavil tudi z obliko in vsebino in dopisniško mrežo Slovenskega vestnika. Ker je treba prikrojiti program ZSO današnjim problemom, bo svoje delo nadaljeval tudi odbor za pripravo novega programa, ki ga vodi dr. Kristijan Ogris. Tudi za pregled pravil ZSO so bili zadolženi odborniki. Sklep prve seje upravnega in nad- zornega odbora je bil, da se vsi ti odbori sestanejo v teku enega meseca in začrtajo svoje kratko- in srednjeročne naloge, da bo čimprej prišlo do akcijskih programov, ki bodo podlaga delovanja ZSO v novem delovnem obdobju. Za predsednika nadzornega odbora je bil ponovno izvoljen Lipej Kolenik, za namestnico pa so odborniki izvolili Mileno Groblacher. Na dnevnem redu so bili tudi obiski novega predsedstva, odbor je določil vrstni red obiskov, kjer se bo predstavilo novo predsedstvo. (Danes obišče novo predsedstvo Narodni svet koroških Slovencev). Odbora sta obravnavala še številne druge stvari in med drugim sklenila, da se navzoči odborniki priključijo uspešni zbiralni akciji za novi dijaški dom s tem, da se na tej seji odpovejo kilometrini. ustanovami in vključenimi organizacijami, pa bo treba ojačiti redno delovanje izvršnega odbora, prav tako pa uvesti redno sestajanje vključenih organizacij, da se problemi! ne nakopičijo. $V..- Prej ji c/eja/, c/a je tre7*a napraviti ^on^reten a^cijj^i program za joc/e/ovanje z obstoječimi avstrijskimi strukturami. Nje vic/iš v tem vprašanja možna interesna stičišča in kje ovire? F. W.: Nikoli se ne smemo več podati na nivo, da trdimo: samo v tej ali drugi stranki so demokrati, v drugih pa jih ni. Izhajati moramo iz tega, da so razen pri desnih ekstremistih povsod posamezniki ali skupine, ki želijo z nami sodelovati. Ne smemo od njih zahtevati, da nas podpirajo samo tedaj, kadar to mi hočemo, skrbeti moramo zato, da ustvarimo skupno platformo povsod tam, kjer gre za prizadevanje demokratizacije avstrijske družbe, npr. pri gibanju za mir, za večje pravice delavstva, v boju za pravice žena, proti mladinski brezposelnosti, ki prihaja tudi k nam ati proti centralizmu, ki ga deloma poznamo v občinah, na deželnem in zveznem nivoju. Tukaj ni receptov! Jasno pa je, da vključitev borbe za narodnostne pravice v boj za večjo demokracijo le po tej poti more biti uspešna. Citiral bi v tej zvezi npr. znanega Andreja Heller-ja, ki je pred kratkim v avstrijski televiziji dejal, da si ne zna predstavljati demokrata, ki se zavzema za demokratizacijo avstrijske družbe in ki se ne bi zavzemal za pravice manjšin. V tem sklopu pa ne smemo dovoliti, da bi kdor koli vnašal v ZSO in tudi v narodnostno skupnost recepte in stališča, ki so manjšini tuja in ki niso sprejemljiva za naše ljudi. Naloga odbornikov Zveze slovenskih organizacij, ki so aktivni v političnih strankah, pa je, da se bolj dosledno in organizirano zavzemajo za naše pravice znotraj strank. Da se ne bo moglo več zgoditi, kot je to pred nedavnim napravil deželni glavar, da je tudi v imenu socialistično organiziranih Slovencev napadal osrednje organizacije. In to velja za vse stranke. Slovenci v Italiji so nam vzgled, ker jim je uspelo vnesti to diskusijo v stranke. 5V..' 7VgroJn% jZ?%pnojt Zn tac/Z Z50 je je v zac/njem čaja zne/n/a tesnejše povezanost; s jtran^ami, babo /n po tvojem b;/o treba raz/Zbovat; mcc/ vrLom Zn bazo stranb? F. W.: Naloga ZSO ne more biti v tem, da organizira volilno borbo za to ali ono stranko. Zaradi tega je prišlo do preveč konfliktov znotraj Zveze, to je neznosno. ZSO ima po pravilih edino nalogo da organizira borbo in delo za narodno in socialno enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem. Zato je tudi razumljivo, da so odprta vrata za vsakogar, ki deluje v to smer. Naša naloga ni, da dopovedujemo ljudem naj izstopijo iz strank, vendar pa se moramo prizadevati in zahtevati vsaj od naših funkcionarjev, da so dosledni v narodnostnih vprašanjih, četudi pride do konfrontacij s stranko. Kot je to pokazal naš podpredsednik Ludvik Ogris, predsednik SPD Radiše, ki je dejal, da SP osebno ne bo volil več, če ne bo spremenila svojega odnosa do slovenske narodne skupnosti. Glede KEL bi povedal, da ZSO ni proti KEL, v Avstriji ima vsak pravico ustanoviti svojo skupino, ne moremo pa akceptirati, če kdo reče, da je samo tisti Slovenec, ki voli KEL 5V..* Navezava sfZbov s ce/otn;r# t/vojczZČMZ??! ozew/jew jpac/a g/avne na/oge nove c/e/ovne Jobf, 3eja/ na občnem zbor%, prcbo br%jf^' ni/? or/borov pa naj je bZ razvi/o "t/o proti pejZmizma v narobne??! vprat<*' nja. F. W.: ZSO je v preteklem času izgubila organiziran stik s terenom. Po vojni so bili OF-odbori, ki so svojo funkcijo dobro opravljali. Nato je bila osnova delovanja ZSO partijska struktura SPO (konkretno v Selah, BUčovsu, Radišah in Železni Kapli). Po nacionalistični P°' litiki SPO leta 1972 tudi ta struktura znotraj stranke ni mogla vec delovati v korist manjšine. Zato sem prepričan, da je treba v P°' sameznih občinah organizirati delo npr. za dvojezičnost javnih otroških vrtcev, za dvojezičnost v občinski hiši, ne glede na to ali tam velja zakon o narodnostnih pravicah. Tudi dunajska vlada nas '"* direktno poziva, da gremo po tej poti, če hočemo doseči konkretno rezultate. Tukaj morajo imeti krajevni odbori najbolj odgovorno nalogo. To je zelo težka pot, a v tej situaciji edina. Pri tem pa se zavedamo, da to ne bo šlo čez noč. NE GRE BREZ MOB!L!ZAC!JE $ V.; PrrJ ^rat&im je pravni dre bounjgb c/r. zfne/orjer preč/ c/anajt^'* mi štac/enti c/eja/, (/a borošbZ .Slovenci ne Zzrab/ja7wo vje/? pravu;# možnojti za c/ojego pravic, c/a $?no prema/o oc//očni. Naj je c/a napravi* na tem poc/ročja? F. W.: Za nas koroške Slovence velja, da moramo gledati celovitost borbe za narodnostne pravice. En del je prav gotovo pravna borba, drugi aspekt je mobiliziranje baze v posameznih občinah npr. za slovensko skupino v vrtcu, za dvojezičnost itd. Brez politične organiziranosti manjšine tudi pravno ne moremo delovati. To najbolj dokazuje pogumno delovanje žitrajske-ga ravnatelja Kukoviče. Izhajati pa moramo tudi iz tega, da zakon o narodnostnih skupinah v velikem delu dvojezičnih občin ne daje pravic, oziroma jih ne dovoljuje, čeprav jih člen 7 načelno daje; pra^ v teh občinah bomo opogumili ljudi npr. pri zahtevanju dvojezičnosti na občinah. Tudi glede otroškega varstva bo treba predlskutirati kaj bi še lahko podvzeli. Ena naših osnovnih nalog pa bo tudi, posredovati preko našega osrednjega glasila ..Slovenskega vestnika" ljudem delo, načrte i" prizadevanja ZSO in vključenih organizacij. In sicer na način, da se bodo identificirali s tem delom, da bodo videli tudi svoje delo in samega sebe v Slovenskem vestniku-Na tem področju bo treba zboljšati še precej stvari. SV..* Zvezni ^anc/er Nreij^y /^ preč/ ^rat^im oc/poffc/cc/ razgovore Z zajtopni^Z ^oroš^iZ; S/ovencev. Z/rZv-c/o je vce/Z/ 7M S/čwence, zccc/r;jZ c/en pc: je ce/o c/ejg/, c/c: je ^o/oc/.yorj^e a^c/je ne jpoc/o/7Zjo KMgeZ?o'rZg"j. A*cc^o occnjccješ rreKKf## jZtKcccZjo Zn Z-cr^o naj Z?Z š/o Mccprf/' F. W.: Najprej je treba odločno zavrniti poskus onemogočanja borbe naših ljudi za enakopravnost in tudi kolodvorski dogodki, ki i'^ nismo pojmovali kot demonstracijo-je element v boju za naše pravice. Pristojna mesta so že dve lot' /Da/jc na J. jfranZj Zbornik siovenske gimnazije - ogiedato deta in uspehov Za svoj petindvajsetletni jubilej obstoja je Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu izdata obsežen Zbornik. Je to brez dvoma ceiovit Prikaz zgodovine o nastanku in deiu naše srednje šole od njene ustanovitve do danes. Sedanji ravnateij Zvezne gimnazije za Siovence, dr. Reginaid Vospernik, je v svoji uvodni besedi med drugim zapisat: „Šoii jubiiantki in vsem, ki so jo načrtovati, graditi in dograditi, posvečamo ravnateljstvo, profesorji, starši in dijaki pričujočo pubiikacijo. V njej prikazujemo — z besedo in stiko — misii odtičnih gratuiantov iz poiitike šotstva, šotsko detinstvo in rast, predstavijamo profesorje in maturante, prikažemo učne programe in usmeritve, spregovorimo o šotski dijaški knjigi in pubiikaciji o titerarnem, pokticnem in znanstvenem Prizadevanju naših absotventov, predočimo kutturno posianstvo Stoven-sks gimnazije in zakijučimo krog pri tistih, ki so nosiici vsega šoiske-9a živijenja, pri starših, domovih, učitetjih in učencih. Končno pa še objavljamo bogato iiteraturo o gimnaziji." iz teh ravnateljskih besed je razvidna pestra in bogata vsebina zbornika v katerem pridejo do besede številni avtorji od politikov ivezne vlade in deželne ravni; naj *bed njimi omenimo le zveznega Predsednika dr. Rudolfa Kirch-schlagerja, zveznega ministra za P°uk in umetnost dr. Freda Sino-^atza, deželnega glavarja Wagner-(a, poslevodečega predsednika deželnega šolskega sveta za Korono dir. Karla Kircherja, škofa Krake škofije dr. Egona Kapellarija in bivšega prosvetnega ministra dr. Heinricha Drimmla, ki je kot tedanji šef resoreja podpisal odlok o ustanovitvi slovenske srednje šole na Koroškem. S tem pa smo tudi že pri prvem delu vsebine, ki nosi naslov Avstrijska in koroška javnost čestita. Zatem sledijo poglavja Detinstvo in Rast, Prihajajo in odhajajo, Naši učni program-i, Tiskana beseda, naš vsakdanji kruh, Slovenska gimnazija v ogledalu absolventov in javnosti, Kulturno poslanstvo slovenske gimnazije, Star- Videti moramo ceiovitost borbe H H (JVaJg/jevgnje z 2. jžnrjiZJ vedela za ta problem in odgovor is zelo enostaven: če bi karto dali, "s bi bilo tega problema! Poleg ^SQa ima Avstrija takšno ustavo, 'P to so si avstrijski demokrati sko- desetletja priborili, ustavo torej, ki dovoljuje javno izražanje lastne-9a mnenja! Tisti, ki nam hočejo odrekati to pravico, so sami v nasprotju z avstrijsko ustavo. Prepričan sem, da vzroka za odpoved razgovorov ne smemo iskati v miinidemonstraciiji dijakov. S tem argumentom skuša zvezna vla-da odvajati pozornost od vrste problemov s katerimi se otepa trenutno- Deželna in zvezna stranka se Pripravljata že na volitve, in sociali se zavedajo, da bi vsak mali korak v korist Slovencev naletel na odpor, zato se pa koroška SPO boji. da bo izgubila nekaj 1000 glasov. Sedanja vlada potrebuje vsak glas, lato se tudi zvezna vlada identificira s takim stališčem. Kako naj bi šlo naprej? ZSO si Pe želi ničesar bolj, kot da bi na enakopravni osnovi skupaj z vlado reševala odprta vprašanja, v politiki P*elih korakov naprej in ne nazaj! To si želimo najbolj, že več kot 30 let. Vendar žal trenutna notra^ Pjepolitična situacija ne kaže do-^ro za narodne manjšine, zato ker 'Piajo vladajoči glavno skrb ohra- niti vlado. Kljub temu želimo, da se razgovori nadaljujejo čim prej. 5V..' TruvZjo, Ji! $o z% oJpofcJ razgovorom ^rZvZ zgsžopmF/ 5/ovew-cev/ F. W.: To je treba odločno zavrniti. To ne drži. Zaostritev na Koroškem so pripravili tisti, ki so odgovorni za velikovški dogodek, za žitrajsko zadevo. Višek te nenaklonjenosti Slovencem pa je bil govor deželnega glavarja VVagnerja 18. aprila v koncertni hiši, ki je izzval med koroškimi Slovenci, kakor tudi med demokratičnimi krogi protest in nelagodovanje! Za tako zaostritev ZSO ne čuti nobene odgovornosti. 5V..* Pogosto pramrjo, c/a vzroZ: za oc/pomer/ ^orr/rorrtac/j^a po/Zn&a 5/ovencev. Nt RAZUMEVANJA ZA PRAVtCE NARODNIH MANJŠfN F. W.: Ali je konfrontacija to, če želimo v velikovški dvorani nastopiti z mladinskimi zbori? Da želimo v ljudski šoti v Žitari vasi dvojezične napise, ki so bili že ieta prej? Da pišemo na deželni šolski svet pisma v slovenščini? Morda celo to, da damo VVagnerju ob 40. obletnici usodnih zgodovinskih dogodkov, možnost, da spregovori? ši — vzgojitelji — učitelji — učenci in še Bibliografija Zvezne gimnazije za Slovence. Vse to je tiskano na 303 straneh in opremljeno s številnimi ilustracijami v katerih je v sliki prikazana rast in življenje slovenske gimnazije. Zbornik je vsekakor najpopolnejši informator o naši srednji šoli, ki je vzgojila in še vzgaja našo inteligenco. Kaj ta šola pomeni za nas in našo mladino, je najbolj nazorno orisal eden izmed absolventov, ki med drugim pravi: „Bral-ce bo zanimalo, kaj mi je dala Slovenska gimnazija. Dosegel sem kvalifikacijo za nadaljevanje študija. V dobrem spominu mi je angažiranost učiteljev, ki so se potrudili za vsakogar, v absolutnem kontrastu k situaciji začetnika na dunajski univerzi. Nadalje sem cenil možnost poglobiti znanje materinskega jezika in čas, ki mi je ostal za izven-šolske aktivnosti. Zaključil pa bi rad s kritično pripombo: Zdi se mi, da bi bilo treba vzgajati manj „kulturnikov" in več tehnično zainteresiranih dijakov, torej manj spodbujati mlade pesnike, namesto teh pa tem bolj podpirati brikolerje radijskih sprejemnikov in modelnih letal. Predstavljati si morem domačo družbo v pogovoru o tranzistorjih, diodah, o svornikih in mdticah." Da vabimo župane in predsednika koroškega deželnega zbora Gutten-brunnerja, da govorijo na številnih prireditvah in pri otvoritvi obnovljene Peršmanove domačije? In nazadnje tudi to ni konfrontacija, če slovenski dijaki zahtevajo vozovnice v slovenščini, saj bi jo vsak drugi, ki bi jo zahteva! v francoščini, angleščini ali italijanščini, dobil! Zaskrbljeni smo nad notranjepolitično situacijo, ki je takšna, da ni razumevanja za pravice narodnih manjšin. Na minulem občnem zboru smo ponovno Izrazili mnenje, da so sosveti sestavni del zakona o narodnih skupinah, ki v nobeni obliki ni izpolnitev člena 7. Dostikrat smo ponovili vzroke, zakaj ne vstopimo v ta organ, lani jeseni sta to obe organizaciji s skupnim sklepom jasno potrdili, da pod temi pogoji sosveti niso sprejemljivi. Zakaj potem hoče vlada na vsak način imeti Slovence v sosvetih. Morda zaradi tega, ker to želijo 3 koroške stranke, katerih pakt je tudi zadnji vzrok za obstoječi položaj. Še enkrat bi rad ponovil, da smo pripravljeni se razgovarjati na vseh nivojih vendar kot enakopraven partner. ----------------OTROK IN ŠOLA----------------- Aii je dvojezično šoianje za otroke posebno breme? .Scvcc/cc je Juojfz/č?M žo/cr večje /verne Lo: enojezične!, /(c/or /joče več zn%t;', .sc mora fnc/i več MČZtZ. /(c/or Z;oče več c/oseč/, mora tac// več c/e/at/. Otro^ se /*o že v so// navac/Z/ prenaša!/ bremena, c/a /m v poznejšem ž/v/jenja /a/j/io obstaja/ Zn se ave/jav/ja/. .4/Z naj orro/; postane me/r&ažnež Zn m/ačnežf V časih, ko je pritisk na manjšino večji, ne smemo obupavati. Zavedati se moramo, da so koroške Slovence v zgodovini že nekajkrat odpisati. Enotni in delovni na vseh področjih, prepričani, da gre za pravično stvar bomo dosegali sicer postopoma toda sigurno več pravic. 5V..' č/va/a za razgovor. AULA SLOVENiCA CELOVEC, PAULiTSCHGASSE 5-7 Vijudno vas vabimo na razstavo stikarskih de) Nikoiaja Omerse (1911-1981) Razstava je odprta do 11. junija 1982 dnevno od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure. Prisrčno vabijeni ! Slovenski pisatelj bral v Innsbrucku Prejšnji teden je koroški pisatelj Janko Messner predstavil svojo knjigo „Karntner Heimatbuch" tudi .v Innsbrucku, v Forumu ftir aktuelle Kunst. Literarni večer, na katerem je Janko Messner brat iz svojega literarnega ustvarjanja, je tudi izkoristil, da je po branju zainteresirani publiki razložil problematiko koroških Slovencev, saj jo obravnava tudi v imenovani knjigi. Približno 40 ljudi se je zbralo v srednji dvorani Foruma. Germanist dr. Hoizner je predstavil Janka Messnerja kot neprijetnega avtorja, kot agresivnega literata. Dokaz zato je LITERARNI NATEČAJ Mesečnik ..Družina in dom" razpisuje ob 80. letnici Mitke Hartmanove titerar-ni natečaj za izvirno, že neobjavljeno prozo ali cikel pesmi potjubne vsebine. Snovno ni nujno, da bi bito delo povezano s korožkim ljudstvom. Rokopis je treba postati do H. junija t. ). na nasiov uredništva revije (9020 Ceiovec-Klagenfurt, Viktringer Ring 26). Za kritično presojo poslanih rokopisov je pristojen poseben odbor (dr. Pavie Zabiatnik, dr. Reginaid Vospernik, dr. Erih Prunč in Horst Ogris), katerega odiočitev je dokončna. Magrade: 1. nagrada S000 šil.; 2. nagrada 3000 žil.; 3 nagrada 2000 žil. že dejstvo, da knjiga „Karntner Heimatbuch" ni bila tiskana na Koroškem, temveč v Trstu. Knjiga ,,Karnt-ner Heimatbuch", je po mnenju dr. Holznerja prav na Koroškem bila premalo obravnavana. To seveda zaradi tematike, ker je za Korošce vse kaj drugega kot romantičen Heimatro-man, kakor bi lahko sklepali iz naslova. Tudi poslušalcem, ki so o Slovencih in o njihovi literaturi imeli bolj slabe predstave, ni ostalo prikrito, da se Janko Messner v svoji knjigi bavi z najbolj perečimi političnimi in socialnimi problemi koroških Slovencev. To predvsem velja za njegove avtobiografske spise, v katerih na podlagi svojih doživetij živo opisuje razvoj in življenje koroških Slovencev po vojni. Pri tem pa ne pozablja, da živita na Koroškem dva naroda, in logična posledica tega je, da je za njega nemščina to kar potrebuje, slovenščina pa to za kar živi in kar ljubi. Publika, ki so jo večinoma sestavljali profesorji in študentje, se je hitro ogrela za problem dvojezičnosti na Koroškem. Tu se je izkazalo, (kar je bilo sklepati iz vprašanj) da so o problematiki koroških Slovencev zelo površno informirani. Zato v pogovoru z avtorjem ni tekla beseda samo o literaturi, temveč tudi o narodnostni politiki na Koroškem. M. T. MED REVUAM!: Nova številka „Die Brucke" Pravkar je izšla prva številka literarne revije „Die Brucke", letnika 1982. Po vsebini je pričujoča števiika posvečena dvema prispevkoma arhitekture na Koroškem in ima na področju upodabljajoče umetnosti malo premiero: Prvič je .Die Brucke" istočasno tudi katalog za neko reprezentančno umetnostno razstavo v dežeti, namreč grafične razstave umetnosti na delovnem mestu, konkretno v Avstrijskih dravskih elektrarnah. K temu je objavljen še tehtni prispevek strokovnjaka na tem podorčju, prof. Zorana Kržišnika iz Ljubljane. O arhitekturi na Koroškem je objavljena tozadevna razprava prof. Wernerja Ho!lomeya iz Graza, medtem ko Christiana Bulfon prikazuje zanimive primere o vzdrževanju oziroma adaptaciji starih hiš na podeželju. Zelo močno je v prvi številki „Die Brucke" zastopana mladina. V ie-tej sodeluje šest mladih literatov; otroci pripovedujejo, kako si zmiš-ijajo svoje sodelovanje pri gledališču, ustvarjanju filmov in drugo. Tudi taksimilna priloga grafike je delo mladega umetnika Stefana Gyukro. V novi številki „Die Brucke" so seveda še drugi prispevki o kulturi in kulturnem dogajanju na Koroškem kot na primer o dnevih moderne zborovske glasbe v alpskih deželah, o katerih razpravlja prot. Anton Fuchs; o izvoru jezika razglablja prof. Heinz-Dieter Pohl s celovške univerze, medtem ko je v ostalih prispevkih govora o umrlem kiparju Othmarju Jaindlu, o mednarodnem srečanju pisateljev v Fresachu in še čem. Omeniti je treba še pregled o pomembnih kulturnih dogodkih v lanskem letu ter številne ilustracije in reprodukcije umetniških del. Nova številka „Die Brucke" obsega 88 strani, cena za posamezni izvod znaša 50 šilingov in s tem ostaja na isti višini kot doslej. Kupite jo lahko tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. DoJ%žMo /rcfHe MČenjr! s/ovcnščZnc ZuM woj smZse/. Oče, ??MfZ Zn KČ/že/j po- ^užejo Zn Jo/JOfcjo KČfMCK, Jr! t! Šo/Z M/ ZiZprf, 77!Or% o/Jž&ovgf/ JoJntne ure je- zZ^Oflieg!! r/i! J!Z Fr:z- nofUM, Fo r7!or