LETO LJUBLJANA, 12. APRILA 1924. STEV. 16. *3&I?o€MINA-ZA-1VGOSLA~ VIJO-ČETRTLETNO-DIN-IS* C1L0LETN0-PIN-60/7.A- BNOZEHSTVO-IE-DODATI po}tNino/ocla$i*po CSNiKV/ POSAMEZNA IT E v i LKA• P © • 0-! H ' rgo, POŠT. ČEK. RTki 63.ISB VftEDNlfrvo-IN-VPRAVA' V VŽITEL1SKB TSSKARNi/ •^©?vo in naso posvečeno misel. Maš® sSališie k potelalu, Zasedanje skupščine in konec Proračunske debate je bil za našo dižavo velevažen. Opozicija je zgrabila za zadnje sredstvo in hotela za vsako ceno vreči vlado, še predno bo^ vladi mogoče odglasovati proračun. Pri tem so imeli pomagati kot odločilna četa Radičevi poslanci, ki so vsled tega tudi prišli polagoma v Polnem številu v skupščino in zadevali verifikacijo svojih mandatov. Druge naloge za enkrat sicer niso >nieli, vendar je že sam pojav Radi-cevcev v skupščini ogromnega političnega pomena. Predvsem pomeni prihod seljač-- di mirotvornih republikancev popolno kapitulacijo hrvatskega separatizma, čeprav sc da iz številnih okol-jiosti sklepati, da Radičevci za enkrat niso prišli gradit, ampak rušit, in da so položili prisego kralju in Vidovdanski ustavi z očividno mentalno rezervacijo. Poraz dosedanje jirvatske politike, ki je šla za tem, da si proti državi in izven nje izvo-luje avtonomijo, jc očividcu in ta dogodek navdaja nas nacijonaliste z zadovoljstvom in z zadoščenjem. Orjuna je vedno naglašala, da so vsi Beparatizmi, zmerni ali skrajni, jalovi in protinarodni in da samo zdra-•Va jugoslovanska ideologija lahko zajamči tako Hrvatom, kakor Srbom in Slovencem, sijajno in veliko bodočnost v edinstveni Jugoslaviji. Po tem prvem porazu radičevščine, bomo nadaljevali borbo proti njej in Proti vsakemu razdiralnemu separatizmu od katerekoli strani, s podvodno silo, dokler se iz našega naroda Popolnoma ne iztrebijo vsi strupeni ostanki te kužne bolezni. Popolnoma negotovo je, kako se b° rešila vladina kriza, ki jo je po-. nenadni prihod Radičevcev v skupščino, vendar moramo biti ze-o skeptični v presoji bodoče sesta-. e, vlacle, pa naj je ta sestavljena omo ali drugače, kajti sestav sedajo skupščine nam ne daje nobenega jamstva, da se bodo razmere ftbrjiiie na bolje, pa naj ostane na vladi Pa-šič, ali naj bo ta poverjena Davido-vičti ali celo Radiču, Korošcu in Spahi. Napram prejšnjemu režimu je bila Orjuna v opoziciji, pa tudi napram novemu kabinetu ne more iz-premeniti svojega stališča, ker smatra vsa prizadevanja dosedanjih plemenskih strank, da se izboljša obupno stanje v državi, za jalovo krpanje, in ker je uverjena, da se samo na temelju enotne jugoslovanske fronte lahko najde izhod iz sedanjega stanja. 2e naprej smo izjavili svoje nezadovoljstvo nad vsemi kombinacijami, ki bi lahko prišle v poštev, da-si smo razumeli in smatrali pravilnim korak Pribičeviča, ki je s svojim prestopom k Pašiču omogočil sprejetje proračuna. V bodoče delovanje te skupščine pa, koje stranke imajo povečini plemensko obiležje, ne moremo več verovati, ker imamo za seboj enoletno izkustvo in smo izgubili vsako nado, da bi se mogla skupščina, razruvana po plemenski mržnji, korupciji in osebnih nasprotstvih posameznih strankar-jev, vrniti k plodonosnemu delu. Ljudje, ki so se eno leto izgubljali v nedelavnosti, principijelnih deba-. tah, v avtonomiji, ki so nakopičili toliko gnusnih korupcijskih afer ter povzročili s svojo nesposobnostjo, nepoštenostjo in plemensko ozkosrčnostjo državi in narodu toliko sramote, nesreče in škode, ti ljudje naj pridejo zopet pred svoje volilce, da jim ti dado odvezo za vselej, ali pa da jih potrdijo s kroglicami za zopetno zastopstvo v skupščini. Izčistiti se mora predvsem sedanji sestav skupščine,Jzginiti morajo iz nje korupcijski afaristi, nesrečni taktiki, ki hodijo v Beograd le po dijete, ljudstvo pa hujskajo na nezadovoljstvo, ki ga sami povzročajo s . svojo sabotažo, tem ljudem naj se za vselej odvzame legitimacijo na rodnega, zastopnika. Predvsem velja to za Slovence in Iirvate. Naši poslanci hočejo, da bi mi postali tujci v lastni državi, da bi bili potisnjeni na niv6 narodne manjšine, ki ji ne gredo nikake pravice in ki moramo biti zato vedno v najhujši borbi zoper lastno domovino. Radičevi in Koroščevi tovariši so se eno celo leto izmikali svojim dolžnostim. Priznati pa moramo, da je bil Radič ves čas poštenejši od Korošca. Naši poslanci so položili prisego^ kralju in ustavi, pa so eno leto rušili državo, Radičevci pa so bili vsaj odkriti uporniki in izdajalci. Koroščevi ljudje so verno in zvesto hodili po denar v Beograd (300 Din na dan!), Radičevci pa so se sramovali tega početja. Uspeh delovanja hrvatskih in slovenskih poslancev je na dlani: Država ne pride do miru in do dela, narod je nezadovoljen, vnanja politika nas tolče pri vsaki priliki, gospodarstvo nazaduje, splošna ner zadovoljnost tira ljudi v obup, korupcija raste, morala propada, zločini se množe čudovito! Tako je pri nas in tako mora biti vedno in povsod, kjer izvoljeni ljudski zastopniki ne vrše svoje dolžnosti. Zato smatramo, da je edini izhod iz tega bednega položaja, da se razpišejo čimprej nove volitve. Od vo-lilcev je potem odvisno, ali hočejo urejene razmere, ali hočejo, da ostane sedanji kaos. Brez dvoma pa je, da tako ne more iti dalje! Ave Jugoslavia, mori turi te salutant! - , T Žalost, skoraj obup in srd nad izdajalci našega naroda, pretresa srca nas, jugoslovenskih nacijonalistov v Primorju. V tem trenutku našega kr o rja. in naše sramote, ki so jo zakrivili sinovi našega naroda, se marsikdo vpraša po vzrokih našega zadnjega poraza, naše najnovejše srsmote. Naša sramota je temvečia, čimvečje je spoznanje, da smo si iste sami krivi in da največji del krivde odpade na brate v svobodi.. Zgodovina našega zadnjega poraza ni od ediočilne zadnje nedelje, marveč sega nazaj do dneva preobrata. Vse cd tega dneva jc naš narod v Primorju upiral svoje svobode željne oči v Jugoslavijo, ves svoj up je polagal v roke svojih v svobodi živečih bratov, predvsem pa Slovencev, ki so v začetku igrali važne vloge v svobodni domovini, dobro se zavedajoč, da je naša usoda odvisna od vas tam, ki uživate srečo zlate svobode. — Sledile so pogodbe, ki so nam sekale globoke rane v naše živo meso, pogodbe, ki so nas bolele bolj od preganjanj, uničevanj in požigov naših Narodnih domov, ker so te pogodbe podpisali tudi naši bratje, od katerih smo pričakovali vse kaj drugega kot takih smrtnih obsodb, kar so veljale te pogodbe za nas. Toda naša vera je bila trdnejša od bolesti in upali smo, da sc vse to izboljša, ko se bo država medila, upali in čakali smo ter prenašali mirno vsa preganjanja z zavestjo, da čuti z nami 12 milijonov svobodnih bratov, katerim je sveta naša rešitev iz suženjskih spon. Di-vili smo sc že ob sami misli, kako bomo sprejeli naše osvoboditelje.______ Toda kruto smo se varali! Bratje v svobodi, ali poznate naše težnje, ali čutite našo boi? — Ne, ne poznate je in je ne čutite! Kajti če bi jo poznali in čutili bi drugače cenili svojo svobodo, ki jo uživate in je ne bi podrejali svojim strankarskim in osebnim ambicijam. Mesto bodrilnih besed za nas je vaše časopisje polno gnusnih psovk do države in narodnega edinstva, od katerega samo pričakujemo zaželje-en svobode. Mesto bratskega sodelovanja za utrditev države, katera sama nam more nuditi to, kar željno pričakujemo, se psujete med seboj in rušite isto v njenih temeljih, v svoji strankarski slepoti ste pljunili in oskrunili grobove svojih osvoboditeljev, ste prodali Primorje in zibelko Slovenstva, naš Korotan in predajate že sami sebe, da zadostite svoji strankarski in osebni častihlepnosti. V naših najtežjih trenutkih, ko je naše primorsko ljudstvo upiralo svoje proseče oči k vam, so sc nam naši sovražniki režali in kazali s prstom na vas, na nesposobne voditelje svoje lastne usode, nevredne svoje svobode, kaj šele da bi razumeli našo bol in delali za naše osvobojenje. Vaši od vseh strank skrpani shodi in demonstracije, ki so bile le izraz hipnega razburjenja, nam niso nudili zaželjene utehe, ker ste v naslednjem trenutku v svoji strankarski slepoti uničili to, kar vam je bilo včeraj še sveto ter ste nam s tem napravili še večjo sramoto, osmešili ste sebe in nas pred celim svetom s svojimi izlivi sovraštva do lastne države. Ne od vaših demonstracij, ki so nam v zasmeh, od vaše edinstvene države, od jugoslovanske edinstvene armade pričakujemo svojo svobodo in jo od vas zahtevamo, ker smo se tudi mi borili za vašo državo, ki je obenem tudi naša! Ne fašistovska agitacija, marveč vaša politična nezmožnost, vaša strankarska strast, rušenje narodnega edinstva, je pokopalo v našem narodu izgiede na svobodo in zaupanje do vas ter nam pripravilo našo sramoto, da so v naših krajih naši ljudje postali izdajalci svojega naroda in domovine. Toda njihova krivda ni večja od krivde onih, ki so po vašem vzgledu, bratje v svobodi, v svoji strankarski strasti pre- pregled. Notranjepolitični položaj te* kom zadnjih dni absolutno ni pri« dobil na jasnosti. Zmaga vlade v proračunskem glasovanju je bila pač le bolj trenutna, ker je njeno stališče z verifikacijo nadaljnih radičevskih mandatov precej omajano. Zato tudi navzlic vsem zahtevam opozicije ne skliče seje narodne skupščine. Med tem sc pa z ene kot druge strani sondira te* rcn, pridobiva novih zaveznikov in sklepa nadaljne — kravje kup* čije. Ker sta si obe skupini na jas* nem, da v sedanji sestavi ne more ne ena ne druga dolgo držati vlad* nega krmila, računajo skoro vse stranke z novimi volitvami. Neka* terc so tudi že izdale proglase na svoje volilce. Popolnoma v sirtislu vse naše politike, ne vsebujejo ti proglasi nobenih načrtov za pozi* livno delo, ampak samo napade na nasprotne stranke. V ospredju vsega boja stojita obe »demokrat* ski« grupi, ki vso energijo trošita za medsebojni boj. Davidovič je iz^ ključil Pribičcvičevce in stranke, ti pa zopet trdijo, da so edino oni vztrajali na sklepih stranke. Prav, imajo eni kot drugi, ker sklepi de* mokratske stranke so po vzoru vseh drugih strank 'odgovarjali vedno željam voditeljev, ti pa niso bili nikdar edini, ker je demokrat* ska stranka navzlic skupnemu pro* gramu in imenu vendarle tvorila samo celoto najheterogenejših predvojnih strank. Jasno j c, da bodo iz tega razdora pri prihod* njih volitvah kovale dobiček po vsej državi samo stranke, ki so po svojem dosedanjem delovanju od* ločno nasprotne nacijonalnemu in deloma celo državnemu ujedinje* n ju. Staviti danes prognozo za bo* doče volitve, jc popolnoma nemo* goče, vendar je skoraj gotovo, da bo položaj ostal precej enako ne* jasen in parlament enako delane* zmožen. In vse to se ne bo spre* menilo, dokler se nc bodo stranke povzpele nad svoje dosedanje ozke plemenske in pokrajinske vi* dike. Dokler bo pri nas hotel imeti vsak zase vse, drugemu pa nič, bo ostal jugoslovanski parlament ju* dovska šola in njegovo pozitivno delo bo obstojalo v tem, da bodo poslanci zapravljali dnevnice —• po beograjskih zabaviščih. Edin izhod iz te zmede večnih kompromisov in nedelavnosti je koncentracija vseh poštenih v ju* goslovanskem državnem in nacijo* nainem oziru orientiranih ljudi v, enotno fronto, ki bo brezobzirno pometla z vsemi dosedanjimi gru* parni. To edino pravo stališče je lomili sklenjeni sporazum in napra vili razkol v narodnih vrstah. In naj- I osvojil tudi ponovno glavni odbor, večja krivda jc vaša, svobodni brat- Orjuna in v tem geslu bo organi* .................................................................... podvojeno propa* je, ker nam nisie v stanu dati moralne spodbude, ki jo potrebujemo v svojem obupnem položaju. Bratje, od vas je odvisen naš biti ali nebiti! Zato vas rotimo, krenite na pravo pot boljše bodočnosti vas samih in nas! Odprite svoje oči iti zazrite sc v svojo slepoto in videli bodete, da so naše rane vaša zasluga. Še je čas, da nas rešite obupnega vzklika: »Ave Jugoslavia, mori-tori Te salutant!« Tržačan. POZOR] Več otroških vozičkov, kolesa z gemo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1. Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten oridatek za kavo. ——. m jzv..~ratKsrxn.-*j.*- POLOŽNICE ZA NAROČNINO PORAVNAJTE! I OBNOVITE! NAROČNIKE! PRILOŽENE! PRIDOBITE NOVE zacija izvedla gando in nedvomno je, da* bo* v doglednem času lahko pristopila v zvezi z drugimi naeijonalnimi or* ganizacijumi, predvsem s četniki, narodno obrano in dobrovoljci k radikalnemu reševanju gordijske* ga vozla naše nemogoče notranje politike. Jamstvo za uspeh leži v borbenosti vseh teh organizacij in če je bila dostikrat ena ped zemlje odkupljena s potoki krvi, ne bodo pomišljale žrtvovati par življenj za visoko ceno popolnega ujedinje* nja in notranje konsolidacije. Politiko je treba voditi v korist naroda in če treba tudi proti nje* govi volji. Noben drug narod pa menda ni tako potreben močne roke, kot naš. Danes ne izuec niti najhujše nesreče, to nam dokazu* jejo volitve v italijanski parla* ment. Te so stale v prošlem tednu v ospredju naših interesov, dasi je bila jasno predvidena popolna zma* ga fašizma. V kolikor je zmagala — ako tudi z vsemi mogočimi sred* stvi — ena sama stranka, je Ita* liji samo čestitati. V njenem parla* mentu ne bo prišlo do takih raz* mer, kot so pri nas. Specijelno za nas pa so bile te volitve še večjega pomena, ker so bile merilo odporne sile naših sa* sužnjenih brajov. In v tem pogle* s e« guissM ‘vNvnann siAoivNaaa ■© vniaodu vMmsmme^ B&ZS&lBSšZffZPS 33EaSK^EgKZ3E2Sa£SS du so nas globoko razočarale. Da bodo naše vrste pod silnim pritis* kom vladne večine padle, je bilo jasno. Konečno tudi ni odločilne* ga pomena, če sedi nasproti 375 fašistovskih poslancev eden ali pa dva Jugoslovana. Odločilno pa je bilo, če bi volitve pokazale, da sto« ji ono, kar je ostalo zvesto naro« du, trdno v enotni fronti. Tako pa so bile volitve izraz notranjih raz« dorov. Hinavski in v zgodovini na« šega rodu neštetokrat zapečateni izdajalci skupnih narodnih interesov, klerikalci so potom zahrbtnih intrig dosegli, da je ostal dr. Wilfan v manjšini. To je za naše nacijonalno gibanje hujši udarec, kot da bi dobili samo 1 poslanca. Ker dr. \Vilfan je bil v očeh Ita« lijanov že od nekdaj duša in srce vsega našega nacijonalnega giba« nja. In to tudi po pravici, ker on je mogoče edini izmed Jugoslovan« skih politikov, ki so vsled svojega delovanja prišli v nesrečo in na be« raško palico. In to dušo so vrgli v veselje Italijanov preferenčni glasovi hlapcev papizma. Če mu sedaj odstopi dr. Stan« ger mandat, sramota ne bo izbri« sana. Nam vsem pa lahko služi ta slučaj v jasen dokaz, koliko pošte« nosti je v teh ljudeh in kaj lahko pričakujemo mi, če bi uspelo Ko« rošcu, da se povzpne do one moči, ki jo je imel breznarodni klerikali« zem pri nas pred vojno. Ker smo si v tem na jasnem, tudi nismo v dvomu, kam bodemo v Sloveniji usmerjali v odločilnem trenutku svojo pesti •—aka Rdečim apostolom! Rdeči brezdomovinski apostoli okoli »Glasu svobode« in drugih manj krvoločnih proletarskih glasil raznih doktorjev nikakor ne morejo verovati, da zamore biti prijatelj delavskih trpinov tudi človek, ki nima pri tem nikakih gnusno-sebičnih namenov. V strahu, da jim izpodmalc-nemo z demagogijo pridobljene mehke fotelje v raznih socialističnih institucijah, nas neprestano napadajo in kličejo nad naš pokret ogenj in žveplo. Nikdar se nismo in sc ne bomo potegovali za naklonjenost mase, ki je v svoji notranjosti nedisciplinirana in podvržena hipnim vplivom zločinskih demagogov. Mi smo in ostanemo načelni nasprotniki komunizma in marksizma, ki izvajata iz svojih naukov načelo, da delavcu ni treba idej, ker je materijalističen razvoj socijalnega pokreta dan sam po sebi v naravi. Naš namen pa je, prežeti vsakega delavca z idejami programa jugoslovenskega nacijona-lizma, ki vsebuje tudi rešitev socijalnega problema. Sovražimo pasivne večine, lene mase naroda, ki jih ob vsakih volitvah zbudi par, morda niti močnih individualnosti in jih zato uporabi kot slepo orodje za svoje sebične namene. Prekovati hočemo vsakega našega človeka v samonikli značaj z gotovim življenskim smotrom in močno’ voljo. Vsak posameznik postani nosilec nacijonalne, socijalne in državne misli, ki bo ustvarjala ne pa podirala. Dovolj je bilo brezcilnega tava-, nja po meglenih pojmih raznih inter-nacijonal, ki so nam donasale vedno le zlo in zmedo v že itak šibke delavske vrste. Smo prijatelji strpljivega sožitja ljudi, če ne trpi pri tem naš narod občutne škode. Žalibog je bilo to doslej še vedno. Jugoslovenski narod producira spričo svojega moralnega in fizičnega zdravja veliko število delavnih sil, ki jih je treba zaposliti. To zaposlenje se je vršilo do sedaj vedno zelo neekonomično. Gruda, ki jo je naš človek vedno tako zelo ljubil, mu je bila nezvesta. Ko je rodila tujcu pšenico in mu dajala svoje zlato, je ostavljala sinu osat. Zato so njeni sinovi bežali dan za dnevom preko oceana, v Ameri-ko, v Westfalijo kruha, zemlje in domovine iskat. Tam so se zarili z obupom zemlji v drob in kleli domovino. Z močjo svoje krvi so gonili temnih tovaren silne stroje in s svojim znojem do pozne starosti gnojili tujo zemljo. Na starost pa so se vračali brez moči in brez krvi v domovino. Takih tujina, ki so ji s svojim znojem in svojo krvjo ustvarili bogastvo obljubljene dežele, ni hotela poznati. Kje je bila tedaj, oj, vi fantasti inter-nacijonalisti internacijonalnost ali vsaj hvaležnost tujine? Ti ubogi slovenski rod, ki te je za dobro peščico, pa dajaj v znamenju internacijonalizma kruha vsem, ki so lačni in ki jih domovina ne more prerediti. Dovolj časa je bila pogrnjena naša miza vsem od vsepovsod. Živeli so pri nas dobro italijanski zidarji, nemški, madžarski delavci, pa najsi so bili kvalificirani ali ne. Domačin pa je ostal večen težak, dninar, gospodarju robot. Temu sistemu mora bili enkrat konec. Dovolj so se žc napasli pri nas pritepenci, sedaj pride vrsta na nas. Hočemo, da se naš človek nauči tudi del višje kvalifikacije in dobi pri nas danes toliko oboževano glo-rijolo kvalificiranega delavca. To bomo dosegli, ne oziraje se na razne nazore in obzirc, najsi so šc tako sentimentalno internacijonalni. Z njimi lahko po mili volji eksperimentirajo močni in bogati narodi, mi pa ne bomo. Sicer pa le rohnite in grmite, rdeči apostoli in advokati, resnično vam povemo, da ne veste ne ure nc dneva, ko bo v delavskih O r j u -n a h organizirani proletarijat obračunal z vami na orjunaški način. Kronika. Adieijski stroji. THE KEX CO., Ljubljana. Klobuke, čepice, nahrbtnike i. t. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2. Brezposelni duševni in ročni delavci naj javijo »Mestni Orjuni v Šiški« svojo stroko, odnosno kako na-meščenje bi prevzeli. Važni so tudi točni in zanesljivi podatki tujerodcev, ki odjedajo službo Jugoslovanom. Pismene prijave je nasloviti na Boris Roš, načelnik statistične sekcije Orjune v Šiški. Osebne informacije se dobe vsaki pondeljek in petek od 18.—20. ure, v soboto pa cd 14.—18. ure popoldne v društvenem lokalu pri Štepicu v Sp. Šiški. Žalostna statistika. Pred kratkim je bila objavljena statistika naše trgovine z Italijo, ki je pokazala zelo zanimive številke. Celokupen izvoz Jugoslavije v Italijo znaša vrednost 8048 milijonov Din, uvoz pa 2220 milijonov Din. Z izvozom s% ne bomo pečali, najsi bi bilo mogoče tudi v tem pogledu marsikaj konstatirati. Večjo pozornost pa posvetimo uvozu italijanskega blaga v našo državo. Prvo mesto po vrednosti zavzemajo fine bombažne tkanine, ki smo jih uvozili za 214.5 milijonov Din. Kdor pozna to fino bombaže-vino ve, da se v najkrajšem času pretvori v ničvredne cunje, za koje izdani denar vržemo na ta način ?kozi okno. Isto velja za volnene tkanine in one iz bombažnega konca. Riža smo uvozili za 24 milijonov Din, ki je relativno dražji kakor najboljši karolinški. Navzlic tolikokrat proglašenemu bojkotu italijanskega južnega sadja, pomaranče še vedno dobro teknejo. Konsumirali smo jih za 11.5 milijona Din. Uvoz doslej naštetih predmetov bi še bil nekako upravičen, ker jih nimamo doma. Drugače je z nasled-nimi, kot premog, ki ga uvaža Italija sama in ga nam proda nato proti primernemu dobičku na leto za 10 milijonov kron. Kot eminentno agrarna država smo uvozili iz Italije za 6 milijonov Din moke, ki je po po poreklu amerikanska. Isto velja za uvoz kož domačih živali. Vse te številke nam pričajo, da bo potreba še mnogo dela, prej ko se nam posreči pošteno udariti črnosrajčnike tam, kjer so najbolj občutljivi. Žrtev fsšizma v Rihemberku. Naši dnevniki so nadrobno poročali o pretresljivem dogodku v neki vasi pri Rihemberku. Dobili smo podrobno poročilo, ki pravi: V vasi Preserje pri Rihemberku je očital mladenič Jos. Krševau Jožefu Biron, da je fašist. Tega pa je to tako dvignilo, da je smatral to kot psovko (kar bi bilo upravičeno). Naznanil je to organizaciji in prišli so fašisti ter odvedli Josipa Krševana. Mati videč, da ji odpeljejo sina take barabe, je padla v nezavest. Zadel jo je mrtvoud in je izdihnila. Drugega dne so sina izpustili, ki je našel mater mrtvo. Tu se vidi kako daleč v stranske vasice so razpasle fašizem propalice a la Cigoj in Krševan (Matic po domače). Zavedni družini pokojnice naše bratsko sožalje! Vam izvržki, mešetarji pa kličemo: »Pride čas, ko boste dajali račune za vaše lumparije! Tedaj gorje!« Desetletnica dijaške stavke. (Konec.) Avgust Jenko piše v »Glasu Juga« marca meseca 1914. leta sledeče: »Jugoslovanski pokret je preživel prvo fazo svojega razvoja: dobo impulzivnega hotenja, fanatičnega radikalizma in absolutizma. To prvotno razpoloženje, neizmerno ojačeno pod, neposrednim vtisom epohalnih zgodovinskih dogodkov, se je po naravnem procesu moralo polagoma umakniti hladnejšemu razmišljanju; na mesto borbene retorike je stopila teoretično-znanstvena diskusija; plamteči idealizem je za-menila tiha, a tem intenzivnejša vera v končno realizacijo cilja.« V nadaljujem razvija s krepko besedo, ki ji ne moreš oporekati v ničemur poglobljeni program. Začetkom leta 1914. trpi srednješolsko gibanje na nekaki stagnaciji, vsled vedno se ponavljajočih fraz, istega hotenja, zborovanj in sestankov, ki postajajo dolgočasni. Nekaj bi se pač moralo zopet pripetiti, da ne bo vse tako enakomer-* no. Prijatelj Leo Kavčnik v svojem donesku to dobro pove: »II. semester šolskega leta 1913./14., ko je organizacija dosegla svoj največji razmah, se je začelo opažati, da je idejni interes nekoliko ponehal; sposobnejši predavatelji so imeli posla z maturo, ostali pa nismo na sestankih vedeli nič novega povedati in marsikomu je bilo jasno, da leze organizacija v epigoustvo. Zato smo razmišljali, kako naj vzdržimo razpoloženje. Najbližja priložnost se je obetala za 18. marec, ko je imela iziti Ponikvarjeva brošura »Klic od Gospe Svete«, ki naj bi spominjala 500-letnice zadnjega vstoličenja koroških vojvod. Na praznik 19. marca se je določil skupni sestanek vseh zavodov v Ljubljani. V »masi«, pra- vi nadalje Kavčnik, ki je bila polna navdušenja in ki v teoretskih predavanjih ni več mogla najti utehe, se je pojavilo razpoloženje za dejanje. Večkrat se je čulo od raznih strani: »Nekaj pa že moramo napraviti.« Tako je bilo razpoloženje pred izidom brošure »Klic od Gospe Svete« in pred štrajkom, ki je postal sldenjen fakt slcoro tisti trenutek, ko se je izvedelo, da šolska .oblast ne bo dovolila praznovati tega historičnega dne. Pred prehodom na opis štrajka je treba omeniti dve po svojem brez-primernem fanatizmu markantni osebnosti v srednješolskih^ vrstah: Ivana Endlicherja in Janžeta Novaka. Janže Novak, eden od najmarljivejših, četudi malo premišljenih organizatorjev v Ljubljani, se je odločil oditi v Gorico, da tam in v Trstu izvede organizacijo jugoslovanske omladine. Ivan Endlicher, sušaški Jugoslovan, pognan od doma, je našel za-* vetje in torišče v Ljubljani. Skoro da ni bilo sestanka, ki se ga ne bi udeležil in na katerem ne bi z vedno novo inicijativo vzpodbujal k novemu delu In novemu pridobivanju članov. Njegova najpriljubljenejša misel je bila: z jugoslovansko propagando med narod, potoval je po Sloveniji, obiskoval nekatere srednješolske organizacije, kakor v Gorici in Idriji, kar ga je nemalo kompromitiralo pozneje pred sodiščem, potoval je ponovno po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in se trudil z vsemi močmi okrepiti .organizacije Zlatorog, švabska tvornica mila v Mariboru, ki je celo državo preplavila s svojo reklamo, med katero so se zlasti odlikovali lepaki v frank-furtarških barvah, je odločen nastop našega lista precej neprijetno zadel. Pritožuje se, da je vsled tega, ker so začenjali trgovci odstranjevati njene vsenemške plakate in odklanjati milo, kateremu so bile priložene bankrotne nemške milijarde, bila prisiljena izdati 200.000 Din za lepake. V resnici so se pojavili v zadnjih dneh po vogalih veliki lepaki, ki so za spremembo izvedeni v jugoslovanskih barvah. Nas izredno veseli, da je naše pisanje naprtilo nemški firmi tako visoke izdatke, a opozoriti moramo, da se z novimi plakati ne zadovoljujemo. Ker mi nismo vodili boja proti barvam, ampak proti tujemu podjetju, ki si služi med nami težke novce in širi v zasmeh vsem falirane nemške marke. Ker naše nacijonalistično delo ne obstoji v boju proti plakatom, ampak v stremljenju po gospodarski osamosvojitvi našega naroda, bodemo slej-koprej napadali tujce, ki s svojimi podjetji podpirajo pri nas poleg vsega drugega še anacijonalne in proti-državne elemente. Če še večji je plakat, Vedno je zamorec vzad! Varanje Javnega mnenja. Vsak mlinar sicer skuša speljati vodo na svoj mlin, vendar je nevarno, če dela to na škodo drugega. Ljudje mu pravijo potem goljuf. Nato smo se spomnili, ko smo brali te dni v enem vodilnih ljubljanskih dnevnikov bombastični naslov »Orjuna proti bloku«. Stvarno je podan sicer odgovor v današnji objavi sklepov glavnega odbora, v splošnem pa prosimo in poživljamo vse politične liste, da svoje mline ženejo z lastno vodo, pa ne s tujo. Ker predvsem je vprašanje časti žurnalista, da vsaj o stvareh, ki se ne tikajo neposredno njegove stranke, poroča objektivno, če pa ni točno obveščen, je boljše, da molči. Orjuna dobro ve, komu je nasprotna, ali tudi o tem ni v dvomih — da se ne bo izjavila za nobeno sedanjih političnih konbinacij. Orjuna Šiška smatra za svojo prijetno dolžnost izreči tem potom svojo iskreno zahvalo vsem činite-Ijem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha zabavnega večera dne 5. aprila v restavraciji »Bellevue«. Najiskrenejše se zahvaljujemo članom kr. opere v Ljubljani gdčni. Sviligojevi, gg. Šubelju in Banovcu, članom Narodne čitalnice v Šiški gdčni. Kovičevi in g. Janu, pevskemu zboru Narodne čitalnice v Šiški ter bratoma Koviču Pavle in Komacu Ferdo, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli do tako sijajnega uspeha. Vsakemu posamezniku in vsem skupaj še enkrat bratska zahvala, ter vabimo že danes vse na zabavni večer (praznik žrtev), ki se bo vršil dne 5. maja t. 1. v restavraciji »Bellevue«. Apetit po dohodkih so vedno razvijali nesebični voditelji socialističnih strank in organizacij. Žc pred jugoslovanske omladine v Zagrebli, ki ni mogla pokazati večjih uspehov. Stanoval je v Krojaški ulici za Mestnim trgom, hišna št. 6, II. nadstropje. V siromašni sobici pri njem se je vršila marsikatera tajna seja, ker v »Mestnem domu« ni bilo dovolj varno. Na njegovem stanovanju so pred centralnim odborom čitali Ponikvarjevo brošuro »Klic od Gospe Svete«, predno je izšla. Cenzura je bila izpočetka tolerantna napram njej in Slatnar, ki jo je dotiskal, ne da bi še do danes prejel plačilo za svoje delo, jo je odposlal na Endli-clierjevo stanovanje. Ko pa je izbruhnil štrajk, jo je cenzura konfi-sclrala radi veleizdajniške vsebine, ščuvanja k uporu in razžaljenja veličanstva. Policija se je mnogo trudila najti avtorja. Navzlic temu. da je bil avtor vsaj 20 osebam znan, ni nikdar doznala za Ponikvarjev zločin. Da ga je osumila, je gotovo, saj je bil Ponikvar 6 mesecev v preiskovalnem zaporu, končno pa brez posebnih obtežilnih momentov obsojen na 3 mesece. Mesto njega In nas pa je takoj po štrajku policija aretirala Enali-Cherja in Zalarja, pri katerih sq bile vojno so se razen teh rdečih prvakov: odlikovali po svojih zaslugah v raznih konsumih, po vojni je pa tekmovanje za »idealnim« delom postalo tako veliko, da so bile meje soci-jalistične stranke naenkrat preozke. In zato so se v znamenju »edino pravega« socijalizma ustvarjale vedno nove grupe in frakcije, ki pa vse niso imele drugega namena, kot spraviti^ pod streho tega ali onega deia-mržneža kot strokovnega tajnika, ali pa urednika lista. Vsled tako idealnega in nesebičnega delovanja je prišlo do tega, da imamo pri nas več socialističnih grup, kot je pa menda vseh internacijonalnih socijalistov v, Jugoslaviji sploh. In vsaka ima seveda svoj list, ki ga pa razen urednika menda nihče ne bere. Naravno je, da tvrdke, ki poznajo naklado teh listov in široki krog njih odjemalcev, tudi ne inserirajo v njih. Ker pa gospodom mnogo bolj diše plačani in-serati, kot pa pisanje člankov, so zelo razburjeni nad tem. da imajo drugi listi več oglasov. Seveda jim noben list ne leži tako v želodcu, kot pa naš. In zato je slavni »Naprej«, ki izhaja v Krškem, čutil potrebo, da v pomanjkanju drugih inseratov prn obči sledečega: »Inserat pomeni, da' išče tvrdka med čitatelji odjemalcev, pravzaprav dobička. Banke pri naših čitateljih ne iščejo ničesar več. To je znamenje razredne zavesti pri bankah in pri proletariatu. Kaj pa druge tvrdke, tiste, ki bi jih sploh ne bilo, če bi jim ne nosil denarja proletariat? Tudi tu bo moralo priti do delitve duhov, mi smo odločni nasprotniki takih »enotnih front«. Kdor. inserira samo v »Orjuni«, naj mu nosijo svoj denar orjunci!« Ne čutimo potrebe zagovarjati se pred ljudmi, ki propagirajo v Sloveniji mednarodno socialdemokracijo, ker za enkrat med »Orjunci« ni šc nobenega voditelja, ki bi si s svojim delovanjem prislužil milijone in bančno ravnateljstvo. Čudimo se pa g. Bernotu, ki je podpisan kot izdajatelj, da čuti baš on potrebo nositi svoje maslo na solnce. Ker zgoditi bi se znalo, da bi kdo vprašal, zakaj se je »Naprej« preselil iz Učiteljske tiskarne v Krško? Zgoditi bi se tudi znalo, da bi pri tej priliki ljudje pač precej čudno sodili one, ki mirne duše puste neporavnane račune v tiskarni, pa se preselijo drugam. Nas ta stvar ne zanima, ali ker je čutil g. Bernot potrebo, da se praska tam, kjer ga ne srbi, mu povemo, da poznamo marsikatere »socijalne« teorije, katerih priobčenje bi bilo mogoče »Napreju« precej neljubo. Ker pa ima Orjuna važnejših poslov, kot prepirati se z oslovo senco, svetujemo »Napreju«, da poskrbi za to, da bo imel njegov list več či-tateljev, pa bo dobil tudi več inseratov. Ce pa ne zna istih nabirati, mu svetujemo, da se obrne na tvrdko Zlatorog, Schicht, Szantner itd., katerih inserate je Orjuna iz nacijonal-nih ozirov odklonila. Mednarodnemu »Napreju« pač ne bodo škodovali, tvrdkam pa najbrže tudi ne mnogo koristili! Modernizirajo se. V dobrih starih časih jc katoliška vera uveljavljala svoj program s tem, da je nevšečne ji ljudi shranjene še nerazdane brošure. Po nekolikodnevnem preiskovalnem zaporu jih je rebus infectis zopet izpustila na svobodo, prej pa je še pri mnogih dijakih izvršila brez uspeha hišne preiskave. »Klic od Gospe Svete« je izšel kot samozaložba brez navedbe sa--. mozaložnika in tako si jc moral ti-skarnar Slatnar sam plačati v svrho zaslišavanja pot iz Kamnika v Ljubljano. Tiskarnar Slatnar je bil namreč edina oseba, ki je bil policiji znan, da ima opraviti z brošuro, čeprav samo s tiskom. »Klic od Gospe Svete« je vsebinsko lepo zbrano čtivo o vstoličenju koroških vojvod in o pomenu tega vstoličenja za narod. V dnevih pred 18. marcem na več burnih zborovanjih sklenjeni štrajk se je 18. marca popolnoma posrečil. To je bila tudi zasluga katoliškega dijaštva, ki je na svojem zborovanju po Endlicherjveem in Lovšinovem govoru sklenilo solidarno postopanje z ostalim dija-štvom. Naj omenim na tem mestu Žužka in Žarna, ki sta mnogo pripomogla k temu. ■ ■a a ai _he m m m g' BUB. _ H I i m i mm. SsVmmm^\V. K. _ n,,r 1 NSiJ5NyG jL»_m***-&-»&- m n m m m i> "m M m * i m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m mn m mn m m mmmmi ' .m P P i Ani' ta ta Pekla na grmadah, jih natikala na kole ter po metodah rimskih papežev pridno rabila strup in bodala. Sedaj so pa ti na- • cini oznanjevanja zastareli vsaj poslanec Sušnik je rekel, da se bodo klerikalci sedaj poslužili — bomb in revolverjev, da dosežejo, če že ne katoliško republiko, pa vsaj avtonomno Slovenijo. Radovedni smo ce bodo te bombe »žegnane«? Edmund Moster & drug v Zagrebu i- ui- e ?v'nčnike' »Penkala« ter dopisuje ljubljanskim tvrdkam švabsko. Seveda niso poslednje tiič boljše, ker teh dopisov viačajo. Laži o Orjuni. Pri poteku zadnje vladne krize so hoteli nekateri listi doseči rekord senzacij. Med njimi tudi radikalno »Vreme«, ki je izleglo laž; »da je bila beograjska policija obveščena o nameravanem napadu gotove grupe beograjskih Orjuna-sev na g. Pribičeviča in da je bil baje že celo g. Pribičevič napaden.« Mi k tej podlosti pripominjamo samo eno, da ne bodo razbili Orjune vsi se tako diplomatsko zasnovani naklepi, radikalnih bankokratov, niti jo za Sas premaknili z njene začrtane Poti. Sarajevske »Večerne Novosti« pa so zopet videle v našem nastopu ob priliki zadnje vladne krize »obračunavanje Orjune s svojimi voditelji«, in povrhu še konstatirale to, 'da je »Orjuna brez dvoma Pribiče-vičevo delo, ki je bil njen vodja in idol.« Vse skupaj je neresnica. Nikdar ni bil g. Pribičevič naš vodja in nikdar ni bila Orjuna njegovo delo, kakor tudi nismo nikoli z njim ničesar obračunavali, ker nimamo z njim ničesar obračunavati. Mi gremo sami svojim potom k veliki in močni Jugoslaviji, vodijo nas samo čestiti Jugosloveni, ne pa niti g. Da-vidovič, niti g. Pribičevič, ki imata v spremstvu najrazličnejše tipe in nejugoslovene. To naj si enkrat za vselej zapomnijo vsi, ki govore o Orjuni. PREKRŠČEVALCI POPRAVLJAJO. : Dotični gospod, ki je v prvi številki letošnjega »Ljubljanskega Zvo-na« sprejel v okrilje sv. katoliške cerkve našega luteranca Bohorizha, popravlja v naslednji številki svojo IZPreobračalno gorečnost. Pravi namreč, da mu je v dotični antitezi llsla tiskovna hiba in da bi se Dilo moralo glasiti »Krčana Bohoriča« in 110 »katoličana Bohoriča«. S tem je luteranec zopet izročen Uslužnemu večnemu ognju, antite-Za v razpravi pa, ki je bila prej sa-m° nepravilna, je zdaj naravnost smešna. Bolje bi bilo reči: Pater Peceavi, in lojalno popraviti zmoto, ne Pa mukoma iskati opravičila in »atpvoriti svojo krivdo drugim. Orjuna v boju s kačaki. V preteklem tednu je bil Bitolj priča predrznosti kačakov, ki so se sredi Bi-tolja nastanili in sprejeli boj z orož-ništvom ter vojaštvom. Vnela se je cela bitka v katero je posegla tudi Orjuna. Pri tej priliki je bil ranjen med drugimi tudi bivši predsednik sarajevskega Oblastnega odbora br. ReljičkI, ki je jurišal okno, iz katerega so streljali kačaki. Ker se niso navzlic njegovemu opetovanemu pozivu hoteli vdati je z revolverjem enega ubil, dva pa ranil. Hrabremu junaku, ki, je z dejanjem pokazal, da je Orjuna vedno pripravljena za borbo proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom, so poslali brzojavne pozdrave beogradski oblastni odbor, beograjska akciona in Oblastna skupščina v Zagrebu. ©BLEfCE najboljše, najeenejSe, v največji izberi ima JL Llubllana Posebni oddelek: otroške oblekej moško perilo. Iz Maribora. Iz mariborske železniške delavnice in kurilnice. Znano je, da je mariborska železniška delavnica in kurilnica za našo jugoslovansko državo in posebno za njeno slovensko pokrajino izredno velike gospodarske važnosti. Ni pa toliko znano, da je ta delavnica in kurilnica tudi zanimiv inštitut, v katerem se lahko proučujejo najrazličnejši problemi, bodisi političnega, narodnostnega in še marsikaterega značaja. Prav zanimiv je n. pr. narodnostni jezikovni problem v zvezi s službenim jezikom. S tem se hočemo baviti, in če zainteresiramo samo enega zgodovinarja za to vprašanje, bodemo zadovoljni z uspehom. Predvsem je važno ugotoviti, da se držijo narodi z visoko nacijonalno kulturo, kakor so n. pr. Francozi, Nemci, Italijani itd. principa, da mora vsak državni uslužbenec obvladati državni jezik. Pravijo celo, da je to popolnoma v redu in samoob-sebi razumljivo. — Pri njih! — Mi Slovenci pa se dobro zavedamo, kaj smo dolžni nemškemu narodu za več kot tisočletno robstvo, izsesavanje in celo nesrečo, ki jo je ta narod s svojo kulturo »razlil čez naše prednike, in ker smo narod gostoljuben in hvaležen, z mehko in ponižno dušo, se nikakor ne moremo moško odločiti, da bi zapodili vse one, ki so nam povzročevali tako dolga stoletja vsa ta zla. No! Mi smo narod hlapcev. Naši predpostavljeni so celo mnenja, da imamo takih švabskih ljudi še premalo in da se moramo z vso vnemo zavzeti, da jih dobimo še več v naš Maribor, da ga kulturno in gospodarsko čim bolj dvignemo. In le s hvaležnostjo naj se spominjamo vseh onih raznih krajev, ki so nam oddali marsikatero znamenito osebnost in naj si bode to Wien, Košiče, Wr. Neu-stadt ali Innsbruck. Slavo moramo peti tudi vsem onim jugoslovanskim (!) vodilnim faktorjem, ki so si s pravim razumevanjem položaja naprtili za povzdig našega kraja in naših železnic toliko truda in napora! Zato pa naj ostane mariborska delavnica in kurilnica za vse večne čase neke vrste historični muzej, v katerem si bodemo lahko vsak hip vzbujali spomine na razne nemškutarje, velenemške buršake, viteze koroškega plebiscita, pripadnike nekdaj svete Štefanske krone itd. Da pa ne bi delavnica in kurilnica izgubila svojega historičnega in simboličnega značaja, in ker je znano, da se Nemec nikoli ne navadi tujerodnega, posebno pa po njih mnenju tako neblagodonečega jezika, kakor je slovenski (imamo hvala Bogu celo uslužbence, ki ga primerjajo s kitajskim), predlaga neki slovenski humorist glede rabe službe< nega jezika poseben pravilnik, ko-jega točke bi bile sledeče, in ki so notabene povzete po današnji faktični uporabi in resničnih dogodijajih v »Klein Deutschlandu« (delavnici in kurilnici Maribor) na našo veliko nacijonalno sramoto, v šestem letu nacijonalne države: 1. V splošnem govori vsak slovenski le tedaj, kadar se mu zljubi. 2. Delavstvo naj govori med seboj predvsem v nemškem jeziku, da se v njem vežba in da ga ne pozabi, kar bi bila velika nehvaležnost na-pram stari tradiciji. 3. Vsak nemški inženir in delovodja naj ima dodeljenega po enega in po potrebi tudi več slovenskih pisarjev, ki mu naj tolmačijo in prestavljajo slovenske dopise in službene liste na nemško. S tem naj bode vedno izražena hvaležnost slovenskega uslužbenstva in celega naroda za to, da ga ne zapuščajo taki strokovnjaki, ki bi bili drugače nenadomestljivi. 4. Vse okrožnice naj bodo dvojezične (nemščina na prvem mestu). 5. Ako se še nahajajo kjerkoli v delavnici in kurilnici dvojezični ali samo nemški dopisi, naj se skrbno očuvajo. _ -----: ......rasggaaaafrpu To bi bil kratek izvleček iz pravilnika slovenskega šaljivca o rabi službenega jezika. Prepričani smo, da se s tem strinjajo vsi sedanji predpostavljeni, kajti tako bi bilo vse lepo in dobro, kakor je bilo v onih starih, dobrih časih (po katerih se na glas vzdihuje, češ, »es wird schon vvieder kommen) za gotove ljudi. Bojimo se pa. .da se najde leje pri ministrstvu saobračaja kak jugoslovanski šovinist, ki bi se drznil zastopati glede rabe službenega jezika ista načela, kakor jih zastopajo drugi narodi z razvitim nacijonalnim čutom, in bi utegnil kvariti račune našim predpostavljenim, ki so povsem drugega boljšega mnenja. Tega šovinista ni treba smatrati resnim, Že v naprej se taka naredba zavrne kot škodljiva interesom- države in neodgovarjajoča duhu našega časa, ki zahteva že iz hvaležnosti spoštovanje vsemu kar ni naše. Nevarnost bi bila velika, če bi se take naredbe izdajale, da bi se cela historijska, muzejska in nem-čurska stavba podrla in nadomestila bi ne bilo nikjer. Ko priobčujemo to ironično, a žalibože le preveč resnično sliko mariborske delavnice in kurilnice, kličemo merodajnim gospodom okrog ravnateljskih miz, poslednji-krat, napravite red! V nasprotnem slučaju bode pričela naša železna metla svoj posel. Kajti mi čakamo pripravljeni in nas ni strah. Redukcija bančnega uradništva. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da nameravajo mariborske banke odpustiti iz službe več uradnikov, ker denarni promet vsled današnje krize jako pojenjuje. Ne bi se sicer vmešavali v čisto notranjo zadevo posameznega zavoda, ker vemo, da si bo moralo mnogo uradnikov iskati slej ko prej službe v industrijskih in gospodarskih podjetjih, kajti v normalnih razmerah, katerim se, vsaj upam, polagoma bližamo, ne bodo imeli vsi danes obstoječi zavodi s svojimi mnogimi filijalkami dovolj dela, da bi obdržali sedanje število uradništva. Smatramo pa za svojo dolžnost, da opozorimo že danes merodajne faktorje, da ne bomo mirno gledali, da se odpusti iz službe nase ljudi, nam sovražne tujce in či-fute pa obdrži na svojih mestih. Tozadevno imamo prav dobre informacije in bodemo v eni prihodnjih številk objavili natančen seznam onega uradništva, ki ne spada v naše denarne zavode, posebno še na severni rn^ji. Le poglejmo malo v sosedne države. Kje in v katerem zavodu najdete tam našega človeka. Banke se povsod drže strogo nacijonalnih interesov in tako mora biti tudi pri nas. Na te vrstice opozarjamo gospode na merodajnih mestih, da o priliki redukcije zastopajo predvsem interese našega življa. O zadevi bodemo še spregovorili. Čifutska tvrdka Samuel Dirnbach v Osijeku, ki se drugače nazivlja kot »Mursa Mili« Prva jugoslovenska tvornica kuverata i papirnate robe« vpošilja svoje oferte v naslednji krasni hrvaščini: Bjeli holzfreipapir, mali achtziger format itd. Čudno se nam zdi, da Hrvati dopuščajo raznim čifutskim privandrancem smešiti na tako izzivalen način njihov, jezik. Bratsko Orjuno v Zagrebu opozarjamo, da si to trvdko, ki še danes ne ve, da je v Jugoslaviji, malo bolj od blizu ogleda in primerno potiplje. Naše merodajne oblasti bi morale posvečati večjo pažnjo in proti takemu smešenju našega jezika energično nastopiti. Vse naše tvrdke si pa naj zapomnijo tega Sam, Dom-bacila ter naj njegove ponudbe zavrnejo. Jasna beseda. V zadnji »Orjuni« smo pisali, da je ona edin list, ki ima za take in slične dopise, kakor jim je baš takrat odprla predale, mariborski listi pa, da tega zaradi raznih v.vez in vpliva, ki ga imajo nekateri gg. pri njih, ne bi smeli prinesti. Na te besede se je še isti dan Stoji, stoji Ljubljanca . . .! Dne 14. aprila 1924 priredi Ljubljanski velesejem v operi modno revijo. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. , Na dan štrajka je štrajkovni od-p0r Po Endlicherju naročil mašo pri frančiškanih, ki se je je udeležila veiika množica dijaštva. Pred Prešernovim spomenikom je policija Postavila močan kordon, pa zastonj, uijaki niso ponovili septemberskili dogodkov iz leta 1908. Isti dan in prihodnje dni so se Vršili trije sestanki dijaštva, ne več v »Mestnem domu«, ker je »Slovenec« prinesel notico, ki je neblago dišala po dermncijaciji, pač pa na ‘Tivolskem travniku, na Golovcu in v Tivolskem gozdu. Niti na Tivolskem travniku, niti na Golovcu ni Prišlo do zborovanj, ker je dijaštvo ^Pazilo sumljive civilne osebe, ki jih Je kot detektive poslala policija na zooro vanja. Navzlic policijskim agentom pa Se je vršilo zborovanje v Tivolskem Sozdu, ki predstavlja prvi in zadnji sestanek celokupnega naprednega m katoliškega dijaštva v skupni ma-. !Icstacijj štrajka in jugoslovanske meje. Ravnateljstva posameznih zavodov so na pritisk višjih oblasti po-aia na starše grozilna pisma z vse-lno: Vaš sin bo izključen iz šole, Se ne povrne v teku tega in tega t^ " Pouku. Ne glede na ta pri- rek Pa nadaljevanje štrajka čez to- lm . ‘n sredo, ki je bil praznik, ni rna«N! Slllis^a’ ker ie bil štrajlc samo v.-, ■i acija. Mnogo dijakov se je h,,/1!0 v četrtek v šolo. V petek so vsi zopet pri pouku. Štrajku so sledila po šolah zasliševanja, patrijotični govori ravnateljev, zapori in slabi redi v nravnosti. Hujših posledic razven pri Žužku, ki je dobil consilium abeundi in potem nadaljeval študije v Novem mestu, ni bilo v šoli. Drugače pri policiji. Ta je odslej z budnim očesom pazila, obveščena po svojih konfidentih na vsako dijaško gibanje, ki se je nahajalo vsled tega in vsled bližajočega konca šolskega leta 1914. v delni stagnaciji. 3. Stagnacija po stavki do izbruha svetovne vojne, proces in zaključek. Po štrajku oficijelnih sestankov ni bilo mnogo. »Glas Juga«\je prenehal izhajati. Poletje se je bližalo v tihem delu prijateljev med seboj. Na osebno zaupanje se je polagalo več vrednosti. Ekstenzivno poslovanje je prehajalo bolj v intenzivno. Predsednik organizacije Majaron je še z nekaterimi tovariši, od katerih je bil Kavčnik eden najagilnejših, potem Oblak, Mešiček, Premrov itd. vzdržal v tej najtežji situaciji. Radi paž-nje policije se dijaki niso več shajali v »Mestnem domu«, ampak so si izbirali raje prosto naravo in privatna stanovanja za sestanke. Sestanki na prostem so se održavali na Rožniku in na Golovcu. Soba v Florijanski ulici, kjer so dijaki plačevali Šesto-šolcu Milanu Fabjančiču polovico najemnine, ni dobro ustrezala in pri tem j3 čas vabil na prosto. Tudi v tej dobi delne stagnacije in navzlic mrzlim policijskim vetrovom dijaštvo ne spi. O priliki usilje-nega izleta patrijotičnega Flotten-vereina na Jadransko^ obalo se je vršilo zborovanje dijaštva v Trstu, kjer se je na novo okrepila tamkajšnja organizacija. Načrti za bližnjo bodočnost so predvidevali izdajo brošure, ki naj bi popisala razvoj organizacije in poglobljeni program, nadalje se je začela najintenzivnejša agitacija za vstop abiturijentov v jugoslovanska akademska društva na Dunaju in Pragi. V tem delu je prehitel sarajevski atentat marljive srednješolce in prerezal z enim mahom vse to ofenzivno delo. Z enim udarcem v teku pičlega tedna je postavil skoro petdeset eksponiranih akademikov in srednješolcev v defenzivo: v preiskovalni zapor, pred preiskovalnega sodnika, v internacijo,^k vojakom ali pod varstvo prestrašenih staršev. Tudi v tem najtežjem času na svobodi ostali tovariši niso izgubili ravnotežja. Tajne seje so se održavale naprpj. Vendar razven neuresničenih načrtov niso prinesle drugega sadu kakor nekoliko usmerjen zagovor pred sodiščem. Navzlic strumnemu zadržanju premnogih pa so se našli redki, med temi sam predsednik Majaron, ki je na pritisk svoje matere gospe dr.' Majaronove izpovedal pred preiskovalnim seduikom veliko stvari po. nepotrebnem. Krivdo nosi njegova mati! To naj bo tukaj povedano. Njemu naj bo zemlja, ki ga krije, lahka. Vsem tovarišem bo ostal navzlic temu v lepem spominu. Med zavestnimi denuncijanti so se našle v Gorici in v Ljubljani gotove osebe, ki so kompromitirale v procesu osobito Endlicherja in Novaka. V preiskovalnem zaporu so se nahajali sledeči akademiki in srednješolci: Ivan Endlicher, Janže Novak, Juš Kozak, Evgen Lovšin, Gustav Omahen, Adolf Ponikvar, Anton Štefančič (ki je pomotoma zašel v našo družbo), Viktor Zalar in Ivan Žgajnar. Pred izjemnim sodiščem pa so se zagovarjali v naši družbi še Arh, Avšič, Fakin, Fettich - Frankheim, Fodransperg. Grabnar, Grebenc, Gmide, Kavčnik, Kos, Košir, Kuntarič, Majaron, Oblak, Premrov, Tavčar, Vizjak in Matija Ambrožič. Poleg omenjenih je policija zasledovala Gnidovca in Matekoviča iz Kranja, Gregorca iz Novega mesta in druge. Za Avgustom Jenkom in Vladislavom Fabjančičem, ki sta pravočasno ušla v Srbijo, je bila izdana tiralica. Kako je proces končal je znano. Težav preiskovalnega zapora, internacij in šikan pri vojakih ni mogoče popisati. H koncu bi bilo omeniti še samo Janžeta Novaka, ki je po dveh letih zapora bil deležsn amnestije, drugi pa so razven Endlicherja še srečno utekli usodi s kaznimi od 14 dni do 6 mesecev, pri čemur ni igrala njihova mladoletnost zadnje vloge. Ivan Endlicher in Avgust Jenko, eden organizator in apostol-pridigar po vzorih prve krščanske dobe, drugi idejni vodja, genij in plamenica v vseh temnih nočeh obupa, nerazumevanja, strahu in ovir, ta dva mogočna stebra, na katerih stoji ponosna stavba jugoslovanskega omla-dinskega gibanja 1912./1914. sta svojo idejo posvetila s svojo smrtjo. Ivana Endlicherja je pokopala jetika v graških zaporih, Avgusta Jenka je ubila svinčenka na bosanskih planinah. Eden je umrl kot avstrijski jetnik, veleizdajnik in srbski emisar v ječi, drugi pa oborožen s komitaško puško v borbi proti avstrijska armadi. Od teh dveh in mnogih drugih tovarišev, ki so poginili kot dobro-voljci ali pa na eksponiranih mestih avstrijske vojske, je zahtevala usoda ne samo delo, ampak tudi življenje. Z isto pravico, s katero je terjala usoda od njih za njihovo domovino najdražje, z isto pravico zahtevajo oni od nas, da naprej v nas živi njihov spomin in klije njihova ideja v prospeh osvobojenega naroda jugoslovanskega od Triglava do Varda-ra in da podžiga današnjo ornladino, da vstanejo iz nje junaki, ki bodo tvegali svoje življenje za neosvobo-ieno Koroško in zasužnjeno Primorje. ■ #Trvr,\' oglasil »Tabor«, in sicer sam, ter malo r^opotal nad nami. Dovoljujemo si pievidno vprašanje: »Ali se samo on čuti prizadetega?« Kolikor nam je /mano iz naravoslovja, je neke vrste domača žival, ki vselej hudo zacvili, če se jo mahne recimo po - kljunu. To se je zgodilo tudi v Mariboru, ko je dobil nekdo po kljunu. Mislimo pa, da je bolje, če se o tem ne debatira več. Saj se poznamo. »Črni Orel«. V zadnji številki »Or j trne« smo že poročali o čednem narodnjaštvu restavratorja pri »Črnem Orlu« v Mariboru. Danes smo v neprijetnem položaju, da našim bralcem o Zemljiču podano sliko še nekoliko spopolnimo. Toraj! Ta g. Zemljič nima niti enega nastav-ljenca, ki zna pravilno slovenski, pač pa nam je znano, da je uradna Špraha v tej hiši nemška. V najlepši dokaz za Zemljičevo narodno zavednost pa je dejstvo, da njegova punčka, ki je danes že v petem letu, še niti ene besedice ne zna slovenski. S polnim zadoščenjem konsta-tiramo tudi, da se je vodstvo one narodne stranke, ki je dosedaj posedalo pri Zemljiču, izselilo iz slabo-znanega Kernstockstiibrlna in si poiskalo jasnejših lokalov. Upajmo, da mu sledi v kratkem vsa narodno-zaveclna inteligenca. Vedno je še resničen rek: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Ali ne "bi tudi Mestna hranilnica g. Zemljiča malo potrkala po rarni? Imamo svoje ljudi, ki bi jim Zemljičevi milijoni tudi prav prišli, in ki so denarne podpore veliko bolj vredni, kot nemškonacijonalni Zemljič. Mislimo, da ne bo dolgo, da bomo tudi v tem oziru ugodno poročali. Anacionalizem v mariborski kolodvorski restavraciji. V kolodvorski restavraciji gospoda Sticklerja, državljana nemške Avstrije in znanega nemškega organizatorja, so nastavljenci deloma tujci avstrijski državljani, deloma pa naši zagrizeni nernčurji, ki vedno vprašajo vsto-pivšega potnika z »Was wunschen Sie?« Tako tudi osobje, ki servira pri vlakih računa, če zasluti, da je potnik Avstrijec, v avstrijskih kronah. mesto da bi zahtevalo plačilo v dinarjih. Nadalje ima glavno besedo v restavraciji III. razreda avstrijsko vozovno osobje, ki govori v mnogih slučajih v izzivalnem nemškem tonu, natakarsko osobje pa mu pridno sekundira. Pri koroškem vlaku servira neki natakar glasno vpijoč: »Frisches Bier — Gotz-Bier —• frisclie Backerei« itd. Tako postopanje na ogroženi obmejni točki napravi posebno na tujca globok vtis, ko vidi in sliši, kako v nacijonalni državi prevladuje nemški živelj. Ne razumemo tega, kako morejo merodajne oblasti vse to brez vsakršnih ukrepov pustiti v nemar. Ali mora naš narod res že priti do popolnega prepričanja, da oblasti nočejo ščititi nacijonalne in državne interese? Ali dopušča katerikoli narod v svoji državi in posebno na svoji ogroženi obmejni točki, da bi se tako izzivalno šopirili tuji državljani v svojem jeziku? Saj je vendar Južna želez- nica že precej časa v državnih rokah, državna uprava pa vseeno dopušča, da Nemec — tuj državljan —? s svojim nemškim osobjem izziva in s tem širi nemško propagando na najbolj prometnem kraju države. Je več resnih reflektantov za to restavracijo in vendar sc nihče od merodajnih faktorjev ne zgane. Le poglejte gospodje v Italijo, v naše Primorje, kako so znali Italijani na popolnoma slovenskih železniških postajah upeljati italijanščino, kako je bilo pod Avstrijo v državi, v kateri so prebivali mnogi narodi, vse nemško. Ali se morda sliši n. pr. v Postojni na postaji klic: »Pivo, pecivo«!? Pripomniti pa moramo, da je Postojna in Primorje naše ozemlje, v Mariboru pa so se Nemci samo umetno vzdrževali s priseljevanjem. Tako ne more iti več naprej. Mariborski Jugoslovani prosimo in zahtevamo, da vlada nemudoma odda to restavracijo, katero protizakonito poseduje tuj državljan, našemu državljanu, ker bi morali v nasprotnem slučaju poseči po samopomoči. Studenci pri Mariboru. V nedeljo nas je presenetila tukajšnja telovadna enota »Svoboda« z zabavo pri »Štiblnu« — »obvezno s petero eno-dejanskih iger« — kakor so naznanjali kričeči lepaki. Mi se s to kulturno prireditvijo ne bi bavili — če se ne bi bilo igralo tudi v blaženi nemščini, brez katere studenška »Svoboda«, kakor se vidi, ne more obstojati. Kar se tiče igračkanja samega, povemo le toliko, da je bilo vse od začetka do konca tako pusto da ljudje niso nikdar vedeli, kedaj se naj smejejo. Je nam tudi vseeno! Pač pa vprašamo »Svobodo«, za koga je igrala pravzaprav v nemškem jeziku? Ali za studenške Nemce —• katerih ni, alt pa za svoje članstvo, za svoje Genosse in so-dntge — ki pa vsi razumejo bolje slovensko kot nemško! Če za te, potem jim svetujemo, da naj prireja nemške veselice v svojem domu in pusti nas v miru. Mogoče tudi, da so sc razni L. in drugi — iči — po prepričanju seveda ultra Germani, hoteli producirati pred domačo publiko? — Povemo jim, da na tem polju njihovega kulturnega udejstvovanja niti senca kake lovorike ne bo padla nanje, pač pa sc lahko zgodi, da pridejo v dotiko z drugimi, bolj hvaležnim, domačim zeliščem. Torej roke proč od naših ognjišč! Značilno je, da so posetili prireditev razim nekaj Studenčanov sami tujci. Iz tega bi lahko sklepala »Svoboda«, kake simpatije uživa med Studenčani. Ker pa je s slepoto udarjena, bomo poskrbeli, da se ij odpro oči; bomo pa tudi poskrbeli, da ostane to prva in zadnja nemška prireditev v jugoslov. Studencih! Nai pokret. dobite pri Jos. Rojina, Ljubljana. ITO“ zobna pasta odstranjuje neprijeten duh iz ust. Ljubljana. V prošlem letu ustanovljena organizacija Krakovo-Tr-novo v Ljubljani je izvedla v nedeljo svoj prvi redni občni zbor. Udeležba na istem zdaleka ni odgovarjala številu včlanjenega članstva in se je vsled tega občni zbor začel znatno kasneje. Iz podanih poročil posnemamo, da organizacija v prvem letu svojega obstanka ni imela sreče s svojimi funkcijonarji, ki so se pač pustili voliti, a niso vršili svojih dolžnosti, odnosno celo škodovali organizaciji. Na podlagi tega je tudi navzoči delegat oblastnega odbora, br. Šlajpah v svojem govoru opozarjal članstvo, da pazi pri volitvah, ker položaj, v katerem se nahajamo, je tak, da zahteva na vseh mestih delavnih ljudi, ne pa samo reprezentantov. Podal je v nadaljnem smernice za delovanje organizacije in orisal trenutni politični položaj, nakar je bil izvoljen nov odbor, od katerega upamo, da bo dovedel organizacijo do uspešnejšega delovanja, kot ga je pokazala doslej. Naše prireditve. . Minulo soboto in nedeljo so sc vršile v Ljubljani tri prireditve naših organizacij. Najboljše je nedvomno uspela sobotna prireditev Orjune v Šiški, ki je napolnila prostoren lokal na Bellevue. Tako po sporedu, kakor tudi po razpoloženju moramo to prireditev Smatrati kot prvovrstno. Zelo dobro aranžirana je bila tudi zabava mestne organizacije, ki je pa žal pogrešala zadostne udeležbe, kar moramo pripisovati predvsem sočasni pevski prireditvi. Vendar je bilo razpoloženje najboljše, predvsem pri onih, ki so imeli za ples — dovolj prostora. — Or jima Krakovo-Trno-vo je priredila istočasno čajanko, ki je bila dobro obiskana in mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju članstva. K vsem trem prireditvam pripominjamo le, da nikakor ni prikladno, da se istočasno prirejajo zabave bližnjih organizacij, ker trpi pod tem gmotni uspeh in se članstvo po nepotrebnem cepi. Občni zbor Orjune v Kranju. V soboto, dne 29. marca 1.1. se je vršil redni občni zbor naše organizacije v Kranju. Predsednik br. Peharc je otvoril zborovanje in v svojem govoru orisal razmere, ki vladajo v organizaciji, poročal o delu in uspehih ter pozival k smotrenemu in si-, stematičnemu delu. Upravni odbor je po svojem poročilu dobil absolu-torij. Delegat oblastnega odbora br. I. Tonja je nato poročal o stanju organizacije in njenih nalogah v naj-bližnji bodočnosti; poročal je o načelnem stališču, ki ga zavzema Or-juna napram sedanji politični situaciji in vladni krizi. Obširno je poročal o snujoči se »Ekonomski Or-juni« in njenih nalogah ter pozival prisotne člane, naj stavijo vse svoje sile naši gospodarski organizaciji na razpolago. Izvoljen je bil nov odbor, ki bo moral vse svoje sile posvetiti reorganizaciji in poglobitvi kranjske Or-june, da jo dvigne na ono višino in ugled, ki ga zahtevata položaj in ugled gorenjske metropole. Modni salon Marija Sohi Ljubljana Mmigrestti /0 št 8. Priznano najniže csnet $ o Mestna Orjuna KrakovofTrno> vo priredi v soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri »Lozarju«, Rožna ulica 17 ča* janko. Vabijo se vsi člani, po njih vpe* ljani gostje in somišljeniki Orjune. USTANOVNI OBČNI ZBOR AKAD. KLUBA »ORJUNA«. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršil na ljubljanski univerzi ustanovni občni zbor Akad. kluba »Orjuna«. Izpolnjena je bila vrzel, katero je naša nacijonalistična akademska omladi-na že dolgo časa živo občutila. Občni zbor je pokazal, da se akademiki nacijonalisti dobro zavedajo, kakšne važnosti bo akademska Orjuna za nacionalistični pokret med akademsko omladino. Potek občnega zbora je bil sledeči. Br. Tonja je v imenu pripravljalnega odbora otvoril zborovanje ter nato prešel na programatičen referat, v katerem je izčrpno podal in razjasnil ideologijo jugoslovanskega nacijonalističnega pokreta. Povdar-jal je, da je pokret že doslej rodil mnogo dobrega in koristnega, ker so vstopili v nacijonalistične organizacije vsi oni Jugosloveni, ki stav-ljajo celokupen narod nad navidezne koristi posameznih delov naroda. Potrebno pa je, da si naš pokret pridobi čim trdnejša tla med akademsko omladino. Inteligenca, prožeta jugoslovanskega duha, bo vedla narod na boljša pota. Tega so se tudi zagrebški akademiki nacijonalisti, ki so že pred letom dni ustanovili svojo akademsko »Orjuno«, dobro zavedali. Uspehi niso izostali. Danes zavzema akademska »Orjuna« vodilno mesto med zagrebško visokošolsko omladino ter neustrašeno zastopa jugoslovanski značaj zagrebške univerze. — Naša akademska »Orjuna« je borbena, a ne za to ali ono stranko, ampak za narod. Ona torej nima namena vzgajati stran-karjev, ampak nacijonalne borce, ki se bodo z vnetim in discipliniranim delom v klubu pripravili na svoje delovanje med narodom. — Naloga akademske »Orjune« bo tudi, da bo podprla pokret s svojo inicijativo ter bo opozarjala na vse, kar bi bilo pokretu škodljivo. — Ustroj kluba bo v bistvu tak, kot vseh ostalih akademskih društev. Nato je v imenu izvršilnega oblastnega odbora Orjune pozdravil br. Šlajpah zborovalce, želeč novemu borcu — akademski Orjuni — mnogo uspehov. V svojem nadaljnem govoru je orisal žalostni položaj inteligence, ki je dandanes prisiljena, prodajati svoje prepričanje za košček kruha. Važna naloga Orjune je, da bo skušala osvoboditi duševni proletarijat tega sramotnega rob-stva, kajti duševno zasužnjena inteligenca gotovo ne bo prinesla narodu nacijonalnega preporoda. — Druga naloga je vzgajanje Jugoslovanov. Ne čez noč, ampak polagoma, evolucijonarnim potom. Tudi tu naj zastavi akademska »Orjuna« svoje sile ter naj s podrobnim delom pripravlja tla novi dobi v našem naci-■ jonalnem razvoju. — S pozivom k složnemu delu izreče br. Šlajpah še enkrat pozdrave oblastnega odbora. Nato prečita tov. Domicelj pra* vila, katera sprejme zbor soglasno. Po sprejemu pravil je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Ivan Tonja, stud. phil.; podpredsednik: Er-, vin Mejak, cand. iur.; tajnik: Pavel Domicelj, stud. ing.; blagajnik: Ci-; ril Vučemilovič, cand. ing.; odborniki: Jelenc Gojmir, stud. iur., Ivo Dougan, stud. iur., Meichsner Franjo, stud. ing. Pri slučajnostih predlaga brat predsednik, da si klub izbere Vidov-dan za dan svoje slave, da na ta način skupno z ostalimi organizacijami Orjune slovesno dokumentira* mo svoje jugoslovanstvo. Predlog se soglasno sprejme. — S tem je bila ustanovna skupščina akademske »Orjune« zaključena. Akademski klub' »Orjuna« v, Ljubljani. Prvi redni klubov sesta* nek se vrši v soboto 12. t. m. zvečer ob 8. uri, v prostorih Mestne orga* nizacije (Arena Narodn. doma). Za člane je sestanek obvezen, vablje* ni so pa vsi somišljeniki, ker se vpisuje tudi nove člane. tajnik. Seja glavnega odbora. Upoštevajoč odločilno važnost trenutnega političnega položaja v državi, ie sklical direktorij Orjune izredno sejo glavnega odbora. Seje, ki se je vršila prošlo nedeljo in ponedeljek v Beogradu, sta se udeležila od strani di-rektorija predsednik dr. Leontič in Jerko Čulič, zastopani pa so bili oblastni odbori Split, Zagreb, Beograd, Novi Sad, Ljubljana, Skoplje in pre-stolniška sekcija glavnega odbora. Predvsem se je obravnaval politični položaj v državi. Vodstvo je osvojilo, kakor jc razvidno iz proglasa, ki ga priobčujemo na prvem mestu, edino pravo stališče in upamo, da bodo vse organizacije to tudiodobra-vale. Ne sme se v tem iskati neodločnosti, ker mogoče je danes naša organizacija bolj prizravljena na aktivno delovanje, kot kedaj prej. Bodočnost bo pokazala, da lahko reši situacijo samo odločno in brezkompromisno postopanje. Podrobnejše poročilo o poteku seje glavnega odbora prinesemo pri' hodnjič, ker se še ni vrnil naš delegat. Poroča se nam pa, da je bilo sklenjeno, da se združita lista »Vi-1 dovdan« in »Šumadijska Orjuna« V. skupen list, ki bo izhajal v Beogradu v cirilici pod imenom »Vidovdan«. Zahtevajte po vseli restavracijah in kavarnah prvovrstna špeetjalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. francoska zavarovalna dražba v Parizu Osnavsna Iste 182S' Glavnica 300 miiij. frankov. Prevzema polarna la ilvlJensKa zavarovanja vseh vrst Generalno zastopstvo za Slovenijo! Ljubljana, Agilni zastopnik! oe sprejemni0 POZORi LE KRATEK ČAS! POZOEj 15-20 7....................... popusta od v izložbi označenih cen dobite pri tvidki SMOJ & M0OSC manufakturna in modna trgovina (Prešernova ulica Stev. 3) vsled izstopa družabnika. Nudi se občinstvu prilika do ugodnega nakupa angleškega, švicarskega, češkega, francoskega najfinejšega blaga za dame in gospode ter vse drugo pod manufakturo spadajoče blago. S::® Delniška glavnica: D!n 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. DEn 10,000.000. Sc priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj. Metkovlfi, Split, Gorica, Novi Sad, Trst. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon štev.! 261, 413, 502, 503 In 504. • V;::.- / vI 'P Redna glavna skupščina oblastnega odbora Zagreb. Po skoro enoletnem neurejen nem notranjem položaju v Zagreb* škem oblastnem odboru, tekom katerega je upravljal posle vodstva komisarjat, je pokazala redna letna skupščina, ki se je vršila v nedeljo, 6. t. m. v Zagrebu, da so tudi brat* ske Orjune na Hrvatskem zmago* vito preživele dobo reorganizacije in čiščenja. Ob izredno lepi udeležbi je bila izvedena skupščina, ki nas utrjuje v veri, da tvori tudi v Radičevi republiki Orjtina moč, ko bo lahko v slučaju potrebe odločilno posegla v razvoj dogodkov. Iz poročil funkcijonarjev in pa delegatov po* sameznih mestnih organizacij po* snemamo, da vse organizacije, ka* terih izkazuje oblast sedaj, poleg Poverjeništev, izborno delujejo, in da se je naša ideja lepo širila, dasi je manjkalo inicijative iz oblasti. Skupščina se je pečala poleg tekočih zadev obširno s trenutnim Položajem v državi in je sprejela sledečo resolucijo: Resolucija: Med ostalimi poročili omenja* um predvsem izčrpno poročilo taj* nika Bornemisse, ki je popoludne Podal tudi krasen referat o delav* skih sekcijah, ki se v Zagrebški oblasti zelo lepo razvijajo. List, ki ga je svoječasno izdajala oblast, je vsled materijelnih neprilik prene* hal, a bo v doglednem času zopet začel izhajati. Sklenjeno je bilo dalje z odobravanjem, da se pri* redi v juliju v Zagrebu velik zlet Orjuna, katerega se bo v velikem številu udeležila tudi naša oblast. Pri volitvah so bili v odbor iz* voljeni za predsednika: ing. Ilija Čavlina, tajnik Vladimir Bornemis* sa, odborniki: dr. Štulhofer, dr. A7'* gjelinovič, Sokolovič, Študent in Jurjevič. Čelnik akcijone je zopet poznanj br. Berislav Angjelinovič, člani obl. upravnega odbora pa go* spa Sonja Turič \Vimer za žensko sekcijo, br. Oskovski za delavsko, dalje bb. Poznič iz Osjeka, dr. En* gelbert iz Varaždina, Baumeister iz Broda n. S., Mr. ph. Jurišič iz Senja, Segota iz Sušaka, Car iz Crikvenice, Brgič iz Baške in Oze* lac iz Ogulina. Oblastni odbor za Slovenijo je zastopal br. Galzinja, ki je pozdra* vil skupščino v prisrčnih besedah in jo istočasno pozival, da čim in* tenzivneje sodeluje na polju go* spodarske osamosvojitve in pod* Pira v Ljubljani ustanovljeno Eko* Romsko Orju.no. Skupščina je de* legata, kakor tudi pismeni pozdrav zadržanega prejšnjega komisarja hr. Kranjca pozdravila z oduševlje* njem. Po končani skupščini se je vrši* la skupna večerja v prostorih ju* Soslovenskega kazina, na katerem Je bilo spregovorjeno več prisrčnih nagovorov, iz vseh katerih je oclse-yala nezlomljiva vera v zmago naše |deje. Ves potek skupščine je po* kazal, kako jalove so pobožne želje naših nasprotnikov, ki so poročali, da je nastal v Zagrebu spor med Pribičevičanci in Davidovičevci. Jokazalo se je, da so tudi v brat* ski Hrvatski naši člani samo Or* J^Daši in nič drugega. Službene obiave. TAJNIKOM. Ker prinašamo v službenih' obja-. vah obvezne sklepe oblastnega odbora in je potrebno, da ima vsaka organizacija iste v evidenci, opozarjamo tajnike mestnih organizacij, da morajo imeti v arhivu shranjen po 1 izvod lista. Ta odredba bo koristna tudi za organizacijo samo. ker bo na ta način razpolagala koncem leta s kompletnim letnikom lista, kar se je lansko leto redko zgodilo. NABIRAJTE KNJIGE. Oblastni odbor namerava osnovati več potovalnih knjižnic, ki bodo namenjene nacijonalno ogroženim krajem. Temelj tej akciji tvorijo knjige, ki jih je prejel odbor v dar in pa recenzijski izvodi, ki jih uredništvo redno prejema. Ker pa to ne zadošča, poživljamo vse organizacije, da v svojem okolišu nabirajo knjige, ki jih posamezniki lahko pogrešajo. Ta akcija je posebno hvaležna za ženske sekcije. NABAVA PRAPOROV. Kakor povzemamo iz poročil, namerava tekom letošnjega leta večje število organizacij nabaviti lastne prapore. Vzpričo dejstva, da je prapor samo zunanji znak naše ideje in da je njegova nabava v sedanjih razmerah združena z izredno velikimi stroški, je sklenil oblastni odbor v svoji seji dne 7. t. m., da morajo vse organizacije, ki nameravajo nabaviti prapor, zaprositi predhodnega dovoljenja pri oblastnem odboru. Ta bo nakup zastave dovolil samo onim mestnim organizacijam, ki se odiikujejo po uspešnem delovanju in ki vestno vrše svoje obveznosti napram organizaciji. V smislu tega sklepa poživljamo vse mestne odbore, ki nameravajo nabaviti prapore, da zaprosijo odobrenja oblastnega odbora. Gornje odredbe ni smatrati kot vmešavanje oblasti v avtonomijo posameznih organizacij, temveč kot stremljenje, da usmerijo naše organizacije svoje delo notranjemu delovanju in spopolnjevanju, ne pa samo zunanjim znakom. Kakor ima prapor čisto gotovo svoj propagandni pomen, pride pa do veljave edino takrat, če je zbrana pod njem organizacija zavednih ljudi, ki so si svesti nalog in dolžnost Orjune. Odločno, delavno članstvo in pogumne akcijone — to edino lahko ponese zastavo naše ideje do zmage! PREGLED POSLOVANJA. Na podlagi poročil posameznih odbornikov je ugotovil oblastni odbor, da mestni revizijski odbori ne vrše pravilno svojih dolžnosti. Večina se zadovolji s tem, da 'tik pred glavno skupščino pregleda zaključene knjige in predlaga odvezo. Zato opozarjamo vse mestne organizacije, da je glasom pravil revizijski odbor dolžan redno vršiti nadzorstvo nad denarnim poslovanjem organizacije, najmanj pa mora vsake tri mesece pregledati vse vknjižbe. Oblastni odbor bo po svojih članih tekom prihodnjih mesecev izvedel pregled poslovanja vseh organizacij in opozarja že danes mestne odbore, da ima delegat oblastnega odbora, ki se izkaže s potrebno poverilnico. vpogled v. vse organizačne knjige in spise. Mestni revizijski odbori pa morajo izvršen pregled potrditi v blagajniški knjigi in o tem obvestiti tudi odbor. Za nepravilnosti v denarnem poslovanju bo v bodoče stavil oblastni odbor na odgovor tudi revizorje. Simon Klimanek Šdenburgova ulica štev. 6. Modna Icrojačnica za civilne obleke in uniforme. Zaloga prvovrstnega češkega in angleškega blaga. Cene solidne in dobro delo! Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Ljubljani. Letni občni zbor Orjune Studenci se vrši v soboto dne 26. aprila ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Nacionalisti Maribora in okolice, pridite v obilnem številu! ¥@IW. Ljudmila Bajtova, (uradnica Ljubljanske kreditne banke in sorodnica lani tepenega fašista Derflesa), ki je našim čitateljem poznana iz svoječasno objavljenih notic, je v Ljubljani tudi izven Orjune predmet zanimanja. Kakor se nam poroča, je bila v zadnjem času dvakrat od neznancev polita s črnilom odnosno rudečilom. Posebno pozornost je vzbudil incident prošlo sredo, ko sta jo okrog ene ure popoludne v bližini gostilne »Figovec« sprejela dva Primorca s kemično tinto. Po triumfu, ki ga je žela g. Bajtova pri svojih »ožjih« znancih vsled obsodbe našega odgovornega urednika, je vsekakor neprijetno, če se najdejo v javnosti še drugi, ki smatrajo za potrebno, da prevzamejo riziko in pri belem dnevu »zacahnajo« žensko s črnilom na cesti. Verjetno je, da dotičnik že ve, zakaj to dela. Iz sodne dvorane. Kakor smo svoječasno poročali, je jurist Lekan v Vipavi na ostuden način žalil našo državo in Srbe, tako, da so celo navzoči italijanski vojaki čutili potrebo, zavzeti se za junaštvo srbske vojske. Ko je ta junak umazanih ust prišel v Ljubljano, je dobil temeljito lekcijo. Naši člani so ga vrgli iz kavarne in pri tem je imel tudi priliko spoznati, kako udarja narod, o katerem je on trdil, da ne zasluži drugega, kot da se ga izbriše s karte. Da bi se maščeval za zaslužene klofute, je ovadil tajnika oblastnega odbora br. Šlajpaha, po katerega posredovanju je presedel nekaj dni v zaporu. Prošli petek se je vršila razprava, na katero pa seveda g. Lekan kot glavna priča ni prišel. Ker se sodnik ni mogel prepričati, da bi br. Žlajpah res naložil Lekanu vso zasluženo porcijo, ga je moral oprostiti vsake krivde, predvsem vsled tega, ker glavne priče ni bilo navzoče. Lekan je s tem najboljše dokazal, da pripoznava polno upravičenost vseh onih brc in klofut, ki jih je dobil. O obravnavi bi ne poročali, ker o naših akcijah principijelno ne razpravljamo, če bi ne čutili nekateri ljubljanski listi potrebo, poročati tako pristransko, da je izglodalo, kot da Orjuna nima boljšega posla, kot loviti tihotapce. Doslednosti, ki jo mi kažemo v svojih nastopih, bi želeli gotovim ljudem, potem bi padalo manj klofut, kot jih je doslej in kot jih — še bo! 1 JUH!" EMONA BAR ep® A L O O O © O NOV S E N Z AC! J O N A L E N l P R O G A M I Novi plesalci proizvajajo moderne, senzacijonalne plese in sicer: t. Mirta (Esrmsssl: Groteska 2. Sami 3. €asp?o 4. Mira 5. S. Ssrsai 1, Mis=a 3. Carlo 9. sasvtsi 19. Carfo Ves: & RosStfas ©a© s fSspiftOraS: & ElossSSs: ©I2S: S B2©$at$a: Fantazija Fantastični in stepp-plesi Fantastičen valček Ekscentričen ples Kozaški ples Orijentalski ples Groteska Karakterni plesi Monden ples Zasveti* ob 23, osri 33. rcninia? Kavarna, restavracija, bar INONA" palača Kreditne banke Jean Fials s® ceifiii znamko Prodala; v Uubliani: Breg štev. 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica, Seljak. na deželi: v vsaki vetji trgovini s Čevlji. Na veliko razpošilja tovarna PETER KOZINA & Ko., Triif, Gorenjsko. Ceniki na zahtevo brezplačno. 7 Prva slov. zidarska zadruga v Ljubljani. Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2. Tehnično vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inzenjerju. Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko spadajoča deta. Delo solidno. Cene konkurenčne. Naročajte „Pobedo“! Je najmodernejše urejena in IzvrSuJe vsa tiskarniška dela od najpriprostejšegu do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Solild zvezki za Osnovne Sole ln tredqje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Iz Ptuja. Mestna Orjuna Ptuj-Brcg poživlja vse članice in člane na bratski sestanek, ki se vrši v soboto dne 12. akrila 1924 ob 20. uri v gostilniški dvorani Narodnega doma v Ptuju. Udeležba obvezna. — Ptuj. Gospa Strašil s tremi gostilniškimi koncesijami in tremi gostilnami na Ptuju in Bregu, ponemčeno Straschill, ne strašite z napisom pred pošto z nemškimi črkami, ker bodemo drugače počeli tudi mi strašiti po Vaših nemčurskih gostilnah. Oblast! Zakaj ima ta zagrizena nemčurka v roki tri gostilne med tem ko ptujski Slovenci invalidi ne morejo dobiti koncesije? Ako r.i naših kompetentov, naj se ji pa dva lokala odvzameta, ker je ona poznata bogatašica in ni prav čisto nič potrebna tako izdatne podpore, posebno pa ne za njeno izrecno avstro-fobsko mišljenje! Ptuj. V sloboduem jugoslovanskem mestu Ptuj se išče slovenski trgovec, kateri bi imel toliko »korajže«, da bi razobesil v svoji izložbi objave mestne Orjune Ptuj-Breg. Vsem tvrdkam! Velikonočna številka bo izšla v zelo obsežni obliki. Ako želite uspeh v trgovini, pošljite inserat »Orjinii«, ki je danes že tako močno razširjena v celi državi, da tudi glede visoke naklade lahko tekmuje z ostalimi listi. Prvovrstna 8 Primorska feufcinHaB Vsako sredo in petek polenovka. 2—3 krat na teden sveže morska ribe. Stili Sim Žabjek štev. 3. Milil« III HTTlffl 1-nnT***—'. POKUSITI JE TREBA razne vrste testenin »PEKA I E'I E«. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so izdelane vse iz enega testa. Modna krojačniea 111II se je preselila Poljanska c. št. 12. Paa piatsa H sl. V t, naznanja, da ima vsak dan priznano najboljše pecivo ter sveže in pristne preste. Telefon Stev. 153. nasl. v 1 • II' Poslano. Obzirom na popravek, koji je bio objavljen u 14. broju »Orjune« i kojega je uredništvo priopčilo usled nepoznavanja prilika u Baški, istinc radi smratram potrebnim, da izjavim o g. hoteliru Grandiču sledeče: Dne 6. avgusta prošle godine dobio sam nalog od Mesne Organizacije u Baški, d r izvesim nekoliko primeraka izvanrednog izdanja Orjune na vidnlja mesta. Jedan pri-merak sam izvesio na zid hotela Grandič. Vračajuči se t.akon dva sata, opazio sam da je plakat raztrgan. Odmalt sem polra-žio hotelirja Grandiča da se informiram ko koji ga je strgao ali ga nišam dobio. Dru-gog dana dobio sam ga pred hotelom u društvu g. Mihovila Rode, dok sam ja bio sa gg. Nikom Herom i Ivom Heroin. Na moje pitanje, ko je pocepao teloženi list, odgovorio mi je ljutito, da je on sam, a na moje pitanje zašto, rekao je zato, jer da ono o čemu list piše ne odgovara istini. Nadodao je pak, da u zadnje doba ja pravim buda-lašline, jer da ne dozvoljavam da se po Baški švapčarl i talijančari. G. Grandiča pozivljcm, ako tvrdi da navedeno ne odgovara istini, da me tuži sudu 1-u tom slučaju poslužiču ga i drugim zanlmlvostima. Božo Dorčič,.glavar mesne organizacije u Baški, HALO! HALO! Deset vrst umetniških slik, dvajset leposlovnih ugank, dobro blago, domač izdelek — ¥se to je združeno v enem zavitku Zahtevajte edino le POZOR! Na drobno in debelo I POZOR! TOMBOLA Velika zaloga vsega elektrotehničnega matcrijala dobijo se povsod. Glavni založnik tvrdka motorjev, svetilnih teles* gradnje elektrarn, inštalacije. Elektrotehnično podjetje L.EOP. TRATNIK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25. Osrednjega društva nižjih pošt. uslužnencev v Ljubljani, se vrši dne 27. aprila na Kongresnem trgu. Dobitki so izredno krasni in v cbi-lem številu. Zato naj nihče ne prepusti ugodne prilike pri nakupu tombol sitih kart Prodaiajo jih vsi pismonoše v Ljubljani, Šiški, Viču in Mostah po 3 Din komad. ZAČETEK OB 15. URI. ODBOR. Tel. inler. 189, Frankopanska ulica 151, IzvrSuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „ silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. irasSnS tessrski tn©Is£er Lju3»iian8f Ouna|ska c. 4©. Tsl. 37® Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. SEga. Tovarna furnirja* j Zahtevajte jo izrecno ■ pri barvanju piruhov. Modna krojačnica MODNA TRGOVINA A.Šinkovic NASL. K. SOSS « v . . LJUBLJANA Poravnajte naročnino! Mestni trg 19. _______________________________________CENE ZMERNE! i sf § © ^ L © v I 8 n l==b=rx pj „RUDE IN KOVSNE lllis&ilaiis, MikleSISeva sssts it. 1i. En g ros: Sisl, mi, ftlezo, ataliiSj, kositer, Mer, tiolova in pidnkana pistsvloa iti. Generalna zastopstva: Za balkanske države: The Central European Mineš Ltd., Mežica. Za kraljevino SHS: Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. Za tu- in inozemstvo: Cinkarna d. d., Celje. Kupujemo po najviSjifc cenah: stari baker, stari svinec, remelted-cink, kovinaste ostanke itd. Brzojavi: RUDE. TELEFON 727. IT rstasllla, Sake; kit, klel, @raail@» se- pgngsaagggss fiMBSHMBMHBHBHBBBBBSBEHBSBBEBifflBSBiMBBi pil® in salamteno IDEAL cisti firnei Najboljši in najmodernejši pisalni stroj sedanjosti. najboljše vrsf@ n&seii tovarna Izreden užitek boš Imel če si privoščiš rimsko čašo agggaiagigBssggsH Ljubljana Gradišče štev. 10 Telefon 263. Maribor Ljubljana Novi sad podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: UUBLJANA-MEDVODE (letnik 1921) Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin, [£25BmS5BBE 3SSSB353TJSS& Manufaktura, moda, >■ SSroSfcS pri »porabi bencJraa Telefon 733 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti št. 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni. Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. HAG“ generatorjem! Vozi z ogljem Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica st. 24 Telefon štev. 560. Iggggij;!Slroafci pri vperabi oglja ! v eni sami številki izdaj št. 11 — 27, ki bodo izšle v času do 30. aprila 1924. Vse cenjeno čitatelje opozarjamo posebno na to, da posvečajo posebno pa:l|l::sst ne samo tekstnem, temveč tudi inseretnemu dolu lista. Uprava. RGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA STEV. 4 ikspoiifure Konjice Meža-Dravograd Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica MT