tosamezju uvod 40 grošev, mesečna naročnina i šilinga
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. k.
VPRA&ANJE SLOVENSKE KMETIJSKE SOLE JE STVAR IN BNODUfiNA ZA-HTEVA VSEGA SLOVENSKEGA ŽIVLJA NA KOROŠKEM
LETNIK VI
CELOVEC, V SOBOTO, 2«. VI. 19S1
ŠTEV. 43 (412)
Vsi imamo pravico do izobrazbe in znanja
Na enodušno zahtevo slovenskega ljudstva po slovenski kmetijski šoli oblasti še vedno niso odgovorile —
Slovenska kmečka zveza je urgirala svojo vlogo
Minilo je pet mesecev, odkar je Slovenska kmečka zveza predložila Uradu zveznega kanclerja, Zveznemu ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, Koroški deželni vladi in Deželni kmetijski zbornici v Celovcu ponovno svojo spomenico s podrobno in vsestransko utemeljeno zahtevo po ustanovitvi kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom na Koroškem, saj je temeljila na več kot 2000 podpisih samo iz vrst slovenskega kmečkega prebivalstva. Izjave številnih slovenskih, na področju kmetijstva vodilnih ljudi so enodušno izpovedale, da je za obstoj in napredek slovenskih kmetov kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom potrebna kot zrak za življenje. Slovenske narodne organizacije kakor Zveza slovenskih zadrug, Slovenska prosvetna zveza. Zveza slovenske mladine, Zveza slovenskih žena ter politični organizaciji koroških Slovencev Demokratična fronta delovnega ljud stva in Narodni svet koroških Slovencev, nadalje izvoljeni slovenski občinski zastopniki iz 35 občin in absolventi kmetijskih šol so s svojimi posebnimi vlogami v isti zahtevi odločno podprli Slovensko kmečko zvezo. Vprašanje slovenske kmetjiske šole je stvar in enodušna zahteva vsega slovenskega življa na Koroškem.
Po petih mesecih nobeden od merodajnih iiniteljev, ki so jim bile spomenice predložene, ni smatral za potrebno, da bi to dolgo letno in sedaj tako enodušno izpovedano zahtevo slovenskega življa na Koroškem vzel na znanje in ji ugodil. Tudi nihče od njih, ne Urad zveznega kanclerja, ne Kmetijsko ministrstvo, ne Deželna vlada in ne Kmetijska zbornica ni smatral za potrebno, da bi vsaj sprejem spomenic potrdil, kar je v javnem upravnem življenju navadno običaj.
Medtem pa prijavljajo na Koroškem že enajsto kmetijsko šolo na Stiegerhofu pri Vodiči vesi v bekštanjski občini, pozimi bodo odprli srednjo kmetijsko šolo v Pitzelstatten pri Celovcu. V Celovcu samem pa so pričeli z denarji iz javnih sredstev obnavljati stari dom Kmetijske zbornice in sedanji sedež deželnega vodstva OVP v Museumgasse 5. Kakor slišimo, nameravajo tukaj ustanoviti ..Kmečki ljudski izobraževalni dom“ za šolanje, tečaje, zasedanja in predavanja. V ta namen bo deželna vlada prispevala 300.000 in Kmetijska zbornica 150.000 šil; 600.000 šil. pa bodo dobili v obliki subvencije iz ERP-sred-stev.
Priznamo nujnost in potrebo, da je treba kmečkega človeka šolati in izobraževati, toda tega mora biti kmečko ljudstvo deležno v celoti. Ob takem zadržanju, kakor ga kažejo doslej merodajni činitelji v vprašanju slovenske kmetijske šole, pa to ne bo in ne more biti V takem zadržanju je težko razvidna resna pripravljenost za ustvarjanje enakopravnosti obeh narodov in pogojev za dobro sožitje v deželi, za uresničenje pravice Slovencev do svojega jezika, kulturnega in gospodarskega razvoja. Tako zadržanje tudi ni v znamenju uresničevanja besed šefa avstrijske vlade g. kanclerja dr. inž. Figla, ki je dejal: „S tem zadržanjem Avstrije naj ne bo samo Slovencem zajamčena pravica do njihovega jezika, njihovega kulturnega in gospodarskega razvoja, temveč tudi slovanski državi-sosedi izražena naša pripravljenost za prijateljsko in mirno sožitje”.
Ugotoviti je treba tudi še naslednje: Vse dosedanje — nemške — kmetijske šole so bile zgrajene in jih vzdržujejo z denarji, ki jih dežela in država zbirata kot davke tudi pri slovenskih kmetih. Za nobeno teh šol pa naši kmetje še niso bili vprašani, že jo zahtevajo. Ustanavljali so jih, ker so potrebne. Slovenske kmetijske šole, ki je toliko bolj potrebna
in ki jo zahteva vsa slovenska javnost, jo zahteva med drugimi nad 2000 slovenskih kmečkih ljudi, merodajni krogi ne ustanovijo. Dolžnost oblasti bi bila, da ne glede na to zahtevo ustanovijo slovensko kmetijsko šolo že same od sebe. To še tem bolj, ker so jo po ustavi dolžne ustanoviti in bi njena ustanovitev ne nasprotovala nobenemu paragrafu avstrijske ustave. Na Koroškem bi .ob 10 že obstoječih šolah imeli pravico ustanavljati enajsto, dvanajsto in trinajsto nemško šolo šele, ko bi bila že ustanovljena slovenska kmetijska šola in bi bilo s tem vsaj deloma zadoščeno pravici in zahtevi slovenskega kmečkega življa.
Po petmesečnem brezplodnem čakanju je zato Slovenska kmečka zveza znova opozorila vsa pristojna mesta na nujnost svoje zahteve. Po § 73 splošnega zakona o upravnih postopkih (Allg. Venvakungsverfassungsgesetz) so oblasti dolžne odgovoriti na predloge in zahteve „brez nepotrebnega zavlačevanja, najpozneje pa v šestih mesecih". To mora veljati tudi za našo in za del kmečkega ljudstva življenjsko važno zahtevo še tem bolj, ker ji njene stvarnosti ni mogoče oporekati in ker so bila merodajna mesta pred potekom roka znova opozorjena na zahtevo Slovenske kmečke zveze.
UNESCO zaseda ▼ Pariz«
Ob prisotnosti generalnega tajnika Organizacije združenih narodov Trygve Lie-a je v Parizu začelo zasedanje šeste generalne konference OZN za znanost, prosveto m kulturo — UNESCO. Poleg delegatov 48 držav — Slanic so se na zasedanju zbrali tudi generali-ni direktor UNESCO Torez Bodet, predstavniki posebnih agencij OZN in določeno število opazovalcev, edino češkoslovaška, Madžarska in Poljska niso poslale svojih delegatov.
Najprej je pozdravil konferenco generalni tajnik OZN Trygve Lie, ki je poudaril, da je v današnjem mednarodnem položaju zelo važno, da mednarodne organizacije strnejo svoje vrste v boju proti malodušju in obupu, za ustvaritev miroljubnega sveta. Nato je prešel k vprašanju korejske vojne in izrazil prepričanje, da bo po nedavnih zmagah sil Združenih narodov mogoče vzpostaviti mir v tem delu sveta.
Po pozdravnih govorih ostalih predstavnikov posebnih agencij OZN so prešli k dnevnemu redu in izvolili verifikacijski odbor z devetimi člani, med katerimi je tudi vodja jugoslovanske delegacije Vladislav Ribnikar. Ko so obravnavali vprašanje pravic Bolivije, Poljske in čangkajškove Kitajske, ki že dve leti niso plačale članarine, je poudaril jugoslovanski delegat Ribnikar, da ni bistveno, če je čangkajškova Kitajska plačala članarino ali ne, marveč gre za načelno vprašanje, če se kitajska delegacija sploh lahko udeležuje konference, ker zastopa samo vlado, ne pa kitajsko ljudstvo. Stališče jugoslovanske delegacije je podprl tudi vodja indijske .delegacije Radar Krišnana, na predlog britanskega delegata pa je bila razprava o tem vprašanju preložena na pozneje, ko bo sprejet dokončni sklep.
Pred glasovanjem o poročilu verifikacijskega odbora je jugoslovanski zastopnik dejal, da njegova delegacija ne bo glasovala o tem poročilu, ker se v njem omenja, da je na konferenci navzoč tudi opazovalec Francov« Španije.
Prvi dan »o na zasedanju izvolili tudi predsednika in podpredsednike. Za predsednika konference je bil izvoljen vodja ameriške delegacije Sarget, za podpredsenike pa delegati Anglije, Egipta, Francije, Indije, Irana, Jugoslavije in Urugvaja.
Konec pariške konference?
O bližajočem se koncu pogajanj namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu smo poročali ie v zadnji številki in ugotovili, da obstoja le malo upanja na uspešen zaključek pariške konference. Zadnji dogodki so te naše ugotovitve v polni meri potrdili, kajti za-padni delegati so na četrtkovi seji povedali sovjetskemu zastopniku,'da nima več pomena, nadaljevati s pogajanji, ki se vlečejo *e štiri mesece.
New York. — Radio OZN poroča, da je skrbniški svet končal razpravo o položaju v Somaliji. Večina je zastopala stališče, da je italijanska uprava v Somaliji v temelju pravilna in da vodi k osamosvojitvi Somalije. Po sklepu Generalne skupščine mora postati Somalija leta 1960 samostojna država. Skrbniški svet je nato začel razpravljati o položaju v Tanganjiki, ki je pod britansko upravo.
Razdelitev sedežev v francoskem parlamentu
Ker zadnjič še niso bili znani dokončni izidi volitev v francoski parlament, prinašamo danes dokončno razdelitev sedežev med posamezne stranke. Gaullisti so dobili 118, socialisti 104, komunisti 103, zmerni 98, radikalni 94, MRP (krščanski demokrati) 85, ostali pa 23 sedežev.
Zvezni prezident prevzel svoje dolžnosti
Zadnji četrtek je novi zvezni prezident dr. Korner prisegel na avstrijsko ustavo in tako uradno prevzel posle najvišjega funkcionarja v državi. Ob 11. uri dopoldne je v spremstvu zveznega kanclerja dr. inž. Figla in predsedstva zvezne skupščine stopil v slavnostno okrašeno dvorano parlamenta, ki jo je krasila avstrijska zastava z državnim grbom. Navzoči so bili narodni in zvezni satniki, deželni glavarji in člani deželnih vlad — manjkala sta deželni glavar Solnograške dr. Klaus, ki je trenutno v Ameriki, in poraženi OVP-jevski protikandidat dr. Gleissner, ki je menda nekje na zdravljenju —, najvišji uradniki in zastopniki javnih ustanov, visoki komisarji štirih zavezniških sil, apostolski internuncij in celoten diplomatski zbor.
Predsednik zveznega sveta Miidl je najprej pozdravil zveznega prezidenta, nato pa je dr-Komer položil naslednjo prisego: Prisegam, da bom ustavo in vse zakone republike zvesto spoštoval in izpolnjeval svoje dolžnosti po najboljši vesti.
Po kratkem nagovoru predsednika zveznega sveta je spregovoril novi zvezni prezident in med drugim poudaril: Ni bila častihlepnost, ki me je povedla na ta visoki položaj, ki nalaga resne dolžnosti in veliko odgovornost. Vajen izpolnjevanja dolžnosti sem sledil klicu, da ponesem zastavo naprej, ki je padla iz rok mojemu velikemu prijatelju in predhodniku dr. Rennerju. Kakor Karl Renner hočem tudi jaz vsem dobrim Avstrijcem brez razlike in izjeme biti prijatelj in pomočnik. Želja Avstrije, da hoče z vsemi svojimi sosedi in vsemi državami sveta, tako velikimi kot tudi malimi, živeti v miru in prijateljstvu ter biti spoštova-
Dan narodnih noš in plesov
Kakor je bil lansko leto „Dan slovenske kulture" v Trstu največji kulturni praznik zamejskih Slovencev, tako so se letos 17. junija zbrali v tržaškem stadionu „Prvi maj“ tisovi na „Dnevu narodnih noš in plesov", ki ga je priredila Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu. O tem veličastnem kulturnem dogodku poroča Tanjug naslednje:
Pred več tisoč gledalci so nastopile folklorne skupine iz Trsta in okolice, kot gosta pa folklorna skupina študentskega Kulturno-umetniškega društva ,,Tone Tomšič" iz Ljubljane in državni zbor narodnih plesov in pesmi iz Zagreba.
Ko so gostom po starem slovanskem običaju ponudili kruha in soli, je „Dan narodnih nos" začel tržaški književnik Andrej Budal. Poudaril je, da se tržaški Slovenci posebno vesele prihoda slovenskih in hrvatskih folklornih skupin, kar pomeni nov prispevek za razširitev vez z brati v domovini.
na članica skupnosti svobodnih in miroljubnih narodov, bo smernica mojega delovanja. Ako pa bi prišel dan, da bi morali braniti samostojnost in notranjo svobodo naše republike, potem bom stal na mestu.
Ko je bila zaključena slavnostna seja zvezne skupščine, je zvezni prezident sprejel predsedstvo obeh zakonodajnih odborov in zastopnike parlamentarnih klubov. Ob tej priložnošTi je dr. Kornerja pozdravil prezident parlamenta Kunschak in mu čestital. Zatem so zveznemu prezidentu čestitali visoki komisarji, apostolski internuncij in člani diplomatskega zbora, nakar se je dr. Komer podal k paradi pred parlamentom, navdušeno pozdravljen od zbra-nega ljudstva. Skoraj celo uro je trajal mimohod. potem pa se je zvezni prezident prvič podal v svoj novi urad v Hofburg.
Zvezna vlada ne bo odstopila
Uradno poročajo, da sta zvezni kancler in vicekancler prosila zveznega prezidenta, naj bi — kakor je ob taki priložnosti navada — razrešil zvezno vlado njenih dolžnosti in imenoval novo vlado. Zvezni prezident pa je vlado zagotovil svojega zaupanja in izjavil, da ne vidi nobenega vzroka za njen odstop.
Širokogrudna pomilostitev
Pravosodni minister dr. Tschadek je izjavil, da bo v zvezi z nastopom novega zveznega prezidenta izvedena širokogrudna pomilostitev, ki so jo pripravljali že več tednov. V prvi vrsti bodo pomiloščeni politični obsojenci in hočejo s tem ukrepom potegniti močno črto pod preteklost.
Nato je bila revija narodnih no*. Pred rekordnim številom gledalcev so se vrstile narodne noše iz tržaške okolice, Koroške, Gorice, raznih krajev Slovenije, Hrvatske, Srbije in Makedonije. Največ odobravanja je vzbudil nastop folklornih skupin. Poleg narodnih plesov iz Trsta in okolice, ki so jih izvajale tržaške narodopisne skupine, sta zagrebška in ljubljanska skupina izvedli plese iz raznih krajev Jugoslavije.
Tržaški gledalci, ki »o sedaj prvič imeli priložnost videti zares mojstrsko izvajanje narodnih plesov jugoslovanskih narodov iz raznih krajev v originalnih narodnih nošah, so nastopajoče skupine nagrajevali z navdušenim pritrjevanjem in ploskanjem.
Državni ansambel plesov in pesmi iz Zagreba, ki je do sedaj z velikim uspehom nastopal tudi v inozemstvu, pa je izvajal svoj lasten program.
Odmev koncerta APZ v koroškem
tisku
Skoraj vsi koroški listi so zelo pohvalno pisali o uspelem koncertu Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v celovški Delavski zbornici, ki je bil veliko kulturno doživetje tudi za celovško publiko ne glede na narodnost oziroma jezik. Polne priznanja so kritike tako v Neue Zeit kot v Volkszeitung in Kleine Zeiturrg, le kominformski listič Volksvville v svoji znani ..doslednosti" ni hotel vzeti na znanje, da gostuje na Koroškem jugoslovanska kulturna skupina mednarodnega slovesa. Nikakor se temu ne čudimo, saj se je tozadevno izkazal že večkrat, zato pa nas je tem bolj začudilo zadržanje Tednika, ki je kot slovenski list vedel povedati le o koncertu v Celovcu, medtem, ko je — očitno po stari navadi — popolnoma prezrl prireditev za slovensko podeželje v St. Jakobu, središču slovenskega Ro*a.
Glasilo koroških socialistov „Die Neue Zeit" je objavilo v številki od 19. junija 1951 naslednje poročilo o koncertu Akademskega pevskega zbora v Celovcu:
Slovenski zboroval koncert
Dne 16. junija je bilo v slavnostni dvorani Delavske zbornice v Celovcu gostovanje Akademskega moškega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija. Zbor, ki uživa doma in v inozemstvu dober sloves, je svoječasno pod svojim znanim dirigentom Francetom Maroltom slavil na številnih turnejah po Evropi in Afriki resnične triumfe.
Poleg številnih gostov je bil navzoč tudi jugoslovanski legacijski svetnik Mitja Vošnjak. Zbor je tokrat izvajal izključno le slovenske narodne pesmi, ki jih je harmoniziral France Marolt. Petje, ki izraža predvsem mentaliteto posameznega naroda, je pogosto ključ do splošnega razumevanja med narodi. S tega vidika je bilo treba gledati koncert.
Prva jjesem je bila posvečena Francetu Maroltu: „Umrl je mož, a duh njegov živi". Naslednje narodne pesmi so zrcalile dušo slovanskega človeka in bile zgovorno spričevalo njegove melanholije kakor tudi njegovega temperamentnega veselja do življenja. Pesem o žalovanju za mrtvim ljubljencem je mnogo pridobila z vloženim solom v altu. Ostale melodije o ponosni ljubici, o furmanu, o travnikih, ki so že zeleni, pesem izseljencev, so učinkovito izvajali po razpoloženju in vsebini. Od najbolj nežnega pianissimo do grmečega forte so zveneli vsi registri petja, komponist se je vsekakor zavedal učinka svojih stvaritev. Posebno priznanje so žele vojaške pesmi in pesem o jezdicih, ki so bile posebno učinkovite in so nekatere izzvale ponovitev. Med maloštevilnimi solisti je prav posebno navdušil tenor in je navdušeno občinstvo hvaležno sprejelo ponovitev. Večer lepega pevskega uspeha, ki ga je žal motil zelo zakasneli začetek.
Volkszeitung od 19. junija 1951 piše pod naslovom ..Prekrasno zborovno petje" naslednjo kritiko:
..Koncert Akademskega moškega pevskega zbora iz Ljubljane, ki je bil preteklo soboto v veliki dvorani celovške Delavske zbornice, nas je seznanil s pevskim udruženjem, ki šteje okoli 100 članov in je slavilo v teku svojega dolgoletnega obstoja velike triumfe v Evropi, Egiptu in drugih prekmorskih deželah. Zbor. ki ga je vzorno vzgajal pokojni dirigent France Marolt — ki je dal velikemu številu zapetih melodij harmonično in mnogoglasno skladbo — spominja v svoji glasovni obliki in visoki muzikalič-nosti na nekdanji mnogo slavljeni in svetovno znani zbor donskih kozakov, za katerega zvočni mehkobi vsekakor nekoliko zaostaja. Toda v dobri uravnovešenosti svojih registrov, v svoji« obliki umetniškega predvajanja, v svojem iz izbornih solistov sestavljenem polnoglasju predstavlja vokalni instrument najboljše popolnosti, ki v svoji intonacijsko čisti ubranosti v vseh primerih odgovarja tudi najtežjim modulacijam in mnogoglasjem.
Spominjajoč se svojega mrtvega mojstra Marolta je otvoril koncert z umetniško kantato češkega komponista Antona Foersterja „Umrl je mož, a duh njegov živi". Nadaljnji viški njegovega predvajanja so bili sijajno harmonizi-rana, kakor orgle očarljiva, cerkveno-tonalna pesem „V klošter bi rada šla", na nuancah bogata, od krasnega solorecitatorja pregnetena ljudska balada „Kanigalilejska ohcet", ..Vojaška" kakor nekateri zbori, ki so jih obvladovali prekrasni soli tenorja, baritona in basa. Kot znanilec lepote slovenske pesmi je interpretiral zbor v ostalem vseskozi narodne melodije, ki so posredovale življenje in čutenje preprostega naroda: pesmi zapuščenih in ljubečih, pesmi hrepenenja in spolnitve, pesmi strasti, žalosti in veselja.
Kot mojstrski zborovodja, ki je prepričevalno oblikoval in impulzivno spodbujal izredno tenkočutno pevsko skupino, je izvabil temperamentni dirigent Rado Simoniti vse nežne in polnozvočne registre vzornega zbora. Uspeh tega dobro obiskanega koncerta, kateremu je prisostvoval tudi legacijski svetnik Mitja Vošnjak, šef jugoslovanskega urada v Celovcu, je bil močan in trajen.
„Kleine Zeitung" pa piše v svoji številki z dne 21. junija pod naslovom „Pesem kot posredovalec med narodi" naslednji članek:
Stremljenja po kulturnem zbližanju med so-
sednima narodoma so našla v koncertu Akademskega moškega zbora vreden izraz. Društvo, ki je izšlo iz nekdanjih pevcev - akademikov, je odličen reprezentant slovenske pevske kulture in vzoren interpret slovenske narodne pesmi, glasovno izglajen in preskrbljen z zavidljivim in izbranim glasovnim materialom, razpolaga s celo vrsto odličnih solistov, ki bi zadostili tudi večjim nalogam. V Radotu Simonitiju smo spoznali dirigenta od formata, ki vodi svojo stoglavo pevsko skupino samostojno čez vse zapreke in razume zadržano in vendar temperamentno vdahniti neki pesmi svojo noto, ne da bi nasprotoval intenci-jam komponista.
Program, ki so ga izvajali v polnozasedeni dvorani Delavske zbornice, je obsegal šestnajst od Fraceta Marolta komponiranih narodnih pesmi. V spomin na pokojnega, katerega vdova je prisostvovala koncertu, je pel zbor uvodoma kantato Antona Foersterja „Umrl je mož ..." Nato se je pa začel pester spored, ki je obsegal tudi vrsto koroških narodnih pesmi. Oglasile so se melodije iz Primorske, Dolenjske, Prekmurske, Gori-
ške in Gorenjske in po dvorani sta vibrirala prešerni smeh in otožno slovo, zadonelo je vriskanje brezskrbne mladosti, žalovanje odpovedujoče se ljubezni in otožnost izseljencev, ki gredo v tujino za borim kruhom. Vsaka narodna pesem je bil biser, ki mu je skoval France Marolt dragocen okvir. Silno imposantna so bile razpoloženjska slika ..Pastirc pa pase ovce tri", prešerno-uma „Moja kosa... ‘, komorni komad „KangaIi-lejska ohoet". Polni otožnosti sta pesmi ..Vojaški boben" in „Soldaška“, ..Barčica" opisuje bolečine slovesa izseljencev, ki vržejo še zadnji pogled na domovino, ki izginja za njimi. Globoko ganljiva j« melodija „V klošter bi rada šla", bojazljivo, tajinstveno prisrčna „Kaj bi jaz tebi dal". V pesmi ..Ribniška" pridejo vsa navihanost teh od blizu in daleč znanih krošnarjev do osve-ževalnega izraza.
Koncert, ki mu je prisostvoval tudi Jugoslovanski konzul v Celovcu, legacijski svetnik Mitja Vošnjak, je bil velik uspeh. Od pesmi do pesmi je rasel aplavz, ki je povzročil večkratne ponovitve.
Položaj v Perziji se je zaostril
Položaj, ki je nastal po sklepu perzijskega parlamenta o podržavljenju petrolejskih vrelcev, se je v zadnjih dneh znatno zaostril. Ko je pred nedavnim prispela v Teheran posebna angleška delegacija, da se s perzijsko vlado sporazume o zadovoljivi rešitvi vprašanja, je izgledalo, da bo stvar urejena mirnim potom. Toda že na prvem sestanku predstavnikov perzijske vlade in petrolejske družbe „Anglo-Iranian" so nastale velike težkoče, ko je perzijska vlada zahtevala, da plača petrolejska družba 75 odstotkov vsega dobička Iranu, medtem ko so Angleži predlagali, da bi družba še naprej plačevala Perziji po 2 milijona funtov na mesec. Iranski predstavniki so sprejeli ta predlog pod pogojem, da smatrajo tistih nekaj milijonov na račun plačila 75 odst. vsega dobička, kar pa so Angleži odločno zavrnili.
Perzijska vlada seveda ni bila navdušena o nasprotovanju Angležev in je podtajnik za finance Kazen Hassibi izjavil, da bo perzijska vlada prepovedala pretakanje nafte na angleške ladje, če petrolejska družba ne bo hotela sprejeti zakona o podržavljenju. Nato so se Angleži sprijaznili z dejstvom v toliko, da so privolili v plačilo desetih milijonov funtov, kar pa so Perzijci prav tako odklonili in še
naprej zahtevali izplačilo celotne vsote. Ker so Angleži smatrali tako zahtevo za nesprejemljivo, so bila pogajanja med Perzijo in Angleži ukinjena, perzijska vlada pa je odredila, da izgubijo navodila angleškega vodstva petrolejske družbe vso veljavnost.
V angleških krogih je povzročil ta sklep perzijske vlade silno razburjenje in je dobil angleški poslanik v Teheranu sir Franeois Shepherd pooblastilo, da v primeru nenadne nevarnosti za angleška življenja in premoženje v področju petrolejskih vrelcev lahko razpolaga z vojaščino. Na celotnem Srednjem vzhodu so bile alarmirane angleške zračne edinice, na pomoč pa jim pljujejo tudi nosilci z Malte.
Perzijski podtajnik v uradu ministrskega predsednika dr. Hussein Fatemi je v zvezi z ukinitvijo pogajanj izjavil, da bo perzijska vlada zdaj pospešila uresničitev zakona o podržavljenju, ker so predlogi Angležev nesprejemljivi ter v nasprotju z določbami zakona. Na vprašanje, že so bila pogajanja dokončno ukinjena, je dr. Fatemi odgovoril, da se Perzija ne bo več spuščala v nobene nadaljnje pogovore z angleškimi delegati, ako ne bi temeljila na strogem upoštevanju zakona o podržavljenju petrolejskih vrelcev.
Knjižni pregled
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani je letos izdal 124 strani obsegajočo pesniško knjigo Mateja Bora „Bele vode". Vesela pesnitev iz davnih dni. Po zasnovi in obliki, prav kakor po pesniško razgibani vsebini je to nedvomno eno najoriginalnejših del v slovenski poeziji. Iz preteklosti zajeta folklorno pobarvana zgodba se razvija okrog godca Andraža ,ki ni hotel igrati ljudem, marveč je rajši godel jutranji in večerni zarji. Godcu Andražu stoje nasproti italijanski muzikantje, ki zaidejo v slovenske kraje. Dejanje se dogaja v času alianse. V pesnitvi odmevajo sile napredka in reakcije. Domači svet in tujina, realni in fantastični motivi, javno življenje, poezija, glasba — vse to se prepleta med sabo in tvori originalno pesništvo — dramat-sko celoto. Knjigo je opremil arh. inž. Janko Omahen.
V zdravstveni knjižnici, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je pred kratkim izšel spis mariborskega zdravnika dr. Milana Černelča „Kri tekoče čudo" (88 strani, ilustrirano). Razprava prikazuje v poljudnem slogu sestavo, funkcijo in pomen krvi, pripoveduje zgodovino odkritja krvnega obtoka in krvničk, seznanja bralce dokaj na drobno z rdečimi in belimi krvničkami. Posebno važno je poglavje o preteku (transfuziji) krvi in o krvnih skupinah; upoštevana so tudi najnovejša odkritja, tako n. pr. tako imenovani Rhesus-faktor, ki so ga odkrili leta 1941. Obdelani so tudi bolezenski pojavi, kakor malokrvnost, slabokrvnost, novotvorbe krvnih organov, krvni obtok v zvezi s srcem in drugo. Zanimivo in pregledno spisano razpravo zaključuje poglavje o zaščitnih tvorbah. Spis dr. Černelča je lepa pridobitev slovenske poljudno-znanstvene medicinske književnosti.
Slovenski knjižni zavod je izdal pred nedavnim tudi izvirno pripovedno noviteto,
like Vaštetove zgodovinski roman „Upor" (272 strani). Roman je zgrajen na zgodovinskih virih. Dogaja se za časa francoske okupacije pod Napoleonovo Ilirijo v Novem mestu in njegovi okolici — na gradovih in v bližnjih vaseh Dolenjske. Osrednji dogodek tega novega slovenskega romana je upor, ki so ga v okolici Novega mesta organizirali zoper francoskega okupatorja. Upor so pravzaprav pripravili naprednejši ljudje med plemstvom in pritegnili tudi kmete. Glavna junakinja romana graščakinja se ja postavila na stran tlačanov. Upor so Francozi zadušili, vendar se je pokazalo, da pod navidezno zvestobo stari fevdalni državi vstajajo delno pod vplivom novih idej, ki so jih prinesli iz Francije okupatorji — nove socialne sile: kmet se prebuja, plemiška moč pa se krha in na obzorju se pojavljajo obrisi demokratične dobe. Upor je propadel zaradi izdajstva fevdalne duhovske gospode, toda v življenju dolenjske metropole in njene okolice so se prvič uveljavile nove sile, ki bodo izpodbujale k nadaljnjim bojem za pravičnejše družbene življenje. Pisateljica lika Va-štetova, avtorica znanega romana o Prešernu in druge pripovedne proze, je tudi z „Upo-rom“ pokazala svoje pripovedne sposobnosti. Mikavna knjiga, vsa napeta od dogodkov, bo nedvomno našla mnogo hvaležnih bralcev.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtner Druck- und Verlagsgeselischaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
£5

Katmandu. — Predsednik indijske vlade Nehru je prispel z letalom v Katmandu, prestolnico Nepala. Po svojem prihodu je obiskal nepalskega kralja, nato pa je na mestnem trgu govoril množici 200.000 ljudi. V svojem govoru je rekel, da je Indija pripravljena dajati Nepalu tehnično in drugo pomoč, ne da bi se pri tem vmešavala v notranje zadeve Nepala.
Sarajevo. — Glavni odbor Ljudske fronte Bosne in Hercegovine je dal 3 milijone dinarjev za zidavo in ureditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu.
Kairo. — Združene države Amerike so poslale egiptovski vladi protest proti omejitvam, ki so bile uvedene pri plovbi ameriških ladij, zlasti tankerjev za prevoz nafte, skozi Sueški prekop.
Ankara. — Generalni tajnik Arabske lige Azam paša je prispel v Ankaro, kjer se raz-govarja s turškimi uradnimi osebnostmi o tesnejši zvezi med Turčijo in sedmimi arabskimi državami. Sprejeli so ga turški vladni predstavniki in arabski diplomati v Ankari.
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Predvajanje jugoslovanskega umetniškega filma
„ S O F K A *
in drugih kulturnih filmov
v Vrbi
dne 29. junija 1951, ob 15. uri v kino-dvorani; v Maloščah
dne 29. junija 1951, ob 20. uri v kino-dvorani
v Železni Kapli
dne 1. julija 1951, ob 11. uri v kino-dvorani
v Pliberku
dne 2. julija 1951, ob 20. uri v kino-dvorani;
v Borovljah
dne 3. julija 1951, ob 20. uri v kino-dvorani;
v ®t. Jakobu v R.
dne 4. julija 1951, ob 20. uri v kino-dvorani
K številni udeležbi prisrčno vabi
Slovenska prosvetna zveza
Sprememba v vodstvu OVP
Po porazu, ki ga je doživela OVP pri letošnjih prezidentskih volitvah, se je pojavila nujnost, da v vodstvu stranke izvedejo vsaj manjše spremembe, ako nočejo zaigrati tudi še zadnje že dokaj omajene opore v državi. Toda ne samo od zunaj so pričakovali spremembo, marveč so za tem stremeli tudi vodilni ljudje sami, predvsem tisti, ki so v sedanjem .položaju videli najboljšo priložnost, da si osvojijo boljše položaje v okviru stranke.
Mnogo se je pisalo o nekakšni reformi, ki naj bi baje pokopala vse dosedanje prvake OVP, tako kanclerja Figla, finančnega mini-
POPRAVEK
V članku ..Akademski pevski zbor" v zadnji številki se je vrinila neljuba pomota, ki jo na tem mestu popravljamo. Gostje APZ se niso odpeljali po koncertu v Celovcu tudi v §t. Jakob v Rožu, temveč v št. Janž v Rožu. — V zahvali SPZ pa je izpadlo SPD ..Gorjanci" v Kotmari vesi, kar tem potom nadoknadimo.
stra Margaretho, prosvetnega ministra Hur-desa, kmetijskega ministra Krausa, trgovinskega ministra Kolba in druge. V ospredju so se pojavljala nova imena kot Raab, Kamitz, Gorbach in podobni. In kaj se je zgodilo? Tresla se je gora, rodila se je miš!
Vse številne kombinacije, vsa ugibanja in prerokovanja, vsa pričakovanja, da bo tudi v OVP zavladal vsaj deloma drugačen duh, so se izjalovila. Po večdnevnih tajnih pogajanjih o ..reformi" kot posledici volivnega poraza je zvezno vodstvo OVP objavilo poročilo, ki naj bi javnost obvestilo o „novi“ liniji stranke, oziroma o „novem" vodstvu OVP. Novo pa je to vodstvo samo v tem, da je prevzel mesto delovnega predsednika stranke inž. Raab, mesto generalnega tajnika pa dr. Ma-leta, ker ostaneta dosedanji predsednik inž. Figi in dosedanji tajnik dr. Hurdes še naprej člana vlade. Novo je vodstvo mogoče v toliko, da je inž. Figla, ki ga prištevajo med bolj zmerne voditelje, zamenjal inž. Raab, ki ga imenujejo glavnega reakcionarja v OVP.
Torej nikakor ni pričakovati, da se bo OVP-jevska politika v bistvu spremenila, gotovo pa ne v smislu izboljšanja in je prej ko slej pri ljudstvu, kako dolgo se bo še pustilo zavajati od ljudi, ki so jim pri srcu le koristi protiljud-skili plasti.

ms ■
Produkcija klavirske šole Formanek
snai
23.	junij, sobota: Agripina
24.	junij, nedelja: Kres; Janez Krstnik
25.	junij, ponedeljek: Viljem
26.	junij, torek: Janez in Pavel
SPOMINSKI DNEVI
23.	6. 1848 — Revolucija v Parizu. — 1891 —
Rojen češki pisatelj, Vladislav Van-čura, ki so ga Nemci ustrelili 1. junija 1942 zaradi ilegalnega dela. — 1944 — Gorenjski partizani so porušili del Karavanškega predora.
24.	6. 1940 — Kapitulacija Francije.
25.	0. 1895 — Umrl v Ljubljani mladinski in
pedagoški pisatelj Andrej Praprotnik. — 1941 — Začetek ljudskega upora v Hercegovini. — 1944 — Borbe Vzhodnokoroškega odreda na Obirskem. Velik vojni plen.
20. 6. 1869 — Rojen danski pisatelj Andersen Nexo. — 1881 — Rojen pri Domžalah jezikoslovec Anton Breznik. — 1945 — 55 narodov podpisalo Ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
DEŠČICE
Brali smo že v našem listu upravičene pritožbe o nekorektnem in celo protizakonitem postopku števnih komisarjev pri vpisovanju v stolpec o občevalnem jeziku, kjer so se trudili napraviti iz slovensko govorečega prebivalstva izmaličeno „vindišarstvo“. Iz naše vasi pa poročamo o naslednjem primeru, ko Vinc Grbblacher , predsednik Zveze slovenskih izseljencev, ni hotel podati izjave na vprašanje glede občevalnega jezika. Za to svoje zadržanje je imel tehtne razloge. V vasi Deščice so na primer našteli leta 1934 100 Slovencev in 10 Nemcev. Pri ljudskem štetju leta 1939 pa so vpisali zaradi strahovanja, groženj in nasilja nacističnih števnih komisarjev samo še 15 Slovencev in sicer 8 moških in 7 žensk. Fašistični nasilniki so svoje grožnje tudi temeljito izpolnili. Kaj kmalu so od teh osem moških tri brzojavno vpoklicali k vojakom in pozneje še tri in sta ostala doma samo dva, ki sta bila invalida. Od teh petnajstih značajnih in odločnih Slovencev so bili štirje izseljeni, trije pa so pogrešani. Prav posebno pa je bila za zadržanje Grftblacherja odločilna usoda njegovega sina, ; ki je bil tudi prisiljen v vojsko, od koder se S ni več vrnil. Navedena žalostna dejstva so napotila Vinca Groblacherja, da je števnemu komisarju izjavo o občevalnem jeziku odrekel. Sele na pismen poziv občine, kjer so mu grozili s kaznijo do 30.000 šilingov ali 4 mesece zapora, je končno pustil izpolniti tudi točko o občevalnem jeziku.
GALICIJA
Tragične smrti je umrl povsod priljubljeni vpokojeneo Tone Ušovnik, pd. Ridovc. Marljiv in varčen delavec je bil vse svoje življenje in si je z neumornim trudom sezidal lastno hišico in obnovil tudi hišo, ki jo je imela njegova žona. V trenutku duševne zmedenosti je izvršil samomor. Dne 15. junija smo ga spremili na pokopališče in ga izročili trajnemu počitku. Preostalim naše sožalje!
Za glasbeno izobrazbo mladine skrbi v Celovcu poleg deželnega konservatorija še cela vrsta privatnih učnih moči, ki posredujejo svoje glasbeno znanje mlademu rodu, ki čuti veselje in nadarjenost za priučitev temu ali onemu instrumentu.
Med te privatne glasbene šole spada tudi splošno priljubljena klavirska šola ge. Frančiške Formanekove. 33 njenih učencev in učenk je pretekli ponedeljek za zaključek šolskega leta na javni prireditvi v polno zasedeni Kolping-dvorni pokazalo svoje znanje.
Na tem mestu ne moremo podrobno ocenjevati veščine in talente vseh, posebno še ker morajo veljati za presojo najmlajših začetnikov povsem druge mere kakor pa za oceno višjih ali celo zaključnih letnikov. Predvsem je prireditev v celoti odražala veliki trud, ki ga posveča velika pedagoginja svojim učencem.
Bralci Slovenskega vestnika pa bodo zlasti pozdravili dejstvo, da je mod nastopajočimi žel vsesplošno priznanje tudi naš mladi Vladimir Prušnik iz Lobnika pri železni Kapli. Pri izvajanju Lisztove „Soiree de Vienne" je pokazal poleg dovršenega tehničnega obvladanja klavirske tastature tudi izrazito muzikalno nadarjenost, kar je prav tako prišlo do izraza v njegovi klavirski igri v okviru komornega tria, ki je s poklicnima glasbenikoma, violistom prof. Glasarjem in čelistom prof. Go-mellijem ter z Vladimirjem Prušnikom pri klavirju izvajal I. stavek Gade-jevega „Tria v B-dur-u“ občuteno in zvočno dovršeno.
Občinstvo, ki je kritično spremljalo predvajanja vseh nastopajočih, je Vladimirjevo igro nagradilo s posebno prisrčnim in dolgotrajnim aplavzom. Tudi vsi celovški dnevniki so v svojih poročilih vidno podčrtali njegov uspešni nastop. V svojih kritikah ugotavljajo, da je napravil Vladimir Prušnik odličen vtis, da je pokazal odlično muzikalnost in da se ga lahko šteje morda med vrhove klavirske šole Formanek.
Vladimirja Prašnika pozna mnogo koroških Slovencev, saj je nastopal že pri neštetih prireditvah, koncertih in v radiu. Vsi se z nami vred gotovo veselijo njegovih uspehov in se pridružujejo našim čestitkam. Njegov trud vrednotimo tem više. ker vemo, da mu ni postlano z rožicami. Biti ves dan zaposlen,pri
GREBINJ
V gospodarskem in stanovanjskem posloju posestnice Marije Lušnik je zaradi kratkega stika nastal požar. Pogorelo je ostrešje obeh poslopij kakor tudi slamoreznica, mlin za škrob in zaloge krme. Živino so rešili. Skupno škodo cenijo na 40.000 do 50.000 šilingov.
težkem kmečkem delu, zraven pa vztrajno razvijati svoj glasbeni talent z vajami ponoči in tedensko enkratno vožnjo v Celovec k pouku, ni lahka stvar. Zato smo pa tem bolj prepričani, da mu bodo sadovi truda najboljšo zadoščenje, posebno še, ko vemo, da bo pripravljen tudi v bodoče staviti svoje znanje na razpolago v korist slovenske prosvete na Koroškem.
SMARJETA V ROŽU
Tudi pri nas je vedno kaj novega, zato hočemo danes nekaj novic poročati tudi mi. Zaporedoma smo imeli tri poroke. Hajžejev Simen je pripeljal na dom mlado gospodinjo v osebi Uršule Ogris, pd. Foltinčevo. Poročno slavje je bilo na nevestinem domu. Dne 28. maja je bila pri Naradu v Obrijah pri Galiciji vesela savtovščina, kamor se je od nas priženil Pepi Wolte. Pri Štoparju v Dolnji vesi pa je bila 28. maja svatovščina Tomaža Ogrisa iz Medborovnice in Marije Hafner, p. d. Kompoševe. Novoporoženim parom iskreno čestitamo 1
V	starosti 44 let je po težki in dolgotrajni bolezni umrl Janez Varli, h. d, Piselc. V zadnjih treh letih je v Varhovi družini močno kosila smrt in sicer je umrla mati, sestra in teta, ki jim je sledil 7. maja tudi sam. Pokojni zapušča vdovo in štiri otroke.
Naše sožalje!
CELOVEC
V	RaupenhofstraBe so pričeli z gradnjo velikega stanovanjskega objekta. Slovesnosti prvega vboda z lopato So prisostvovali župan Schatzmayc!r, podžupan Katzian, referent za gradbe Graf in še drugi. Mestni svetnik Graf je razložil načrt za gradnje stanovanj. K projektu v RaupenhofstraBe je povedal, da bo sestal iz štirih stanovanjskih dvorov, povsod iz dvojnih poslopij in še posebej dveh hiš. skupno torej iz 12 hiš po štiri stanovanj. To bodo tako imenovana ljudska stanovanja, sestoječa iz obširne stanovanjske kuhinje, jedilnega oddelka, ene sobe in kabineta, predsobe, shrambe, stranišča in pršne kopeli. Skupna prostornina enega stanovanja bo znašala 46 kvadratnih metrov. Nova stanovanja bodo namenjena predvsem družinam s številnimi otroci. Računajo, da bo zgradnja v surovem stanju že letos dogotovljeiia. Proračun gradbenih stroškov predvideva 2,739.293 šilingov. K tej vsoti bo mestna občina prispevala iz lastnih sredstev 274.000 šilingov ostali znesek pa bodo preskrbeli z izposojili. Samo gradbena dela za kubični meter prostornine bodo znašala 222.65 šilingov. — Štiriintridesetletni pomožni delavec Jožef Seiler je padel
s kolesom in si zlomil gleženj. Prepeljali so ga v zavod za nezgode v Maria Hilf. — V dveh dnevih, to je od 16. do 17. junija, je bilo v Celovcu ukradenih kar pet koles. — Po tedne dolgem deževanju nastalem poletnem vremenu zaznamujejo mnogi tujsko prometni kraji živahen obisk letoviščarjev. Posebno pomembno je, da poletni gostje ne prihajajo samo v nekatere boljše kraje, kjer prevladujejo inozemci, predvsem Italijani in Angleži, temveč so se tudi v manjših vaseh znašli gostje, največ Dunajčani. Hoteli in penzioni so na jezerih že dobro zasedeni. Mnogo gostov pričakujejo letos iz Italije, to pa zaradi ugodnega kurza zamenjave lire. Dotok gostov iz Italije je že zdaj precej znaten. Tudi v ostalem je obisk v teh vročih dnevih na jezeru ogromen. V zadnjih dneh je bilo na obrežnem kopališču Vrbskega jezera nad 50.000 ljudi. V nedeljo samo so šteli okoli 15.000 gostov.
Mednarodne športne prireditve
na Vrbskem jezeru
Tudi letos bodo v času od 7. do 15. julija mednarodne športne prireditve na Vrbskem jezeru. Prireditve nameravajo letos izvesti v večjem obsegu, kakor lani in so priprave že v polnem teku. Dne 19. t. m. so sklicali pri Lerchu novinarsko konferenco, na kateri sta podala dr. Pogatschnig in Zuson poročilo o načrtu nameravanih prireditev in v glavnem razložila program tekem. K programu se bomo še povrnili, da bomo zainteresirali ljubitelje športa za prireditve na Vrbskem jezeru tudi potom našega lista. V diskusiji, v kateri so se novinarji oglašali k raznim problemom, je zastopnik »Slovenskega vestnika", ker bodo imele prireditve izrazito mednarodni značaj in
BBiBBBBBBBBBBBBiaBBaaBaBBBBaBBaB
Prispevajte v
tiskovni sklad
aBBaBBaaaaBaBaaaaaBBaBaamoaioaB
je tekst propagandnih programov v nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku, pripomnil, če ne bi bilo umestno in koristno, ko bi vključili v programe tudi besedilo v enem izmed jezikov jugoslovanskih narodov, ko lahko zaznamujejo razveseljive pojave vedno boljših sosednih odnosov z Jugoslavijo in so k zboljšanju odnosov brez dvoma v ne-mali meri doprinesle tudi medsebojne športne prireditve med Avstrijci in Jugoslovani. Na to pripombo so odgovorili, da so ta problem že obravnavali, vendar se iz teh in onih vzrokov še niso mogli odločiti za tekst v kakšnem jugoslovanskem jeziku. Zagotovili pa so, da bodo prihodnje leto tudi v tem pogledu pokazali dobro voljo.
Ksaver Meško:
NA POLJANI
42. nadaljevanje
»JutriP A kam naj grem jutri? Nazaj na Trato?
»Treba je pomisliti na vse strani. Umirite Se za danes. Jutri uredimo, kakor bo kazalo najbolje."
Drugo jutro, takoj po maši, je poklical župnik Ivana Dolinarja.
»Tratnik je pri meni, Peter ga je vrgel izpod strehe... Ali bi ga vzel ti k sebiP"
V očeh Ivanovih je zalesketalo. Ničesar ni omenil župnik, a Ivan je vedel: za njegovo 5rc« skrbi blagi mož, za njegovo srečo. S *°Plim pogledom, polnim iskrene hvaležnosti, i* zrl v oči župnikove.
»Mislili ste na me, gospod župnik, in na •noje skrite želje in na tiho pričakovanje?"
»Čakal si dovolj dolgo, Ivan. Vzemi očeta, tako dobiš tudi Vilmo. Upam, da je odstranjena zdaj zadnja zapreka."
Tratnik se je otobavljal prvi hip.
-Saj bi šel! Ne da bi ne maral zaradi te-Ivan. A zaradi sinal Tako sem dan na ~,an v njegovi bližini. In dan za dnem vidim Ttato. To me umoril"
»A kam? Saj vidite, da nimate kam. In nihče ne poskrbi tako za vas kakor Ivan."
Zlomljen od nezgod in trpljenja, oslabel v volji in v duševnih močeh vsled pitja, se je uklonil Železnik.
Tisti večer je sedel Ivan dolgo pri mizi. Pisal je Vilmi dogodke zadnjih dni, ki so privedli njegovega očeta pod njegovo streho.
„ ... Čakala si dolgo, iz srca ljubljena. In jaz sem čakal in sem hrepenel. A glej, upanje, ki sva ga nosila in gojila v srcih vsa ta leta, naju ni varalo. Zahvaljujem Te z vsem srcem, da nisi obupala in se nisi odvrnila od mene in se obrnila k drugemu. Se meni si dajala upanje in si me krepila z močnim svojim srcem in z vdano svojo ljubeznijo. Hvala Ti, Vilma... Glej, koncu se bliža čakanje in hrepenenje. Malo še, in moja si za vedno..."
Pisal je in pri srcu mu je bilo, da je prenehal čestokrat in je naslonil glavo ob roko in se je zamislil. Da bi zajokal, krepak in močan mož, mu je bilo, in da bi zavriskal iz srca, ki je trpelo mnogo do danes a je bilo radosti polno ob lepem današnjem dnevu in je drhtelo naproti sladki, vso blaženost obetajoči prihodnosti.
•
V mestu, v majhni prijazni sobici sta sedeli dve deklici, cvetoči v najlepšem cvetu.
Sedeli sta ob oknu, tesno druga ob drugi, in sta brali pismo.
„ ... Čakala si dolgo iz srca ljubljena ... A glej, koncu se bliža čakanje in hrepenenje. Malo še, in moja si za vedno!"
Umolknila je bralka in je sklonila z zlatimi kodri ovenčano glavico na pismo in ga je poljubila in je zaihtela v bridkosti in v sladkosti srca ob vesti o žalostni usodi očetovi in o veliki, dolgo zaželjeni sreči, ki je tako blizu.
Tinka, 'e krasnejša, še nežnejša, jo je tolažila. A sredi med tolažečimi besedami so se vlile še nji po licih solze, ki jih je zadrževala do tedaj s silo. žalostna usoda očetova je zadela globoko tudi njeno srce. Ker nič več grenkosti ni bilo v tujini v njunih srcih do doma in do očeta; bili sta polni same ljubezni do ubogega, trpečega moža.
Sedeli sta ob oknu drugikrat in sta brali pismo Tinkino.
Nande je pisal. Pisal je, kar jo je obiskal, pogostem.
»Pišeš, da se čudiš, predraga! Glej, kakor se odpre popek pomladi nenadoma ob toplem, blaženem dnevu, tako se je odprlo moje srce: vzcvetela je ljubezen. In koga naj ljubim, če ne Tebe? Glej, na domovino, ki je nisem umeval nekdaj in je nisem ljubil v mladostni premišljenosti, je navezano srce od dne, kar sem zapustil Trato, Poljano in dolino. Kako dragi so mi zdaj spomini na našo dolino, ki mi je, tujcu, postala mati in domovina, kako lepi so in sladki! A najlepši, najslajši — ali ni to spomin na Te, neskonč-
no ljubljena? — Glej, pozdrav iz domovine, prijazen, topel dih iz doline poljanske mi dihne naproti, ko odprem malo mizico pred seboj in se vglobim v čudežno Tvojo sliko. Kako bi ljubil kdaj drugo nego Tebe, Ti naj-lepša, najdražja, Ti najkrasnejši biser domovine, zapuščene lahkomiselno, ljubljene zdaj tem gorečneje... Potrpi še malo! Uredim tukaj v Ameriki še nekatere zadeve svojega gospodarja in svoje lastne in pridem. In postaneš moja vekomaj...“
Brali sta, svetile so se rosne oči, nemirno sta drhteli srci, čakajoči v zvestobi, zaupajoči v vdanosti.
Vse je bilo na polju, mirno je bilo v vasi.
Tedaj je prišel iz sobe na Dolini stari Tratnik in je stopil pred hišo. Včasih je Šel povsem gor k cesti, na sredo ceste, in je ob-senčil z roko stare oči in se je zagledal tja preko na Trato.
»Moj dom, moj ponos nekdaj... A zdaj? O Trata!"
Zamežikale so slabotne oči, zaščemelo je v njih.
»A zdaj? Kako samotna! In kako samoten in zapuščen jaz sam!"
Tedaj je prišla preteklost, prišlo je življenje, ki je šlo mimo, in je sedlo na sodni stol in je delalo obračun.
»Zapuščen? Sam? Ob vsi veliki in skrbeči ljubezni, ki ti jo skazujejo dan na dan Vilma, Ivan, njen mož, in blaga njegova mati, vsa Dolina? Glej, saj žanješ v resnici več nego si mogel pričakovati in nego moreš zahtevati
Primož Trubar
(1508 — 158 6)
V tem mesecu praznujemo obletnico rojstva (8. junija) in obletnico smrti (29. junija) Primoža Trubarja (1508 do 1586). Rodil se je na Kratici, njegov oče je bil mlinar. Najprej ga najdemo na Reki, nato odide na višje šole v Solnograd, odkoder pride leta 1524 v Trst, kjer najde v škofu Bonomu dobrega prijatelja in vzgojitelja. Že v Solnogradu je imel Trubar priliko spoznati lutrovske verske nauke. Tudi škof Bonomo se je zanimal za novo razlago sv. pisma in v tem smislu vzgajal svoje učence. Ko je Trubar nastopil svojo službo, je videl verske zablode neukega ljudstva in je začel pridigovati v novem verskem duhu. Pokilcali so ga kot pridigarja v Ljubljano, ki jo je pa 1540. leta moral zapustiti, ker je janso izpovedoval svoje verske nazore. Medtem pa je narastel verski spor med cesarjem in knezi, cerkev in država sta začeli nastopati proti protestantom. Izdan je bil strog ukaz proti razširjevalcem nove vere. Trubar je moral pobegniti pred preganjalci; nekaj časa se je še skrival po gradovih domačih plemičev, potem pa je odšel na Nemško, kjer je bival najprej v Niirnbergu, potem v Rothenburgu ob Tauberi.
Tu, v teh nemških mestih se je rodila prva slovenska knjiga. Konec leta 1550 so v Tii-bingenu dotiskali z nemškimi črkami dve drobni slovenski knjižnici, to je abecednik in katekizem. Trubar je že v naslovu povedal, da je izdal knjigo, da se bodo mladi in preprosti Slovenci mogli naučiti brati; podpisal pa se je kot ..prijatelj vseh Slovencev" v prvi knjigi, v drugi pa ..domoljub ilirski".
Tako sta se z velikimi težavami rodili prvi dve slovenski knjigi in nastopili pot v domovino. Škof Vergerij je pomagal Trubarju, da je leta 1555 spet izdal prvi dve knjižici v latinskih črkah in prevod ..Evangelija Sv. Matevža". Tako je naš veliki reformator postavil temelj slovenski pismeni kulturi. Njegovo delo je rodilo svoj sad. Slovenska knjiga dobiva čim dalje več prijateljev in podpornikov. Na gradovih, kjer se je dotlej čula slovenska beseda le med tlačani slovenska knjiga postane dragocen dar. V mestih zmaguje slovenska beseda, la si je pridobila pravico v cerkvi.
Trubar marljivo nadaljuje svoje delo. Že leta 1557 izda prvi del „Novega testamenta", v naslednjih dvajsetih letih pa ga prevede v celoti. Leta 1561 se je Trubar slavnostno vrnil v Ljubljano in pripravljal ustanovitev slovenske evangeljske cerkve in šole. Okoli njega se je zbrala četa zvestih učencev in delavcev. V Ljubljani je bila ustanovljena slovenska srednja šola. Njen ravnatelj je postal naš tedanji prvi vzgojitelj Adam Bohorič iz Krškega, ld je z vsemi silami podpiral Trubarja. Na tej šoli je poučeval tudi nadarjeni Vipavec ! Sebastijan Krelj. Trubarja je pa dolžnost zopet klicala na Nemško. Trubarjevo delo se je razširilo preko ozkih slovenskih mej in seglo na hrvaška tla, kjer je obudilo v življenje nove sile. Trubar je postal vodja uraške tiskarne, ker pa dela ni zmogel sam, je dobil pomoč-
nike med hrvaškimi glagoljaši. V tej tiskarni so v nekaj letih natisnili nad 25.000 knjig. Ko je Trubar uredil razmere v uraški tiskarni, se je vrnil v Ljubljano in pripravljal „Cerk-veni red" za svojo slovensko cerkev. Ko pa je leta 1564. knjiga izšla, je moral ponovno zapustiti domovino. Preselil se je v Deren-dingen.
Slovenska zemlja je preživela v teh časih težke notranje in zunanje boje. Ob njene meje so udarjali krvavi turški napadi, ki jih je junaško odbijalo plemstvo, po deželi pa je trajal boj med novo vero in njenimi nasprotniki. Kljub burnim časom je kulturno’ delo tudi doma napredovalo. Leta 1575. so ustanovili v Ljubljani tiskarno, da bi pospešili tisk slovenskih knjig. Izšlo je v nji nekaj knjig sv. pisma, a leta 1580 je bila tiskarna zaprta. Vse to ni preplašilo naših kulturnih delavcev, ki so izpolnili Trubarjevo delo s krasno izdajo ..Biblije" t. j. celega sv. pisma v prevodu Jurija Dalmatina; izšla je leta 1584 v Witem-bergu. Obenem z njo je izšla prva slovenska slovnica, ki jo je napisal A. Bohorič.
Trubar je še doživel te uspehe dela. Bil je stalno v zvezi z domovino in je še na smrtni postelji prevajal Luthrovo postilo. Umrl je 29. junija leta 1586. v Derendingenu, kjer krasi njegov grob v cerkvi spomenik s sliko Kristusovega vstajenja in z napisom, ki slavi njegovo življenje in delo.
Izvršil je veliko poslanstvo med Slovenci. Prišel je ob času, ko se je prerajal svet okoli nas, in je v duhu svojega časa razoral slovensko njivo, da je rodila prvi kulturni sad.
Počitniška akcija za otroke (2. skupina)
Prijavite otroke v 2. skupino na okrevanje v počitniške kolonije v Jugoslavijo! Sprejemajo se otroci v starosti od 7. do 14. leta. Rok za prijavo v 2. skupino je najkasneje do 10. julija 1951 in sicer pri Zvezi slovenskih žena, Pokrajinski odbor, Celovec, SalmstraBe 6.
Prijavi mora biti priloženo:
Osebna izkaznica (če je še nima, se dobi na občinskem uradu);
zdravniško spričevalo;
izjava očeta ali varuha na posebni tiskovini, ki se dobi na Pokrajinskem odboru Zveze slovenskih žena v Celovcu in
25 šilingov za vsakega otroka (za nabavo potnega dovoljenja, vožnjo do državne meje in nazaj ter druge potrebščine).
Zveza slovenskih žena Pokrajinski odbor
Sirešno opeko
in ves drugi gradbeni material dobavlja
Fa. August Pratsch
Celovec, Lastenstrasse 11, Tel. 21-31
R ADIO-PROGR A M
RADIO CELOVEC Nedelja, 24. junija:
7.15 do 7.45 Nedeljski jutranji spored — 8.20 Iz kmečke kronike: kruh — 11.15 Mala domača glasba —12 Opoldanski koncert — 11.45„Prijatelji, življenje je vredno življenja" — 16.00 Zabavna glasba — 19.15 Aktualna športna reportaža — 21.00 Glasba za vse, 22.15 Šport v nedeljo — 22.25 Zveneči nedeljski večer.
Ponedeljek, 25. junija:
14.30 do 15.00 Poročila. Iz svetovne literature Mickiewicz —. 16.00 Pevska ura — 16.45 Pravljična teta pripoveduje — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo — 22.30 Iz sončnega juga.
Torek, 26. junija:
14.30 do 15.00 Poročila. Domači zdravnik. 13 minut z Marijo in Štefanom Gerdejem — 18.30 do 18.50 Pouk slovenščine. Poje ženski tercet — 18.55 Športna poročila — 19.00 Znanje za vse: Iz sveta medicine, 22.25 Zabavni orkester.
Sreda, 27. junija:
6.10 Pet minut za kmetijstvo — 8.15 Kaj kuham danes — 10.15 Šolska oddaja — 11.45 Za pode-željsko ljudstvo — 13.45 Znanje za vse — 14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila. Za ženo. Za gospodarja — 18.55 Poročila o športu.
Četrtek, 28. junija:
6.10 Pet minut za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav za te — 10.45 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželj-sko ljudstvo — 14.30 do 15.00 Poročila. Za nase malčke — 15.00 Pevska ura — 16.00 Znameniti umetniki — 16.30 Otroška ura — 18.30 do 18.55 Klavirski koncert Marijana Lipovška — 21.00 Večerni koncert.
RADIO SLOVENIJA Ponedeljek, 25. junija
5.25 Zabavna glasba — 6.15 Lahek jutranji koncert — 13.00 Za vsakogar nekaj v besedi in glasbi — 14.00 Igra študentski sekstet — 18.00
Poje Slovenski sindikalni kvintet — 18.20 Povest o dveh mestih (Cetinje Titograd) — 20. Flaubert: Preprosto srce — 20.20 Iz jugoslovanske solistične glasbe — 21.15 Za ples in razvedrilo — 22.15 Športna reportaža — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Torek, 26. junija
5.25 Slovenska narodna glasba — 6.10 Pisan jutranji' spored s plošč, vmes gospodinjski nasveti — 12.00 Koncertni valčki in polke 13.20 Lahek opoldanski koncert — 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov — 18-00 Želeli ste - poslušajte! — 19.20 Kulturni pregled
—	19.30 Robert Schumann: Pesnikova ljubezen
—	20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana.
Sreda, 27. junija
5.25 Veseli zvoki — 6.15 Slovenske narodne in umetne pesmi — 13.00 Glasbena oddaja za pionirje — 13.20 Igrajo zabavni orkestri in ansambli — 18.40 Narodne pesmi poje Moški komorni zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja — 19.40 Prof. dr. Bogo Grafenauer: Rast delavskega gibanja in stranke na Slovenskem pred prvo svetovno vojno — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Četrtek, 28. junija
5.25 Borbene pesmi — 6.15 Zabaven jutranji spored — 13.00 Želeli ste - poslušajte! — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 14.30 Kulturni pregled —	18.00 Slovenske
samospeve poje baritonist Samo Smerkolj, pri klavirju Marijan Vodopivec — 18.20 Pogovor * pionirji — 19.40 Nekaj slovanskih plesov —-20.15 Večerni koncert — 21.15 Melodije * * * v •K taktu — 22.30 Nočni koncert.
RADIO SCHMIDT
..hiša malega človeka"
Radio-aparatt za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparatuma delavnica - Študijo za snemanje na plošče. Celovec, Bahnholatroase 22, Tul. 29-48
K1NQ = PREDS TA VE j
CELOVEC
Carinthia
v petek, 22. do ponedeljka, 25. junija: „Die vertauschte Grossmutter" v torek, 26, do četrtka, 28. junija:
„Kart£n, Kugeln und Banditen"
Peterhof
v petek, 22. do ponedeljka, 25. junija: „Hochzeit im Heu“ v torek, 26. do četrtka, 28. junija: „Rival©n‘‘
Prechtl
v petek, 22. do ponedeljka, 25. junija: „Es tanzt die Gottin" v torek, 26, do četrtka, 28. junija:^ „Das Tal ner Indianer"
Stadttheater
V petek, 22. do četrtka, 28. junija:
„Argentinische Nachfce"
(barvani film)
Volkskino
Priprave za koroško deželno razstavo v polnem razmahu
Tiskovna služba odbora za koroško deželno razstavo javlja, da so priprave za vedno bolj bližajočo se razstavo v polnem teku. Odbor zaseda vsak teden in v dolgotrajnih sejah rešuje mnogovrstne probleme, ki nastajajo v zvezi z razstavo iz dneva v dan. Ogromno delo mora odbor obvladati, da bo na široko zasnovana razstava uspela. Razdelitev razstavnih prostorov, izbira k razstavi prijavljenih podjetij, razdelitev zabavnega parka, podelitev gostinskih obratov na razstavi, preskrba stanovanj za razstavljalce in posetnike, propaganda, priprave za veliko tombolo — vse to zahteva veliko truda in naporov. Veliko skrbi povzroča preskrba deviz za inozemske razstavljalce iz Italije in Zapadne Nemčije. Jugoslavija, ki bo tudi udeležena s kolektivno razstavo, rešuje vprašanje deviz neposredno pri pristojnih uradih na Dunaju.
Mednarodna razstava psov bo na športnem prostoru Marijanišča. Nova zanimivost n* razstavi bo revija mode v gledališču dne ll-in 12. avgusta.
po božji in posvetni pravičnosti. Ker glej, kaj si sejal, ko si stal na njivi, razorani, čakajoči s hrepenenjem dobrega, plodečega semena od tebe? In zdaj, glej, hočeš žeti pšenico, kjer si sejal osat, hočeš trgati grozdje, kjer si sadil trnje!... Kaj si dajal, prijatelj, ko si stal sredi ceste življenja, bahat in mogočen, in so prihajali tvoji revni in bedni, in so prosili drobtinice, trohice ljubezni, en prijazen pogled, eno mehko besedo, govorjeno iz ljubečega srca? In zdaj tirjaš ljubezni od njih, ki si jih odpuščal prazne in lačne, ko so trkali in so prosili! — Tam pa, kjer si sejal z obilno, odprto roko, žanješ zdaj, kar si sejal: snetljivo seme! Plevel žanješ zdaj in osat... Vsem drugim pa, kaj si dal, o Tratnik! Bogastvo si jim nameraval zapustiti? Kaj hoče srcem bogastvo! Ljubezni bi jim dal. Dajaj srcem zlata na mernike, usahnejo sredi bogastva, če ne rosi na nje ljubezen. Ljubezni bi jim dal! In vse drugače bi ti bilo pri srcu na večer življenja ...
Tedaj je sklonil starec uničen glavo. Velika in prevelika je krivda življenja, in glej, kako jo poravnati zdaj, kako jo izbrisati, ko je odteklo življenje kakor voda v potoku in se ne vrne več. Velik in prevelik je greh, ki si je obremenil z njim dušo, kako dobiti zdaj odpuščenje? Res, odpustili so mu otroci, tako malo ljubljeni nekdaj: Vendelin, Vilma, Tinka. še odpuščenja so ga prosili za greh, ki ga niso storili oni, ampak on. Odpustili so nedolžni, a kako si naj odpusti sam, kako bo
odpuščal Sodnik, ko se odpro vrata večnosti, in stopi pred njega?
Povesil je glavo na prsi in je stopal počasi, s težkimi koraki v izbo. Sedel je k mizi in je zajokal bridko in je jokal dolgo.
„Vse izgrešeno! Izgubljeno vse življenje, ker je bilo brez ljubezni..
X.
„Trata je mrtva ..
Ivan je pisal to bridkost Vendelinu in Nandetu. In pisal je resnico.
Sel je mimo popoten človek, znan iz prejšnjih let z dolino in s Poljano, in se je ozrl na dom med topoli. In nehote je ustavil korak in se je začudil, zelo in istinito.
„Ali je to Trata, tako lepa nekdaj, mogočna in ponosna, kraljica doline?"
Zmajeval je z glavo. Lastnim očem ni upal verjeti in se je izpraševal venomer:
,,Ali je, ali se le motim?"
Ni se mogel otresti začudenja, ki mu je napolnilo vse misli. Zakaj domu je videl vtisnjen žalostni pečat smrti.
Polomljena, vsa razkopana je bila strešna opeka in je čakala in kričala, da jo popravi kdo, jo nadomesti z novo; a glej, nikogar ni bilo, ki bi se usmilil in bi zamašil vsaj največje luknje, če bi ne prenovil vse. Stene so bile oguljene, pač ne pobeljene več od poroke Petrove. Omet se je krušil z zida in je odpadal, ^alostnp so zevale velike rane; opeka je gledala iz njih, da so se zdele vse okrvavljene.	(dalje)
V soboto, 23. do ponedeljka 25. junija:
„Um eine Nasenlange" v torek, 26. do četrtka, 28. junija:
„Ab®nteurer an Konigshof"
VRBA
v petek, 22. do nedelje, 24. junia:
„Die schvvar/.e Rose" v ponedeljek, 25. in v torek, 26. junija: „Ab«ender unbekannl" v sredo, 27. in v četrtek, 28. junija: „Der schwary.e Spiegel"
BOROVLJE
V	soboto, 23. do ponedeljka, 25. junija
„Ali Baba und die vierzig Rauber"
V	sredo, 27. in v četrtek, 28. junija
„Konigskinder“
VELIKOVEC
V	petek, 22. do nedelje, 24. junija
„Nachtwache“
V	soboto ob pol 5. uri popoldne m v nedeljo ob 11. uri dopoldne pravljična ura
„Der Riese Tunichtgut"
V	ponedeljek, 25. in v torek, 26. junija
„Konig der Blitzer"
V	sredo, 27. in v četrtek, 28. junija
„Artistenblut“
ŠT. JAKOB V ROŽU
V soboto, 23. in v nedeljo, 24. junija:
„Goldfieber‘‘
v soboto, 30. junija in v nedeljo, 1. julija:
,3* l*be das Leben"
Na konferenci novinarjev, ki je predvidena v prihodnjih dneh, bo dana možnost, da bo javnost poučena o podrobnostih letošnje k0" roške deželne razstave.
Na Koroškem 10.000 udeležnikov telefonskega omrežja
Leta 1901 so imeli v Celovcu in Beljak« prvi dve telefonski centrali z le nekaterim1 udeležnild telefonskih naprav. Nadaljnja leta se je telefonsko omrežje na Koroškem stal«0 širilo. Leta 1926 je bilo 3300 udeležnikov' vključenih v telefonsko omrežje. Do leta 194° se je število udeležnikov zvišalo na ' Kmalu po vojni je navedeno število padlo ž® 900 udeležnikov. Zaradi povojne obnove spodarstva pa je število kmalu spet narasCa 1 in so kljub temu, da je vzhodna Tirolska P*1 padla k Tirolski, zaznamovali leta 1948 87o udeležnikov telefonskega omrežja.
Dne 30. maja t. 1. pa so vključili v fonsko omrežje 10.000-ega udeležnika i« 81 cer vrtnarja Jožefa Felferniga iz Celovca-Vključitev 10.000-e telefonske naprave so vedli v navzočnosti vodilnih uradnikov ze) slovesno in v tem primeru brezplačno. ‘ ^ | dent poštne in telegrafske direkcije, dr. Kaf Rippel, j« zaradi značilnega nakljucja e ^ fernigu čestital in mu vrnil denar, ki g® I sa telefonsko napravo ž« vplačal.