Narava se je zarotila — posledice sanirane Škode po prvih ocenah za 5 milijard dinarjev
Narava se je kruto znesla nad našimi kraji. Tisto sobotno neurje 23. avgusta je v pičlih petih minutah za seboj pustilo razdejanje v Zaplani, na Stari Vrhniki, v Sinji gorici in v Bevkah. V teh krajevnih skupnostih je bilo tako kot po »sodnem dnevu«. Vihar ni prizanesel tudi delu Vrhnike.
posebno koordinacijsko skupino za odpravo posledic. Poleg tega je odredil še:
»Preko trgovskih organizacij z gradbenim materialom zagotoviti čim hitrejšo oskrbo s kritino. Preko GG Vrhnika, LIKO Vrhnika in SGP Grosuplje, obrat
Grozna podoba: podrta drevesa so ležala vsevprek, razmetana opeka s hiš je ležala vsepovsod, hiše brez streh so še poudarjale kruto usodo narave, električni in telefonski drogovi so bili marsikje podrti — žice potrgane, njive opustošene, veliko kozolcev podrtih.
Ljudje šokirani nemočno gledajo to »usodo«. Samo trenutek in že začnejo z delom. V začetku je težko, saj marsikdo sploh ne ve, kje naj bi se lotil. Čistijo, rešujejo tisto, kar se prvi trenutek rešiti da. Iznajdljivost je tista lastnost, ki jim pomaga v teh prvih trenutkih, kaj drugega tudi ne more biti.
Nekje so se znašli bolje in hitreje, drugje manj. Začnejo se organizirati.
Vključitev v stanovanjsko zadrugo
Vsi, ki jih je prizadelo neurje in imajo poškodovane domove, se lahko vključijo v vrhniško Stanovanjsko zadrugo. Polog za vključitev v zadrugo je milijon starih dinarjev. Kot člani zadruge bodo lahko kupovali gradbeni material brez plačila prometnega davka.
Iščejo pomoč pri sosedih, znancih, sorodnikih. Pa kaj, koje praktično vsakdo na svoji strehi!
Že dve uri po neurju prihajajo člani občinskega štaba civilne zaščite. Takoj pridejo najodgovornejši, gredo na teren, med ljudi.
Predsednik občinske skupščine takoj odredi, da je treba mobilizirati občinski štab civilne zaščite in ožji del Izvršnega sveta, ki- sta takoj ocenila razmere v prizadetih krajevnih skupnostih. Takoj je ustanovil
Vrhnika zagotoviti zadostne količine žaganega lesa. Zagotoviti, da bodo v nedeljo, 24. 8. 1986 odprte vse trgovine z gradbenim materialom in poslovalnica LB na Vrhniki.
Proučiti in poiskati vse možnosti kreditiranja občanov tako preko delovnih organizacij kot tudi preko Ljubljanske banke. Zagotoviti finančna sredstva tudi iz naslova solidarnosti. Za pomoč pri dobavi materiala se povezati tudi z Republiškim komitejem za tržišče in splošno gospodarske zadeve in RŠ CZ. Redno spremljati nastalo situacijo in mi sproti poročati o rezultatih odprave posledic«
Noč napravi svoje. Saj ljudje delajo, kolikor se da. V Zaplani so tisti, ki so imeli manj škode, »odpirali« cesto do Jelovcetjado druge ure ponoči. Na Stari Vrhniki se tudi začno organizirano lotevati akcije, da bi čimprej odpravili posledice. V Sinji gorici so praktično vsi na strehah, v Bevkah čistijo s cest podrto drevje, tramove, opeko, saj se sploh ne
Jenkovo hišo na Stari Vrhniki so takoj pokrili s polivinilom in kam ionskimi platni, da dež ne bi napravil še dodatne škode. Nato *o se hitro organizirali in sredi tedna je bila hiša že na novo prebita.
Velika pomoč pripadnikov
Veliko pomoč so nudili pripadniki JLA. Cel teden so pomagali vojaki iz vojašnice Ignaca Voljča-Frica in iz postojnske vojašnice. Udeležba vojakov pri sami akciji odpravljanja posledic te elementarne nesreče pa bi bila še večja, če ne bi bila zelo prizadeta tudi vojašnica Ivana Cankarja.
■
Na Kralovšah je neurje naredilo pravo razdejanje lastniku gospodarskega poslopja, ki ga je ne-dolao tea? ob**iyil.
da priti v vas. Najbolj vztrajni delajo pozno v noč.
Zjutraj je spet vse na nogah in nadaljujejo z delom. V nekaterih krajevnih skupnostih se že sami organizirajo tako, da delo kar nekako steče. Nekje bolje, drugje manj uspešno, nekateri so se hitreje znašli, drugi manj.
Takoj zjutraj se sestane tudi Izvršni svet in na osnovi ocene razmer, ki jo je sprejel občinski štab Civilne zaščite, sklene, da je treba zagotoviti delovanje civilne zaščite v prizadetih krajevnih skupnostih in po potrebi aktivira tudi enote civilne zaščite iz neprizadetih KS, najpreje tisti del pripadnikov civilne zaščite, ki niso zaposleni v organizacijah združenega dela. Občinski štab pa naj tudi naprej spremlja stanje na terenu, obvešča IS in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Ustanovili so čosebne delovne
Na operativnem štabu, ki je vodil akcijo, so nam povedali—glede na očitek, da so prepozno izpeljali mobilizacijo pripadnikov civilne zaščite, da v prvem trenutku, dokler niso imeli povsem točne slike, niso mogli sprejeti sklepa o množičnem angažiranju ljudi za pomoč na prizadetih območjih. Ocenili so, da verjetno tudi vodstva krajevnih skupnosti ne bi bila takoj sposobna resnično organizirano sprejeti tako velikega števila ljudi in jh ustrezno zaposliti. Verjetno bi bilo v tistem prvem trenutku tudi nesmotrno »potegniti« ljudi s streh, saj so številni priskočili na pomoč sorodnikom, znancem, prijateljem, itd., šlo reševat v svoje delovne organizacije.
skupine (gradbeniki in predstavniki OŠ CZ), ki morajo že v nedeljo opraviti popis stanja po prizadetih krajevnih skupnostih. Pozvali so razpoložljive ekipe Komunalnega podjetja, Gozdnega gospodarstva, - Elektro-enoto Vrhnika, Gradišče, PTT in SGP Grosuplje—sektor Vrhnika naj takoj prično z delom na prizadetem območju in zagotovijo najnujnejšo sanacijo (voda, elektrika, telefon, razčiščevanje poškodovanih poti itd). Občinsko
gasilsko zvezo pa so pooblastili, da aktivira gasilska društva, predvsem iz neprizadetih krajevnih skupnosti.
Poleg tega so sklenili še: »Trgovske organizacije z gradbenim materialom morajo biti odprte v nedeljo, 24. 8. od 8.00 do 12.00 ure, ravno tako tudi LB — ekspozitura Vrhnika.
Občane občine Vrhnika je o tem treba seznaniti preko radia.
(Nadaljevanje na 2. strani)
^°iaki so takoj poprijeti za delo
Žerjav na gradbišču bloka na Vrtnariji je zgrmel na kontejnerje, Le deset minut pred tem so bili v njih še delavci. TaKšen nov žerjav stane 8 starih milijard dinarjev. Z zvrnjenega so pobrali le elektromotorje, drugo pa je le še za na odpad.
Jerkič in Kršmanc sta pripovedovala, da je bila v Bevkah praktično prizadeta vsaka hiša. »Ljudje so si pač morali pomagati pri hišah in poslopjih, zato bi rabili pomoč delovne sile zelo hitro.«
(Nadaljevanje s 1. strani)
Takoj je potrebno ugotoviti količino potrebne kritine in ostalega gradbenega materiala, zahtevati od Rš CZ, da ima občina Vrhnika prednost pri nabavi in zagotovitvi potrebno količino polivinila, platna in ostalega materiala za pokrivanje streh v primeru slabega vremena.
Takoj se je treba povezati z Zavarovalno skupnostjo »Triglav« in ugotoviti, kdaj bodo pri-
Izredno plačani dopusti »poškodovancem«
Naše delovne organizacije so vsem delavcem, ki so imeli poškodovane hiše ali gospodarska poslopja odobrile izredne plačane dopuste. Naš Izvršni svet pa je skupaj s sindikatom sprožil akcijo, v katero se je vključila tudi ljubljanska mestna "skupščina, da bi tudi ljubljanske delovne organizacije, kjer je zaposlenih veliko naših delavcev, ki jim je neurje poškodovalo domove, odobrile izredne plačane dopuste.
osebnih obiskov štabov po krajevnih skupnostih ali posameznih prizadetih.
Trgovine z gradbenim materialom so bile odprte, banka je tudi poslovala. Prizadeti so lahko dobili material na »osebno izkaznico«, dogovorjeno je bilo, da bodo lahko pozneje plačali. Istočasno je operativni štab poslal nujne zahteve za pomoč republiškemu štabu in sicer za betonski strešnik iz Novega mesta in za opečne strešnike. Zaprosili so jih za prednost nabave v
To je Lenarčičeva hiša v Bevkah, ko je ostala brez ostrešja. »Hudo je bilo prva dva dni. Ko bi radi nekaj napravili, pa kar ni steklo. Sami namreč nismo mogli narediti skoraj nič. Zdaj (četrtek) postavljamo »cimper«, precej ljudi je prišlo in imamo tri dobre tesarje, ki so nam jih poslali iz občinskega štaba. Zelo so pridni in hiša bo kmalu pod streho. Škode na naši hiši je precej, saj je ponagajal še dež, ki je praktično vse zmočil.«
V gospodarskih poslopjih je bila spravljena tudi kmetijska mehanizacija, ki jo je neurje vkleščilo med tramove.
lali — krepko so se lotili dela. V ponedeljek pa so dobili še okrepitve in hitreje so lahko odpravljali napake). Ljudje so si v prizadetih področjih pomagali, kakor so se pač sami znašli, poiskali so prijatelje, sosede, sorodnike. Nekaterim je šlo delo hitreje od rok, drugim manj. Sanacija je hitro stekla tudi na poškodovanih objektih delovnih organizacij.
čeli z oceno škode njihovih zavarovancev.
Preveriti je potrebno vse možne oblike zagotavljanja finančnih sredstev za odpravo posledic škode (solidarnostna sredstva, krediti preko LB, kreditna hranilna služba pri Kmetijski zadrugi, proračun, SSS itd.).«
Nekaj teh nalog je občinski štab izpeljal že prejšnji večer, saj so obvestili poslovodje trgovin, da so odprli trgovine že navsezgodaj v nedeljo, delavci Komunalnega podjetja so bili na terenu
čane z gradbenim materialom. Kreditirali so jih iz sredstev akontacije, ki so bila naši občini dodeljena iz solidarnostnega sklada.
Ljudje so si med seboj pomagali, spet nekje bolj uspešno, drugje manj. Pokazalo seje, kdo in kje so si prijatelji v nesreči. Tistim, ki še niso uspeli pokriti hiš ali gospodarskih poslopij, so poslali platno, polivinil. Delo so koordinirali štabi po krajevnih skupnostih. Liko in GG sta začela oskrbovati les za ostrešja. Igradova žaga je rezala tramove z vso zmogljivostjo.
Do torka so v večini prizadetih področij sanirali stanje. V Za-plani so ostala še največja dela, tam, kjer je potrebno vse ostrešje postaviti na novo — praktično zgraditi hlev. Vsi so šli v akcijo in pomagali na Jelovci. Na Stari Vrhniki so čakali še na strešnike, ki jih še ni bilo moč nabaviti, drugače pa je že večina stavb pokritin.
V Sinji gorici popravljajo težje poškodovane stavbe. Tudi v Bevkah je mravljišče, vsakdo ima veliko opraviti okoli svoje hiše, nekateri so sovaščanom priskočili na pomoč. Še vedno so doma in niso šli v službe. Niso pa zadovoljni z obljubljeno pomočjo. Pride do »hude krvi« in pravijo, če to ne bo zaleglo, kaj bo potem. Upravičeno in tudi neu-
— Dne 24.8.1986 so bile aktivne 3 komisije za ocenjevanje škode, 24. 8. 1986 so aktivirali 4-člansko ekipo gozdarjev — sekačev, na pomoč je priskočilo 12 mladincev
dne 25. 8. 1986 je KS Log mobilizirala 12 članov civilne zaščite za pomoč v Bevkah.
— Dne 25. 8.1986 so mobilizirali tričlansko ekipo tesarjev iz Borovnice za delo v Sinji gorici in Bevkah (na Vrhniki), ki je delala še v torek in sredo (26. in 27. 8.).
— 26.8. so posredovali ukaz za mobilizacijo (delno) enot CZ KSLi-gojna, Drenov grič in Dragomer. iz KS Drenov grič je bilo mobiliziranih 9 pripadnikov CZ, ki so delali v Bevkah. Ligojna ni mobilizirala. V Dra-gomerju je mobilizacija stekla. Koliko pripadnikov se je dela udeležilo, ne vemo točno.
— 25. 8. 1986 je bilo v Borovnici mobiliziranih 12 pripadnikov CZ, na pomoč je prišlo 15 ljudi iz občinskih organov in DPO.
— Dne 27. 8. 1986 je bilo v Borovnici mobiliziranih 12 pripadnikov CZ. na pomoč je prišlo 15 ljudi iz občinskih organov in DPO.
Dne 27. 8.1986 je bilo mobiliziranih: 83 pripadnikov CZ KS Vrhnika in 100 pripadnikov CZ KS Borovnica. Udeležilo (javilo) se je 56 pripadnikov CZ KS Vrhnika in 70 pripadnikov CZ KS Borovnica.
Dne 28.8.1986 so mobilizirali 1 sekača in 2 delavca KPV za razčiščevanje na Trojici. Ti so delali tudi 1. 9. 1986.
V tem času je delalo tudi 233 vojakov iz ene naše vojašnice in iz Postojne. Po podatkih OŠ CZ je skupaj 440 ljudi nudilo pomoč prizadetim krajanom.
nega in tudi neutemeljenega. »Sliši« jih tisti, ki je pač tam, med njimi. Tudi stari grehi in tudi »neupravičeni grehi« vzplamtijo. In tudi mi moramo požreti kakšno grenko. Velikokrat sem slišal: »Ja kaj boš, saj si ne boš upal napisati, kar ti rečemo.« Obtožbe letijo na »občino«, češ samo takrat smo dobri, ko nas rabijo, ko pa mi njih, pa jih ni ali pa so samo obljube. (Menda ne bodo zamerili, da ne bomo zapisali vseh teh izrečenih besed. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Marsikaj so sicer pošteno mislili, v jezi pa ti zleti z jezika še kaj drugega. Najbrž je treba poiskati resnico nekje na sredi, mar ne?) V torek
Jože Škrbec in Jaka Turšič z Gozdnega gospodarstva sta popravljala cesto v Zaplani. Čeprav je rosil dež, sta vztrajala do noči. Enoglasna sta si bila: »Vsaj cesto moramo urediti tem ljudem, da si bodo vsaj strešnike pripeljali do odkritih streh.«
TRGOVINE ODPRTE
V Lesninini trgovini na Vrhniki so izdali za okoli 6 milijonov gradbenega materiala, predvsem kritine na »osebne izkaznice«. Ravno tako so ljudje dobili material tudi v Kmetijski zadrugi. Nekateri že odplačujejo ta material. Tudi ostale trgovine z gradbenim materialom so ravnale podobno. V nedeljo je bila na poziv našega operativnega štaba odprta tudi Metalkina trgovina na Topniški ulici v Ljubljani.
že v soboto zvečer, vzpostavljen je bil stik z gozdarji.
Operativno delo so začeli voditi predsednik občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta in načelnik oddelka za ljudsko obrambo. Vzpostavljena je bila dežurna služba. Pojavili so se prvi problemi, tako organizacijske in tehnične narave. Največja ovira so bile ravno komunikacije, saj je vihar pretrgal telefonske zveze, zato so se morali, posluževat) kurirskih zvez ali
ustreznih trgovinah v Ljubljani in direktno pri proizvajalcih. Jasno je bilo, da vrhniške trgovine nimajo dovolj strešnikov za vse prizadete, poleg tega pa je na naših straneh veliko vrst kritine.
Tega dne so bile komunikacije v največji meri očiščene, brez električnega toka pa so ostali še vedno nekateri predeli Drenovega griča, Bevk, Zaplane, Sinje gorice, Blatne Brezovice in nekateri predeli Vrhnike. (Da ne bi kdo mislil, da električarji niso de-
V ponedeljek, na delovni dan, je takoj zjutraj operativni štab ponovno vzpostavil stike s trgovinami gradbenega materiala in trgovci so zagotovili, da so sposobni zagotoviti skoraj ves material. V delovnih organizacijah je takoj stekla akcija za zagotovitev kreditov delavcem, ki so utrpeli škodo in odobrili so jim izredne plačane dopuste. 50 vojakov je priskočilo na pomoč. V nekaterih predelih prizadetih KS še niso imeli električnega toka, zato so na štabu »aktivirali« vse razpoložljive agregate.
Delavci Zavarovalnice so začeli z ocenjevanjem škode. V Bevkah je bil še dodaten problem, saj so bili še brez vode.
V ponedeljek je izvršni svet že sprejel sklep o dodelitvi kreditov za obratna sredstva trgovskim organizacijam, ki oskrbujejo ob-
V delovnih organizacijah so se hitro organizirali
V organizacijah združenega dela so se tudi sami hitro lotili odpravljanja posledic. V Industriji usnja so že v soboto aktivirali delavce, da so popravljali prizadeto Ščetinama Potrudi« so se, da so takoj postavili nov dimnik in sanirali stavbo, tako da je v ponedeljek že lahko stekla proizvodnja Ocenjujejo, da imajo škode za 26 starih milijard dinarjev. Sedmim delavcem, članom njihovega kolektiva, so takoj odobrili kredit za popravilo poškodovanih hiš in ga že lahko koristijo. Teden dni izrednega plačanega dopusta so odobrili delavcem, ki so bili najbolj »poškodovani«. Ostalim, ki jih je tudi prizadelo neurje, pa po 2 dni.
Na Igradovi žagi, čeprav je bila sama potrebna popravila, so takoj začeli rezati ostrešja. Praktično v petih dneh so napravili štiri »cimpre«.
V Kovinarski, ki je bila tudi močno poškodovana, so se že v soboto organizirali in začeli odpravljati posledice. Nedelja je bila za vse dosegljive delavce delovna. Bilo jih je 70. Tako so sanirali stanje, da je proizvodnja v ponedeljek že kar stekla. Škodo imajo veliko, največja pa je predvsem na polproizvodih, ki so na parkirišču čakali na dograditev. Najbolj prizadetim delavcem so odobrili kredite. Med samimi delavci pa je stekla akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za prizadete. Poleg tega so dobili delavci 5 dni izrednega plačanega dopusta. Najbolj prizadetemu pa je ekipa 5 delavcev pomagala dva dni na njegovi hiši.
V Liku jim je neurje poškodovalo prodajno skladišče. Ocenjujejo, da je škode okoli 2 in pol milijardi starih dinarjev. V nedeljo in ponedeljek so sanirali skladiščne prostore in v sredo že odprli skladišče. Dvema delavcema so dali izredni plačani dopust, enemu, ki je rabil novo ostrešje, pa so ga na njihovi žagi tudi napravili.
je izvršni svet sprejel sklep mobilizaciji enot civilne zaščiti za pomoč pri odpravljanju po sledic iz tistih KS, ki niso bile pri zadete.
V sredo je bil večji del vset poškodovanih stanovanjskih hi! na celotnem področju saniranih Odkrite so ostale hiše, kjer ji neurje odneslo celotno ostrešji in so potrebna večja zidarska I tesarska opravila. Iz podrtih go spodarskih poslopij in kozolce' rešujejo, kar se še rešiti da. In tenzivno pospravljajo še m zmočeno krmo. Najbolj kritični stanje je še vedno v Bevkah, kje je angažiranih tudi okoli 100 pri padnikov civilne zaščite — naj več je Borovničanov in vojakovi Vrhnike in Postojne. Veliko deli imajo na gospodarskih poslop jih, saj so praktično vsi kozolci š< na »tleh«. Problemi sanacije si še vedno prisotni v prepočasf oskrbi s strešno opeko (zarac različnih vrst in količin) in zara<) priprave rezanja lesa, (saj gre z različne mere tramov, špirovcev letev in desk.) Igradova žagi reže z vso zmogljivostjo, ki pa r ravno velika. Fantje si prizade vajo. Električna napeljava je vseh KS skoraj v celoti sanirana Vse trafo-postaje delujejo. Toki nimajo le posamezne hiše, K imajo močno poškodovane elek trične priključke. Največ teh hi.' je v Bevkah, kar trideset, zato s< »aktivirali« vse razpoložljivi agregate.
Bevčani pa so kljub temu ž! zadovoljnejših obrazov. Pohva' lijo ljudi, ki so bili mobilizirani, \f vojake. Tudi načelnik občin' skega štaba jim daje vse prizna nje za resnično požrtvovalne
pravičeno se jezijo »na občino«, kot pravijo, da jim ne pomaga dovolj. Nekateri so prav »hudi« in v naelektrenem ozračju je marsikaj izrečenega — utemelje-
Kar 23 kozolcev je vihar položil na tla.
Razmetani trami in seno hleva na Jelovci.
Malavišičeva Lojze in Vinko: »Najprej je vsak sam sebi nuj"" rešil, potem pa smo se kar dobro organizirali in tudi drugim pri' skočili na pomoč. V ponedeljek dopoldan je bil v naši vasi že k«' mion s strešniki. Danes je sreda in praktično ni Več videti posle' dic, razen pri dveh ali treh, ki imajo popolnoma porušena g0' spodarska poslopja.
V Sinji gorici so bili na strehah tudi sorodniki in znanci »poškodovancev«.
Hlev na Jelovci je bil takšen, ko je veter odnesel ostrešje tudi sto metrov daleč.
Sredi Vrhnike takoj po neurju.
delo, delali so cel dan, res so veliko napravili. Predvsem jih pohvali zato, ker so se odgovorno lotili dela. Tudi gasilska društva pohvali, da so priskočila takoj na pomoč prizadetim. Vpoklicani so bili tudi tesarski mojstri in krovci iz neprizadetih KS. Načelnik oddelka za ljudsko obrambo pravi zanje, da so tesarji Drašler, Martinšek, Lešnjak in Vratuša (ki je tudi delal en dan) v treh dneh postavili štiri nove cimpre — in to ne majhne — in še drugje pomagali pri popravilih. Dela v Bevkah je vodil komandat občinskega štaba civilne zaščite.
Komisija za ocenitev škode, ki jo je imenoval IS, je začela z delom po posebni metodologiji za pripravo zahtevka za sredstva iz solidarnosti. Ljubljanska banka je odobrila kredit in navodila o možnostih pridobitve kredita so posredovana v prizadete KS.
V četrtek so bile hiše v glavnem vse sanirane. Sanacija do
Komisije za ocenitev škode na delu
Doslej je škodo prijavilo 360 krajanov. Komisije, ki jo je imenoval IS, poziva krajane, ki jih je prizadela nesreča, naj sodelujejo s posameznimi komisijami in prosijo, če bo slučajno komisija koga izpustila, naj se povežejo z vodstvi krajevnih skupnostih, da jih vključijo v.sezname za ocenitev škode.
Poleg »glavne« komisije, ki vodi in koordinira delo pri ocenjevanju škode, so ustanovljene še naslednje strokovne komisije: za ocenitev škode na PTT objektih za ocenitev škode na kmetijski mehanizaciji in osebnih vozilih, za področje kmetijstva, za elektro objekte, za objekte naravne in kulturne dediščine, za gradbene objekte in opremo, katerih lastniki so civilne pravne osebe, za komunalne objekte, za področje gozdarstva.
in 2 večji gospodarski poslopji, KS Stara Vrhnika — 1 večje gospodarsko poslopje in 1 stanovanjska hiša, KS Sinja gorica — 1 večje gospodarsko poslopje in 1 stanovanjska hiša, KS Bevke — zadružni dom, gasilski dom, 1 večje gospodarsko poslopje in 1 stanovanjska hiša. Na vseh naštetih objektih so angažirane ekipe tesarjev in krovcev, ki jih je organiziral OŠ CZ.
Električna napeljava je v celoti sanirana. Vse komunikacije so očiščene in normalno prevozne. Tudi telefonsko omrežje je v
večji meri popravljeno. Poleg krajanov je na sanaciji objektov angažiranih še 50 pripadnikov JLA (40 Bevke, 10 Sinja gorica). Problemi z ustrezno kritino še niso povsem rešeni, isto velja tudi za rezanje lesa.
Oprostitev
plačila občinskega prometnega
davka na
storitve
Na seji izvršnega sveta v četrtek, 4. septembra so sprejeli tudi sklep, da so prizadeti krajani oproščeni plačila občinskega prometnega davka na storitve za žaganje lesa, za tisti les, ki so ga rabili za popravilo poškodovanih stavb.
Sprejeli so tudi sklep, da oprostijo plačevanja davka od katastrskega dohodka za pet let vse kmetije, ki so imele na gospodarskem poslopju ali kmetijski mehanizaciji več škode kot 10 starih milijonov dinarjev.
tal porušenih kozolcev še ni izvršena in rešitev iščejo skupaj s Kmetijsko zadrugo.
Po posameznih KS je še naslednje število stanovanjskih hiš, ki niso pokrite (oziroma porušeno celotno ostrešje): KS Za-plana —- 2 večji gospodarski poslopji, KS Vrhnika—Vas — 1 stanovanjska hiša in 1 gospodarsko poslopje, KS Vrhnika—Breg — 1 stanovanjska hiša
V Zaplani smo srečali telefoniste, ki so kljub dežju vztrajali pri popravilih. V dežju so vztrajale tudi ekipe električarjev, ki so dan in noč hiteli odpravljati okvare.
Pavle Bizjan iz Zaplane: »Še tisti večer smo začeli z delom. Ko smo krčili cesto, je kar »pokalo«. Mi na Zaplani smo se kar hitro organizirali. Mar naj čakamo, da nam bo nekdo z občine prišel pomagat? V takem trenutku se moraš najprej zanesti kar na lastne sile.«
Za nepokrite hiše so dodatno nabavili platna od JLA iz Vojne pošte Pivka in Ljubljana ter jih razdelili prizadetim krajanom.
V naslednjih dneh se je še vedno nadaljevalo z odpravljanjem posledic. V akcijah so poleg krajanov še delale ekipe tesarjev in krovcev iz Borovnice, gozdarjev. Po desetih dneh je stanje v glavnem sanirano, ostali so še podrti kozolci in Kmetijska zadruga se že dogovarja za najprimernejše rešitve, kako na novo postaviti vseh 23 porušenih kozolcev v naši občini.
Zavarovalnica je že začela izplačevati odškodnino (seveda je odškodnina sorazmerna vrednosti zavarovanega objekta).
Preskrba s kritino in lesom je normalna, ker so zadoščene glavne potrebe. Vsa manjša popravila in dokončanje poškodb bodo izvršili krajani sami.
Na seji izvršnega sveta srno slišali, da so komisije za oceno škode na terenu in da bodo predvidoma do 20. septembra zaključile delo.
Skušali smo res na kratko povzeti dogajanja. Marsičesa, ki je za posameznike tudi »pomembno«, ni v tem našem zapisu.
Težko bi bilo tudi prav vse avtentično zapisati. V prihodnji številki pa bomo poskušali posredovati še vse druge pomembne in potrebne informacije.
sredo so na mobilizacijski poziv prišli delat v Bevke tudi Borovničani. To je del ene »ekipe« pri spravljanju gospodarskega poslopja.
Silvo Hodnik, snemalec RTV, je videl praktično celotno področje, ki ga je opustošilo neurje. »Kamor prideš, mislijo ljudje, da je bilo ravno pri njih najhuje. Seveda, saj to je človeško, pa tudi drugje niso videli opustošenja. Srečali smo ga, ko je snemal prispevek za JRT v naši občini. Kot dolgoletni snemalec je videl že marsikaj in tudi take in podobne elementarne nesreče. Poudaril je: »Ljudje si niso postavili šotorov in niso čakali kar na neko pomoč, takoj so zgrabili za delo in glej, po nekaj dneh je že veliko saniranega.«
BODO ZRASLI TIPSKI KOZOLCI?
V Kmetijski zadrugi so nam povedali, da so iz skladišča dali ves material, ki so ga imeli na zalogi, in takoj v ponedeljek začeli z akcijo za nabavo kritine za prizadete občane. Iz Novega mesta so hitro dobili strešnike, nato iz Anhova in tudi iz Kikinde je opeka hitro prišla, težave pa so bile, ker je bilo na poškodovanih objektih »sto vrst« strešnikov.
V Kmetijski zadrugi razmišljajo tudi, kako bi čimprej postavili vseh 23 porušenih kozolcev. Pripravljen imajo tipski projekt gospodarskega poslopja in mislijo, da je v tem trenutku to najidejalnejša rešitev. Komite za družbeno-ekonomski razvoj pri IS jim ježe dal zeleno luč za to akcijo, vendar bodo morali to uskladiti še z Zavodom za spomeniško varstvo.
Ocenjujejo, da je škode na kmetijah izredno veliko, tako na polju, na objektih in na kmetijski mehanizaciji. Iščejo še vse druge možne oblike pridobitve kreditov sredstev »solidarnosti«.
Vključevanja Ljubljanske banke Stanovanjsko-komunalne banke v kreditiranje občanov, ki so utrpeli škodo zaradi neurja dne 23. 8. 1986
Ljubljanska banka, Gospodarska banka se vključuje v razreševanje tako, da v skladu z odlokom o pogojih za potrošniške kredite odobrava občanom, ki so utrpeli škodo v viharju, kredite'do višine 1.000.000.-, po 42 % letni obrestni meri z odplačilno dobo 10 let. Občan lahko dobi do 30% gotovine, ostalo pa mora dokumentarno koristiti. Krediti so za nakup gradbenega materiala in plačilo storitev v zvezi s popravljanjem stanovanj, stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Poslovodni odbor LB, Stanovanjsko-komunalne banke je sprejel stališče, da se bo banka vključila v kreditiranje občanov tako, da bo pri obstoječih pogojih za stanovanjska posojila dovolila olajšave in uvedla enkratna posojila po posebnih pogojih.
Ker bo seja Izvršilnega odbora LB, Stanovanjsko-komunalne banke šele v drugi polovici septembra, bo banka že pred tem rokom sprejemala zahtevke za posojila ter bo o pogojih in obsegu te vrste posojil poročala na seji IO.
Pogoji kreditiranja nastale škode na stanovanjskih objektih so:
1. Občani lahko pridobijo dolgoročno stanovanjsko posojilo na podlagi veljavnega pravilnika o stanovanjskih posojilih občanov in na podlagi vezave sredstev OZD. Izjemno se pri teh posojilih ne uveljavlja izpolnjen pogoj namenskega varčevanja in obseg posojil na podlagi določil Družbenega dogovora o DEO.
2. Poleg posojil pod 1. bo banka za oškodovance, ki so utrpeli škodo na stanovanjski hiši nad 500.000.-uvedla enkratna posojila do5 let, po 21 %, obrestni meri. Tako pridobljeno posojilo znaša najmanj 100.000.-din in največ 2.000.000.-din.
Pri ugotavljanju upravičenosti do stanovanjskih posojil bo banka upoštevala ugotovljeno škodo na stanovanjski hiši po odbitku že pridobljenih sredstev iz vseh virov, namenjenih za odpravo škode na stanovanjskih objektih.
Spisek upravičencev predložijo banki pristojni občinski organi.
Pogoji za pridobitev posojila so:
Ad 1.
— pri vezavi dinarskih sredstev višina posojila 220 odstotkov, po 5 odstotni letni obrestni meri z rokom vračila do 15 let, depozit vezan do 16 let, brezobrestno,
— pri prodaji tuje valute in vezavi dinarske protivrednosti, višina posojila250 odstotkov, po 5 odstotni letni obrestni meri z rokom vračila do 15 let, depozit vezan do 16 let, brezobrestno,
■ — na osnovi vezanih sredstev pravne osebe, višina posojila 175 odstotkov, po 9 odstotni letni obrestni meri z najdaljšo dejansko dobo odplačevanja 16 let, 1 mesec, s tem, da se prvih pet let izračuna anuiteta za dobo do 20 let. Doba odplačevanja je odvisna od dobe vezave sredstev organizacije. Ad 2
Občanom, ki so utrpeli škodo nad 500.000,- din na stanovanjski hiši, bo banka dovoljevala tudi izjemna posojila brez vezave sredstev in
sicer:
— največ 2.000.000.-din
— znesek posojila najmanj 100.000.-din
— doba koriščenja posojila je 6 mesecev od odobritve,
— doba odplačevanja do 5 let, odvisno od kreditne sposobnosti občana,
— letna obrestna mera 21 odstotkov,
— zavarovanje posojila s kreditno sposobnimi poroki ali zavarovalno premijo.
Dokumentacija za odobritev:
— dokaz o lastništvu (zemljiško knjižni izpisek),
— priglasitev del ali gradbeno dovoljenje.
— potrdilo ustreznega organa o višini škode na stanovanjski hiši. (za izdajo tega potrdila je potrebna pismena izjava lastnikov stanovanjske hiše o višini vseh že prejetih oblikah denarnih pomoči in kreditov za pomoč pri odpravljanju škode po neurju).
— dokaz o kreditni sposobnosti (potrdilo o OD, pokojninski odrezki),
— upravno izplačilna prepoved,
— izjava poroka ali plačilo zavarovalne premije.
Za hiše v gradnji oziroma prenovi lahko občan še neporabljena posojila na osnovi potrdila o škodi ponovno uporabi za isti namen (2 x plačilo kritine in podobno).
Ljubljana, dne 1. 9. 1986
LB, Stanovanjsko-komunalna banka Poslovodni odbor
Kako je s solidarnostnimi sredstvi za odpravo naravnih nesreč?
Prav je, da tokrat pogledamo tudi v Družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Ta odgovor je objavljen v Uradnem listu SRS št. 29 z dne 31.12.1975 in določa vrste naravnih nesreč za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti v SR Sloveniji, pogoje in način uporabe sredstev ter način upravljanja s temi sredstvi.
Za naravne nesreče, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti se med drugim šteje tudi vihar.
Med drugim 3. člen določa:
»Sredstva solidarnosti se uporabljajo za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki so prizadele območje ene ali več občin, če škoda zaradi naravne nesreče presega 3% družbenega proizvoda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občine, doseženega v preteklem letu.
Višina škode se ugotavlja na način in po metodologiji, po kateri ugotavljajo škodo zavarovalne skupnosti, če organ iz 6. člena tega dogovora ne odloči drugače.«
4. člen pa določa:
»Sredstva solidarnosti se v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 44-843/74) ne smejo uporabljati:
1. za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, ki niso določene v 2. členu tega dogovora;
2. za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, pri tistih dejavnikih, ki so z neizvajanjem oziroma nepravilnim izvajanjem veljavnih predpisov povzročili nastanek naravne nesreče ali njene posledice;
3. za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, za katere se je po pogojih in predpisih o zavarovanju premoženja in oseb lahko opravilo zavarovanje pri zavarovalnih skupnostih, pa to ni bilo storjeno;
4. za pomoč za odpravo škod zaradi elementarnih nesreč, za katere so zagotovljena sredstva rezerv ali se po veljavnih predpisih zagotavljajo sredstva v proračunih ali skladih družbenopolitičnih skupnosti cziroma v skladih organizacij združenega dela.«
5. člen pa določa:
»Za odpravljanje posledic naravne nesreče, ki je prizadela posamezno občino, se najprej uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območju take občine, če pa ta sredstva niso zadostna,
se sorazmerno uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območju drugih občin.«
6. člen določa:
»0 načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti odloča poseben odbor, ki ga sestavlja pet predstavnikov občinskih skupščin,, ki jih te skupščine sporazumno določijo, in po eden predstavnik drugih udeležencev tega dogovora.
Člani odbora se imenujejo za dobo dveh let in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani v to funkcijo.«
7. člen določa:
»Sredstva solidarnosti se dajejo prizadetim območjem brez obveznosti vračanja, če ni s samoupravnim sporazumom ali na drugi način drugače dogovorjeno z nosilcem uporabe sredstev.«
8. člen pa določa:
»Če pride do naravne nesreče, se v prizadeti občini na podlagi družbenega dogovora oblikuje posebni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski organ), ki ugotovi nastalo škodo in odloča o neposredni uporabi sredstev, ki jih za odpravo posledic naravne nesreče na tem območju nameni odbor iz 6. člena tega dogovora.
Občinski organ mora uporabiti prejeta sredstva v prvi vrsti za ukrepe, ki so potrebni, da se ob naravni nesreči zavaruje življenje in zdravje tudi ter premoženja in prepreči nadaljnjo škodo.
Sredstva solidarnosti dodeljuje občinski organ posameznim prizadetim preko ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnim organizacijam združenega dela pa neposredno.«
9. člen določa:
»Občinski organ mora odboru iz 6. člena tega dogovora dati ustrezne podatke in omogočiti vpogled v dokumentacijo, da bi se preverila ugotovljena škoda in namenska uporaba dodeljenih sredstev solidarnosti. Občinski organ mora odboru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče in o storjenih ukrepih.
Če občinski organ nenamensko uporablja sredstva solidarnosti ustavi odbor nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo nenamensko uporabljenih sredstev.«
10. člen pa določa:
»Udeleženci tega dogovora se sporazumejo, da bodo odločali o višini uporabljenih sredstev, zbranih po tem zakonu, na podlagi posebnega sklepa, ki ga bodo sprejeli neposredno podpisniki družbenega dogovora za vsak posamezen primer naravne nesreče oz. odpravo njenih posledic«
40 let •   LD Vrhnika
Lovska družina Vrhnika slavi letos 40-letnico delovanja. Slavnostno prireditev bodo imeli 20. septembra. Tega dne bo dopoldan proslava, popoldan pa lovska zabava.
Ob jubileju bodo pripravili tudi razstavo trofej, ki so jih uplenili v svojem lovišču. Razstava bo od 17. do 22. septembra v domu JLA. Vredna bo ogleda, zato vabijo občane, da si jo ogledajo.
Ob štiridesetletnici pa so izdali tudi kroniko o lovstvu in delovanju Lovske družine v teh štiridesetih letih.
Novo teniško igrišče za praznik
V KS Drenov grič — Lesno brdo so ob krajevnem prazniku v nedeljo,.31. avgusta odprli teniško igrišče in organizirali športne igre. Z izgradnjo teniškega igrišča so v bistvu zaključili z izgradnjo športnega parka, ki daje sedaj resnično lepo in funkcionalno podobo. V ta objekt so krajani vložili veliko prostovoljnega dela.
V tem letu pa so tudi že sezidali prizidek h gasilskemu domu, ki čaka še na streho, in napeljali javno razsvetljavo proti »dese-tovčkom«.
Najboljši strelci za »Kraguljev memorial«
Ob dnevu vstaje v Razorski dolini
Tradicionalno srečanje borcev aktivistov in občanov Vrhnike je bilo tudi letos ob dnevu vstaje v Razorski dolini. Pod pokroviteljstvom občinske organizacije ZZB NOV in družbenopolitičnih organizacij so srečanje pripravili vrhniški lovci. Tako so lahko obiskovalci v prijetnem razpoloženju lahko poskusili tudi lovske specialitete.
Tudi tokrat so se strelci pomerili v streljanju na glinaste golobe za Kraguljev memorial. Med moštvi je zmagala LD Vrhnika z 422 točkami pred LD Rovte 400 točk, sledijo pa Horjul, Šentjošt in Vrhnika II. Borovničanov ni bilo na tekmo. Med posamezniki je zmagal Brena Kavčič, sledijo pa Stane Skubic, Stane Potrebuješ, Hine Hoffman, Miro Jurca.
V streljanju na tarčo srnjaka je bil najboljši SamoSonenvald, sledijo pa Stane Tomažič, Martin Mole, Stane Pišek, Tone Šemrl.
Nova šola Log — Dragomer je bila potrebna obnove pred viharjem, ki je pustošil po naših krajih. Vse kaže, da gre za slabo opravljena dela in bo potrebna temeljita sanacija in najbrž bomo morali denar »najti« kar v izobraževalni skupnosti in iz amortizacije.
Z12. kongresa ZSMJ
Slovenski delegati smo bili v središču pozornosti na 12. kongresu ZSMJ v Beogradu. Vzrok pa je bil v tem, da smo spregovorili o temah, kot »o:
— peticija (informacija) o ukinitvi štafete mladih in prireditve na stadionu JLA,
— vključevanje gibanj (ekološka, feministična, mirovna in druga) v ZSM,
— civilno služenje vojaškega roka,
— odprava smrtne kazni,
— sprememba 13. člena kazenskega zakonika o »verbalnem deliktu«,
— uzakonitev pravice do stavke,
— proti gradnji jedrskih elektrarn. Edino ta predlog so podprti ostali jugoslovanski delegati, tako da je Ml sprejet na plenarni seji kongresa.
Slovenskim mladincem je dovolj parol, hvale po preteklem herojstvu in svetli bodočnosti. Dobro vemo. kakšna je sedanjost, zato hočemo govoriti o seda njosti.
V Sloveniji je nam mladim štafeta samo še v breme. Iz leta v leto vse po pro tokolu. V Beogradu na stadionu JLA pa se gremo nekakšno masovno kulturno manifestacijo, ki je tako. kot je dejal Jože Artnak, "naša nacionalna kulturna sramota«.
Dovolj nam je investiranja v takšne in podobne masovne manifestacije in parole.
V Sloveniji umirajo gozdovi, na jugu še ne.
Zakaj naj bi vernike, ki jim vera prepoveduje nošenje orožja, zapirali za 10 let? Ali bo ta človek po prestani zaporni kazni naklonjen našemu sistemu, naši družbi? Mar vojska ne potrebuje človeka za lupljenje krompirja in podobnih del z eno od alternativ, da služi vojsko leto ali dve več kot »oboroženi vojak«.
Vloga mladih v političnem sistemu bistveno zaostaja za prispevkom mladih k dejanskemu družbenemu razvoju, kar je posledica slabe ekonomske stabilnosti in odmaknjenosti delavskega razreda od sistema odločanja.
K vse slabšemu delovanju OO ZSM predvsem v DO veliko pripomore naš IS s svojimi centralističnimi paketi, se pravi z določenim odvzemom pravice do samoupravljanja in vse slabšim ekonomskim položajem delavcev. To občuti najbolj mlad človek. Hoče si formirati svoj dom, kar pa mu danes skoraj ne uspe brez pomoči staršev, družbe ali DO, v kateri je zaposlen. Ce si mlad človek ne more zagotoviti svoje eksistence, samostojnosti, mu je kaj malo mar za samoupravljanje in bo mislil.predvsem, kako bo še kaj zaslužil na »šverc«, ne pa samoupravljal in bil aktiven v DPO.
Mladi hočemo reševati svoje konkretne probleme, reševali jih bomo tudi organizirano, toda ne preko organizacij, ki bodo oziroma poskušajo enolično in nasilno kanalizirati te interese.
Tako je zvenel tudi referat, s katerim sem zastopal mladino občine Vrhnika na 12. kongresu ZSMJ in vam ga tudi v celoti citiram.
Kongres je bil zanimiv in naporen, saj smo v Sava centru sedeli tudi do 1 ure zjutraj. Čeprav je bila večina slovenskih predlogov preglasovanih, smo odšli iz Beograda ponosno, saj smo dosegli, da se je začelo govoriti in pisati o do sedaj tabu temah naše družbe. Mislim pa, da stališča z 12. kongresa ne bodo vplivala k poživitvi in aktivnejšemu delu mladih, kar velja tudi za našo občino.
OK ZSMS VRHNIKA Jiže Zorman
Delavci KPV polagajo nov cevovod proti Stari Vrhniki
Vodovodni objekti rastejo po načrtu
Izgradnja druge faze oskrbe z vodo teče po predvidenem časovnem načrtu. Zdaj delavci vrhniškega Komunalnega podjetja obnavljajo in polagajo nov cevovod od Robove ceste na Vrhniki do Stare Vrhnike. Zaenkrat nimajo večjih težav, poskrbeli pa so tudi, da ni večjih motenj pri oskrbi Stare Vrhnike z vodo. Na odsekih, kjer delajo, »preklopijo« vodo na zasilni cevovod.
Na obeh rezervoarjih, tako na Bregu pri Borovnici kot na Logu, pa z deli kasnijo za kakšen mesec. Pomagal jim je teren. Na Logu so morali prej zabetonirati kraške razpoke, na Bregu pa so imeli težave z usklajevanjem višin. V glavnem sta rezervoarja končana, urediti morajo še okolico in na Bregu speljati cevovod. Trasa cevovoda je v pretežni meri skopana in odločili so se, da bodo na strmini položili drugačne cevi, kot so tiste, ki so spaljane z rezervoarja nad Verdom, kjer je bilo že vrsto okvar. Na Zavodu za načrtovanje pravijo, da so se skupaj s strokovnjaki odločili, da bodo cevi »vpeli« in jih zvarili.
Načrtujejo, da bodo oktobra začeli graditi rezervoar, črpališče in cevovod za visoko cono v Dragomerju. Napravljeni so že projekti za rekonstrukcijo cevovoda Ščetinama — Opekarna in za povezovalni cevovod od priključka od starega rezervoarja na Logu. Na Zavodu za načrtovanje so naročili tudi projekte za rezervoarja v Podlipi in Ligojni, za nov cevovod od trgovine Hrib do »Matilde« na Vrhniki, za rekonstrukcijo cevovoda po Borovnici in za nov cevovod na Drenovem griču.
Za čistilno napravo pa izdelujejo idejni projektln na osnovi tega naj bi potem določili lokacijo čistilne naprave.
S pripravo dokumentacije hitijo predvsem zato, da bi takoj spomladi začeli z gradnjo vsaj dveh objektov.
Resneje in odločneje pa se bo treba lotiti tudi zaščite vodnega vira.
Krivec za pokanje cevi znan!?
Pretekli vikend je bila na Vrhniki spet motena oskrba z vodo. Pod rezervoarjem nad Verdom je razneslo cev. Smo krivca za to okvaro in številne prejšnje našli? Kaže, da je krivec znan. Vsaj tako je ugotovila arbitražna komisija v sporni zadevi med vrhniškim Komunalnim podjetjem in VGP TOZD Hidrogradnja iz Ljubljane. To je VGP TOZD Hidrogradnja, ki je gradil vodovod na Borovniškem vršaju.
Arbitražna komisija je že 9, maja na svoji konstitutivni seji v ustanovitvenem aktu opredelila, da je odločitev arbitražne komisije dokončna. V arbitražni komisiji so bili predstavnik Komunalnega podjetja Vrhnika, predstavnik VGP TOZD Hidrogradnja in »nevtralni« član.
Arbitražna komisija je v dokaznem postopku pregledala vso dokumentacijo, razne strokovne ocene in razna poročila in 8. julija je sprejela odločbo, da je za težave pri obratovanju novega vodovoda odgovoren izvajalec del, to je VGP TOZD Hidrogradnja. Po temeljiti proučitvi je arbitraža odločila, da je gradnja vodovoda Borovniški vršaj nesolidno zgrajena, da obstoji sum, da se bo cevovod v barjanskih tleh posedal in pokal še v naslednjih letih. Zato so sprejeli odločitev, da garancijski rok podaljšajo iz dveh let na deset, kar pomeni, daje izvajalec del, to je Hidrogradnja, dolžan na svoje stroške odpraviti vse pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale v tem času.
Arbitražna komisija je odločbo poslala Temeljnemu sodišču v Ljubljani, ki je v štirinajstih dneh vročilo odločbe vsem prizadetim v tej sporni zadevi.
Vendar zapletov še ni konec. V začetku avgusta je Komunalno podjetje poslalo račun Hidrogradnji za okoli milijon dinarjev — toliko je bilo stroškov za popravilo vodovoda, ki so nastali po 13. januarju, ko je potekel prvotno določeni garancijski rok. VGP Hidrogradnja je račun zavrnilo z obrazložitvijo, da se ne strinja s sklepom arbitražne komisije. Resda odločbe arbitražne komisije ni podpisal predstavnik izvajalca del v tej komisiji, vendar je po zakonu odločba arbitražne komisije veljavna, če jo podpiše več kot polovica članov. Podpisala sta jo predstavnik Komunalnega podjetja in »nevtralni član«.
Poleg tega je arbitraža ugotovila tudi projektanske napake, zato bo odbor za gradnjo druge etape vodovoda predlagal sodni spor s projektantom vodovoda VGP Hidrotehnik Ljubljana.
OBRTNI CENTER VRHNIKA
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
— 2KV slikopleskarja, IV. stopnja strokovne izobrazbe, I leto delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni
— 1 NK delavca za priučitev za slikopleskarja, končana osemletka, poskusno delo 90 dni.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: OBRTNI CENTER Vrhnika. Klis S8. 61360 Vrhnika.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Jaz sem zaljubljen v slovenščino in zato sem vselej v devetih nebesih, če vidim, da kdo zna slovensko pisati. Kajti potreba ni samo, da človek gorko čuti in pošteno misli, temveč je to treba tudi tako povedati, da je beseda samo še naraven glas srca in pameti. IVAN CANKAR
10. AV-iUSTA 1930 SO NA VRHNIKI ODKRILI SPOMENIK IVANU CANKARJU (AVTOR KIPA JE IVO JURKOVIČ). OB TEJ PRILOŽNOSTI JE FRANC JURCA, TAKRAT DVAJSETLETNI ŠTUDENT PRAVA, NAPISAL PESEM, POSVEČENO CANKARJU — LITERATU IN CANKARJU — ČLOVEKU.
Ivanu Cankarju
O Cankar, prišel med nas si, v bron je tvoj obraz ulit,
med hiše. ki sanjal si o njih, ki kot golobi
prileteli v ravan in peruti snežnobele
v soncu vate bodo vse strmele,
ki truden, zbičan ves se vračaš ti popotnik večni,
mi zrli bomo v bron in bomo srečni.
Saj veter vsak, ki mimo tod bo bežal,
te božal bo po licu hrapavem, nosile bodo ptice
čuvar meje — od bratov tvojih vzdihe,
in vsak smeh, korak, besedo vsako bodeš čul,
v tebe zroč bo vsak radostno preminul,
ti gledajoč v oči bo vzklikal ves iz sebe:
»Mi nismo te ljubili brat! Ves ranjen si okušal srd,
in Nemesis te je zavedla na pota trnjeva,
ti zibel med berači v klancu stekla je,
te božala je mati, sprejel vso revščino si bledih sten,
obraz iztisnil tvoj se iz mrtvaških je kopren,
ti dihalo je lice, stas prikrito le gorje.
Mi nismo te ljubili brat! Zdaj čujemo potrti vsi tvoj klic iz brona diha še življenje sveže,
in krik po borbi, po življenju, ki ves norel si zanj,
iztiskal si resnico, metal jo v obraz iz sanj,
tvoj krik nam duše reže,
izsiljaš solze borec nam iz lic.
Ti čutil si, kako si grozno delo započel,
da vse ljudstvo bi se oprijelo
iskanja tvojega, si v svoji besnosti želel,
ki slutilo ti ga srce in da tvoj spev
se v tisočerih srcih, v krvi ponovi,
da v tisočerih dušah hrepenenje zazveni
ta strast: Svoboda, le Svoboda!
Kdo ne bo bral iz lica, iz oči ti tožbo,
zakaj v vekove sega glas in ranjeni
smo vsi, ki tožbe nismo razumeli!
On pel, trpel in bil proklet od lastne je krvi,
zdaj v jami še prezgodnji — borec spi,
•h iz prsti, ki v večerni zarji kot pordela
med rožami, ki iz telesa mu rasto,
vse hrepeneče kot zadnji krik se proti nebu pno,
korakajo tam mimo, jokajo za njim krdela.
Cankar, zdaj v bronu je obraz tvoj duhovni ulit,
trajen je bron, pesem njegovo poznaš.
Pri sveti Trojici, pri Lenartu, svetem Antonu
si čul jo. in v njo si strmel, sedaj sam si bron,
vekotrajen, vse svoje lepe spomine
boš hranil in boš duša domovine!
Doma imel boš Cankar lepe noči.
čutil boš božanje na licu drobnih sap,
prve zvezde čakal boš sam,
gledal kako zadnji bo ugasnil hram',
se potopil v sen. kako Hiacintha bo romala mimo
Dionizu šepetajoča v uho — vse je sanja. —
In Aleši, Nine. Marko, Kurent. Matjaž in vsa tvoja gospoda
se grela ob zvezdnatem blišču pod tvojo bo soho
>n vagabund, revež, trpin bo tvoj oproda.
Zdaj romar večni. Cankar si tu,
v Triglav imaš uprte svoje žive oči,
Raskavec ti za stražo je, Krim. sveta Ana
dobra sta znanca ti. v nočni tišini Močilnik
tolažil te bo in Trojica. Pavel, svet' Lenart
t' uro z zvonjenjem nosili bodo na uho.
gledal boš. imel na veke odprto oko.
gleda! boš kot prerok v bodočnost gleda —
zgnili bodo vekovi,
živela bo: Tvoja Beseda!
(originalni tipkopis hrani družina Franca Jurce)
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Danes je pred vami za Naš časopis morda malo nenavadna ■ priloga. Nenavadna zato, ker doslej nismo bili vajeni, da bi kulturi posvečali kaj več kot eno stran. Ker pa je letošnje leto leto treh pomembnih obletnic za našo občino, smo se odločili za prilogo, ki naj bi predstavila kaj več kot samo trenutni kulturni utrip pri nas.
In za katere obletnice gre?
Najprej je tu 110-letnica rojstva enega vodilnih slovenskih literatov, našega rojaka Ivana Cankarja. V počastitev te obletnice so se že konec aprila in v maju zvrstile številne prireditve, katerih del — samo zapisani — je tudi na teh straneh. Naslednja pomembna obletnica je 10-letnica Kulturnih dni v Bistri. Najbrž se je večina od vas že navadila na to, da so vsako poletje na dvorišču bistriškega gradu ali v njegovi kapeli različne prireditve: od zborovskih večerov preko gledaliških in lutkovnih
Govor Toneta Pavčka
ob 110-letnici
rojstva Ivana Cankarja
Dragi Cankarjevi rojaki! Dragi prijatelji!
Doletelo me je, kdo ve čemu, a vsekakor nezasluženo, da se štulim pred vas in pred Cankarjevo besedo, pred njegovo govorico odra in njegovo znamenito Pohujšanje. Kdo ve, čemu smo se praznike privadili praznovati z besedami in govori, nekako neosebno in neintimno, preveč navzven in skoraj zmeraj premalo navznoter. In tudi: zagotovo bo nekaj resnice v misli, da je o Cankarju bilo izrečeno toliko in toliko umnega ali manj umnega, da skoroda ni več mogoče v svežnje besed zatakniti drobne igle; pa čeprav morebiti prav zato premalo hodimo k samemu vrelcu iskat studenčnice misli, k Cankarju samemu, k njegovi besedi. Sam Ivan zagotovo ne bi maral, da slamorezimo njemu v čast, saj bi to z ljubeznjivo gesto »Kaj bi tisto!« vtaknil v ironični predal delovanja za narod, v lažno rodoljubarstvo. A meni ta čas ta misel ne dela ne sile ne preglavic. Preprosto si umišljam, da je mogoče današnji čas, naše sedanje stiske in tegobe, pa tudi našo današnjo negotovost polniti, osmišljevati s človeško in umetniško veličino velikega Vrhničana, Slovenca, Evropejca, socialista, poznavalca skritih kamric človeškega življenja — Ivana Cankarja. Zato teh nekaj besed ne kot uvod v odrski čar Tržačanov in tudi ne kot obvezujoč prolog proslavljanja; preprosto kot razmislek o poteh današnjega časa, nas na teh poteh iz velikega včeraj v negotovi jutri.
Če ob tem in takem razmisleku, kje smo in kam gremo, v hipu priložnostnega samoizpraševanja, kakršen je v mnogočem letošnji maj z vsem, kar je navrgel obletnic, praznikov in poraznega strahu černobilske m-ore, skušamo ujeti misel za današnjo rabo. jo najdemo, pa najsi se to še tako nemoderno in nesodobno čuje, večkrat in točneje v preteklosti kot v sodobnosti. Zgodovinski in kulturni spomin, ta naš tolikokrat j. zapostavljeni sopotnik po poteh sedanjosti, nas uči, ne prvič in ne zadnjič, da so mejniki našega razvoja postavljeni v slovenskem pismu, v stavbi duha, ki so jo postavljali v muki in radosti ustvarjanja redko veliki in redko razumljeni vidci ne le zase, ne le za proslave in čitanke, ne za slovo in gmotno bogastvo, a za trajno bogatijo, iz katere je moč živeti in iti dalje. Te zanesljive kažipote kajpak poznamo, vemo zanje, četudi se po njih ne ravnamo zmeraj. Eden in gotovo med najbolj markantnimi med njimi je Ivan Cankar in njegova dediščina. Ta, ki je bil tako noro zateleban v Slovenijo in v slovenščino, da mu je prišlo na misel pisati satire, kot je sam zapisal. Ta, čigar preroška gesla smo izpisovali kot najbolj spodbudne na zidove in zastave, na krila revolucije in napredka, ki jih je neki čas sprejel za svoje in drugi nanje pozablja. A naj so besede kot »Ta roka bo kovala svet!« ali »Narod si bo pisal sodbo sam!« zvenele ali bledele, da bi očiščene in pomlajene ponovno oživele, od vsega začetka so bile tisto, kar je najbolj pomembno, temeljno: misel, ki spremlja svet; ideja, ki je napredna, plodna, ustvarjalna, četudi ne veličinska, od vseh požegnana in hvaljena, prej prav nasprotno: nežaželjena. vrtajoča misel, ki poživi, osvetljuje in najdeva pota iz zagat sedanjosti, ki jih prebija, precej bolj postaja resnica, a ko to je. v svojem večinskem zmagoslavju prestaja biti stvariteljska moč. Kajti res je. kar je res: čas terja neprestano svojo misel, svojo pravo podobo, svojo resnico in svojo vizijo. A tudi kritiko in boj, kot pravi Cankar. Nikomur ni in ne more biti nič podarjeno v življenju, ne posamezniku, ne narodu, nič prineseno na krožniku; vse si je treba priboriti, prigarati, prikrvaveti. Tako je tudi z večnim in nenehnim odkrivanjem resnic, s tistimi od včeraj, ki še drže in vodijo dalje, in s tistimi današnjimi in jutrišnjimi. Tudi te je treba zmeraj na novo odkrivati in odkriti, jih z muko in voljo ne glede na vpitje z ene ali druge strani izgrebsti izpod slojev navad, inercije, prilagoditve, laži in vseenosti. Vsak čas terja, da spihamo prah s stvari življenja, ki je legel kjerkoli, magari na včerajšnjo resnico, da postane svet čistejši in resničnejši. Pa tudi mi z njim. V tem in takem razmišljanju, ko se s Cankarjem, pa ne le zaradi njegove jutrišnje stodesete obletnice rojstva skušamo orientirati v svetu, v katerem živimo, se mi kot temeljni zarisujejo pred oči trije sklopi misli: o današnjem svetu vojaškega in vsakršnega nasilja, o današnjem slovenstvu in o današnji umetnosti. (Nadaljevanje na naslednji strani)
predstav do likovnih kolonij. Začetnik Kulturnih dni v Bistri pa je Moški pevski zbor Liko Verd, ki je prvi pripravil svoj koncert na grajskem dvorišču.
Tretja obletnica pa je še ena 10-letnica, ki jo praznuje občinska zveza kulturnih organizacij. Ta povezuje vse skupine, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. V okviru Zveze ali z njeno pomočjo je pripravljena večina prireditev v občini.
V zadnjem času organizira že tradicionalna plesna in folklorna srečanja, trudi pa se ponovno obuditi tudi gledališko in literarno dejavnost. Prav bi bilo, da bi se to čimprej tudi zgodilo. Vendar Zveza sama tega ne bo zmogla — amatersko kulturno delo pač potrebuje zagnane amaterje, ki jih veseli delo na določenem področju.
To je torej odgovor na vprašanje, zakaj ta priloga. Upamo, da nam je vsaj v majhni meri uspelo prikazati kulturna dogajanja v naši občini. Če je to res, smo morda pridobili še kakšnega gledalca gledaliških in drugih predstav, še kakšnega poslušalca zborovske pesmi, še kakšnega privrženca instrumentalne glasbe, morda tudi kakšnega sodelavca in soustvarjalca. To pa je bila želja in vodilo ljudi, ki so pripravili to prilogo.
m.
BISTRA '86
Program kulturnih prireditev Bistra '86:
petek, 12.9. ob 19.30:
— otvoritev 10. kulturnih prireditev Bistra '86
— podelitev Petkovškovih priznanj
— podelitev priznanj Občinske raziskovalne skupnosti
— koncert mešanega pevskega zbora Consorcium musicum iz Ljubljane
— razstava narodopisne zapuščine arhitekta Ivana Jagra, razstavna dvorana
sobota, 13.9. ob 17. uri:
— lutkovna predstava »Jajce«, Zlatka Kriliča, Lutkovno gledališče Ljubljana
ob 20. uri:
— koncert Ženskega PZ Sinja Gorica in Mešanega PZ Dragomer
nedelja, 14.9. ob 20. uri:
— gledališka predstava »Življenje in smrt Primoža Trubarja«, Jože Javoršek, Dramska sekcija in pevski zbor KUD »Primož Trubar« Velike Lašče
ponedeljek, 15. 9. ob 20. uri:
— »Moje življenje«, Ivan Cankar — literarni večer s Francetom Bernikom
Od 12. do 20.9.1986 bo potekala likovna kolonija Bistra '86.
Pokrovitelj prireditev je DO Liko Vrhnika Organizator prireditev je Zveza kulturnih organizacij Vrhnika
natečaj za cankar.ua spomenik razstavljeni na vrhniki
L PRISPt.l O VELIM) PRIDI OfiOV, ki SO bili
NA ODKRI LIL CANKARJEVEGA SPOMENIKA JE PRIŠLO VELIKO LJUDI TUDI OD DRUGOD,
Govor Toneta Pavčka ob 110-letnici rojstva Ivana Cankarja
(Nadaljevanje s prejšnje strani:)
Cankar je v Podobah iz sanj zapel po vsem trpljenju o poveličanju, himnično pozdravil svetnico odrešenico, ki da ji je ime Življenje, Mladost, Ljubezen. To je bilo na pragu tega stoletja, ob koncu prve in ne zadnje svetovne morije. A prevaral se je: Ivan, stoletje, ki ga je na začetku zapustil, je postalo znamenito v zlu; po nasilju, ki ni zgolj nasilje z orožjem, ampak ne manj nasilje nad človekovim mišljenjem, nad njegovo človeško in bivajsko celovitostjo in svobodo. Prevaran pa je tudi sodobni človek: nikoli še ni bilo takih prepadov med ideali in resničnostjo, med besedami in dejanji, nikoli se iz sanj utopistov in sanjačev o harmonični pravični družbi ni rodilo toliko zanikovanj, strahu, stisk, poraženosti vseh, tudi zmagovalcev. Kaj ves tehnični napredek, če hkrati grozi tudi z uničenjem; kaj vsi dosežki znanosti in civilizacije, če človek ni boljši, čistejši, popolnejši; če v njem ni več razumevanja za solju-di, ne več svobode in več ljubezni, ne več prepričanosti v smiselnost življenja. Zdi se, kolikor da je v vsem važno in poglavitno le eno: sistem, ki mora tako ali drugače brezhibno delovati v imenu takih ali drugačnih ideologij ali religij, v ime.nu te ali one zveličavne dobrine, sistem, splošen, množičen, obči, ki naj ureja stvari v splošnem in v globalu; za posameznika, za človeka, za njegovo hudo in lepo pa nima ne časa ne posluha. Tako se zdi s tem in temi vsemogočnimi sistemi, v katere je neizprosno vpet in razpet sedanji svet, da so kakor tisto Cankarjevo živo bitje, ki ima telovnik in denarnico v njem, srca pa nima. Tako mi hodi ob tem na misel Cankarjeva modrost in razumevanje ljudi ter usodne povezanosti človeštva: V katakombah srca smo si vsi ljudje bratje. Zagotovo nam Slovencem, kot po pravilu obrnjenim k sebi, zagledanim v svoj Candidovski vrtiček, ozkim v tej majhni ozki dolini, pa četudi ni zmeraj več šentflorjanska, manjka take cankarjanske širine, duha, ki bi premagoval že od vsega začetka v majhni celici, v posamezniku nasilje in nespoštovanje drugih in drugega. In če je svet tak, kakršni smo ljudje, bi nemara bil potem tudi ta naš zavrženi, a edini svet strpnejši, uvidevnejši, znosnejši, če že ne boljši in lepši. O slovenstvu je Cankar povedal najbrž vse, kar je bilo in je treba reči, tako v dobrem kot v hudem. A vendar: slovenstvo za nas, na tem koščku Evrope in Balkana, Slovenije in Jugoslavije ni in ne more biti nikoli do konca dorečena knjiga, dopisana beseda, meja, konec. Sočastnost in soodvisnost današnjega sveta, stik z njimi, a ne manj naše lastno bivanje, ki ga bijemo, nam ne dopuščajo ne posebnega samozadovoljstva ne kakšne brezbrižnosti. Pri tem nemara ni odveč tisto, kar je eden najbolj evropskih duhov in hkrati do bolečine ves slovenski Ivan Cankar domislil in izsanjal o slovenstvu. Nihče ni doslej tako kot on grenko kritično razmišljal o nas. Nihče kot on ni tako zalučal rojakom in ne le njim v obraz sodbo hlapčevstva, češ, da ga ni naroda, ki bi bil tako do kosti pobožen, hlapčevski in plah, tako bogu vdano na smrt pripravljen. Nihče ni kot on tako silovito, strastno in boleče izrazil svoje ljubezni do domovine, ki jo v skrbi in strahu za njeno prihodnost tako pogosto vidi na smrtnem odru. Nihče kot on ni z ostrim in močnim razumom pokazal rešitev Slovencev izpod avstroogrske monarhije v jugoslovanski državni skupnosti, ki naj bi bila urejena kot federacija enakopravnih narodov. »Rekel sem, kaj da je najbolj potrebno in edino koristno, če hočemo doseči svoj slovenski kulturni in svoj jugoslovanski politični cilj. Naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delal!« Kajpak so te, še zmeraj veljavne besede vzete iz zmeraj na novo citiranega predavanja Slovenci in Jugoslovani, starega triinsedemdeset let, a napisanega kakor za danes. Tudi v tem je Cankar naš živi sodobnik.
In ko tako pred vami, nepoklican, nevešče in neizbrano razmišljam o tem vašem rojaku in našem skupnem sopotniku, naj dodam še misel o Cankarjevem poglavitnem — o umetnosti. Saj če je umetnost najbolj resnično pričevanje o človeški zgodovini, prava vednost o človeku, potem vemo za tega človeka iz Cankarjeve umetnosti in vemo ceno in pomen početja, ki je mukotrpno in slastno postavljanje pravih besed na pravo mesto in je namenjeno enemu samemu zares odločujočemu bogu — življenju in njegovi resnici. Z vsako pesmijo stojimo v okopih proti nasilju, nesmislu, na okopih življenja. Vsako pesem premaguje minljivost človeka in osmišljuje našo hojo od krsta do krste. Posameznikovo, a tudi širšo družbeno, še zlasti s takimi zemljevidi srca, kot so jih za nas izrisali Trubar,'Prešeren, Cankar. A ne gre le za to. Važno je tudi ono drugo, tisto, o čemer je s toliko bridkosti pisal in govoril z odra o položaju umetnika na Slovenskem Ivan Cankar. Je naš čas v tem drugačen, boljši, pravičnejši? Je umetnik našega časa še zmeraj tujec med svojimi? Smo pripravljeni iti za rožo čudotvorno tja onstran osebnega udobja in sprotne koristi, sprejemati kritično sodbo in biti iskalci lepote in resnice, kakršni so zmeraj bili in bodo na tem našem svetu, pa najsi je ta še tako neusmiljen in krut? Cankarjeva roža čudotvorna nas čaka. In ker je danes velik dan zmage, velik in redek dan v naši zgodovini, naj vam zaželim to zmagovito Cankarjevo rožo čudotvorno in mnogotero novo majhno zmago nad samim seboj, v sebi, da bi vase v hišo svojega življenja, v posebno kamrico, kot posamezniki in kot narod spravljali čim več dragocenega, za boljšo pot po prašni cesti in klancih življenja.
kultura in mi
Večer poezije Ivana Cankarja
8. maja je bil v Galeriji Doma na Vrhniki Večer Cankarjeve poezije. Pesmi, ki spadajo med manj znane Cankarjeve literarne stvaritve, so nam brali Matjaž Žirovnik, Mirjam Suhadolnik in Darja Gabrovšek, s kitaro pa jih je spremljal Marjan Nicoletti. Prijetnemu večeru je svoj pečat vtisnil dr. France Bernik. Z njim se je razvil kratek pogovor o Cankarjevem literarnem ustvarjanju, še zlasti o njegovi poeziji.
Literarni večer je dopolnila tudi razstava, na kateri je bil predstavljen majhen del iz Cankarjeve literarne zapuščine: fotokopije rokopisov nekaterih znanih črtic in pesmi, fotokopije iz beležnic, fotokopije risb iz njegove skicirke. Predstavljenih pa je bilo tudi nekaj izvodov knjig zbranih in izbranih del Ivana Cankarja. Natisnjena pesem je izbrana od tistih, ki so bile prebrane na literarnem večeru.
Noč mrtvaška je tam zunaj
Noč mrtvaška je tam zunaj: ni ne zvezd, ne lune jasne; moje srce je otožno: ni ne sreče, ne tolažbe... Da razjasniš mojo dušo, pridi duh iz svetle čaše; da pozabim te, Helena, pijem zdaj na tvoje zdravje . Dneva ni brc/ sončne luči in četudi zvezde zlate lepše kako.r kdaj gorijo; sreče ni brez tebe zame, ni brc/ tebe je, Helena. Ne ... jaz čutim, ko zrem nate.
da ljubiti me ne moreš. A povej, kako bi rasle rože brez svetlobe sončne? A povej, kako brez nade moglo bi srce živeti? Da ne vidim te nikdar več. da pozabim'te, Helena, pijem zdaj na tvoje zdravje!
Ali roka mi omahne ... O povej, kako bi rasle rože brez svetlobe sončne? O povej, kako brez nade moglo bi srce živeti?
AVGUST 1986
Cankarjeva obeležja na Vrhniki
SSS!!«.««*''
PRI ANOTEJAZU
sv trojica
c (01
____iL
0°—ir
kino i
ol—
_ -—   _^ tjUiSLJANA
"M----- ENAJSTA
mtiuh
CZj
Obeležja, ki so vezana na Cankarjevo življenje
Na tem mestu je stala prava rojstna hiša Ivana Cankarja, od 1834 last njegovega deda Jakoba. V njej je pisatelj živel od rojstva do 27. julija 1879, ko je ob velikem požaru pogorela do tal. Na pogorišču, prodanem leta 1880, je bila 1884 sezidana nova hiša v obliki, kakršno ima danes.
VRHNIKA, KLANEC ŠT. i Na tem mestu so stali opuščeni hlevi gostilne Mantove, kamor so se Cankarjevi zatekli po požaru domače hiše in so tu ostali do januarja 1880. Tu se je rodila Cankarjeva sestra Neža in od tod je Cankar kot otrok hodil plezat na mesarjeve klade onstran glavne ceste.
VRHNIKA. GOSTILNA MANTOVA.
V letih 1881 do 1884 so Cankarjevi stanovali tu zadaj v bivšem hlevu, nekoč skladišče Malavašičeve trgovine. Tu se je rodila Cankarjeva sestra Marija, tretja tega imena, in njegova najmlajša sestra Francka. Od tod je Cankar obiskoval enajsto šolo in začel 1882 hoditi v vrhniško osnovno šolo.
VRHNIKA. PRI MALAVASIČU
V pritličju na desni strani te hiše (»pri Tirolcu«) so Cankarjevi stanovali od leta 1886 do 1890. Na zunaj je stavba popolnoma predelana, notranjščina pa je v glavnem ostala nespremenjena. Od tod je mladi Cankar začel obiskovati ljubljansko realko, kamor je odšel jeseni 1888.
VRHNIKA, STARA CESTA 11
Po odhodu Cankarjevega očeta v Srem je vso njegovo družino sprejela pod svoj krov v tej hiši pisateljeva stara mati Marija Pivkova. Pri njej so ostali v letih 1890—1894, še eno leto po očetovi vrnitvi domov.
■
VRHNIKA, STARA CESTA ŠT. 16
PEKARNA, JERNEJEV KOT
Prilog« KULTURA IN Ml so uredili: Darja Gabrovšek, Marta Kijavcc, Dragica Pclan, Marija Iskrenovič, Pavle Mrak, in Uredništvo Fotografije: Milorad Borčič, Bogomir Markclj
V tej hiši so Cankarjevi stanovali v letih od 1884 do 1885. Vhod vanjo je bil od leve strani. Tu je 8. februarja 1885 umrl štiriinosemdesctletni Cankarjev stari oče Jakob, čigar smrt pisatelj opisuje v VIII. poglavju Mojega Življenja.
VRHNIKA, MALI KLANEC, STARA CESTA ŠT. 38.
V tej, danes močno predelani stavbi je Cankarjev oče v letih 1877—1878 prodajal vrhniškemu trgovcu Karlu Maverju konfekcij sko blagp. Pri tem je doživel popoln gospodarski polom, ki je bil v veliki meri vzrok •za poznejšo revščino Cankarjeve družine.
od katere se ni več opomogla.
LEGENDA
BIVALI5ĆA CANKARJEVE DHUŽIHE 0 - © OBELEŽJA VEZANA HA CANKARJEVA DELA
/
VRHNIKA, STARA CESTA ŠT. 55. OČETOVA TRGOVINA STARA CESTA 55.
V tej hiši so Cankarjevi ostali manj kot eno leto. Imeli so sobo v 1. nadstropju (drugo in tretje okno od leve) in kuhinjo v skupni uporabi z drugimi strankami.
res ni bilo nič v njej, denarnica pa je vendarle
bila. Čudes največje so bili kapeljni, ki so se
skrivali pod mokrim kamenjem kraj zadnjih
rahlo pluskajočih valčkov vode. Lovili smo
jih z vilicami, z žeblji ali pa z golo roko ter
jih pekli na žerjavici kar tam v šoli, ki je bila
skrita neumnim očem. Zgodilo se je včasih,
da je bila glava osmojena, repek pa še moker;
toda bili so dobri in sočni, kakor na sosedovem
vrtu pobrana jabolka.
Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori,
kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja.
Ko človek shodi, se mu odpirajo korak za
korakom prostrani svetovi, se mu razkrivajo,
ga obsipljejo svetla bogastva. Ozre se na siromašno
zibel v kotu in oko mu je motno, senca gre
preko srca.
Ivan Cankar, Moje življenje, 1920, 7
V tej stavbi, prezidani
v skladišče po prvi svetovni
vojni, je bilo zadnje skupno stanovanje
Cankarjevih od konca 1896 do 1898.
Od tod je 1896 Ivan Cankar prvič odšel
študirat na Dunaj; tu sta umrli v dveh
zaporednih dneh njegova stara mati (22.
IX. 1897) in mati (23. IX. 1897)
VRHNIKA, OB POTOKU ŠT. 5 ZA ROGLJEM
V tej hiši je živel Ivan Cankar s starši od leta 1894 do začetka leta 1896. Na tem stanovanju ga je poleti 1894 obiskal prijatelj in pesnik Dragotin Kette, ko je peš popotoval k sorodnikom v Trnovo pri Ilirski Bistrici.
Obeležja, ki so vezana na Cankarjeva dela
Na klancu jih je stanovalo mnogo, ki so živeli prej doli v tistih lepih hišah, skrili so se in se borili v temi za življenje. Strašen boj je bil — lica so plahnela, oči so se udirale, gledale so iz globokih jam nezaupno in pričkovale so strahotna, ko se je bližalo poslednje zlo, goli, ostudni, neusmiljeni glad. Velika družina je bila, v tesno ogrado jih je nagnala ista skrb, nič ni bilo skritega med njimi. Življenje je bilo enako, tudi obrazi so si bili podobni in kar so govorili, je bilo zmerom isto — ena sama strašna skrb v tisočerih besedah ... Propali obrtniki, kmetje, ki so jim bili prodali kočo in zemljo, pijanci, ki niso bili za nikakršno delo in so sami čakali, da poginejo kakor živina, v jarku, za plotom — vsi so se skrili na Klanec, v nizke koče z nizkimi okni in slamnatimi strehami.
Klanec se je vil po kamniti grapi; na obeh straneh se je dvigalo nevisoko pusto hribovje, poraščeno samo z neplodnim grmičevjem in posutO z belim kamnjem, tako da je bilo podobno od daleč velikanskemu pokopališču. Ivan Cankar, Na klancu 1902, 62
NA STENI: STARA CESTA 1
Enajsta šola
Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem /udohil nikjer in nikoli. Kakšna čuda prečudna hrani ta goli. posušeni prpd!. Očem. ki jih iščejo, 'srcem, ki verujejo vanje, se kažejo čuda ob vsakem pogledu, ob vsakem koraku. Polomljen, slar vijak, obroč kolesa, preluknjana ponev, počeni lonci, vilice s poldrugim klinom, pipce hicz ročnika — sam Bog nebeški vedi. odkod se je bilo vse to nabralo v Ljubljanico! Ali vsaka stvar posebej je bila čudo prečudno in je imela svoj važen pomen. Simčevemu Lojzetu se je celo posrečilo, da je našel denarnico;
OB MOSTU ČEZ LJUBLJANICO
O Vrhnika, blagoslovljeni kraj! Kadar leže mrak v tvoje tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim oltarjem v cerkvi svete Trojice zabuši pokopano jezero; kdor leže na mrzli kamen, pod tisto strahotno lobanjo za oltarjem, sliši zamolklo pesem skritega jezera. In ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško dolino in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudno tihotne zgodbe, ki jih uho ni slišalo in oko ne videlo. Bela megla se vzdiga iz Močilnika, vijoč se, trepetajoč hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša zvezdam nezaslišane skrivnosti...
Ivan Cankar, Aleš iz Razora 1907, 87
NA CERKVI SVETE TROJICE
Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob misli nalc. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? ŠH so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi... Kraj ravni pod gozdom, pod temnim, mogočnim Raskovcem sedi jata golobov; bele peruti se leskečejo v soncu. Tam je Vrhnika. Čez bore, čez hoje, od tihega Krasa, od morja šumi burja, plane v ravan, postane, vztrepeče, osupla in utolažena ob toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima. Zamolkla pesem, kakor vzdih iz globoke zemlje, od visokega neba, pretresa jasno tišino; na Žalostni gori je zapel veliki zvon, ki kraljuje od Krima do Ljubljanskega vrha. Pod pesmijo, nad ravnino trepetajočo, se lesketajo vasi, ugašajo in se vžigajo v čisti beloti; blešči se jim pod mladim soncem; kakor ob prostranem jezeru leže, bele, tihe; a iz jezera, v tišini sanjajočega se vzdigajo samotni otoki, nizke s slamo krite kolibe, gruče brez in vrb in visokih jagnedi.
Ivan Cankar, Aleš iz Razora, 1907, 17
PLOŠČA NAD MOČ1LNIKOM, DRČA
V mrak in hlad zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin; nihče ni vprašal zanje, pa tudi sam jih ni ponujal nikomur. Izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se
je izvila /amolk loze lena voda Močilnikova ter se ustavila in razprostrla v kotanji, da si oddahne pod sena) vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih. Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprtemu očesu, ki še ne bedi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Močilnikova. stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu.
Ivan Cankar, Brlinčkov Miha in ličkov Grega* Knji-evni jug, 1918, 17S
V Močilniku na skali nad mostičkom
»Kakor živ jc sveti Anton, na skali sedi in bukve ima na kolenih: ludi skušnjavec je poleg.«
Ivan Cankar, Aleš iz Razora MOČILNIK. PRI GOSTIŠČU
kultura in mi
Urediti moramo hrame kulture
Občinska Zveza kulturnih organizacij letos praznuje desetletnico. Prav tako je letos 110-letnica Cankarjevega rojstva. Ob takšnih mejnikih je v navadi, da pogledamo nazaj — kaj je bilo storjeno, pa tudi naprej — kaj bi bilo še treba storiti in kaj bomo delali. Kot tretji predsednik Občinske ZKO razmišljam takole: dejavnosti v okviru Občinske ZKO so se pod pred-sednikovanjem Pavleta Mraka in Viktorja Zadnika vsekakor razvile v tolikšni meri, da je rezultate njihovega dela mogoče videti. Moja naloga ob prevzemu novega mandata seveda zato ni lahka, posebno še, ker ob tako zaostrenih ekonomskih možnostih ne kaže, da bo mogoče vnaprej širiti in poglabljati dejavnosti v okviru ZKO tako kot doslej. Osnovna naloga bo zato ohraniti dejavnosti vsaj na takšni stopnji, kot so. da delo v sekcijah, ki uspešno delujejo, ne bi zamrlo. To delo pa je tesno povezano s prostorskimi možnostmi. Tu pa se začenjajo problemi
MARJAN KOŠIR. SEDANJI PREDSEDNIK ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ
in naloge, ki jih bomo morali prvenstveno reševati. Posebno kritičen položaj v Borovnici terja takojšnjo in odločno akcijo. Tamkajšnja »Svoboda« je v popolnem organizacijskem razsulu; dejavnosti, predvsem gledališka, pa so celo zelo uspešne. Žal je prostor, kjer bi naj bilo skoncentrirano njihovo delovanje, v silno kritičnem stanju. Dom Svobode nima »gospodarja«, zato propada. Tudi kino bo moral prenehati z delovanjem, saj bi vsaka inšpekcija prepovedala predstave v dvorani brez urejenih
sanitarij (zaradi počenih vodovodnih cevi) in brez redno vzdrževanih osnovnih protipožarnih sredstev.
To pa bi bila škoda, saj je sama dvorana lepa. simpatična, obiskovalec se v njej dobro počuti, verjetno bolj kot v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Tu pa smo pred drugo nalogo. Svetovni standardi za takšne večnamenske dvorane so zelo ostri. Po »zaslugi« televizije, videa in vrste drugih atrakcij je kino. gledališka ali kakršnakoli druga predstava v večnamenski dvorani v vse težjem boju za gledalca prisiljena nuditi več kot včasih.
Ta »več« pa pomeni: lepo razsvetljeno, pobeljeno, čisto dvorano z udobnimi sedeži ter z brezhibno tehnično opremo za kakršnekoli predstave. Takšna pa dvorana Cankarjevega doma zagotovo ni. Ob astronomskih cenah kakršnihkoli obrtnih, adaptacijskih del ter tehnične opreme občinska ZKO sama nalogi ne bo kos.
Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in z združenim delom bomo morali zahtevno nalogo čimprej in hitro reševati, saj je gotovo v širšem družbenem interesu, da imamo svetovnim standardom ustrezno dvorano.
Deset let »Cankarjeve« knjižnice
Letos mineva deseto leto, odkar se je knjižnica poimenovala po velikem Vrhničanu, pisatelju, dramatiku, pesniku in politiku Ivanu Cankarju. Ob stoletnici njegovega rojstva pa je bila sprejeta tudi pobuda, da se pri gradnji večnamenskega objekta zagotovi prostore za knjižnico. Delo v takratnem prostoru, ki je meril le 62kv.m, je bilo že nemogoče, saj so knjige stale tudi na tleh pod policami. Kljub velikim težavam in nasprotovanjem pri gradnji večnamenskega objekta smo v decembru leta 1979 preselili knjižnico v nove prostore, ki so bili kar osemkrat večji od tedanjih: izposojevalnica za odrasle z bralnim kotičkom v knjižnici in atriju, skladišče, pionirski oddelek z galerijo. Knjižničarke kar verjeti nismo mogle, da bomo odslej delale v takem prostorskem razkošju, obiskovalci pa so bili tudi prijetno presenečeni. Obisk se je iz dneva v dan povečeval; zanimanje za knjigo je raslo, uvajali smo nove oblike dela kot so predstavitve knjig, srečanja z ustvarjalci, ure pravljic, cicibanove urice in razstave. Odkar deluje knjižnica v novih prostorih, smo organizirali več kot sedemdeset različnih prireditev. 140 cicibanovih uric in 465 ur pravljic, kjer je bilo prisotnih blizu 15.000 občanov. Zadnji dve leti organiziramo v mesecu juliju počitniški program za učence nižjih razredov osnovne šole. Knjižni sklad se je v desetih letih več kot podvojil, trenutno šteje
že blizu 50.000 enot. Število obiskov je več kot trikrat večje, lani jih je bilo že 51.659; tudi izposojenih knjig je bilo tri in polkrat več kot leta 1976 (42.936—154.508). Leta 1976 smo na prebivalca izposodili 2,6 knjige, lani pa 8.5. V knjižnici je trenutno na voljo tudi 107 naslovov časopisov in revij.
Od leta 1980 do danes je knjižnica dosegla izreden napredek, saj sodi po obsegu dejavnosti na petnajsto mesto v Sloveniji, po številu oblik dela za mlade pa kar na peto mesto. Pri tem pa je treba omeniti, da se je število knjižničark v desetih letih povečalo le za 2 (4 zdaj 6) in še od teh dela ena v enoti Borovnica. Na Vrhniki dela knjižnica v dveh oddelkih: oddelek za odrasle je odprt za bralce 11 ur na dan. pionirski pa 7 ur. Takšno odprtost s petimi zaposlenimi nima nobena knjižnica v Sloveniji. Da bi knjižnica lahko še bolje zadovoljevala potrebe bralcev, je nujno sodelovanje z OZD. Na osnovi SaS o neposredni svobodni menjavi dela nam je to uspelo s 15. ostale OZD v občini pa se doslej naši iniciativi niso odzvale. Za nakup družboslovne literature že nekaj let prispeva finančna sredstva OK ZKS.
Napredka, ki je bil dosežen v knjižnici, smo lahko veseli, obenem pa se moramo zavedati, da bi sedanji nivo dejavnosti moral biti dosežen že mnogo prej. če bi bilo
knjižničarstvo v Sloveniji ustrezno razvito. Naša knjižnica je skoraj dvajset let životarila v neustreznem prostoru brez možnosti za napredek.
Pridobitev novih prostorov leta 1979 je bila velika, vendar kratkoročna rešitev saj nam prostora že primanjkuje, čez dve leti ga ne bo več niti za police niti za bralni kotiček. Zaradi premajhnih finančnih možnosti moramo zmanjševati število izvodov novih knjig, čeprav so potrebe po njih iz leta v leto večje, saj so bralci vedno bolj zahtevni. Danes je tudi vloga knjižnice povsem drugačna kot je bila v preteklosti. Ta je sedaj splošnoizobraže-valna organizacija, ki deluje kot enoten knjižnič-noinformacijski sistem, le-ta pa naj bi bil sestavni del družbenega sistema informiranja. Da bo knjižnica sposobna opravljati to svojo nalogo, bi morali začeti uvajati sodobno tehnologijo tudi v našo dejavnost. Danes, ko le prihajamo do spoznanja, da brez večjega znanja ne bo boljšega dela. večje produktivnosti, ne bi smeli dovoliti, da bi bila knjiga — informacija uporabniku težko dosegljiva.
V srednjeročnem planu Kulturne skupnosti Vrhnika do leta 1990 za razširitev ali modernizacijo knjižnične dejavnosti ni nobenih možnosti, saj sedanje razmere tega ne dovoljujejo toda spet čakati do kake okrogle (Cankarjeve) obletnice tudi ne bi bilo smotrno, kajti kdor ne napreduje — nazaduje
MARIJA ISKRENOVIĆ
KO GOVORIMO O ZBOROVSKEM PETJU NA VRHNIKI NI MOČ MIMO GLASBENEGA PEDAGOGA TONETA JURJEVČIČA, KI JE MNOGIM VTKAL VESELJE DO PETJA IN Z ZBORI DOSEGEL VIDNE USPEHE.
LITERARNI VEČERI IN PREDSTAVITVE NOVIH KNJIG SO PRI NAS REDEK POJAV. VSEKAKOR BI BILO POTREBNO TAKE OBLIKE SEZNANJANJA Z LITERATURO PRIPRAVLJATI VEČKRAT. NA SLIKI: PREDSTAVITEV KNJIGE KARLA GRABELJŠKA »NIOBA«. t
Bralna značka — pobuda veselju do branja
Tekmovanje za bralno značko ima svoj rojstni kraj na osnovni šoli na Prevaljah, staro pa je že petindvajset let. Na Vrhniki smo se zanj ogreli tri leta kasneje, to je leta 1964. Na aktivu za slovenski jezik smo se odločili za tekmovanje, s katerim naj bi med učenci razširili veselje do branja. Naša pedagoška svetovalka Petra Dobrilova je prenesla navdušenje nad akcijo s Koroškega tudi na podeželske šole, ki so spadale pod ljubljanski zavod. Tako smo za Prežihovo značko uvedli hkrati Cankarjevo, Bevkovo in Jurčičevo, naslednja leta pa še druge.
Dobro se še spominjam, koliko dela so poleg samega tekmovanja terjale priprave, saj smo bili več let Vrhničani odgovorni za značke in sklepno prireditev za tekmovalce iz občin Vrhnika, Logatec in Cerknica. Prva leta smo povabili več pisateljev in pesnikov, da so brali svoja dela najprej mladim tekmovalcem, zvečer pa smo imeli literarni večer tudi odrasli. Sploh je pomenil zaključek tekmovanja kulturni praznik za Vrhniko, saj je prišlo mladih za nabito polno dvorano Cankarjevega doma. Vsi so obiskali tudi pisateljevo rojstno hišo.
Akcija ni bila omejena samo na šole. čeprav bi je brez požrtvovalnega in več let brezplačnega dela učiteljev ne mogli razširiti v tako množično gibanje. Pomagali so nam tudi nekateri zunanji sodelavci, med katerimi moram na prvem mestu omeniti pokojnega pisatelja, zvestega prijatelja
pionirjev Karla Grabeljška, ki nam je pomagal z nasveti in neposredno, saj je vsako leto spregovoril tekmovalcem o knjigah. Stroške za tekmovanje je prva leta prevzela Skupščina občine Vrhnika, saj je takratni predsednik Franci Širok imel razumevanje za vse take akcije, ki so popestrile šolske delo.
Na pobudo vrhniških šol je bila drugo leto po začetku tekmovanja dodana še Cicibanova bralna značka, ki so jo kasneje sprejeli tudi drugod. Tekmovanje je nastalo »v bazi« brez direktive od zgoraj in brez pisanih pravilnikov. Smoter . je bil vsem znan: čimveč otrok pridobiti za branje dobrih knjig. Zato to ni tekmovanje v pravem pomenu besede. Kmalu je postal Cankarjev dom premajhen za vse tekmovalce, tako da je po nekaj letih vsaka šola zase organizirala sklepno prireditev. Za bralno značko so se navdušili naši prijatelji na šoli v Šabcu, ob stoletnici Cankarjevega rojstva pa smo značke nesli tudi na slovensko osnovno šolo v Trstu.
Tekmovanje je res prineslo učiteljem dodatno delo, hkrati pa nam obogatilo življenje v šoli, saj smo se hkrati z učenci seznanjali z novejšo mladinsko literaturo in njenimi avtorji ter našli med njimi dobre prijatelje. Koliko tekmovalcev je ostalo zvestih knjigam tudi kasneje, je drugo vprašanje. Upam pa, da vse naše iskreno prizadevanje le ni bilo brezplodno. M. ALEKSIČ
Prvič v knjižnici
Bil sem star pet let. Očka mi je rekel, da bova šla v knjižnico. Vprašal sem ga, kaj je to knjižnica. Razložil mi je: »Knjižnica je prostor, kjer se nahaja veliko knjig, časopisov in revij. V njej je še čitalnica.«
Odpravila sva se od doma. Že ko sva stopila skozi vrata knjižnice, sem zagledal velik prostor samih knjig. Knjige so bile lepo zložene na policah. Toliko knjig nisem še nikoli videl. V vrhniški knjižnici je 4300 knjig za odrasle in mladino.
V Ljubljani je še veliko večja knjižnica. Imenuje se Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).
V njej je sedaj milijon knjig. Tudi tam sem bil pred petimi leti. Med vojno je na NUK padlo nemško letalo. Prelepa stavba je bila hudo poškodovana, zgorelo je mnogo knjig. Z očkom sva obiskala še Slovansko knjižnico, ki je nasproti NUK. UROŠ KREFT, 4. d
Moja mala knjižnica
Najprej sem dobil velik predalnik iz hrastovine. Sprva sem mislil, da mi bo služil za drobnarije, a ko sem za Novo leto dobil prvo knjigo, sem si premislil.
Danes je ta predalnik poln knjig iz vseh koncev sveta in njihovi avtorji so priznani pisatelji, ki znajo pisati knjige z,občutkom. Še kar naprej
spravljam knjige, ki so mi drag spomin. Rad napišem tudi kakšno zgodbico in gre mi še kar dobro. Ko bom velik, bom v prostem času pisateljeva!.
No, pa se vrnimo h knjigam iz mojega predalnika. Pri zbiranju knjig mi pomaga tudi moja stara mama. ki ima pravi zaklad knjig: od otroških slikanic do del domačih in tujih književnikov. Včlanjen sem tudi v pet knjižnic. Najraje obiskujem Cankarjevo knjižnico, v katero hodim že pet let. Lahko si mislite, da sem jo že čisto raziskal. Pa tudi v odraslo knjižnico rad zaidem, zlasti zaradi kriminalk.
Želim si še mnogo knjig v predalniku in knjižnici. JURE ALEKSIČ. 4. a
Knjiga
Knjigo sem spoznala že takrat, ko sem bila stara tri leta. Mamica mi je kazala slike in brala povesti za lahko noč, da sem hitreje zaspala. Ko je brat začel hoditi v šolo, sem ga poslušala, kako bere. Tudi jaz sem hotela brati, a sem bila še premajhna. Drugo leto me je mama vpisala v šolo. Potem sem tudi jaz brala. Knjiga se mi je tako priljubila, da sem vsak dan rada brala zgodbe in sem do danes prebrala že veliko knjig. Sposodim si jih v knjižnici, vesela pa sem. kadar mi doma kupijo kakšno knjigo.
Ker mi je knjiga prijateljica, želim, da bi vsi ljudje lepo ravnali z njo. KATARINA BUČEK. 3. c
Čitalnica
cesarska CESTA
s 11 vilm PRIREDITVE najdejo svo.i PROSTOR I UDI V CANKARJEVI KNJIŽNICI. TAKO SO PRIPRAVILI TUDI VRSTO L11 ERA KM 11 VEČEROV IN FOTOGRAFIJA JE Ž LITERARNEGA VEČERA S KRISTINO URI \K< )\ (
Pregled kulturnih prireditev v Bistri od 1976.—1985. leta
1. KONCERTNI VEČERI:
— MPZ LIKO-Verd — 1976
— MPZ LIKO-Verd. oktet »Kašča« — 1977
— Študentski oktet. MPZ Liko-Borovnica. MPZ IUV. Pihalni orkester. MPZ Liko-Verd. APZ T. Tomšič — 1978
— MPZ IUV. Liko-Borovnica. MPZ Ciciban iz Mirna. MPZ Liko-Verd. APZ T. Tomšič. Ljubljanski oktet — 1979
— MPZ Liko-Verd. MPZ IUV. APZ dr. France Prešeren iz Kranja. Pihalni orkester Vrhnika — 1980
— Pihalni orkester Vrhnika. MPZ Liko-Verd. Partizanski pevski zbor. MPZ IUV. MPZ Liko-Borovnica. Mešani PZ Dragomer. Ženski PZ Sinja gorica;
Glasbena šola Vrhnika. Večer s Svetlano Makarovič, Večer z Matejo Koležnik in Kvartetom godal — 1981
— Pihalni orkester Vrhnika, MPZ Miren in MPZ IUV. Mešani PZ Dragomer in Ženski PZ Sinja gorica. MPZ Liko-Verd. Godalni kvartet RTV Ljubljana — 1982
— MPZ Liko-Verd, MPZ IUV. MPZ »Svoboda« Borovnica. ŽPZ Sinja gorica, MePZ Dragomer. Večer s pevko Majdo Sepe — 1983
— MPZ IUV. MPZ »Svoboda« Borovnica, MPZ Žiri. Pihalni orkester. Slovenske ljudske pesmi in glasbila. Akustična skupina »Edina beseda« in gost Elda Viler — 1984
— MPZ Liko-Verd. Dekliški PZ Vrhnika — 1985
2. GLEDALIŠKI VEČERI:
— »Mojster Arden«, SLG Celje. »Veronika«. AG Argos Vrhnika. »Rameaujev nečak«, AG Argos — 1979.
L
kultura in mi
AVUU5T 1986
— »Dogodek v mestu Gogi«.PDG Nova Gorica, »Pridige J. Svetokriške-ga«. SNG Maribor. »Rameaujev nečak«. Srečno novo gledališče Vrhnika
— 1980.
— »Ginjol v težavah«, lutkovna predstava. LG Ljubljana. »Sedma zapoved — kradi malo manj«, gled. pred.. KUD »Zarja« Trnovlje.
— 1981. *
— »Lovska zgodba«, lutkovna pred.. LG Ljubljana. »Pozdravljen in zbogom«, gled. pred.. Oder treh herojev Pirniče — 1982.
— »Županova Micka«. Gledališče pod kozolcem iz Šmartna ob Paki. »Mali strah Bav-bav«, dramski krožek OŠ I. Cankar— 1983.
— »Nekoč in danes«, monodrama — srečanje s Tonetom Partljičem
— 1984.
— »Grdi raček«. Lutkovna skupina Besnica. »Fraklova vrnitev«, monodrama — 1985
3. LITERARNI VEČERI:
— Šomen. Dekleva. Kuntner. Mrak — 1979.
— Literarni večer domačih pesnikov z gostom Danetom Zajcem — 1980.
— Karel Grabeljšek — 1981.
— »Misel in pesem«, literarno-glasbeni večer. Vipotnik — Jarc-Kajdiš
— 1982.
— Tone Pavček — 1983
— Niko Grafenauer — 1985
4. PLES — PANTOMIMA — FILM:
— Folklorna skupina »Bistra« — 1980.
— Večer kratkih etnografskih filmov — 1981.
— Folklorna skup. Bistra in folk. skup. Ligojna. Folklorna skupina iz Čapljine — 1982.
— Andres Valdes — 1983.
— revija latinskoameriških plesov. ŠPK Kazina — 1984.
Udeleženci likovnih kolonij v Bistri, 1979—1985
1. likovna kolonija — Bistra 1979:
— Ania Lutomska. Zbigniew Lutomski. Walid Mustafa, Franc Curk. Marko Jakopič. Georgi Božinov. Zmago Rus, Danilo Todorovič, Žaro Vrezec. Miro Zdovc, Lovro Novinšek.
2. likovna kolonija — Bistra 80:
—- Jiri Ostrogorski. Walid Mustafa. Tahir Hamid, Miro Zdovc, Miloš Mehora. Franc Curk, Žaro Vrezec, Lovro Novinšek, Marko Jakopič, Georgi Božinov.
3. likovna kolonija — Bistra 81:
— Ernesto Torices. Karolina Torices. Hamid Tahir. Azad Karim,
Miro Zdovc. Lovro Novinšek. Franc Curk. Marko Jakopič, Tone Lapajne, Georgi Božinov.
4. likovna kolonija — Bistra 82:
— Armin Ziemann. Rajko Čuber. Lovro Novinšek, Franc Curk. Georgi Božinov.
5. likovna kolonija — Bistra 83:
— Keld Mosholm. Dimitar Filev. Marijan Pecev, Zorana Kristan, Karel Plemenitaš. Pavel Mrak. Lovro Novinšek. Franc Curk.
6. likovna kolonija — Bistra 84:
— Lučka Falk-Kobilica. Janez Kovačič. Roberto Faganel.
7. likovna kolonija — Bistra 85:
— Lučka Falk-Kobilica. Jure Cihlar, Viljem Jakopin, Rado Jerič. Vojko Pogačar. Peter Vvortel.
Plesne skupine
V zadnjem času je bilo v naši občini ustanovljenih kar nekaj plesnih skupin. S svojimi nastopi poživijo nekatere prireditve, že drugič zapored pa so se letos dobili na srečanju plesnih skupin.
PLESNA SKUPINA O. S. NA SREČANJU 1985
VAN CANKAR
Folklora
Tudi folklorna dejavnost v zadnjem času doživlja svoj vzpon. Imamo več skupin: Bistra, Ligojna. na šolah delujejo krožki, kjer se učenci seznanjajo s slovenskimi plesi in pesmimi.
LJUDSKI SLIKAR IVAN MAI.AVAS1C SE PREDSTAVIL 2E VEČKRAT.
VEČER FRANCOSKIH ŠANSONOV — SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA CELJE
Pred leti je na Vrhniki delovalo več gledaliških skupin, ki so pripravljale zahtevne predstave. Žal so te skupine kasneje razpadle in delo na tem področju je za nekaj let vsaj na Vrhniki zamrlo.
OTVORITVE RAZSTAV POSPREMIJO KRATKI KULTURNI PROGRAMI.JMA SLIKI: ROK KLOPČIČ NA RAZSTAVI JANEZA SEDEJA ml.
Gledališče, literarni večeri
Gledališka dejavnost je v zadnjem času spet napredovala. V Borovnici in na Drenovem griču delujeta dve skupini, na osnovnih šolah so gledališki krožki, na Vrhniki pa deluje lutkovna skupina. Letos je bilo organizirano občinsko srečanje gledaliških skupin, ki so nam prikazale nekaj uspelih predstav.
FOLKLORNA SKUPINA BISTRA. LIGOJNA IN OŠ DR. IVAN KOROŠEC NA OBČINSKEM SREČANJU FOLKLORNIH SKUPIN l«)8(>
Likovna dejavnost
Na Vrhniki imamo nekaj prostorov, namenjenih razstavam.
Eden lakih je tudi Salon IUV. kjer različni ustvarjalci
največkrat predstavljajo svoje dela.
NA SLIKI II RETROSPEKTIVNA RA/STAVA
SI IKAR.IA VINKA TURKA (I')«).
L1ZISTRAIA V IZVEDBI AMATERSKEGA GLEDALIŠČA »ARGOS«
DRAMSKA SKUPINA KI 'D4)K1- NOV GRIC — I E.S.VO BRDO i \ \\IISI JIM ZDRAVNIK«)
/Al .11 BI II M A V PODZI Ms k I / I I I /\1< I     sUl (NO M >V<) (,1 II i Al IS( I U rO IGRO ZAIGRALO H 1)1 V BISTRI
Glasbena dejavnost
JUDI V. DOM U JNA SO OBČASNO RAZSTAVE. NAZADNJE JE SVOJE ELEKTRONSKE GRAFIKE RAZSTAVLJAL IRANCI CURK.
dl I DA I ISkl KROŽEK OS DR. IVAN KOROSI C BOROVNICA (»I.EV IN MIŠKA«)
Letos je bilo na Vrhniki ludi republiško srečanje mladinskih in otroških gledaliških skupin, kjer smo si lahko ogledali bolj ali manj uspešne predstave. '
USPELI KONCERT OB PRAZNOVANJU oO-LETNICE
MLADI BOBNARJI SO »SKRITA REZERVA« PIHALNEGA ORKESTRA
Pihalni orkester ZKO Vrhnika vsi že dobro poznate, saj je z nami že 61 let. V tem času je doživljal vzpone in padce, v letih po vojni pa je dosegel tudi lepe uspehe in prejel nekaj nagrad in priznanj
SREČANJA NOTRANJSKIH PIHALNIH ORKESTROV
POSTAJAJO TRADICIONALNA
V občini deluje precej pevskih zborov, ki sodelujejo na
večini prireditev doma in izven občinskih meja. Nekateri
od teh zborov so dosegli že lepe uspehe tudi v republiškem
merilu.
Pevski zbori so tudi še v Borovnici, Dragomerju, deluje pa tudi ŽPZ Sinja gorica. V lanskem decembru so se pevci vseh zborov dobili na srečanju v Mali dvorani Cankarjevega doma — da bi se med seboj bolje spoznali, izmenjali izkušnje in podobno, saj na občinski reviji pevskih zborov to ni mogoče, ostali nastopi pa so pač samo nastopi največ dveh zborov skupaj.
MPZ LIKO VERD NA KONCERTU V I. I')X4 V OŠ IVAN CANKAR.
EDEN MLAJŠIH. A VEDNO BOLJ USPEŠNIH JE TUDI DEKI IŠKI PE\ Skl ZBOR. NA NASTOPU V MARIBORU II II lOSI'KI III BRONASTO PRIZNANJE.
NA.IS-J.AKL.IŠI ČljANI PIHAL! .EGA ORKESTRA. KI SO IGRALI SKORAJ OD USTANOVI! 'VE
J.UDI MPZ IUV VSAKO LETO PRIPRAVI SVOJ KONCI.R'l (1986 V OSTVAN CANKAR).
FOLKLORNA SKUPINA LIGOJNA
U
spešna sezona 1985/86
Idlje časa nismo ničesar napisali o folklorni skupini Ligojna, kije 4. ju-6tos dopolnila osmo obletnico obstoja. Prav to zadnje leto je bilo lo delavno, saj so prizadevni folkloristi nastopili na številnih odrih in Strili programe najrazličnejšim organizacijam, krajevnim skupnostim, tom ob njihovih jubilejih in to v občini Vrhnika in izven nje. jzpno 1985—86 so pričeli z zelo uspešnim nastopom vpostojni nalet-ulturnth prireditvah. Bili so enkratno sprejeti. Tudi letošnjo sezono za-*io v Postojni, kamor vabimo vse njihove prijatelje, istojni so sledili nastopi: martinovanje na Logu, sodelovanje pri marti-Hu v Ligojni, več nastopov v vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki, pred-tev na Ulovki na predvečer Praznika dela, nastop za Gasilsko zvezo, °P ob 80. obletnici čebelarske organizacije na Vrhniki, nastop ob kul->ro tednu na osnovni šoli Log-Dragomer, sodelovanje na sobotni pri-; Ohcet v Ljubljani, sodelovanje na 3. srečanju folklornih skupin ob-[ hnika, itd. Vabljeni so bili še v mnoge druge kraje, krajevne skupno-fcndar se prav vsem niso mogli odzvati zaradi objektivnih vzrokov, ačkrat pride prošnja za nastop prepozno in plesalci si ne.morejo ure-Bmenjav v delovnih organizacijah, kjer delajo. Tako si v bodoče želijo, 'možni interesenti obvestite vsaj teden dni pred nastopom. Radi vam ustregli z nastopom, njihova želja je predvsem zabavati, popestriti am slavja, nikakor pa dolgočasiti.
ani folklorne skupine Ligojna se trenutno intenzivno pripravljajo za : 'vitev uspeha v Postojni. Nastopajo v nedeljo, 7. septembra ob 10. in pl pred Postojnsko jamo. Potrudili se bodo nadalje vnesti v svoj pro-1 še več običajev, jih dobro izpiliti. Prav ti običaji in narodna pesem naj arejše gledalce popeljali nazaj v njihova mladostna leta. ;>novno se bodo udeležili tudi občinskega srečanja folklornih skupin, § to le bolje organizirano, če bo javnost o tem srečanju bolje obvešče-'alostno je namreč nastopati pred napol prazno dvorano! Je pa to stvena priložnost, kjer na kupu lahko vidimo prav vse folkloriste v ob-
Jleg
omenjenih aktivnosti imajo folkloristi Ligojne namen sodelovati še '[nogin nastopih, sodelovati še nadalje z vojašnico Ivan Cankar, sode-I z ostalimi folklornimi skupinami predvsem pa se že pripravljati na ežje 10. obletnice obstoja.
^svidenje v nedeljo, 7. septembra v Postojni!      TONKA P.-ŽVAB
Upokojenci tekmujejo
Upokojenci Vrhnike so se udeležili balinarskega turnirja v Žireh, kjer je sodelovalo 6 ekip. Naši tekmovalci so se z dobro igro uvrstili v finale. V borbi za I. mesto pa so jih premagali upokojenci Žirov in se jim tako oddolžili za nedavni poraz na Vrhniki.
Na dan borca, 4. julija, so se udeležili še balinarskega turnirja v Dragomerju. Čeprav so nastopili z okrnjeno ekipo, so osvojili 2. mesto. Zmagali so upokojenci domačinov.
S tem pa ni konec dejavnosti upokojencev na Vrhniki. Novo vodstvo upravnega odbora je v maju in juniju izvedlo 2 rekreacijska izleta s kolesi v Podlipo in Borovnico z udeležbo preko 50 kolesarjev, od tega večje število nežnega spola.
V Borovnici so nas pričakali zastopniki tamkajšnjih upokojencev. S tem pa dobrega razpoloženja ni manjkalo.
KAREL ŠTIRN
Balinarska tekmovanja
Balinarji-upokojenci Vrhnike so se avgusta udeležili tekmovanja na velikem turnirju v Notranjih goricah. Čeprav niso nastopili z vsemi najboljšimi, so osvojili 3. mesto in s tem dopolnili uspešno tekmovalno sezono 1986.
Rezultati: 1. Brezovica, 2. Nadgorica, 3. Vrhnika, 4. Notranje gorice.
To tekmovanje so že drugič zapored organizirali v spomin na Andreja Žiber-no, borca NOB in organizatorja izgradnje zadružnega doma in 3 balinarskih igrišč v Notranjih goricah.
Razveseljivo je dejstvo, da se je balinarstvo na Vrhniki v tem letu zelo razmahnilo. Vključilo se ie večie število mladih iaralcev, med katerimi Da ie nekai nadarjenih, ki bodo verjetno kmalu trkali na vrata najboljših ekip, ki nas zastopajo na raznih tekmovanjih. Ob tem pa je v tem letu vse več aktivnih novih upokojencev in drugih občanov, ki vsakodnevno prihajajo na igrišča. S tem pa se za nadaljni razvoj tega lepega športa ni bati. Pa še nekaj bi rad poudaril. Ko so naši mladi balinarji nastopili na turnirju v Rovtah, sta tam nastopili tudi dve močni ženski ekipi iz Rovt in Logatca, ki so se uspešno kosale z moškimi balinarji. Tudi na Vrhniki se v tem letu srečujemo z dvema članicama nežnega spola, ki znata že tako lepo ravnati s kroglami, da jih moški igralci kaj radi sprejmejo v svojo ekipo. S tem pa vabimo še druge občanke, da se pridružijo svojim možem, ki gredo igrat na naša igrišča. Prav tako mlade prijateljice te igre — pridite!
KAREL ŠTIRN
Na športnem prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja se je vrhniška ekipa tudi letos dobro odrezala. Osvojili so vrsto medalj med posamezniki, med ekipami pa so zasedli drugo mesto.
GOSTIŠA DRUGIČ SLOVENSKI PRVAK
Uspeh, ki veliko obeta
Letošnje republiško šahovsko prvenstvo je bilo Kranju od 27. julija do 10. avgusta. Bilo je dokaj valitetno, saj je zbralo skoraj vse aktivne šahi-»ii ki v slovenski šahovski srenji nekaj pomeni-
n, i£° 'e prvo mest0> ki ga je dosegel član ŠD rnnika Leon Gostiša, izredno velik uspeh, s ka-arim je tudi največjim pesimistom dokazal, da Jnski naslov slovenskega prvaka, ki ga je dosele! na enakem tekmovanju, ni bil slučajen.
Začel je z zmago nad Ostermanom, članom Murke, iriznanim šahovskim mojstrom. Zmaga je bila čista in leoporečna, toda kljub temu mu je časopisje, ki je premljalo prvenstvo, iz neznanih vzrokov zmago dvzelo in jo pripisalo Ostermanu. Očitno je šlo za iapako, ki je kasneje niso popravili.
Vsako partijo je igral na zmago. »Ni bilo mogoče aktizirati,« pravi.
Sam je bil s svojo igro dokaj zadovoljen. V prvem Jelu se je še nekoliko ogreval, toda v drugem mu je »teklo. V skupno trinajstih partijah je kar devetkrat zmagal, dvakrat je remiziral in dvakrat izgubil.
Njegovo igro so visoko ocenili vsi strokovnjaki iz šahovske zveze, ki so prepričani, da je Gostiša velik slovenski šahovski up. Pripisujejo mu precejšnje možnosti v jugoslovanskem in s tem tudi v mednarodnem merilu.
Kot slovenski prvak bo v novembru zastopal našo republiko na zveznem polfinalnem turnirju, od koder 81 lahko obetamo dobrih vesti. Upajmo, da bomo
končno dobili predstavnika na državnem prvenstvu! Toda samo upati ni dovolj, potrebno bo omogočiti primerne priprave ter zagotoviti pogoje za sodelovanje. Rezultati
1. kolo — Osterman : Gostiša 0:1, 2. kolo — Gostiša : Železnik 1:0, 3. kolo — Mohr: Gostiša 1/2:1/2,
4. kolo — Gostiša: Črepan 0:1 (z zmago sejeČrepan povzpel v vodstvo, ki ga je v naslednjih kolih izgubil),
5. kolo — Orel: Gostiša 0:1, 6. kolo — Gostiša : Ma-zina (pomembna zmaga nad tradicionalno neugodnim nasprotnikom), 7. kolo — Srebrnič : Gostiša 0:1 (Srebmič je igral zelo dobro in je bil nevaren vsakemu nasprotniku), 8. kolo — Gostiša : Mencinger 1:0, 9.
kolo—Polajžer: Gostiša 1/2:1/2,10. kolo.....Gostiša:
Sušnik 1:0,11. kolo — Podlesnik : Gostiša 1:0 (očitno se je Podlesnik na Gostišo dobro pripravil, verjetno ne sam), 12. kolo — Gostiša : Sifrer 1:0 (odločilna zmaga), 13. kolo —Božič : Gostiša 0:1 (lahko delo za konec).
Vrstni red
1. Leon Gostiša (Vrhnika) 10, 2. Marjan Črepan (Brežice) 9, 3. Bogdan Podlesnik (Metalna) 8, 4. Georg Mohr (Metalna) 8, 5. Rudolf Osterman (Murka) 8, 6. Vojko Mencinger (Murka) 8, 7. Danilo Polajžer (Ptuj) 7,5,8. Darko Sifrer (Iskra) 7, 9. Oskar Orel (Kovinar) 6, 10. Leon Mazi (Iskra) 6, 11. Vojko Srebrnič 5,5, 12. Alojz Železnik (Murka) 5, 13. Matej Sušnik (Kranj) 1,5, 14. Samo Božič (Kranj) 1,5.
A. ARČON
ŠAHOVSKE VESTI
alifikacije
republiško prvenstvo
•Mkacije za republiško prvenstvo so bile v Kranju v sredini Pri moških je sodelovalo okoli 40 šahistov, ki so si pravico 'udeležbe pridobili preko regijskih tekmovanj ali ratinga. «oa moških je bila dobra, česar pa ne moremo reči za žen-' efi ie bilo le 10.
/"oški konkurenci so Šahovsko društvo zastopali Sašo r Darko Antonijevič, Peter Kariž in Tomaž Mikac, pri žen-: Pa Helena Vrenčur. Najbolje sta se odrezala Sašo Cačič in
in t!?'ki s,a s 6 ,oćkami zasedla mesti od šestega dalje. Pet IJ 'bral Mikac, Antonijevič pa le štiri in pd.
rePubliško prvenstvo so vodila prva štiri mesta, ki so jih za-I»ahisti iz Murke, Kranja in Kovinarja. Zadostovalo je že šest t!1 PG, kar pomeni, da sta Cačič in Kariž za laszgrešila kvalifi-P? minimum.
iohl? Vrencur ie Dila Peta ■kar ie bilo zanjo rahlo razočaranje, ;»obna je doseči mnogo več. Kljub nižji uvrstitvi bi zaradi od-f* visje uvrščenih tekmovalk lahko odšla na republiško pr-r*o. Možnosti ni želela izkoristiti zaradi preutrujenosti, saj je .nl° tudi mladinski turnir. Odpovedi je bilo nato še precej
Državno pionirsko prvenstvo
Slovenijo je na letošnjem državnem pionirskem prvenstvu zastopal Logatčan Blaž Ivanuša, ki je registriran član ŠD Vrhnika. Sodelovanje na državnem prvenstvu so finančno omogočili Lo-gatčani, za teoretske priprave pasta poskrbela Gostiša in Antonijevič.
Ivanuša je silovito začel in je v prvih dveh kolih premagal dva mojstrska kandidata iz BIH. Kasneje je naletel na nekaj zelo kvalitetnih nasprotnikov, v dvoboju z njimi je moral kloniti. V končni razpredelnici je bil na dvanajstem mestu, kar je ena od boljših uvrstitev slovenskih šahistov na zveznih tekmovanjih.
Republiško prvenstvo članic
Prvenstvo je bilo v Ptuju v organizaciji tamkajšnjega kluba, ki se vedno znova potrjuje kot dober gostitelj raznih vrhunskih šahovskih tekmovanj.
Iz šD Vrhnika je bila na prvenstvu mojstrska kandidatka Ksenija Skulj. Pravico do nastopa je imela po ratingu. Zasedla je šesto mesto, s katerim ni bila zadovoljna. Če ne bi bilo nesrečnega spregleda figure v zadnjem kolu ter poraza, ki je bil logična posledica, bi bila četrta in bi se uvrstila na turnir mojstrskih kandidatk.
iuai miadinsKi turnir, uapoveai je diio nato se precq, ni:—[.: ui*.*»«»«-«i *..„„:. * se je moral organizator na kraju zadovoip celo z zad-     NOtranjSKI hltlOpOtezni tUmir
rjčeno tekmovalko. Pokazalo se je, da je bil ženski kvalifi-fl' turnir nesmisel.
'Publiško mladinsko prvenstvo
V?nci so tekmovali v Kranju. mladinke v Mariboru. Prvenstvi 2 sočasno, v prvi polovici julija. Prvega je izvedel »Tomo " eden od dveh kranjskih šahovskih klubov, drugega ma-
E* Kovinar, letošnji udeleženec druge zvezne šahovske lige. J^'iti, med katere je sodil tudi član ŠD Vrhnika Denis Arčon,
nekaj spodrsljajev in so se slabše uvrstili od pričakovanj.
je bil Arčon deveti. !i ?D Vrhnika je tokrat v mladinski konkurenci prvič nastopil i Jv4rtuša iz Logatca, letošnji pionirski prvak Slovenije. Po sadržani igri, ki je sodila v sklop priprav za državno pionir-^y«nstvo, je pristal v sredini razpredelnice. Ostali mladinci I« 'ka zaradi šolskih obveznosti niso tekmovali. /^na Vrenčur je bila pri mladinkah četrta.
,^tveno prvenstvo
$°P priprav za nastop v prvi slovenski ligi, ki bo v dnevih novembra, sodi tudi društveno prvenstvo.ki sebo pričelo *u. Priprave so v teku.
Dolgujemo vam rezultate zadnjega notranjskega hitropotez-nega turnirja, ki je bil pred dopusti na Vrhniki. Udeležba je bila rekordna; prišlo je okoli 60 šahistov iz vseh notranjskih klubov in sekcij.
Vrstni red: 1. Gostiša 9,5, 2. Kostadinov 8, 3. Hajna 7,5, 4. Slejko 7,5. Jerič 6,5,6.-7. Arčon in Hlad 6,8. Mispjčič 5,9. Kobal 4,5, 10. Tušar4, 11. Trivunčevič 2, 12. Malkoč 0.
V tdažilnih skupinah so bili najboljši: Skupina A-Rom, Trček, Kandare, Vošpernik in Petrovič.... skupina B — Miletič. Smolec, Ivanuša, Savič, Stanič...
Kategorniški turnir
Šahovsko društvo Vrhnika vabi vse drugokategornike na kategorniški turnir za osvojitev prve kategorije. Turnir bo v oktobru v Domu JLA. Prijavnine ni. Za najboljše so predvidene nagrade.
Turnir v Temišvaru (Romunija)
V organizaciji mariborskega Kovinarja, ki je kril tudi vse stroške, se je koncem julija Denis Arčon udeležil mednarodnega odprtega turnirja v Temišvaru (Romunija). Zbral je 5,5 točk in se je uvrstil okoli 10. mesta.
lite v za raznašalra Dnevnika
v *aznašalec Dnevnika za teren Verd dobi takoj honorarno zaposlitev
Opoldanskem času (od 7. do 9. ure).
j^elo je primerno za gospodinje, študente, upokojence.
jwča okoli 4.5 stare milijone. sJ^ormacije na tel.: 752-321.
Dvosobno stanovanje na Vrhniki zamenjam za trisobnega po dogovoru. Tel. 751-271 po 19. uri.
13. turnir »Bistra 86«
V Bistri so fantje rekreacijske skupine »ZABA« priredili že 13. tradicionalni turnir »BISTRA 86« v malem nogometu, ki je bil v nedeljo, 24. avgusta 1986 na igrišču v Bistri. Turnirja se je udeležilo 8 ekip.
Vrstni red:
1. Coklarji-Borovnica, 2. IUV-Vrhnika, 3. Lipa-Podlipa, 4. Kovinarska-Vrhnika, 5. R. S. »Žaba«-Bistra, 6. Optimisti-Borovni-ca, 7. Gost. »Marinčič«-Verd, 8. Dren-Drenov grič — brez borb
Vsem se zahvaljujemo za nastope in obisk.
DUŠAN MIKLOŠIČ
Sekcije in klubi Doma JLA Vrhnika pričeli z delom
Po verjetno prijetnih počitnicah obveščamo člane sekcij in klubov kdaj pričnemo z deli. V sledeči sezoni nas čaka veliko nastopov, izletov in tovariških srečanj.
— Otroški pevski zbor 9. septembra ob 18. uri, vaje ob torkih od 18.00 do 19.00 ure.
— Recitatorska 9. septembra ob 19.00 uri, vaje ob torkih od 19.00 do 20.00 ure.
— Radio klub: ob delovnikih od 16.00 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 19.00 ure.
— Foto klub: ob delavnikih od 16.00 do 21.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 19.00 ure.
— Šahovski klub: vsak dan od 16.00 do 22.0 ure.
— Strelska sekcija: ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ure. Vse sekcije in klubi delujejo v prostorih Doma JLA na Vrhniki.
— Sekcija za moderni ples začne z delom 19. 9. 1986 ob 18.00 uri. Sekcije in klubi sprejemajo nove člane.
Razen navedenih, vpisujemo tudi v naslednje sekcije: dramsko, folklorno, sekcijo za namizni tenis, filatelistično, sekcijo za moderni ples. Prijavite se lahko vsak dan od 8.00 do 20.00 ure v Domu JLA. Vse informacije dobite osebno v Domu JLA ali po telefonu 751 -356.
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Aktivni odmor med delom
Amalietti, P.: Zgodbe o jazzu
Berthold, W.. 42 atentatov na Adolfa Hitlerja
Biggs, T.: Pridelovanje vrtnin
Bose, K.—H.: Vodovodne instalacije
Collins, J.: Nedovršeni čas
Djurić, U.: Poškodbe pri delu s komentarjem
Dottling, W.: Življenje in delo Primoža Trubarja
Fajdiga, G.: Sodobna raba travnatega sveta
Fnth, S.: Zvočni učinki
Glas, M.: Delitev po delu v socialistični družbi
Gradišnik, J.: Naš jezik
Grmič, V.: V duhu dialoga
Hauck, P.: Kako se postaviš zase
Hauck, P.: Kako ljubiti in biti ljubljen
Hornbv, A.S.: Oxford Advanced Learner's Dictionarv of
Current Englich
Janežič, S.: Ekumenski leksikon Javoršek, J.: Primož Trubar
Jeknic, D.: Književnost za otroke in mladino v Jugoslaviji
Kacin, J.: Sodobna letala in helikopterji
Kamnita hiša: Tipi in oblike
Klopčič, F.: Slovenstvo in drugo
Klun, A.: Domovina je ena
Kovačič, J.: Blagajniško poslovanje
Leksikon nobelovcev
Luther, M.: Mali katechismus ,s Mandel, E.: Desetletje krize Messeguč, M.: Naučimo se spet ljubiti Milharčič-Hladnik, M.: Šolska reforma je papirnat tiger Naravna bogastva Notranjski listi
Novak, V.: Raziskovalci slovenskega življenja
O osnutkih temeljnih dokumentov in sklepih o pripravi 13.
kongresa ZKJ
Obrtni zakon
Omahen, M.: Moj biovrt
5. Ptujski zbornik
Pogačnik, B.: Pel je za vse
Pogačnik, J.: Primož Trubar v besedi in sliki
Polič, M.: Družbeni vidiki odnosov v prometu
Predan, V.: Branje po naročilu
Predpisi o graditvi objektov
Pretnar, J.: Rusko-slovenski slovar
Pričevanja: december 1985
Rajhman, J.: Trubarjev svet
Razprave in gradivo
Resolucija 10. kongresa ZKS
Rozman, F.: Praznovanje 1. maja na Slovenskem
Rotter, B.: Varno delo z orodji
Slovenska bibliografija
Solate
Splichal, S.: Množično komuniciranje in razvoj demokracije . , Sruk. V.: Morala in etika Statistični koledar Jugoslavije 1986 Stiplovšck, M.: Ljudskofrontni shod na Taboru Šešerko, L.: Zgodovinskost Heglove logike Teubner, C: Velika knjiga o peki Trstenjak, A.: Človek in njegova pisava Trubar, P.: Ena dolga predguvor k novemu testamentu Umetnost ob koncu tisočletja Zbornik člankov in zbirka odločb sodišč ZD v SRS Zečevič, M.: Na zgodovinski prelomnici Zunanjetrgovinski predpisi s komentarjem
LEPOSLOVJE
^—«-~
Durić. D.: Mamina metulja
Grafenauer. N.: Skrivnosti
Hacks, P.: Pravšnjik v nepravem oknu
Kraljevski pravljičar
Makarovič, S.: Čuk na palici
Makarovič. S.: Maček Titi
Muster. M.: Krvavi kapitan
Muster, M.: Vrtnar Pavji rep: kitajske basni Rodrian, F.: Jelen Jarko Šega, M.; Božje drevce
Za odrasle:
Dijak-Cundrič, M.: Ambis
Felc, J.: Rimska cesta
Kolmanič, K.: Tvoja skaljena podoba
Lainšek, F.: Raza
Lasić, V.: Kliče vir, vir, vir...
Lah, A.: Eno samo upanje
Peršak, T.: Vrh
Petan, Ž.: 1001 aforizem
Remec, M.: Veliki voz
Rudolf, F.: Nagradno življenje
Sivec, i.: Beg pred senco
Snoj, J.: Fuga v križu
Stritar, J.: Deveta dežela
Šomen, B.: Koncert za samoto
Švajncer, J.: Življenje sv. Jurija
Trubarjevo berilo
Žabot, V.: Bukovska mati
Prevodi:
Archer, J.: Izgubljena hči
Balzac, H. de: Trije oboževalci
Cabezas, O.: Gora ni le velika zelena stepa
Chamisso, A. von: Človek brez sence
Conrad, J.: Zmaga
Conran, S.: Čipke
Deforges, R.: Hiša v Parizu
Frisch, M.: Sinjebradec
Ginzburg, J.: Podvojite stražo
Hibbert, E.: Judežev poljub
Irving, L: Garpov svet
Koestler, A.: Mrk opoldne
Kriegler, A.: Mlada ljubezen
Kriiger, H.: Dečko Unrast
Ludlum, R.: Rokopis Petra Chancellorja
Mann, T.: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla
Plain, B.: Zimzelen
Roth, P.: Portnoveva tožba
Salih, A.—T.: Romanje na sever
Schneider, M.: Divja plima
Segal, E.: Moški, ženska in otrok
Škvoreckv, J.: Vrnitev poročnika Borovnice
Tavlor, B.B.: Glas srca
Thorwald, J.: Usodni objemi
Vandenberg, P.: Hetera
Vrata brez vrat
VVallace, E.: Rdeči krog
VVallace, E.: Skrivnost srebrnega ključa
Pesmi:
Antologija ameriške poezije
Hergouth, A.: Obkrožanje noči
Hugo, V.: Izbrane pesmi
Ihan, A.: Srebrnik
Krstić, R.: Vremenar
Molinari, P.: Gradini
Mozetič, B.: Modrina dotika
Potokar, J.: Ambienti zvočnih pokrajin
Svetina, L: Marija in živali
Tristo ljubezenskih
Vogel, H.: Pajčevina in sveder
Raičkovič, S.: Intimni zemljevidi
V MtMkrvatdkM jeate
Blečič, M.: Pororoci i proročanstvo
Djurie, M.: Izazov nihilizma
Hasapnašić, O.: Priručnik iz radiestezije
Hesse, H.: Magija knjige
Ježi, S.: Mali mitovi
Mežnarić, S.: Bosanci
Šuvar. S.: Svi naši nacionalizmi
The Times Atlas svjetske povijesti
Anilini. [.: Graditelj svratišta
Boček. J.: Slučaj doktora Karpete
Fast, H.: Druga generacija
Greene, G.: Moj prijatelj general
Kušan, I.: Prerušeni prosjak
Popović, J.: Suđenje Andriji Artukoviću
Popović, J.: Viješala za generale
Vučo, A.: Beogradska trilogija
Planinski tabor MO PD Vrhnika
Tamar 1986
Slovt
V času od 1.—10. avgusta smo člani MO PD Vrhnika taborili v dolini Tamar, ki leži na koncu doline Planice pod stenami Mojstrovke, Travnika, Šit na levi strani in vrhovi strmih Ponc na desni strani, na koncu doline pa se dviga mogočen Jalovec.
Letos smo prvič v »zgodovini taborjenja« preizkusili kolektivno vodstvo, ki se je obneslo bolje, kot smo pričakovali. Vsak dan je bil dežuren eden izmed mladinskih vodnikov in med tem dežurstvom bil tudi odgovoren za izvedbo programa tistega dne, za disciplino in red v taboru, skratka za vse, za kar je bil ponavadi odgovoren vodja tabora. Dežurstvo smo si mladinski vodniki razdelili po naslednjem vrstnem redu:
1. dan: Nika Šušteršič, 2. dan: Tomaž Štular, 3. dan: Janez Ftožmanec, 4. dan: Tatjana De-bevec, 5. dan: Jože Verbič, 6. dan: Mirko Malneršič, 7. dan: Polona Majer, 8. dan: Mirko Malneršič, 9. dan: Tomaž Štular in 10. dan: skupno.
Udeleženci tabora smo bili nameščeni v šotorih, last PD Vrhnika. Imeli smo tudi 3 teritorialne šotore, izposojene od SLO, ki smo jih uporabili: dva za družabne igre ob hladnih večerih, enega pa za shrambo.
Hrano smo kupovali v trgovini v Ratečah. Za nabavo je poskrbel Janko Jerebic. Nekaj hrane smo kupili že pred odhodom v diskontu v Ljubljani, nekaj pa smo je tudi dobili in sicer: EMONA Ljubljana nas je oskrbela s.pasuljem, hamburškim namazom, golažem in pašteto, ŽITO Vrhnika nam je odstopila moko in ješprenj, ZVEČEVO Slavonska Požega, KOESTLIN Bjelovar in SLOBODA Osjek pa so poskrbeli za bolj sladko življenje s čokolado, piškoti in bobi paličkami.
Udeleženci sami pa smo od doma prinesli svežo zelenjavo.
Tako smo bili s hrano kar dobro založeni, za njen prijeten okus pa je poskrbel kuhar Matija Barle iz Ljubljane.
Povprečno je bilo v taboru 35 udeležencev, od tega 29 stalnih in 16 takih, ki so ostajali nekaj dni. Udeleženci so bili v veliki večini z Vrhnike, en udeleženec je bil iz Borovnice, dva iz Ljubljane in eden iz Horjula. Na podlagi starosti in telesne zmogljivosti so bili razdeljeni v tri čete. Pomagali so pri delu v kuhinji, nabiranju drv za kres in kuhinjo, skrbeli za red in čistočo v svojih šotorih in hkrati tudi za čistočo v celem taboru.
Naš tabor se je nahajal v Triglavskem narodnem parku, zato
smo v enem izmed prostih dni izvedli očiščevalno akcijo širšega področja in tako pospravili odpadke za malomarnimi in brezvestnimi obiskovalci naših gora, ki pustijo sledove povsod, kamor stopijo. Za to akcijo nas je pohvalil nadzornik tega dela parka. Lepo vreme nam je omogočilo, da smo v celoti izpeljali program tabora. Izvedene so bile naslednje ture:
— Ciprnik
— Sleme, Vršič, Mala Mojstrovka
Na Slemenu smo se razdelili v dve skupini. Ena je odšla po Hanzovi poti na Malo Mojstrovko, druga skupina, ki so jo sestavljali manj sposobni udeleženci, pa so nadaljevali pot proti Vršiču, kjer so počakali na prvo skupino in se nato skupaj vrnili v tabor.
— Kotovo sedlo, Jalovec Tudi na tem izletu smo se na
Kotovem sedlu razdelili v dve skupini. Ena je odšla naprej in osvojila vrh Jalovca, druga pa je po daljšem postanku na Kotovem sedlu odšla v dolino.
— Grlo in Gozdni rezervat Male Pišnice
Po enournem vzponu na Grlo smo se spustili v nedotaknjeno dolino Male Pišnice. Na žalost je na polovici poti začelo deževati
Taborniki v Bohinju
na ■
Taborniki odreda Ivan Cankar smo letos kot gostje odreda Dobre volje iz Ljubljane preživeli 10 dni v taboru v Bohinju.
Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in tako nam je uspelo izpolniti večino obširnega programa.
Prve dni smo preživeli zelo delavno, saj smo postavili in uredili umivalnico, izkopali jamo za odpadke ter očistili tabor in njegovo okolico.
Največ težav nam je povzročilo postavljanje umivalnice, saj v Bohinju zaradi vlage ni mogoče uporabljati žebljev in je potrebno ves material vezati z vrvjo.
Prejšnja leta so se taborniki iz tabora Dobre volje hodili umivat kar v jezero, letos pa nam to ni bilo več dovoljeno, kar pa sploh ni čudno — si predstavljate, da se sto otrok zapodi k jezeru in se prične »umivati«, predvsem drug drugega?
Po prvih napornih delovnih dneh smo pričeli z izvajanjem taborniškega programa —osvajanje veščin in priprave na mnogoboje.
Najtežja je bila prav gotovo veščina za TT — partizanski kurir. Veščino smo osvajali štiri dni.
Prvi dan so opravljali molčečnika — tabornik 24 ur ne sme spregovoriti niti besede, ves čas pa mora biti v krogu tabora. Prvi poizkus je uspel le trem TT, med njimi tudi Marjeti, članici našega odreda.
Drugi dan je bil na vrsti lakotnik. Že samo ime pove, da ima ta del precejšnjo zvezo z prehrano; tabornik 24 ur ne sme nič jesti, sme pa piti vodo.
Tretji dan smo vsi taboreči odšli na celodnevni pohod na Hudičev most. Bilo je zelo zabavno, saj smo ves čas prepevali taborniške pesmi, se šalili in spoznavali čudovito okolico Bohinja. Kosilo smo imeli ob Bohinjskem jezeru, kamor so nam dežurni kuhinje s kanuji pripeljali kosilo. Pot smo nadaljevali ob jezeru in se zvečer utrujeni vrnili v tabor.
Sledil je počitek, a ne za vse. Bodoči partizanski kurirji so se že pripravljali na novo nalogo — nočni pohod.
Prostovoljno sem se javila v njihovo spremstvo z obljubo, da jim nebom pomagala pri nalogah.
Startali smo ob enajstih zvečer. Prvi cilj je bila Bohinjska Bistrica, kjer smo prejeli nadaljna navodila v morseju. Po navodilih smo se vračali proti Bohinjskemu jezeru. Kar precej težko je bilo prepričati tabornike, da morajo hoditi v popolni temi, saj je bilo nebo prekrito s temnimi oblaki, tako daje bila orientacija po zvezdah popolnoma nemogoča. Pot smo nadaljevali ob jezeru in pri ribogojnici smo oddali sporočilo v morseju z ročno svetilko na drugi breg jezera. Dobili smo novo nalogo: Pri Zlatorogovi plaži je ranjenec, potrebuje pomoč. Pohiteli smo, kolikor so nas pač ubogale noge. Na Zlatorogovi plaži smo iskali ranjenca. Pa ga nismo našli, ker je ranjenec nič hudega sluteč mirno spal v taboru; nočni straži se je namreč zasmilil, pa ga je pustila mirno spati. K sreči se je prebudil načelnik odreda Dobre volje in nam prišel povedat, da je ranjenec pač že ozdravel. Povedali smo mu, da je med nami kar nekaj »ranjencev«, saj sem med potjo porabila kar nekaj zavojev obližev; planinski čevlji so kar precej ožulili hoje nevajene noge. Takoj po prihodu v tabor so kurirji ponovno pričeli z molčeč-nikom — zadnja možnost. Za nekaj uric smo odšli spat, kajti popoldne nas je čakala nova naloga — bivakiranje v naravi najmanj 1 km od tabora. Skupaj smo postavili bivak iz smrekovih sušic in drugega na-
ravnega materiala. Ko je bil bivak nared, smo se vrnili v tabor na večerjo. Vreme je bilo precej slabo in vem, da so vsi kurirji upali, da bo pričelo deževati. Dogovorili smo se namreč, da jim ne bo potrebno prespati v bivaku, če bo zvečer deževalo. Pa ni bilo nič. Po večerji so zapustili tabor. To pot popolnoma sami. No, ponoči je pričelo močno deževati in skrbelo me je, če bo bivak zdržal nevihto. Smo ga postavili dovolj trdno? Ves strah je bil zaman. Zjutraj so se vrnili veseli in prav nič mokri.
Veseli so bili predvsem zato, ker je bil za njimi najtežji del veščine. Ostalo je le še plavanje v Bohinjskem jezeru. Nekaterim je ta del povzročil več skrbi kakor cel pohod, saj je bila voda ledeno mrzla in preplavati 300 m v taki vodi ni šala. Pa je šlo, kljub temu, da so jim šklepetali zobje.
Poleg partizanskega kurirja, ki so ga osvojili štirje člani našega odreda, kar je precej pohvalno, so isti člani osvojili tudi veščino pionirja, za kar pa so morali pokazati še veliko znanja: od podiranja dreves s sekiro in ročno žago, poznavanja uporabnosti vrvi in vozlov v pionirstvo do risanja skic tabornih objektov in njihovih -postavitev.
Zanimivo je bilo tudi osvajanje veščine kuharja, ki so jo osvajala dekleta TT iz voda Šef le. Žal sva dobili to veščino le dve, a večino del smo opravile skupaj. Kot vodnica voda sem bila odgovorna za celodnevno prehrano v taboru. Ni bilo lahko pripraviti štirih obrokov za 65 ljudi, kolikor jih je bilo na taborjenju in pošteno smo se namučile. To, da smo za celo uro zamujale pri kosilu, in kar celo uro in pol z večerjo, so nam taboreči k sreči odpustili.
Ves čas taborjenja je potekalo posebno ocenjevanje urejenosti in čistoče tabora ter šotorov. Najboljši so prejeli majhno nagrado in veščino higijenika, seveda, če so poznali tudi glavna pravila higijene in bi znali sebe in svoje tovariše varovati pred boleznijo.
Imeli smo štiri vode:
medvedki (mlajši fantje) — vod Gospodov, čebelice (mlajša dekleta) — vod Nagajivk, tabornice (starejša dekleta) — vod Šefi in taborniki (starejši fantje od 4—8 razreda O. Š.) — vod Šefov.
Ti vodi so opravljali tudi druge naloge. Vsak dan je dežurni vod skrbel za pripravljanje drv in »večni ogenj«. Vsak vod posebej pa je osvajal program mnogobojev: signalizacija, postavljanje šotorov iz šo-torskih kril, vozlanje vozlov...
Taborjenje nam je popestrilo tudi televizijsko snemanje za oddajo Periskop. Skupaj s Savskimi odredi in Bistriškimi gamsi smo prikazali večer ob tabornem ognju. In bilo je to prijetno srečanje sosednjih odredov.
Žal pa je čas prehitro mineval. V nedeljo zvečer smo imeli poslovilni ogenj, kjer smo podelili veščine in posebne nagrade najzaslužnejšim. Vrhničani smo se gostiteljem zahvalili za gostoljubje in obljubili, da ostanemo še naprej prijatelji, saj se je v desetih dneh spletlo mnogo novih prijateljev.
Pa ne le prijateljstev, saj smo imeli tudi pravo taborniško ohcet, kjer seje poročilo kar sedem parov. In ta večer je postal nepozaben, ko smo v krogu zapeli še pesem slovesa: Prišel je čas slovesa, bratje, podajmo si roke... V ponedeljek, ko smo odhajali domov, ni bilo časa za solze slovesa, pa saj vsi vemo, da se bomo še srečali.
Bohinj je središče poletnega taborniškega življenja v Sloveniji, pravijo mu Meka slovenskega taborhištva. V tem kraju so našli svoj drugi dom pod platnenimi strehami številni taborniki. Na tabornih prostorih v Bohinju, kijih je kar 10, se v enem polletju zvrsti preko 1000 tabornikov. Sonja Sluga, načelnik
in tako nismo mogli do konca uživati v lepoti te doline in smo se kar najhitreje vrnili v Tamar.
— Ponce
Po strmem pobočju Ponc seje na vrh povzpel le del udeležencev. Ostali pa so si ogledali izvir Save—Zelenci in se povzpeli na planiške skakalnice, saj se ture na Ponce niso mogli udeležiti zaradi mokre obutve, ki so jo imeli od izleta v Malo Pišnico in je nismo uspeli posušiti.
Udeleženci so bili dobro kon-dicijsko pripravljeni in tudi njihova opremljenost je bila dobra, tako da na turah ni bilo težav. Tudi žuljev ni bilo veliko, za tiste, ki pa so že bili, je poskrbela naša sanitetna referentka Meta Jerebic.
V prostem času smo imeli različne igre, vesele večere ob kresu, ogledali pa smo si tudi tekmo baseballa v Planici.
Zadnji večer pa smo pri kresu krstili tudi štiri nove večne planince z naslednjimi imeni: Golfa, Junc, Gurtna, Lisjak.
Letošnji tabor se po mnenju UO MO PD lahko prišteva med uspešno izvedene. Upamo, da so bili tudi udeleženci tabora zadovoljni in da se v letu 1987 zopet vidimo v našem 23. taboru.
Načelnik MOPD Vrhnika Nika Šušteršič
ALPINISTIČNE NOVICE
Obiski naših gora
Kot bi trenil, sta minila dva poletna meseca, čas dopustov in počitnic. Dolg dan in suho vreme sta omogočila, da smo se lahko podali v visoke stene, ki zahtevajo dobro pripravljenega obiskovalca.
Celoletni trud in trening sta nas odpeljala v stene Kamniških alp. Mojca Oblak — Bojan Oto-ničar in Stojan Rus — Marko Debevec so preplezali »Trikot«, to je 500m dolga smer, VI. težavnostne stopnje, ki je v steni Dolgega hrbta. V tem skalnem skladu je tudi smer »Šimenc-Škarja« (VI -4 2), ki jo je preplezala naveza Rus-Debevec.
Bojan Otoničar in Mojca Oblak sta preplezala »Grintovčev steber«. Grintovec pa je po zaslugi Mihe Kuharja, Janka Verbiča in Stojana Rusa bogatejši za novo smer. Prvenstvena smer se imenuje »Burek« (V, 250m). V Dolški škrbini sta Jože Verbič in Ivan Tomažin preplezala »Ekar-^Jamnik« (IV—V, 440m).
Triglav ne kliče le osvajalcev Aljaževega stolpa, vabljiva je tudi njegova Stena. Ta pa je hkrati grozeča, saj zaradi svoje višine zahteva res izurjenega plezalca. Bojan Otoničar in Janko Verbič sta premagala »Čopov steber« (V—VI, 1005m).
V steni Jalovca sta navezi Jože Verbič-Mirko Malneršič in Mojca Šajn-lvan Tomažin preplezali »Hornovo smer« (III—IV); Janez Rožmanec in Milena Oblak pa »Raz Jalovca« (IV+, V—VI).
V Šitah sta navezi Šajn-To-mažin in Rožmanec-Cunder preplezali smer »Herlec-Hoče-var« (IV, -V; 550m). Smer »Belač-Zupan« (V, 550m) pa: Marko Lončar, Janez Rožmanec, Marko Debevec in Milena Oblak. V ostenju Šit poteka »Zajeda«, 550m dolga smer, VI težavnostne stopnje. Preplezale so jo naveze: Mojca Oblak-Bojan Otoničar, Janez Rožma-nec-Stojan Rus in Marko Lon-čar-Marko Debevec. Janko Verbič in Bojan Otoničar sta preplezala smer »JLA« (V A1, VI A2; 400m).
V steni Travnika sta Milena Oblak in Stane Čufer preplezala »Achen-brenerja« (VI A2, 850m).
Čeprav se poletje nemudoma vesi v jesen, pa za dobrega plezalca še ne pride čas počitka.
MILENA OBLAK
V trapu naši sedaj
v prvi ligi
V slovenski zahodni ligi v streljanju na glinaste golob so naši strelci s trap sekcije Dolomiti zasedli prvo mesto se tako uvrstili v I. slovensko ligo. V petih nastopih so tr krat zmagali, dvakrat pa so bili drugi. Od drugouvrščer Olimpije so bili boljši za 7 točk oziroma za 30 zadetih gol( bov.
Nedvomno je to zavidljiv uspeh, ki je plod vestnega dela v t sekciji in dobra pripravljenost in izenačenost strelcev v ekif Tako so tudi posamezniki visoko uvrščeni v tej ligi. Zmagal namreč Roman Bokovšek, četrti je Stane Skubic, peti Vink Tomažič in sedmi Savo Strmole.
Končni rezultati: 1. Dolomiti 33 točk (1309 golobov), 2. Olirf pija 26 točk (1279), 3.4. junij 24 (1264), 4. Svoboda 24 (1161 5. Nova Gorica 12 (976), 6. Jože Lacko 7 (499), 7. Partizž Krško 5 (469).
Najuspešnejša ekipa v zahodni slovenski ligi — stojita: To žič (5. mesto), Skubic (4. mesto), čepita: Bokavšek (1. me: Strmole (7. mesto).
Strelci na glinaste golobe četrti v republiki
Vrhniški strelci na glinaste golobe so na republiškem pn stvu, ki je bilo v začetku avgusta v Ptuju, zasedli odlično č« mesto med 14 ekipami in le za las in z nekoliko smole zamj priliko, da se povzpno na drugo zmagovalno stopničko. K temu je tudi četrto mesto izjemen uspeh, ki jih vodi tudi nt žavno prvenstvo, ki bo od 21. do 25. avgusta pri Zagrebu.]
Na republiškem prvenstvu so kot dosedanji drugoligaš streljal? lično in Stane Skubic je bil celo sedmi med 67 strelci. Tudi druj dobro streljali: 14. Savo Strmole, 22. Roman Bokavšek, 33 Tomažič, 38. Viktor Čuden, 42. Stane Kovač.
Rezultati ekip: 1. Svoboda 423, 2. Olimpija 403, 3. Nova G] 402, 4. Dolomiti 402, 5. Ptuj 400 itd.
Medtem je končano tudi že državno prvenstvo, kjer so bili strelci tudi odlični četrti.
Pričetek del izgradnji strelišča
V mesecu juniju in avgustu so člani OZS Vrhnika pričel s prvo fazo izgradnje strelišča na Črnem orlu. V štirih pro stovoljnih delovnih akcijah, kjer je potrebno očistiti podi strešje vsega nepotrebnega materiala, ki pa ga ni malo, ji do sedaj sodelovalo 15 članov SD Vrhnika in Dragomer. i mesecu avgustu so bile odpeljane tudi prve prikolice. P' tem nam je na pomoč priskočil Gabrijel Hladnik iz Verda i svojim traktorjem. Kljub temu, da so bili posamezni član' SD posebej opozorjeni in vabljeni na akcije, so se jih * zadnjih dveh udeležili le po štirje.
Zato ponovno pozivamo vse člane SD na Vrhniki in okolici, oziroma vse ljubitelje strelstva ali tiste, ki se z njim želijo ukvarjati, da resno pristopijo k delu, saj bomo s tem pridobili nove! prostore in možnost za normalne pogoje treninga in tekmovanj. Z delovnimi akcijami bomo nadaljevali v mesecu sepl tembru in oktobru, zato se vsi tisti, ki želijo kakorkoli pomagaj razvoju strelstva na Vrhniki, za dogovor obrnejo na Bojani Lamprehta, Na klisu S-5, Vrhnika.
IO OSZ Vrhnika!
Memorial Ignaca Frica-Voljča
Dne 6.7.1986 so se člani SD Vrhnika Boris Šinigoj, Srečko Skodj in Bojan Lampreht udeležili tradicionalnega memoriala narodna heroja Ignaca Frica-Voljča, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Tekmovanj^ potekalo v prijetnem vzdušju in lepem vremenu. Tekmovali smos^ rijsko MK puško. Na memorialu je sodelovalo 15 povabljenih ejj Ekipa Vrhnike je zasedla odlično četrto mesto, med posamezniki je bil najboljši Šinigoj, ki je zasedel 3. mesto.
Rezultati: 1. SD Kovinar Muta478 krogov, 2. SD Ruše 476 krc-dJ 3. NTU Slovenj Gradec 472 krogov, 4. SD Vrhnika471 krogov, 5.3 Dolič 461 krogov. LAMPP^
Ocene filmov							
NASLOV	Marko Golja RTV	Milan Lindič kinematogr.	Matjaž Zajec RTV	Viktor Konjar publicist	1 Kermel Vesna	M. Košir ZKO Vrhnika	LEGENDA
b i    MOŽ Z ZVEZDE	XX	XXX		XXX	XXX	XXX	mojstrovina XXXX zelo dobro XXX
r f    ZAROTA V SAN < FRANCISCU(48UR)	XX	XX			XX	X	dobro XX povprečno X slabo 0
t NINOCKA	XXX	XXX	XXX	xxxx			
f ,   SEKS V VISOKI DRUŽBI		X	X		X	XX	
( - VOHUN PO IMENU IGLA	X	XX			XXX	XX	
1     " ■ 1 FRANCES	XXX	XX		XXX	XXXX	XX	
a ŽENSKA-SOKOL		XX	XX		XXX	XXX	
J   TIHI BES		X			X	XX	
ZELIG	XXXX	XXX	xxxx	xxxx	XXXX		
FANTOVŠČINA		X	X	XX	X		
;   ZMAJEVA IGRA SMRTI »2«		X					
NEŽNO USMILJENJE		X	XX	XXX	XXX		
							
Vaščanom in gasilcem, ki ste kakorkoli pomagali, da se ni razširil ogenj, ki ga je povzročila strela 22. 7. 1986, iskrena hvala.
Pavel K en k Stara Vrhnika 67
Sva dve zaposleni dekleti in iščeva sobo v okolici Ljubljane in Vrhnike. Soba naj bi imela po možnosti tudi kopalnico. Plačilo po dogovoru.
Iris Rugelj Gradišče 17 61360 Vrhnika
Garsonjero ali sobo s posebnim vhodom išče uslužbenka. Tel. 752-605. Ponudbe pod: TAKOJ!
Krajevna skupnost Drenov grič-Lesno brdo Športno društvo DREN v skladu s sklepom IOŠD DREN z dne 4. 9. 1986 razpisuje
pogodbeno delo gospodarja športnega parka.
Spored vrhniškega kina v septembru
8. 9. ponedeljek ob 19.30
ZAROTA V SAN FHANCBCU — ameriški barvni Režija: Walter Hill
V 01. vi.: Nlck Ndte. EdoV MurDhy
To je zgodba o začasnem prijateljstvu med policajem Jackom Catesom in malim lopovom Repvjem. Njuno prijateljstvo bo trajalo 48 ur (to ie tudi naslov v originalu). V tem času naj bi po-•caj zajel vse nekdanje Regvjeve pajdaše, ki so se specializirali za ubijanje policajev. Flm je ookaj standardna, a korektna kriminalka, ki bi šla mimo noopaženo, če ne bi v njej opozoril nase s prvo vlogo kasneje uspešni Eddy Murphy.
9. 9. torek ob 19.30 nmocka — ameriški črno-be« Rezija: Ernst Lubitch
V gl. vi.: Greta Garbo, Melvyn Douglas
Prav zanimivo bo srečanje s petdeset let starim filmom, ki je bil desetletja na »črni Usti- pri nas seveda. To je bil zadnji film, v katerem je igrala Greta Garbo in obenem edina komedija z njo v glavni vlogi. Tu jo spoznamo v vlogi Ninočke, ki pride iz Moskve v Pariz kot odposlanec Komisarja za trgovino z nalogo, da nadzira delo treh trgovskih predstavnikov, poleg tega, da je zabaven, ima tudi kinotečno vrednost, zato ga PRIPOROČAMO.
11.9. četrtek ob 20.30 '3. 9. sobote ob 20.30 14. 9. nedelja ob 20.30
seks v visoki družbi - nemška erotična komedija Reži|a: Johnnv Wyder
v 91 vi.: Remus Peets, Gunther Notthotf, Rena Bergen, Heidi Kappler. . v poplavi ničvrednih na pol ali v celoti pornografskih filmov, ki so na voljo v jugoslovanskem n.mskem tržišču, je ta film presenetljivo dober. Predvsem je duhovit, zaplet pa je tudi tak, da nas ob vsem seksu zanima tudi usoda glavnega junaka. Ta Je fiofirič, več v zaporu kot na svo-oodi, pa te zato takrat, ko je -zunaj- .toliko bolj »gajsten-. Pri iskanju mu vneto pomaga zajeten scter, ki svojemu gospodarju krade vedno nove avtomobile.
13. 9. sobote ob 18.00
14. 9. nedelja ob 18.00
15. 9. ponedeljek ob 19.30
vohun po imenu »igla« - angleški barvni Režija: Richard Marquand
V gl. vi.: Oonald Sutherland, Kate Nelligan
Britanska obveščevalna služba je ie 1940. leta ujela šifrirana vohunska sporočila, ki so dokazovala, da je na otoku nevaren vohun, opremljen s radilsko oddajnopostajo. Ker ie sposoben, mu ne bo težko odkriti s»ogo varovanih podrobnosti o bližnji invazl. zato je pred britansko protiobveščevalno službo odgovorna naloga, da ga čimprej odkrijejo in onemogočijo. rwn *, P°sn»t po tud pri nas prevedenem romanu K ena Fdlete.
1| 9. torek ob 19.30 frances — ameriški Režija: Graeme Clifford
v gt vi: Jessica Lange. Sam Shepard. Kim Stenley
i o je biograf ski film o življenju gledališke in filmske igralkeFrancesFarmer. Njena bliskovite 52*2! i* za4el»1931. leta. ko je kot 16-letno dekle dobila nagrado. Težave so se začele. ™™' na izlet v Sovjetsko zvezo. Po vrnitvi zanjo ni bilo več vlog in tudi v HoHywoodu je POROČAMO'"0 Z*prel<; JesslCiLan9eie sijajno upodobila zapleten lik te igralke. ZELO PRI-
!8 9 četrtek cb 20.30 «■ 9 sobote ob 18.00 9. nedelja ob 20.30 ««KA-SOKOL — ameriško- itaftjanskl
Režija: Richard D on nar
V gl. vi.: Matthew Broderiok, Rutger Hauer, Mtehelle Pfeitfer
h <* " pr lzorl,ev ,e leP 8 srednjeveške legende je bilo vloženega vet ko truda in denarja, da bi' °* čimbolj avtentično prikazan čas srednjega veka, v katerega je zgodba postavljena, kot tudi njen poetični, pr avljkinl č ar. Avtor SUPERMANA je nalogo dobro opravi ob pomoči od ične tb-•ografije Vittorla Storara. Skupni programski svet tlim PHIPOHUCA (za vse gledalce)
20. 9. sobote ob 20.30 J1-9. nedelja ob 18.00 22. 9. ponedeljek ob 19.30 tihi bes — ameriški barvni Režija: Michael Miller
v gl vi.: Chuck Norris, Ron Silver, Steven Keats.
Poleg Svlvestra Stelloneja in Arnolda Schwarzeneggerja je še Chuck Norris »mlšičnjak«. ki Pnvlači množice v kinematografe. Tokrat je neustrašni šerif, ki preganja norca-morilcažensk "logovi pomočniki ga zrešetajo, v bolnišnici pa ga po nekaj novih metodah teko s krpajo, da je Praktično neranljiv. Vešče narejen film, vendar poln nasilja.
23. 9. torek ob 19.30 ZELIG — ameriški črno-bek Režija: Woody Allen
v gl. vi.: Woody Allen, Mia Farrow, John Buchvvalter
Woody Allen je vsekakor ena najbdj svojskih osebnosti v Hdlvvvoodu, saj mu kljub vsemu Primitivizmu v ameriški kinematografiji vendarle uspeva ustvarjati nekakšne intelektualistične komedije, ki koreninijo v njegovem židovskem poreklu in literarni tradiciji ■> izgubljene generaci ie«. Pisatelj Scott Fitzgerald je srečal človeka, ki ima v sebi več osebnosti. Tako se začenja biografski Dim o Izmišl je nioseblLeonardaZell ga. »Človek- kamdeon«, kot somu rekli, imane-navadno sposobnost, da oponaša ljudi, s katerimi kontaktira.
25. 9. četrtek ob 20.30
27. 9. sobota ob 18.00
28. 9. nedelja ob 20.00 FANTOVŠČINA — ameriški barvni Režija: Neal Israel
V gl. vi.: Tom Hanks, Tawny Kiteen. Adrian Zmed
Filmska uspešnica o fantih, ki hočejo divje proslaviti odhod prijatelja med oženjene. V množici filmov o mladih za mlade je med najbdj komercijalnimi.
27. 9. sobota ob 20.30
28. 9. nedelja ob 17.00
29. 9. ponedeljek ob 19 00
ZMAJEVA IGRA SMRTI 2 — hongkonški barvni CS Režija: Ng See-Yuen
V gl. vi.: Bruce Lee. Tong Lung
Zadnji film legendarnega Brucea Leeja. mojstra kung luja
r
30. 9. torek ob 19.00
NEŽNO USMILJENJE — ameriški barvni Režija: Bruce Beresford
V gl. vi.: Robert Duvall. Tess Harper. Betty Buckley
Ganljiva družinska melodrama nam predstavlja Maca Sledgea, ki sezaposli v motelu vdove Rose Lee. Bil je alkoholik, pa se je pod Rosmim vplivom pozdravil m sprijateljil z njenim sinom, desetletnim Harryjem Mac poroči Rose, kmalu paodknjeio, da je bil Mac znan country popevkar injja ima iz zakona s prvo ženo že odraslo hčer. V novem zakonu je Mac srečen, čeprav ga skomina, da bi spet nadaljeval svojo pevsko kariero in da bi se ukvarjal s svojo hčerjo. Flm je prejel dva OSCARJA.
ZAHVALA Ob smrti moža in očeta
Antona Popita
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in materialno pomoč. Posebna hvala Obrtnemu združenju Vrhnika, delovnemu kolektivu ŽITO, Pekama Vrhnika, TOZD Mlini Vrhnika, Hotelu Mantova Vrhnika, VVZ Ciciban Ljubljana, Iskra Antene Vrhnika, Društvu upokojencev Vrhnika, Društvu invalidov Vrhnika, ZZB NOV Vrhnika, kakor tudi pevcem za prelepo petje in gospodu dekanu za spremstvo in lep pogrebni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Jožeta Škrbca
z Brega 62
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala DO Fenolit in ZOO Ljubljana za podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, gospodu župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčere Vika in Draga z družinama, sin Viktor
Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, spomini nate pa še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo.
(Narodna)
V SPOMIN
21. julija mineva drugo žalostno leto, polno bolečine in praznine v naših srcih, odkar nas je zapustila naša ljubljena sestra in teta
Ana Prek
z Vrhnike, Voljčeva 24
Čas neizogibno beži, a bolečina v naših srcih ostaja. Vedno se te bomo spominjali.
Vrhnika, 21. julija 1986
Vsi tvoji
IN MEMORIAM Mineva leto dni od izgube naše drage folkloristke
Tatjane Vrhovec
Tatjana, še vedno si z nami! Folklorna skupina Ligojna
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi nenadni izgubi našega dragega moža in očeta
Janeza Kenka
iz Verda 152
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in vso pomoč.
Posebej se zahvaljujemo sosedom, krajevni skupnosti in Gasilskemu društvu Verd, vrhniškemu obratu Gozdnega gospodarstva Ljubljana, gospodu kaplanu za poslovilne besede in opravljen pogrebni obred ter govornikoma za besede slovesa ob preranem giobu. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Globoko žalujoči: žena Ivanka s sinkoma, Andrejem in Tonijem ter vsi drugi njegovi
ZAHVALA Ob smrti
Toneta Žukovca
z Vrhnike, Ob potoku 12
se zahvaljujemo za pomoč in izrečeno sožalje vsem sorodnikom, znancem ter sosedom, ki ste ga pospremili k poslednjemu počitku in mu darovali cvetje.
Vsi njegovi
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko, kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za vedno vzel slovo.
(O. Župančič)
ZAHVALA
Težka je bolečina in spoznanje, da nas je v 50. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi, skrbni mož, oče, zet, sin, brat, svak in stric
Ivan Lešnjak
iz Drenovega griča
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Najlepše se zahvaljujemo dr. Dunji Peršič-Koren, delovnemu kolektivu LIKO, sodelavcu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, PGD Drenov grič — Lesno brdo, g. kaplanu za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala z željo, da bi pokojnega ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Milena, hčerka Andreja, tašča, oče, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in moža
Ferdinanda Moreta
z Dola
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v času dolge in težke bolezni stali ob strani, še posebej osebju Doma upokojencev Vrhnika, zdravstvenim delavcem Zdravstvenega doma Borovnica, vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi župniku za opravljen obred in ŽG Ljubljana, TOZD Šiška in Društvu invalidov Borovnica.
Žalujoči: žena in hčerka Nuška z družino
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, sina, brata in strica
Vincencija Janše
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti,
darovali cvetje, nam pomagali in sočustvujete z nami. Posebna hvala dr. Vidi Stržinarjevi, dr. Mariji Popitovi, duhovniku za spoštljiv obred, predsedniku OZ pa za poslovilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Antona Debevca
iz Padeža 7
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in
spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebno smo hvaležni sosedom za vso nesebično pomoč v težkih trenutkih, GG Vrhnika, ZZB Borovnica. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste karkoli storili zanj.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Frančiške Cankar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažbo in pomoč v težkih trenutkih, za poklonjeno cvetje
in spremstvo na zadnji poti. Hvala OO ZZB Vrhnika, godbi z Vrhnike, KS Verd in tovarišu Po-glajnu ter tovarišu Dobrovoljcu za poslovilne besede.
Cankarjevi
ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta
Franca Petkovška
iz Sivkine ul. 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje. darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred. Vsi njegovi
Spremenjene cene
kanalščine
G lede na stabilizacijske usmeritve in napore za znižanje življenjskih stroškov smo ponovno pregledali programe posameznih komunalnih dejavnosti s tem, da smo vsa dela in naloge, ki jih je mogoče prenesti iz leta 1986 v leto 1987, tudi prenesli. Tako se je program vzdrževanja kanalizacije zmanjšal v tolikšni meri, da je možno cene kanalščine znižati v globalu za 32,6 %. Tako bodo od 1.9.1986 dalje znašale cene kanalščine za gospodinjstva 15 din za kub. m porabljene vode in za ostale porabnike 38 din za kub. m porabljene vode. Prvotno izračunane cene so znašale 25 din na kub. m za gospodinjstva in 50 din na kub. m za ostale porabnike. Ker je obračunsko obdobje od 1. 7.1986 do 31. 12. 1986, so bile tudi poslane položnice porabnikom s prvotnim zneskom. Pri izračunu smo tudi ugotovili, da bi bila za zamenjavo položnic potrebna sorazmerno visoka sredstva, zato smo se odločili, da ostanejo v veljavi že poslane položnice, razlika med cenami pa se bo upoštevala pri poračunu ob koncu leta. Vse ostale cene komunalnih storitev ostanejo nespremenjene tudi vnaprej.
Samoupravna komunalno-cestna skupnost Vrhnika Komunalno podjetje Vrhnika
Na podlagi določil 29. člena Pravilnika o kreditni dejavnosti Hranilno-kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Vrhnika, je izvršilni odbor na svoji XXIV. redni seji dne 24.3.1986 sprejel sklep o
Razpisu X. natečaja
za vlaganje prošenj za odobritev kredita za investicijske naložbe v zasebno kmetijstvo.
Natečaja se lahko udeležijo posamezni kmetje in skupnosti kmetov, za naložbe v govedorejo, prašičjerejo in kmetijsko mehanizacijo in drugo primarno kmetijsko proizvodnjo, če izpolnjujejo pogoje o minimalnih kapacitetah in proizvodnji, določeni v letnem planu kreditiranja investicij.
Prošnje za kredit z izdelanim investicijskim programom sprejema Hranilno-kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Vrhnika vsak dan od 1.9. do 15.9.1986 na sedežu HKS Vrhnika, Cankarjev trg 5, vsak dan (razen sobote) od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure.
Če je prošnji priložen le »DODATEK« k investicijskem programu, mora biti obvezno navedeno, na kateri program se nanaša.
Prošnja za kredit mora vsebovati:
— osnovne podatke o prosilcu kredita
— namen, za katerega se bo kredit uporabil, s predračunsko vrednostjo
— znesek lastne udeležbe prosilca in obliko lastne udeležbe (denar, delo, material)
— osnovne podatke o kmetiji prosilca in dosedanji tržni proizvodnji
— dosedanje investicije na kmetiji — založenost prosilca
— predlagani način zavarovanja kredita
— učinek investicije oz. tržna proizvodnja po izvršeni investiciji
— pri gradbenih objektih je treba navesti realen potreben znesek kredita, rok izgradnje in pričetek proizvodnje.
Prošnji za kredit je treba priložiti še sledeče listine:
— člansko pogodbo o članstvu v organizaciji združenih kmetov (KZ Vrhnika, TOK Gozdarstvo Vrhnika)
— letno pogodbo o oddaji tržnih viškov.
Če vloži prosilec prošnjo za kredit za novogradnjo, adaptacijo ali popravilo gradbenih objektov, mora biti prošnji priložena sledeča dokumentacija:
— predračunska vrednost z opisom del
— specifikacija (popis) potrebnega gradbenega materiala
— gradbeno dovoljenje ali potrdilo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Če prosi kredit skupnost kmetov, mora biti prošnji priložena pogodba o ustanovitvi skupnosti ter potrdilo, da je vpisana v register pri občinskem organu, ki je pristojen za kmetijstvo.
Prošnji je treba priložiti tudi pogodbo med skupnostjo in KZ Vrhnika o oddaji tržnih viškov.
VAŽNO OPOZORILO!
Izven razpisanega roka HKS prošenj NE BO sprejemala. Prav tako NE BO sprejemala prošenj, če ne bodo izpolnjene z vsemi zahtevnimi podatki in priložena zahtevana dokumentacija.
Izvršni odbor HKS kmetijstva in gozdarstva < Vrhnika
Borovniški lovci so bogatejši za nov Lovski dom.v katerem so si uredili tudi hladilnico. Lovski dom so postavili na ruševinah stavbe, v kateri je bila ustanovljena Vzajemnost in v kateri so se sestajali njeni člani. Spominsko ploščo je odkril Tone Palčič. Gospodarski del doma je otvoril Dane Makovec, z GG. Božo Pavčič, sedanji predsednik pa je orisal delo družine, se članom zahvalil za prostovoljno delo.
Že tretjič v brigadi Rdečega križa Slovenije
Tudi letos sem se odločil, da del prostega časa preživim v brigadi RK Slovenije. Odločil sem se za udeležbo v brigadi dr. Dušan Reja, ki je sodelovala v prvi izmeni na R M DA Bela krajina '86 v Lokvah pri Črnomlju od 22.6. do 12.7.1986. Sprejel sem nalogo komandanta brigade.
Brigada je bila sestavljena iz treh enot: zdravstvene, vzgojiteljske in tehnične.
Vsaka enota je delovala po posebnem programu pod vodstvom mentorjev.
Zdravstveno enoto smo sestavljali štirje brigadirji iz srednjih in višje zdravstvene šole. Delo te enote je bilo pomembno tako za normalno življenje v naselju, kakor tudi za patronažno službo v okviru zdravstvenega doma Črnomelj. V naselju smo skrbeli za nadzor in nuđenje pomoči obolelim, poškodovanim, za sa-nitarno-higienski nadzor. Pod vodstvom patronažnih sester smo obiskovali občane črno-meljske občine. To so bili predvsem starejši ljudje, invalidi, borci NOB, pa tudi matere z dojenčki. Pri njih smo opravljali vrsto strokovnih posegov: preveze, merjenje krvnega tlaka, dajanje injekcij, kopanje dojenčkov. Seveda pa ne gre zanemariti tudi zdravstvenovzgojnega dela. V 15 dneh smo opravili kar 85 obiskov.
Pri delu smo se večkrat srečali z nehigienskimi razmerami, vendar pa nas ta dejstva niso nikoli odvračala od tega, da svojega dela ne bi strokovno in vestno opravili. Izkušnje, pridobljene v tej enoti, so za bodoče zdravstvene delavce velika pridobitev.
V vzgojiteljskrenoti je delovalo šest dijakinj SPŠ iz Celja. Organizirale so brigadirski vrtec v gasilskem domu v kraju Otavec. V vrtec je prihajalo približno trideset otrok. Delo z otroki je potekalo pože v naprej pripravljenem programu. Vsak dan vsebuje estetsko, glasbno-, likovnoizo-braževalno in higiensko uro. Za večino otrok je bila predvsem higiena nov pojem. Veliko elana je terjalo predvsem delo z Romi. Vendar pa so bili otroci zelo zainteresirani in kljub začetnim težavam so hitro sprejeli kolektivno delo. Naučili so se pesmic, hodili na sprehode, risali, poslušali pravljice ter se igrali razne igre.
Otroci se tako nauče osnovnih higienskih navad in načina življenja v družbi preko igre. Nad
delom te enote so bili navdušeni tudi krajani, saj imajo z brigadirskimi vrtci dobre izkušnje že iz prejšnjih let, tako pa so tudi v večini radi pošiljali otroke v vrtec. Ob zaključku so se v precejšnjem številu udeležili zaključne prireditve, na kateri so otroci pokazali, kaj vse so se naučili.
Tehnično enoto je sestavljalo sedem kadetov iz KŠM IC ONZ Tacen. Poprijeli so za razna dela: od sekanja drv, beljenja stanovanja, košenja trave, čiščenja vodnjaka do vezanja trte. To je bila predvsem pomoč starejšim in onemoglim, ki sami tega dela ne bi mogli opraviti. Pri delu so jih ovirale predvsem tehnične težave, večkrat so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti, neredko pa so morali do svojega delovišča tudi precej pešačiti. Seveda pa zavest, da hočeš narediti nekaj koristnega, premaga tudi take ovire. Največje zadovoljstvo po opravljenem delu pa je zadovoljen obraz starčka, ki je bil tako rešen zanj velikega problema. Verjetno pa je lep tudi občutek, da le nisi sam...
Na osnovi dosedanjih izku-
šenj sem predlagal, da tudi za našo brigado pripravimo udarni dan. Tako smo odšli v Vinico. Lotili smo se zanemarjene hiše hiše obolele in onemogle matere, ki živi sama s sinom. Dela ni manjkalo. Dekleta so pospravljala po hiši, čistila tla, okna, vrata. Odstraniti je bilo treba kupe praznih pločevink, prepe-relih in od moljev preluknjanih odej, steklenic s smrdljivo tekočino. Na čisto vodo je čakala posoda, ki že kdo ve koliko časa ni bila pomita. Fantje smo pokosili in očistili vrt, odstranili pajčevine s sten, nosili kupe smeti iz hiše. Spraševali smo se, kdo je kriv, da ljudje sredi 20. stoletja še vedno živijo v tako srednjeveških pogojih. Kljub temu, da se je večina prvič srečala s takšnimi razmerami, smo se s pogoji sprijaznili in trdo prijeli za delo. Iz našega delovišča smo odšli z občutkom, da smo naredili veliko in koristno delo. Kopanje v prijetno hladni Kolpi pa je bilo po takem delu tudi zelo dobrodošlo. Ker se je taka oblika udarnega dne izkazala kot nekaj zelo pozitivnega, menim, da bi bilo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti pripravi terena.
V popoldanskem času se je naša brigada povsem enakopravno udeležila življenja v naselju; še več, bili smo celo pobudniki nekaterih akcij.
Brigade RK Slovenije so specifičen primer mladinskega prostovoljnega dela. Pomembne so, ker krepijo medsebojno so-
delovanje, hkrati pa utrjujejo s Udarnost v okolju s konkretni oblikami pomoči sočlovek Pomoč pri premagovanju tež lahko rabi sam, ker je ostarel nemočen ali pa mu pomeni l zbremenitev dela in s tem vež angažiranje na drugem p dročju (preskrbljeno varsf otrok v času intenzivnega del
Mladim je delo v brigadah fj Slovenije praksa za bodo delo in življenje, saj znanje, p dobljeno v šolah, preverijo konkretnih primerih, s tem pa pridobijo nove izkušnje. Vse brigadirjem — dijakom in št dentom je v brigadah RK Slov nije priznana obvezna počiti ška praksa.
V zadnjem času so se v poV zavi z evidentiranjem mladih vključevanje v brigade RK povile nekatere težave predvsi zaradi spremenjenega izob' ževalnega sistema, ker diji večji del počitniške praK opravijo že med šolskim letd Mislim pa, da je zavest nas ml dih, da opravimo koristno di za družbo, pri tem pa se ti sami veliko naučimo ter prei vimo prijetne in nepozabJ] dneve brigadirskega življe še vedno tolikšna, da se bon tudi v bodoče vključevali v tal oblike prostovoljnega dela. Zt bi bilo potrebno v tej smeri več razmišljanja, sploh pa soc lovanja tudi s strani ZSMS.
Brigadirski zdravo!
DAMJAN SLAr
Lepo je, če...
S prijateljico sva se ob kavici med drugim pogovarjali tudi o delu Društva upokojencev na Vrhniki, ki je z novim vodstvom in novim predsednikom zelo lepo zaživelo.
Dosedanje mrtvilo se je spremenilo v organizacijo raznih izletov, med katerimi je bil zadnji 14.8.1986 v Bazo 20 na Dolenjskem, v kolesarjenje ob torkih, če je lepo vreme, itd. Še bi lahko naštevala aktivnost društva, ki ima, kot je slišati, še ver liko načrtov, med drugim tudi ne bodo pozabili na starejše občane, ki se raznih aktivnosti ne morejo udeleževati.
Mogoče bi se Društvo upokojencev odločilo organizirati obisk spomenikov padlim borcem in aktivistom po bližnjih kra-' jih z namenom, da jih malo uredijo, če so zapuščeni?!
Lepo je, da se tudi na Vrhniki nekaj dogaja, zato se bova članom DU z veseljem priključili.
ŠPELA
Prvič v Borovnici ročk koncert
28. junija 86 je bil v Borovnici doslej največji ročk koncert v občini Vrhnika. Organizirala ga je Komisija za klubsko in prosto-časno dejavnost pri OK ZSMS Vrhnika in 00 ZSMS Borovnica. Koncert je bil organiziran z namenom združevanja mladih, zaradi kulture avantgardnega muziciranja, zaradi združevanja mladih glasbenikov — teh jih je v naši občini veliko — v ansamble in popestritve klubske dejavnosti v naši občini.
Dohodek od koncerta je bil namenjen za adaptacijo MK 00 ZSMS Borovnica.
Koncert so nam finančno omogočili: Nada -Drašler, Borovnica, Avtomontaža — Kovinarska Vrhnika, Mateja Horvat, Borovnica, IUV Vrhnika, 00 ZSMS Fenolit Borovnica, Franc Grom, Stara Vrhnika.
Nastopili so sledeči ansambli: Leninbutique, Odiseja, Lene kosti, Kaj, Don Mentoni Blues Band, Viktor, Tayga, Slovenija truplo, Geto, Dr. Steel, Heavy Companv, Zadnji odcep za Brooklvn, Dehvium, Pepelka, Jani Kovačič in plesni skupini Aurora in Heartbreakers. Vsi so nastopili brezplačno.
Koncert je obiskalo približno 500 ljudi, kar je bilo pod pričakovanji — kljub relativno poceni vstopnini (v predprodaji 500 din, na dan koncerta pa 600 din). Natisnjenih je bilo 300 plakatov in j javnih medijih reklame v obliki objav ali intervjujDv na radiu Glas Ljubljane, Radio Študent, Val 202 in v Delu, Dnevniku, Mladini, Anteni in v Stopu. Vsem mladim je lahko žal, da so kljub veliki reklami izpustili ta maratonski ročk koncert.
Koncert je bil organiziran pod vodstvom člana predsedstva OK ZSMS Vrhnika, predsednika za klubsko in prostočasno dejavnost Jožefom Zormanom, ki je bil tudi vodja in povezovalec koncerta. Za red'in mir je bil odgovoren Slavko Korče, sekretar OK ZSMS Vrhnika. Da je koncert nemoteno potekal, pa se posebej zahvaljujemo Teji, Janezu, Borisu Brezku, Andreju Drašlerju, Zoranu Lebinu in vsem mladim prodajalcem pijače in hrane ter redarjem.
Koncert je potekal tekoče in brez javnih izgredov.
OK ZSMS VRHNIKA