Leto vm., žt. n t»jftro" XVI., st 98 a) Ljubljana, ponedeljek 29. aprila 193S v-^ttVhutvo. ujuoijttDA, tvnaiijeva ulica a. — reJeron S t. 3122. 3123 5124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, SeJen-Durgova m. — XeL 3492 tn 2492. Podružniča Maribor: Gosposka ulica ®t. 1L — TeJefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt. 2. — Telefon št. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 6L 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: t hiši dr. Baum-eartnerja. Cena t Din i Ponedeljska izdaja PREDSEDNIK VLADE BOGOLJUB JEVTIČ JE GOVORIL VČERAJ V LJUBLJANI Banovinski volilni shod za Slovenijo — Razen predsednika vlade sta govorila še ministra inž. Vujič in dr. Marušič, shodu pa sta prisostvovala tudi ministra dr. Po- povič in dr. Auer Ljubljana, 28. aprila, FTedsodnik kr. vlade g. Bogoljub Jevtič je dopoldne ob 9.47 z brzovlakom prispel iz Beograda v Lj-ubliano na veliki volilni shoS'Iava mu!«) Ko nam je zapustil za volilo Jugoslavijo, ki Jo moramo zvesto čuvati in samo okrepljeno izročiti bodočemu jugosloven-skemu rodu, nam je Veliki kralj zapustil zedinjeno domovino močno, ugledno in zagotovljeno. Naša narodna zgodovina ne pozna močnejše naše nacionalne države. Dane«? je trajno organizirana po načelih ustave iz 1. 1931, ki izraža popolno edinstvo Jugoslovenskega na-roda in daje vsa poroštva za njegovo popolno ostvaritev. Poslanstvo Jugoslavije Bratje! Zemljepisna lega in moč zedi-njenega naroda nalagata Jugoslaviji posebne dolžnosti v mednarodnem življenju. To sami veste, čim močnejši in čvrstejši je kdo, čim bolj priznan in ugleden v družbi, tem večje so tudi njegove obveznosti. Mednarodne dolžnosti kraljevine Jugoslavije so v njeni zgodovinski nujnosti. Ona ima biti zvest čuvar miru in spoštovanja obveznosti r mednarodni skupnosti, iskren za.točnik sporazuma in sodelovanja. Pri izvajanju teh dolžnosti ima vse možnosti za popoln razvoj in za primeren prostor na svetu. Po so njene visoke dolžnosti. Vi, ki živite tu stoletja ln stoletja, izpostavljeni v boju med dvema velikima narodoma, najbolje pojmujete pomen moči jugoslovenskega edinstva in visoko poslanstvo, ki ga ima Jugoslavija. V zvezi s tem naj poudarim, da sem zelo zadovoljen, ko vas spomnim na zasedanje stalnega sveta Male antante, ki se je vršilo tu, v banski palači, 11. januarja t 1. Spomnite se še, da je Mala antanta takrat pozdravila italijansko-francoski dogovor v Rimu v veri, da bo mnogo pripomogel za ohranitev in organizacijo trajnega miru. S tem namenom smo izrekli svojo pripravljenost, da se sporazumemo z vsemi sosedi in da bomo čuvali našo narodno varnost in naše narodne interese. Mi tudi danes neomajno verujemo, da je edina pot za ureditev j-azmer na zemlji, posebno pa v našem predelu Evrope, sporazum in sodelovanje. V tem je reš>itev naše civilizacije, v tem je tudi napredna bodočnost za vse narode. Mi lahko s povzdipijenim glasom re- čemo: Jugoslavija s tega pota ne bo nikoli krenila, kakor 6e nikoli ne bo umaknila, če se kdo dotakne njene varnosti in njenih nacionalnih pravic. (Tako je! živio! Viharno in dolgotrajno ploskanje.) Naloga majskih volitev Bratje! V proglasu, ki smo ga člani kraljevske vlade poslali volilcem, smo jasno povedali, kakšne so naše dolžnosti in kaj nam je cilj v državni upravi. Jasno in glasno smo rekli, da se na teh volitvah ne sme prepirati, ne glasovati o državnem in narodnem edinstvu. (Odobravanje in vzkliki: Tako je! Živio!) Te svete pridobitve stoje nedotakljivo nad volilno borbo, ki naj obnovi Narodno skupščino. Naš narod hoče neodoljivo izrabo vseh sil za veličino in blagostanje ene in nedeljive Jugoslavije. Čas je. da se razvijejo vse energije v ne-utrudljivi akciji ustvarjanja in grajenja. Danes, ko je treba zaorati globoko brazdo socialnega in gospodarskega preporoda, ko je treba reševati naš narod gospodarske stiske in izčrpljenja, ko je treba ustvarjati več dela in več kruha, ne smemo prekrižati rok in se abstinirati. (Tako je! Živio! Splošno odobravanje.) Iskreno moramo obžalovati. da nekatere narodne sile, čeprav maloštevilne, v teh krajih niso z nami v isti črti, v istem poletu. Mi nočemo front, mi hočemo složno narodno gibanje za napredek in zboljšanje. Dosti smo videli in izkusili, da ne bi poznali dejanske vrednosti teh znanih političnih dogem. Mi hočemo več ali boljše od tega. Mi hočemo močno in mednarodno ueledno kraljevino Jugoslavijo. (Tako je! Odobravanje.) Hočemo unitarno državo s popolnimi ba-novinskimi samoupravami in dekoncentra-cijo oblasti. Hočemo sodobno organiziranje gospodarskega m socialnega življenja vsega naroda. Hočemo medsebojno harmonijo vseh družabnih vrst in solidarnost v težki borbi z gospodarsko, socialno in moralno krizo sedanjega časa. Regionalizem in od-dvojenost sta slabost: samo zedinjeni narod s skupnim in organiziranim prizadeva njem si more zagotoviti obstoj m napredno bodočnost. Jugosiovenstvo med Slovenci Dragi prijatelji in bratje! Danes v neposrednem stiku z vami, v srcu naše divne Slovenije, vam moram izraziti svoje občudovanje za neumorno konstruktivno delo pri povzdigi naše nacionalne kulture. Koliko lepega, vzvišenega narodnega poleta in zamaha je od jugoslovenskega idealizma našega velikega pesnika Prešerna pa vse do učitelja in organizatorja velike zgradbe slovenskega zadružništva dr. Janeza Kreka. Odtod naša vera, da bo program jugoslovenske narodne obnove naletel pri vas na popolno razumevanje in soglasno podporo. Naš program poznate. Da bi ga mogli izpolniti, da bi vam mogli dati pošteno upravo, zdrave finance in javni kredit, da bi povzdignili pravosodje in pravno varnost na višino moderne države; da bi mogli socialno in gospodarsko organizirati boj za napredek in blagostanje naroda, je potrebno, da greste vsi kakor en mož 5. maja na volišče in nam daste svoje zaupanje. Naslanjajoč se na to široko zaupanje, bomo z zaupanjem nosili težko odgovornost pri urejevanju velikih nalog, ki stoje pred nami, in tako zvesto in vdano služili našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II. in vsemu jugoslovenskemu narodu. Živeli! (Dolgotrajno ploskanje in vzkli-kanje predsedniku vlade.) vseh enak. Bil je čas pri nekih prejšnjih politikih, ko so začeli pihati razni strankarski vetrovi po sodiščih, toda ne pozabite, da tisti trenutek, ko prestopi stran-karstvo prag sodišča, zahteva, da gre pravica skozi okno ven. (Tako je!) 5. maj prihaja, bratje. 5. maj vam prinese srečo in blagostanje, če boste zavedni in složni in če boste enotno šli na volitve in vsi kakor en mož glasovali za vlado g. Bogoljuba Jevtiča, ki je pripravljena, da Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo* fit- 3122, 3123. 3124. 3125 tn 8126. Ponedeljska Irdaja »Jutra« labaj* vsav ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pofit prejemana Din 4.-, po raznaial-cih dostavljena Din .V- mesečno Maribor: Gosposka ulica U. Telelot flt. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt ta rim. skupaj z vami, če treba, vse žrtvuje za delo v blaginjo naroda in slavo in velikost naše države. (Ovacije g. Jevtiču.) Bratje moji, dovolite mi, da se na tem shodu, obrnem tudi do naših mater in do naših sestra. Od dobre matere je odvisen blagor človeštva, od domače vzgoje pa kultura človeštva. Mnogo ljudi imamo, ki so končali univerzo, toda verjemite, če niso imeli one prave domače vzgoje, se bo večno čutilo, da jim nekaj manjka. Obračam se do vas, dobre matere: Obrnite pozornost na otroke, da vam deca ne podeduje starega strankarstva. ki deli brata od brata m dela razprtije, kjer jih ne bi bilo treba. S svojim mlekom dajte otrokom misel in avguracijo patriotizma, da bodo dobri domoljubi, da bodo dobri državljani in da bodo ljubili svoj narod. Ti rodovi ki pridejo od takih naših dobrih mater, se bodo čudili in smejali tistim, ki niso znali obdelati to plodno in lepo zemljo, da bi v njej živeli vsi v blagostanju. Pozdravljam vas: Živeli bratje Slovenci! (Ploskanje in vzkliki: Živio!) Govor ministra Marušiča Govor ministra Vujiča Množica je govor g. predsednika vlade spremljala z veliko pozornostjo in mu ob zaključku priredila zopetne ovacije, nakar je povzel besedo minister za promet g. inž. Dimitrij Vujič. Izvajal je med drugim: Bratje moji! Največje zadovoljstvo, ki ga morem doživeti v teh letih, v katerih sem, je to, da pridem v divno Ljubljano, da lahko pred vami izpregovarim. Bile so razne vlade in razni programi. Vsaka vlada je prihajala z izdelanim programom, obljubljala je, toda ni prišla do tega, da bi ta program tudi izvedla. Ko je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle Kara-djordjevič (Dolgotrajni vzkliki: Živel knez!), rasni predstavnik modrosti našega naroda, uvidel z obema gospodoma namestnikoma, da tako dalje ne gre, je poklical vlado mladih ljudi, vlado nenavadne energije, vlado g. Bogoljuba Jevtiča (Ovacije g. Jevtiču). Vlada predsednika Bogoljuba Jevtiča je prišla kot vlada ljudi, ki hočejo izpolniti program, ki je narodu po godu. Ona združuje svoj program v besedah: Narod hoče dela in kruha. (Vzkliki: Tako je!). Ker živi v naši državi na vsakih sto ljudi 85 kmetov, ki ustvarjajo hrano za vse, je kraljevska vlada posvetila posebno pozornost kmetiji in kmetu. Kadar je kmet zadovoljen, bo zadovoljen tudi delavec, bo zadovoljen i obrtnik i tTgovec i uradnik. Bratje, zdaj imate tudi dobro upravo in bodite prepričani, ako boste složni, boste s svojo slogo in našo energijo doživeli dobro bodočnost. (Ploskanje.) Nočemo več besedi, hočemo, da govore dela. Deležen sem bil časti, da sem dobil enega izmed največjih resorov v kraljevski vladi, to je resor ministrstva za promet. Moja naloga je bila izpolniti tisto, kar je naš predsednik vlade javno in odkrito dejal: Dela in kruha narodu. Hotel sem koristiti narodu in sem takoj po nasvetu g. Jevtiča začel redukcijo tarif, držeč se načela: Čim nižja bo tarifa, tem več bo potnikov; čim več bo potnikov, tem več bo prometa, a čim več bo prometa, tem več bo tudi zaslužka. (Odobravanje in vzkliki: Tako je! Živel Vujič!) Kraljevska vlada ne zahteva ničesa* drugega kakor samo mir in prijateljstvo na zunaj, pa delo, red in zadovoljstvo prebivalstva na znotraj. Prišel je trenutek, da naš kmet, naš gospodarstvenik, na obrtnik in naš delavec lahko gre po poti, ki ga bo pripeljala do napredka, prišel je trenutek, da vsi skupaj stopimo na delo. Bratje! Nič več ne bo dovoljena igra z zakoni. Zakon v naši državi mora biti do Nemško državljanstvo mora postati najvišja čast in priznanje in bo podeljeno samo čistokrvnim pristašem režima — Vsi drugi izgube vse državljanske pravice Berlin, 28. aprila, d. »Nachausgabe« objavlja razgovor z notranjim ministrom Frickom, ki je pojasnil smernice novega državljanskega prava v Nemčija. Iz izvajanj notranjega ministra se da posneti, da bodo izgubili nemško državljanstvo vsi oni Nemci, ki niso »čiste krvi«, ki ne morejo dokazati vsaj zia 100 let nazaj, da so čistega arijskega plemena. Taki državljani bodo izgubili vse pravice, tudi one, ki jih doslej še uživajo, predvsem pa volilno pravico in pravico soodločevanja nemških političnih, komunalnih in gospodarskih zadevah. Notranje ministrstvo je že sestavilo predlog zakona, ki bo v najkrajšem času dobil obvezno moč. V bodoče bo zelo težko dobiti nemško državljanstvo Po rojstvu ne bo nikomur priznano nemško državljanstvo, še manj pa se bo moglo kupiti. Nemško državljanstvo mora postati po narodnosooialistič-ni ideologiji najvišja čast ln priznanje, ki ga more doseči Nemec. Vstop v državno in sploh javno službo bo dopuščen samo priznanim nemškim državljanom na osnovi novega državljanskega prava. Vsi drugi bodo morali lz državne službe ln bodo tudi izgubili vse državljanske pravice. Podeljevanje državljanstva bo vezano na gotove pogoje, predvsem pa na čisto arijsko pleme. Tudi govor g. ministra Vujica je bil sprejet z velikim odobravanjem. Zadnji govornik ie bil minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič, ki je med drugim rekel: Pravkar ste imeli priliko slišati g. Bogoljuba Jevtiča, predsednika kraljevske vlade in nosilca naše kandidatne liste. Imeli ste priliko slišati moža, kateremu gre kot najbližjemu svetovalcu in sodelavcu blagopokojnega Viteškega kralja (klici: Slava mu!) Aleksandra Uedinitelja v veliki meri zasluga, da je postala Jugoslavija na svetovni pozornicd uvaže-van in spoštovan činitelj reda in svetovnega miru. Z g. Jevtičem na čelu gremo pogumnega srca in s čistimi nameni na volitve v Narodno skupščino, da z njim pred seboj in pred celim svetom manifestiramo za idejo jugoslovenskega državnega in nacionalnega edinstva. Ce bi bile predstoječe volitve navadne skupščinske volitve, kakor smo j.ih bili vajeni pred 6. januarjem 1929, potem bi se s sedanjimi volitvami ne pečali tako intenzivno in od vsakega državljana zahtevali, da izpolni svojo državljansko dolžnost. Toda te volitve se vršijo v dobi in pod okoliščinami, ki jim dajejo izreden pomen. Toda to so prve volitve po mučeniški smrti našega nesmrtnega kralja (Slava mu!), ki je s svojo krvjo zapečatil svoje življenjsko genialno delo, delo duhovnega zedinjenja in notranje konsolidacije Jugoslavije. Naši notranji in zunanji sovražniki so se naslajali v nadah, da je s kraljem zadeto v srce tudi njegovo zgodovinsko delo, da je konec aleksandrov-ske Jugoslavije. (Nikdar!). Toda že bližnji dnevi, ki so prikazali jugoslovenski narod v njegovi tugi, moči in dostojanstvu, so Jih prepričali, da se jim je račun izjalovil, da iz nedolžno prelite krvi v Marseilleu klije nova, še močnejša in mogočnejša Jugoslavija. (Ploskanje ia odobravanje). Djurdjevdanske volitve naj bodo viden dokaz vsem to in onstran državnih mej, da je delo našega velikega kralja muče-nika nesmrtno, da je postalo najdragocenejša dedščina, ki jo bo narod z ljubeznijo negoval in junaško čuval proti vsakomur, kdor bi jo drznil kakorkoli okr-njevati. Ves svet z napetostjo gleda na nas in pričakuje izida volilne bitke. Pokažimo mu, da je Jugoslavija trdna, edina in močna. (Tako je!). Nočemo prikrivati dejstva, da je gospodarsko stanje, v katerem se vršijo predstoječe volitve, kritično. Toda prav sedanja vlada je prva, ki je s pogumom pogledala v oči stvarnosti, ter se s požrtvovalnostjo in nesebičnostjo lotila težkega dela ozdravljenja in obnove našega gospodarstva. (Zivio!) Ni lahko to delo in nihče naj ne pričakuje čudežev čez noč. Vendar daje to, kar je kraljevska vlada doslej ustvarila, dovoljno jamstvo, da je pot, po kateri je začela hoditi, pravilna in nadaljnje uspehe obetajoča. Država ni samo pravna edinica, ki skrbi za mir in red, temveč je predvsem socialna edinica, ki naj nudi vsem dela-voljnim državljanom možnost kruha in zaslužka ter poštenega, človeka vrednega življenja Tega načela se je vlada doslej držala in to načelo ostane tudi v bodoče temeljna smernica njenega dela. Končno naj predstoječe volitve prinesejo tudii duha bratstva, ljubezni in sloge med vse državljane. Jugoslavijo je ustvarila skupno prelita kri najboljših sinov celokupnega našega naroda. Zato mora ostati Jugoslavija edinstvena, vsem zvestim državljanom enako skrbna in pravična. V svesti smo si, da je 6amo v redu in zakonitosti mogoč napredek in složno sožitje vseh državljanov (Klici: Tako je!). Enake pravice in enake dolžnosti, to načelo bomo izvedli do skrajnih konsekvenc. Trdno smo odločeni izkoreniniti iz našega narodnega telesa prejšnje strankarske strasti in razlike, ki izvirajo iz naše mračne preteklosti in se niso znale prilagoditi sodobnim socialnim zahtevam. Na tej poti, stoječ neomahlji-vo na temelju državnega in narodnega edinstva bomo čvrsto nadaljevali svoje delo v trdnem prepričanju, da bi vsak povratek nazaj pomenil ogražanje temeljev Jugoslavije. Pri teh prizadevanjih računamo na pomoč in podporo celotnega Jugoslovenskega naroda. Vsi, ki so dobre volje in ki jim je na srcu dobrobit in napredek naše lepe in prostrane domovine, so nam dobrodošli sodelavci, ne oziraje se na to, kateri politični stranki ali stru-ji so prej pripadali. Pri predstoječih volitvah vam Je, dragi Slovenci, izbirati v glavnem med dvema strujama: ena, ki hoče na trdnih in solidnih temeljih, postavljenih od našega kralja-mučenika dograditi veličastno stavbo Jugoslavije, in druga, ki bi na razvalinah sedanje Jugoslavije hotela ustvariti novo državno tvorbo, ne da bi si bila do danes na jasnem glede njene oblike in vsebine (klic: Proč z Mačkom!). Izbira vam ne bo težka. Zato vas, dragi rojaki, vabim, da se polnoštevilno udeležite volitev 5. maja. Kdor ostane ta dan doma, vedoma ali nevedoma služi našim notranjim in zunanjim sovražnikom (klic: Dol z abstinenco!) Zlasti mi Slovenci kot se-vernozapadna živa straža Jugoslavije, kot najbolj ogrožen del te naše lepe države, katera nam nudi vse možnosti narodnega obstoja ter kulturnega in gospodarskega napredka, moramo 5. maja enoduš-no pokazati, da 6mo za edinstveno nedeljivo in nepremagljivo Jugoslavijo. (Odobravanje in ploskanje.) Pozdravi kralju in namestnikom Po kratkih govorih, ki so trajali pičlo uro, je predsednik shoda župan dr. Ravnihar v zaključenih besedah ob navdušenem pritrjevanju množice prečital izraze udanosti Nj. Vel. kralju Petru in pozdravno brzojavko namestnikom. — Brzojavki se glasita: Nj. Vel. kralju Petru il. — Beograd Na veličastnem manifestacijskem zboru v Ljubljani zbrani tisoči Slovencev izražajo Vašemu Veličanstvu svojo globoko vdanost in zvestobo. Pripravljenim posvetiti vse svoje delovanje in nehanje. pa če treba doprinesti vsako žrtev za srečno bodočnost naše skupne domovine Jugoslavije, se nam izvija iz naših src vzklik »Živio kralj Peter II. živel ves naš kraljevski dom! — Predsednik župan dr. Vladimir Ravnihar. Kraljevskemu namestnlštvu — Beograd. Na velikem zboru v Ljubljani zbrani tisoči Slovencev so veličastno manifestirali za velike politične cilje blagopckojne-ga kralja Aleksandra I. za državno in narodno edinstvo. Kraljevskemu namestni-štvu pošiljamo vdane pozdrave in izraze neomajne zvestobe. Zaključek zbora Za zaključek zborovanja je godba »Sloga« intonirala slovansko himno, ki jo je pela odkritih glav vsa množica. Po Vegovi ulici so se gg. ministri odpeljali na bansko upravo. Za njimi se je ob zvokih koračnic godbe »Sloge« razvrstil sprevod, v katerem so stopali v močni grupi reditelji, oddelek gasilcev, skupina Vrhničanov, za viško godbo pa 16 s smrečjem in zastavami okrašenih vozov. Sprevod se je pomikal po Bleiweisovi cesti, pozdravljajoč predsednika vlade in ministre, ki so stali na balkonu banske palače. V banovi sobi je potem g. predsednik vlade sprejemal deputacije številnih društev in korporacij iz Ljubljane kakor tudi z dežele. Ob 13.15 so ministri zapustili naše mesto ter se s posebnim vlakom odpeljali v Zagreb. Vremenski pregled Evropa: Depresija prevladuje nad zapadno Evropo in severozapadnimi morji, v ostalih delih kontinenta oblačno in deževno. Jasno na Balkanu. Jugoslavija: Oblačno, nekoliko dežja v ee-verozapadmem delu države, v ostalih krajih jasno vreme. Temperatura je ostate skoraj nespremenjena. Padla ie na minimum v Sarajevu (1), dosegla maksimum v Skoplju (23 Celzija). Novosadska vremenska napoved sa ponedeljek: Prevladovalo bo oblačno vreme nad zapadnim in severozapadnim delom države, kjer bo bržkone nekoliko deževalo. V oralih krajih pa pretežno vedro. Solnce izide ob 4.32. zaide ob 18.40. Spominjajte se CMDf Banovinski shod v Zagrebu Govorili so gg. predsednik vlade, finančni minister dr« Stojadinovič, prometni minister inž. Vujič in trgovinski minister dr. Vrbanič Maribor preko nedelje Maribor, 28. aprila. ZBOR OKOLIŠKIH TRGOVCEV Pri »Orlu« so se zbrali danes k svojemu rednemu letnemu občnemu zboru člani tukajšnjega Udruženja trgovcev za srez Maribor levi in desni breg. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik Janko Ko-stanjšek od Sv. Martina pri Vurbergu, ki se je v svojih toplih uvodnih izvajanjih spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja. Sledilo je obširno poročilo o delovanju združenja v preteklem letu. Predsednik je v svojem poročilu navajal šušmarstvo, proti kateremu se morajo okoliški trgovci že dolga leta sem boriti, in proti krošnjarstvu. članov šteje udruženje 357 v 34 strokah, pomočnikov in pomočnic je 88, učencev in učenk 40. Dohodki so znašali 107.450 Din, Izdatki 82.622.79. Skupno imetje je 148.211 Din 28 par. Po poročilu g. Vodenika v imenu nadzornega odbora se je odboru podelila razrešnica. Volitev letos ni bilo. Zadružne doklade po 100, 80 in 50 ostanejo kakor doslej. Tudi se je sprejel proračun za leto 1935. v iznosu 58.800 Din. Občni zbor je nudil sliko discipliniranosti in stanovske ter interesne zavesti. S PREREZANIMI ŽILAMI NA OBEH ROKAH so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnico 20-letno Lenčko O. V mestnem konskripcij-skem uradu si je v trenutku, ko ni bilo nikogar v bližini, prerezala žile na rokah. Vzrok dejanja ni znan. TRAGIKOMIČEN DOGODEK se je pripetil ob Dravi v bližini broda na pobreški strani. Ančka T. je v gostilni pri Motlu na Zrkovski cesti napravila ceho, nato pa dejala natakarici, da stanuje v bližini in da jo bo že poravnala. Natakarica je šla z njo, ko sta pa prišli do Drave, je Ančka dejala, da stanuje daleč tam pod Meljskim hribom. Medtem, ko je natakarica šla klicat brodarja, se je Ančka pognala v Dravo in pričela vpiti na pomoč. Hitro je prišel brodar s čolnom in jo hotel rešiti. Reševal- na akcija pa je bila zelo težavna, ker ni hotela Ančka, četudi je klicala na pomoč, o rešitvi ničesar slišati in se je na vso moč branila ter se rešilcu izmikala, dokler je ni pograbil za lase ter jo tako nasiloma spravil na obrežje. Ko je prišla na kopno, se je Ančka onesvestila in so morali poklicati zdravnika, da jo je obudil k zavesti. Ceho je nazadnje morala vendarle plačati. MARIBORSKI PERUNOVCI so se sestali danes dopoldne v Unionu k izrednemu občnemu zboru motociklistične sekcije, ki se je sklical radi razmer v sekciji. Občni zbor je vodil matični predsednik Anton Hlebš. Zavzelo se je stališče k novemu motociklističnemu klubu ter ugotovila neresničnost govoric glede likvidacije Peru-nove motociklistične sekcije. Izvolila se je komisija za sprejem arhiva in inventarja od izključenih odbornikov. Sekcijsko vodstvo je po izvolitvi sledeče: načelnik Ivan Kvas, podnačelnik Jaki. tajnik Hlebš, blagajnik Frluga, odborniki: Lisjak. Korošec, Želez-nik. Lužnik, Beranič. Nadzorstvo: Gustin-čič, kapetan Mandrovič. IZ KRIMINALNE TORBE. Trgovec Ivan šori iz Stritarjeve ulice je prinesel na policijo ponarejen 10 dinarski kovanec. Policija je glede izsleditve krivcev uvedla obširno preiskavo. — Izpred neke trgovine na Glavnem trgu so ukradli delavcu Alojziju črnku iz Dupleka dvokolo št. 70.403. — Pred tremi dnevi je pobegnila od doma 16 letna Angela štamparjeva iz Pobrežja. Zaskrbljeni starši so njeno izginotje prijavili policiji. Angela je velike, močne postave in ima precejšnjo golšo. Na sebi ima modro obleko. ZBOROVANJE MARIBORSKIH ZDRAVNIKOV. Pri Orlu so danes dopoldne zborovali mariborski zdravniki in razpravljali o sindikalni organizaciji zdravništva v naši državL Na podlagi poročil zagrebških delegatov so se v tem oziru sprejeli konkretni sklepi. Jubilej Strossmayerjeve galerije Zagreb, 28. aprila, d. Nocoj ob 6. se je vršil v Zagrebu velik volilni shod za savsko banovino. Iz Ljubljane, kjer je govoril na banovinskem shodu dravske banovine, se je s posebnim vlakom pripeljal predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič z ministri dr. Svetislavom Popo-vičem, dr. Auerjem in inž. Vujičem, ki so tudi prisostvovali ljubljanskemu shodu. Iz Beograda se je pripeljal finančni minister dr. Milan Stojadinovič, dočim se je minister trgovine in industrije dr. Milan Vrbanič že od včeraj nahajal v Zagrebu. Oba ta dva gg. ministra, ban dr. Kostrenčič, zagrebški župan dr. Erber ter drugi predstavniki civilnih in vojaških oblasti so pričakali g. predsednika vlade na kolodvoru, obdani od večje množice ljudi Ko so piredsednik in ministri izstopili, jim je množica priredila živahne ovacije. Banovinski volilni shod se je vršil v London, 23. aprila, d. Oster napad na nemško propagando in zunanjepolitične tendence hitlerjevske Nemčije objavlja v uvodniku današnji »Times«, članek je vzbudil v političnih krogih toliko večjo pozornost, ker ee je »Times« doslej vedno zavzemal za zbližan je z Nemčijo in bdi nenaklonjen pretesnemu sodelovanju is Francijo. Tako se je tudi ta vodilni angleški list pridružil vrsti onih angleških listov, ki vMijo v ponovnem oboroževanju Nemčije na kopnem, na morju in v Traku naraščajočo nevarnost za Anglijo. List kritizira zlasti tudi najnovejše ukrepe nemške tiskovne zbornice, ki pomenijo popo-lno zadušitev svobode tiska ln iz- Berlin, 28. aprila, d. Nova nemška nacionalna cerkev, ki jo proglašajo krščanske cerkve za poganstvo, je slavila včeraj svoj prvi veliki triumf. V berlinskem Siportpalastu se je vršilo veliko zborovanje verskega pokreta. Ogromna dvorana, v kateri je prostora za deset in desetti-Eoče je bila tako nabito polna, da so jo morali zapreti in prirediti v drugi enako veliki dvorani sporedno zborovanje. Ta manifestacija narodnosocialističnega verskega pokreta je pokazala, da zavzema ta pokret vedno večji razmah ter da si je po zaslugi neovirane agitacije znal pridobiti široke množice. Krščanske cerkve, ki se proti temu pokretu obupno bore, so bitko Izgubile. Dejstvo je, da je njihova obramba zeio omejena, ker narodnosocia-listični režim ne dopušča nobene akcije, ki bi bila naperjena proti novemu ver-fkemu pokretu, ki naj ustvari novo nemško nacionalno narodnosocialistično cer- Pariz, 28. aprila, d. V poučenih vladnih krogih potrjujejo vesti, po katerih namerava Hitler pod vplivom predsednika nemške drž. banke dr. Schachta storiti nove korake, da bi dosegel direktne razgovore s francosko vlado. Nemške finance so v takem stanju, da Kompromis med Parizom in Moskvo Pariz, 28. aprila, d. V poučenih krogih zatrjujejo, da so včerajšnji razgovori tudi med Lavalom in sovjetskim poslanikom Po-temkinom dovedli do znatnega zbližanja stališč Francije in Rusije glede francosko-ruskega pakta. Po naročilu Lavala je zunanje ministrstvo sestavilo nove kompromisne predloge, ki jih je sovjetski poslanik sinoči sporočil v Moskvo. Odgovor moskovske vlade pričakujejo za ponedeljek ali torek, nakar bodo pogajanja zaključena, in če bo moskovska vlada te predloge sprejela, bo pogodba takoj parafirana. V tem primeru bo tudi določen točen čas poseta Lavala v Moskvi. Predvojaška vzgoja v Avstriji Dunaj, 38. aprila, d. Državni podtajnik prosvetnega ministrstva je obrazložil novinarjem načrte avstrijske vlade glede vojaške izobrazbe avstrijskega prebivalstva. Po vzorcu Italije bo tudi v Avstriji uvedena posebna predvojaška vzgoja, ki bo obvezna za vso šolsko mladino, zlasti pa za dijake srednjih šol. Ta izobrazba bo obsegala popolno vojaško vežbanje, tako v vporabi orožja, kakor tudi vežbanja na terenu s pohodi, nočnimi vajami itd. Za visoke šole bodo uvedeni še posebni vojaški tečaji, ki naj vzgoje kader rezervnih oficirjev. Na ta način hoče Avstrija obiti določbe mirovnih pogodb in uvesti splošno vojaško obveznost v drugi obliki. Po mnenju avstrijskih vladnih krogov se Društvo dvorani Zagrebškega zbora (velesej-ma), ki je največja dvorana v Jugoslaviji Poslušalci so jo napolnili, velike množice iz Zagreba in okolice pa so poslušale govore tudi na ulicah, kjer so bili postavljeni zvočniki Ko se je kmalu po 18. uri predsednik vlade v spremstvu ministrov prikazal v dvorani so mu zborovalci priredili velike ovacije. Pozdravil ga je zagrebški župan dr. Erber, ki je shodu tudi predsedoval Ministrski predsednik gosp. Jevtič je imel velik programatrčen govor. Za njim so govorili finančni minister dr. Stojadinovič, prometni minister inž. Vujič, minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič ter kandidata na zagrebški listi g. Jevtiča dr. Juriša in Mahnik. Zborovalci so spremljali govore z živahnim zanimanjem in velikim odobravanjem. Ob odhodu so priredili g. predsedniku in ministrom ponovno ovacije. raževanja nemške javnosti. V taki državi, piše liet, ni več voditelja, marveč samo še pastir, ki pase pohlevne ovce, bi se mu morajo brez ugovora pokoriti. V enakem smislu piše tudi »News Chronlc-le«, ki poudarja, da mora Anglija znatno povečati svoja obrambna sredstva, da ne bo nekega dne presenečena. »Daily Tele-graph« ugotavlja veliko nasprotje med miroljubnimi izjavami Hitlerja in vojnimi pripravami Nemčije. Z naraščajočo napetostjo pričakuje vsa javnost velike debate o nemškem oboroževanju v spod-njli zbornici, ki se bo pričela v četrtek 2. maja. kev in vero. Zlasti hitlerjevska mladina ee navdušuje za ta verski pokret. Pristaši nove vere nastopajo skrajno agresivno in so tudi na tem zborovanju pretepli in vrgH iz dvorane vse one, ki so si upali ugovarjati. Voditelji tega pokreta so mnenja, da so z včerajšnjim mani fes taci j-skim zborovanjem izvojevali svojo prvo zmago nad internacionalnim krščanstvom. Narodnosocialistični Meti označujejo včerajšnje zborovanje wa pričetek nove dobe na polju verskega razvoja narodnoso-cialistiene Nemčije. Pri tem poudarjajo, da je to pričetek verskega pokreta, ki bo zajel ne samo vso Nemčijo, marveč vso Evropo in naposled ves svet. »Reichs-wart« piše, da je to verski pokret, ki odločno odklanja krščanstvo v vseh njegovih dosedanjih oblikah. List pravi, da je to nekaj čisto novega in da je to pokret, ki bo izzval preobrat v verski zgodovini evropskih narodov. potrebujejo neobhodno izdatne kreditne podpore. I>r. Schacht bi rad napotil Hitlerja do koraka, ki naj bi dokazal miroljubnost Nemčije, da bi mogel na ta način dobiti večje inozemsko posojilo. Ce se to ne posreči, grozi nemškim financam neizbežen polom. narodov temu ne bo moglo zoperstavljati, na drugi strani pa hoče avstrijska vlada na ta način izsiliti ukinitev vojaških omejitev in priznanje enakih pravic kakor si jih je prisvojila Nemčija. Batolov gre za poslanika v Pariz Sofija, 28. aprila, p. Bolgarska vlada je zaprosila pri francoski vladi za agreman za bivšega zunanjega ministra dr. Batolova. Kakor znano, je bil Batolov, predno je prevzel zunanje ministrstvo v vladi generala Zlateva, bolgarski poslanik v Parizu. 1. maj bo v Nemčiji utilitaristična manifestacija Berlin, 28. aprila, g. K proslavi državnega praznika na dan 1. maja na Tempel-hoferfeldu so, kakor vsako leto, povabljeni vsi zastopniki diplomatskega zbora, med njimi tudi poslaniki v Društvu narodov zastopanih vele6il, ki so obsodile obrambni aakon Nemčije. V pozivu za proslavo 1. maja se propagandni minister dr. Gobbels prav nič ne ozira na to okoliščino in izjavlja, da je smisel letošnjega državnega praznika ta, da ee bo nemški narod Adolfu Hitlerju globoko zahvalil za proglasitev nemškega obrambnega zakona z dne 16. marca, s katerim je Nemčija zopet pridobila enako pozicijo z ostalimi narodi. Svet naj bi videl, da je bil ta sklep voditelja tudi sklep vsega nemškega naroda. Oskramba 109 let stare grobnice Sarajevo, 27. aprila Nenavadni zločin je poklical v spomin temno stran krvave zgodovine Sarajeva in Herceg-Bosne. Na starem muslimanskem pokopališču na Alifakovcu so neznani storilci odprli in razdrli grob Mustafe Nuru-dina Fadilpašica, ki je storil mučeniško smrt pred 109 leti. Tedaj je sultan Mah-mud IL hotel razgnati objestne janičarje, ki so zlasti v Herceg-Bosni samovoljno počenjali najhujša grozodejstva. Sultan je hotel izvesti tudi razne reforme ter vrniti deželi red in mir. Njegove ukrepe so pozdravljali na videz navdušeno vsi prvaki Herceg-Bosne, ko pa so janičarji po deželi organizirali upor proti sultanovim na-redbam, so pod njihovim pritiskom vsi velikaši razen Fadilpašiča podpisali spomenico proti razpustu janičarjev. Fadil-pašič pa je v podpis predloženo spomenico raztrgal in poteptal ter odločno zavrnil odposlance janičarjev. Janičarji so sc strašno maščevali. Sredi dneva so navalili na njegov dom, ga odvedli v svojo trdnjavo in tam potolkli s kamenjem. Sultan pa ni odnehal ter je z oboroženo silo ukrotil uporne janičarje. Fadilpa-šičev sin Fadil efendija se je krvavo znesel nad sarajevskimi velikaši, ki so njegovega očeta, borečega se za red in pravico, pustili na cedilu ter povzročili njegovo strašno smrt. Njegova četa je med bajramskim praznikom ubila 25 sarajevski.! prvakov v trdnjavi, ki je bila odvzeta janičarjem. Glave so padale kakor orehi. Ta pokol je bil zaradi koristnih sultanovih reform morda upravičen, pri ten pa vendar okruten, ker maščevalci niso vprašali, kdo je kriv in kdo nedolžen. Bosanski zgodovinarji opisujejo Fadila efendija kot drugače dobrohotnega in zelo izobraženega človeka. V starih listinah je tudi zabeleženo, da je Fadil svojemu mrtvemu očetu posvetil lepe stihe, vklesane v dragoceno ploščo. Sprva je bila ta plošča javno razsvetljena, potem pa jo je Fadil baje zakopal v očetovo grobnico. Po 109 letih je Fadilpašideva grobnica razdejana in ne more nihče uganiti, zakai je bilo to storjeno. Hadžijevo poslednje romanje Odpravil se je naš Hadžija na svoj zadnji hadžiluk. večni romar je poroma! zadnjič in se ne vrne več. V njegovem rojstnem bosanskem Modriču ga Je doletel poziv, pa je odšel, odšel za vedno. Ko sva se zadnjič videla pred dolgimi meseci v Beogradu, je bil še isti stari dobrodušni šaljivec, kakor je bil vedno kljub vsem življenjskim neprilikam, ki so zadevale obenj, ali mi je potožil, da se ne počuti kar najbolje. »Srce ne valja, < je menil, aM dodal, da se bo stvar dala popraviti, ko se vrne v Sarajevo, kjer >ima leka za sve« in raste ta »lek« na — češ-pljL Pa se je dobrovoljno posmejal njegov široki obraz. Danes so ga pa menda že položili k večnemu počitku, izlečenega za vs« čase vseh bridkosti in težav. Naš Hadžija —e v novinarskih krogih je bil znan le pod tem imenom in za Ah-meta Hadžialijagiča, kakor sta mu bila ime in priimek, je vedel le malokdo — se je posvetil novinarskemu poklicu v onih težkih časih, ko je avstroogrski bič pel svojo najkrutejšo pesem nad narodno se prebujajočo bosansko-hercegovsko »rajo«. Svobodoljubna visokošolska omladina nI hotela poznati verskih razlik, ki so rabile avstroogrskim mogočnikom kot najpri-kladnejše sredstvo njihovega »divide et im-pera« in je v družbi z nepreštevilnimi razumniki med ljudstvom v deželi napenjala vse svoje moči, da bi se revidirala berlinska pogodba, ki je izročala Bosno in Hercegovino na milost m nemilost avstro-ogr-skim »kulturonoscem«. Tej visokošolski omladini je pripadal tudi mladi Hadžiali-jagič kot eden najognjevitejših govornikov za narodno stvar. Ko se je leta 1906. ustanovil v Mostarju list »Musavat«, je Ha-džialijagič opustil vseučiliški študij in stopil v uredništvo tega listA, ki se je pozneje preselil v Sarajevo in bil trn v peti avstroogrskim mogotcem in njihovim po-magačem Boj za versko prosvetno avtonomijo se je nadaljeval z vso vnemo in Hadžija je moral okusiti vso zlobo oblastnikov, ki so skušali zatreti to gibanje. Dasi je imel pravico do enoletnega prosto-voljstva. je moral cela tri leta služiti kot navaden vojak, a ko ga tudi to ni »spametovalo« in je ostal neomajno na braniku narodnih pravic, so ga ob izbruhu vojne Internirali, potem po vtaknili v vojaško suknjo, kjer so ga kot političnega osumljenca preganjali na nam vsem le tako predobro znane nečloveške načine. Po vojni, v osvobojeni domovini, je Hadžija nadaljeval svoje novinarsko delo v Sarajevu, pozneje pa v Beogradu, kjer je bil potem nameščen v presbiroju notranjega ministrstva m nato v centralnem presbiroju v prestolnici in kot dopisnik v Sarajevu. Sodeloval je tudi pri raznih beograjskih in sarajevskih listih. V zadnjem času pa je očividno začel pešati in se je umaknil v svoj rojstni kraj Modrič, kjer so mu posledice pod avstroogrskim jarmom pre-našanega pregajanja in trpljenja pretrgale nit življenja. Hadžija je bil pač res neizprosno odločen v svoji borbi za narodne pravice, ali kot človek, kot tovariš je bil mehka duša, dobrosrčnež, ki bi ne mogel skriviti lasu nikomur ter bi dal zadnjo paro iz žepa in poslednjo krpo s samega sebe, da bi pomagal človeku v potrebi. In v najtežjih časih ga ni zapuščala njegova neugonobljiva Saljivost. Vse se mi zdi, da ga vidim in slišim, kako s svojo zadnjo šalo na ustnicah odhaja tjakaj, odkoder ni vrnitve. Bedi mrtvemu tovarišu lahka žemljica, za katero je živel in trpel, in še tem lažja, ker je tudi on sam toliko prispeval da se je osvobodila tujskega jarma, ki je ležal na njej! Obfcve Za Akademski pevski zbor vlada v Mariboru vehko zanimanje. Saj je APZ s svojim nastopom v Ljubljani in Št. Vidu vzbudil simpatije Širnega občinstvo in ponovno dokazal. da je vreden slovesa, ki ga vživa. priznan kot eden najboljših moških zborov i v Ljubljani Občinstvo naj ei vstopni nabavi že v n>-»dorodaji v trgovinah Zl. Briš-nik in I. Hoffer. ' Zagreb, 27. aprila Lani je Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu z vrsto retrospektivnih razstav skušala pokazati razvoj umetnosti pri nas v teku zadnjega stoletja. Pokrovitelj teh razstav je bil kralj Aleksander in zaradi njegove tragične smrti je bila odgodena proslava 501etnice Strossmayerjeve galerije slik. Retrospektivne razstave so bile prirejene kot uvod te proslave. Po prvotnem programu je bil proslavljen jubilej strossmayerjeve galerije lani v novembru, zaradi odgoditve pa bo proslava pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla od 17. do 19. maja. Otvorjena bo tudi peta retrospektivna razstava hrvatske umetnosti (Kraljevič -Račič) v atriju akademije. Na slavnostni seji v veliki dvorani akademije bo predsednik akademije prof. dr. Bazala govoril o pomenu umetnosti v življenju naroda, ravnatelj galerije prof. dr. Schneider pa bo poslušalcem predstavil vladiko Stroasma-yerja kot ljubitelja in zbiratelja umetnin. Na slavnostni seji bo najbrž govoril tudi pokrovitelj akademije nadškof dr. Ante Bauer. Vladika Strossmayer je zbiral umetnine med svojimi mnogoštevilnimi potovanji po Italiji in Nemčiji. Tedaj so se dobile slike in druge umetnine še po priložnostnih cenah in je vladika v kratkem času nakupil lepo število slik. Leta 1868. je imel v svojem dvoru v Djakovu že 113 redkih in dragocenih umetnin, 15 let pozneje, ko je bila zbirka prenešena v Zagreb, pa je bilo v njej že 280 slik. To zbirko je vladika namenil Jugoslovenski akademiji, ki jo je že leta 1868. proglasil za dedinjo svoje galerije. Akademiji je nameraval sprva pre- Sredi aprila. — Gotovo ste Vi »jugoslavo«. — S temi besedami sem bil sprejet na carinami v Cagliari. Kolikor sem videl, sem bil edini, ki je moral odpreti svoje kovčege. Na mojo opombo da sem prišel na italijanskem parniku iz "italijanske Sicilije v italijansko Sardinijo, da torej ne razumem, zakaj carinska preiskava, so mi razložili, da se smatra morje za inozemstvo, čemur seveda nisem mogel oporekati. Cagliari je na prvi pogled lepo, moderno mesto. Za širokim in živahnim obrežjem se dviga dolga fronta najmodernejših stavb, vse s portiči po vzorcu Padove ali novega Torina. Sedeč v kavarni (brez koncertov in časnikov) zrem v ozadju morje s celim gozdom jamborov in nekaj parnikov, električna dvigala in štaroveške nosače, piramide morske soli in angleškega premoga, sode, vreče, zaboje in sklade lesa. Nad mestom brnijo letala rimske in tuniške proge. Stara parna in nova predmestna električna železnica, dvojni drevored, široka vozna cesta s tramvaji in širok hodnik ob porti-čih in pod njimi spopolnjujejo zbirko prometnih sredstev Promenada pod portiči je v opoldanskih in večernih urah tako gosta, da se moraš od časa ustaviti, kakor pri procesijah. Tudi v drevoredih bi bila lepa, še lepša promenada, ali joj, vrabci so brezobzirni in sprehajalci se boje za svoje klobuke. Mestna uprava je že poskusila s plinskim protinapadom, a vrabci so po hitrem strategičnem umiku po nekaj urah zopet zasedli svoje stare postojanke. Za moderno stavbno fronto se dviga staro mesto po pobočju gor do »bastionov« in aristokratskega centra nekaka mala Genova. V ozkih spodnjih staromestnih ulicah mrgoli na stotine in stotine otrok, ponekod je skoro vsaka druga veža cel otroški vrtec. Berači se malo manj nego v sicilskih turist, mestih, kjer so beraštvo vzgojili mi-lodarni tujci. Prebivalcev je okoli 110.000, bolj enotnega tipa nego v Siciliji. Zemljepisna lega otoka je bila manj ugodna za zavojevalce. Sicer ima tudi Cagliari staro mošejo, zdaj cerkev in naroden monument vendar je tu arabski vpliv veliko manjši Posledica tega je menda tudi, da vidim na ulicah veliko več ženskega sveta, ki se giblje dosti svobodneje kakor v sicilskih mestih. Ali ie ljubosumnost manjša, ali pa zaupanje večje? Četrt ure od mesta v vaseh, se mi je zdelo, da sem v turškem delu našega Skop- pustiti galerijo po svoji smrti, pozneje pa. se je premislil ter ji takoj izročil vso zbirko. Skrbel pa je tudi za ureditev galerije in za njen razvoj. Najprej je daroval 40 tisoč, potem pa še 22 tisoč forintov za do-vršitev zgradbe, ki so jo začeli graditi leta 1877. Leta 1880. je bilo poslopje, sedanja palača Jugoslovenske akademije na Stross-mayerjevem trgu, dovršeno in vladika je na svoje stroške poslal slike v Zagreb. V novembru 1. 1884. je Strossmayer galerijo blagoslovil in otvoril s pomembnim govorom. Ko je praznoval svojo zlato mašo, je poklonil galeriji še 10.000 forintov v fond za nabavljanje novih slik. V prvi dobi razvoja galerije so bile v njej zastopane naslednje šole: bizantinsko slikarstvo, italijansko slikarstvo od 14. do 18. stoletja, slikarstvo raznih drugih narodov od 15. do 18. stoletja in slovansko slikarstvo, ki pa je bilo zastopano samo z deli iz 19. stoletja od ruskih, poljskih, čeških, slovenskih, hrvatskih in srbskih umetnikov. Po smrti vladike Strossmayerja so prinesli v palačo akademije tudi razne predmete iz njegovega doma. V tej zbirki so n. pr. njegov divan, pisalna miza, naslanjač in dve stekleni omari. V zadnjem času so nastale v galeriji znatne izpremembe. V njej je sedaj 264 umetnin in jih je od teh samo 18 izposojenih od privatnih lastnikov. Vse premoženje galerije je nameščeno po dvoranah, po arkadah I. in n. nadstropja palače ter po hodnikih in stopniščih. Poleg prej navedenih šol so zastopane tudi nizozemske iz 16. in 17., nemške in francoske od 17. do 19 stoletja, hrvatski, srbski in slovenski slikarji od 19. do 20. stoletja in tudi mnogi sodobni jugoslovenski umetniki. lja. Ulice so skoro brez oken, druga podobna drugi, samo enolično zidovje z vrati, tu pa tam, v prvem nadstropju, kako okence ali pri novejših stavbah par oken — dva metra nad cestnim tlakom. Trgovskih napisov je malo: pek priveže zunaj na vrata hleb kruha, ogljar kos oglja, oljar steklen-ko zlatega olja. Te označbe so čitljive tudi mnogoštevilnim analfabetom in niso podvržene davku na trgovske napise. Ko sem pripovedoval svojemu spremljevalcu, da sem se nekoč v sličnem Skoplju izgubil v enoličnosti ulic, mi je pravil enak lasten doživljaj iz notranjosti Sardinije. Zunanja pustost ulic se spremeni znotraj v lepa dvorišča, večinoma z lopami, vse v živahnih barvah. Ljudstvo je zelo prijazno, govori pa skoro nerazumljivo narečje, v katerem čujem dosti latinskih končnic. Skoro vsako okrožje otoka ima svojo narodno nošo in svoje narečje. Moški nosijo večinoma pol metra dolge fese. ki pa niso trdi, nega padajo ali zadaj na tilnik, ali ob strani na ramena. Ženske nosijo rute. ki so spodaj zavezane in zakrivajo podbradek do ust ali do nosu, tako da se vidi le vrat in gornji del obraza. Med tem, ko se mi bolj bojimo za noge. si tukaj varujejo in zakrivajo glavo, kakor orientalski narodi. Pri nas gole glave, tukaj bose noge. Les se uvaža v precejšnjih množinah iz Jugoslavije. V teku petih dni sem videl tu dva naša parnika izkladati deske in rezan les. »Junaka« iz Sušaka in »Iva Matkoviča« iz Bakra; oba sta nadaljevala svojo plovbo v Severno Afriko, kamor vodi tudi moja pot. Morda pod vplivom naše trobojnice sem imel snoči lepe, a neverjetne sanje. Sanjalo se mi je, da sem videl v časniškem kiosku cel kup »Jutra«! Predstavljajte si potnika v puščavi, ki najde po dolgem potovanju, žejen in lačen, zeleno oazo, vodnjak. Tako nekako je bilo meni v sanjah. Fata morga-na. (Uvoz jugoslovenskih časnikov je v Italiji strogo prepovedan). Nedavno pa sem v resnici našel istinito oazo, kjer so mi dali par naših novin, s priporočilom, da jih či-tam skrivaj, v hotelski sobi, če se hočeiK ogniti sitnostim, sem se umaknil k črtanju in spet sem bil za nekaj unc zvezan z domovino. Res. treba je biti daleč od doma ali nekie v osami, da prav spoznaš, koliko so vredni dnevniki naši zvesti glasniki iz domačih krajev. L J. Vranski. Angleško javno mnenje proti Nemčiji Celo listi, ki so se zavzemali za zbliža nje z Nemčijo, so izpremenili svoje stališče in opozarjajo na nemško nevarnost Za nacionalnim še verski prevrat v Nemčiji Narodno socialistični verski pokret vidno napreduje — Nemci napovedujejo verski prevrat na vsem svetu Nemčija išče posojilo Za to ceno bi se Hitler sporazumel celo s Francijo Savinjčan potuje po Sardiniji Kronika od sobote do ponedeljka Navzlic gibanju množic po Ljubljani ne beleži kronika včerajšnje nedelj« nobene posebnosti. Zlasti tudi ne nobene nezgode. Vse je poteklo v najlepšem redu. Vreme je bilo ves dan ugodno; že dopoldne, 8e. zlasti pa popoldne je spet topleje posijalo solnce. Ljubljana je vsa v svežem zelenju in tako so tisti, ki jim je z globoko znižano voznino bila dana prilika, da jo enkrat vidijo, gotovo lahko odnesli prav ugodne vtise. Kakor običajno, so tndi to nedeljo bile najlepše izletniške točke v okolici polne gostov. Zvečer pa je spet bilo živahno po mestu, ljudje so poslušali radijski prenos zbora v Zagrebu. Veliki zvočnik na nebotičniku Je hrapavo oddajal govore in ves potek zbora v zagrebški sejanski palači. V naslednjem poroOHa včerajšnjih zborovanj Ln dogodkov v LJubljani. Zaključek rotarskega kongresa Ljubljana, 2«. aprila. AA. Danes je bil v Ljubljani zaključen III. kongres Jugoslovenskih rotarcev. Kongresa ee udeležuje, kakor smo že poročali, kot zastopnik vodstva svetovne rotarske zveze podpredsednik zveze g. Walter Head z Montclaira v Severni Ameriki. Njemu na čast so jugoslovenski rotarci priredili sinoči v veliki dvorani Uniona svečano večerjo, ki se je je udeležilo okrog 200 oeeb. Navzoč je bil tudi ljubljanski župan dr. Ravnihar. Predsednik ljubljanskega kluba g. Josip Kavčič je pozdravil odličnega ameriškega gosta in zastopnike inozemskih rotarskih organizacij ter zaključil svoj govor z zdravico predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu. V angleščini, ki jo je spretno prevajal na naš jezik 4r. Podnje iz Zagreba, se je za pozdrav Ia gostoljuben sprejem zahvalil g. Head. Med drugim je v svojem govoru izjavil, da je očaran od vsega, kar je videl v Iratkh urah svojega bivanja v Jugoslaviji. Zaključil je z zdravico Nj. Vel. kralju Petru II. V imenu madžarskih klubov je govoril g. Fleichl iz Budimpešte, v imenu avstrijskih Ln nemških pa dr. Gerbel z Dunaja, župan dT. Ravnihar je brekel prisrčno dobrodošlico rotarcem i® inozemstva in iz Jugoslavije. Vrsto govorov je zaključil predsednik Kavčič, ki Je g. Headu v spomin na njegov poset v LJubljani izročil originalno sliko Božidarja Jakca »Ljubljanski grad«. V prijateljskem razgovoru so ostali rotarci in njihovi gostje zbrani do polnoči. Danes dopoldne je bila v dvorani Trgovskega doma svečana zaključna seja kongresa. Ko je predsednik ljubljanskega kluba g. Kavčič kot domačin pozdravil zastopnika svetovne rotarske zveze gosp. ►leada, roprezentante inozemskih organi- zacij in vse rotarče iz Jugoslavije, je guverner Jugoslovenskih rotarskih klubov g. dr. Krejči reas umiral delo ljubljanskega kongresa tn očrtal smernice za delo rotarskih organizacij v bodočem letu. G. Head je sporočil pozdrave vodstva svetovne zveze, profesor Lange iz Beljaka, guverner češkoslovaških klubov g. Zaba iz Chrudlima, g. Szekelv iz Segedina pa so prinesli pozdrave od rotarcev iz svojih držav ter govorili o pomenu rotar-stva za zbližanje med narodi. Sledila sta referata g. Josipa Ljublča iz Ljubljane in g. Eda Markoviča iz Beograda o dveh važnih panogah rotarskega dela. Soglasno so bile sprejete resolucije, ki so jih včeraj izdelali posebni odbori, živahno pozdravljen je govoril nato še novoizvoljeni guverner jugoslovenskih klubov za p-o&lovno leto 1935-36 g. dr. Viktor Ružič b Sušaka, nakar je sedanji guverner dr. Krejči zaključil svečano sejo in s tem kongres v Ljubljani. Med sejo je v odrejenem odmoru zapel mešani pevski zbor Glasbene Matice več slovenskih narodnih pesmi. Zbor se je ljubeznivo odzval vabilu ljubljanskega rotarskega kluba, da je iz vse države zbranim rotarcem in njihovim inozemskim gostom pokazal lepoto slovenske pesmd. I zbor sam i pesmi so bili deležni viharnega odobravanja. Opoldne so imeli udeleženci kongresa skupen obed v Unionu, popoldne pa so se razšli deloma na svoje domove, velik del pa jc porabil ugodno priliko za izlete na Gorenjsko. Ameriški predstavnik g. Head se je v spremstvu gg. dr. Andrejke in slikarja Jakca odipeljal na Dolenjsko. Ponoči bo odpotoval v Ruddmpešto, odkoder se bo preko Dunaja, Pariza in Londona vrnil nazaj v Ameriko. Slabo izkazano bratstvo Na svoji koncertni turneji po naši državi je Opus, moški pevski zbor iz Brna nastopil v soboto zvečer na poslednjem koncertu v kazinski dvorani. Kakor je kazin-ska dvorana presrčna in udobna za vsakovrstne prireditve, je za velike koncerte manj primerna zaradi svoje arhitektonske razčlenjenosti. Prireditelji pa bi bili morali vsekakor pri organizaciji upoštevati dobre nasvete naših izkušenih koncertnih organizatorjev. Le tako bi bilo mogoče kljub poznemu času zagotoviti večji obisk in bi n. m bila prihranjena sramota vse naše kulturne siromaščine, ki je v soboto zvečer zevala s praznih sedežev. Imamo narodna društva in vse mogoče organizacije, ki bi morale prav v takih primerih praktično izpričati zmisel in upravičenost svojega obstoja. Vse te organizacije imajo veliko število članov, podoba pa je, da je za anoge članstvo opravljeno s plačevanjem letnega prispevka. Ta društva bi morala imeti s člani vse več stika in jih ob prilikah z okrožnicami ali kakorkoli opozoriti na njihove dolžnosti. Tokrat pa se je zgodilo, da niso prišli na koncert niti tisti, ki so zaprav ideologi teh naših narodnostnih pokretov. Svoje odsotnosti ne moTejo z ničemer drugim opravičiti, ko s slabim vremenom. Opus je resno pevsko združenje, ki uživa tudi v svoji domovini — glasbeno nedvomno najnaprednejši v srednji Evropi — najboljši sloves. Zaradi svojih kvalitet so njegovi koncerti umetniško res odlični. Za njegov ljubljanski nastop so naši dnevniki naprav li dovelj reklame in podrobno pisali rudi o zboru in pevskem sporedu. Brez potrebne zmiselne organizacije pa to ni zadostovalo, da bi napolnilo majhno dvorano. Da ne bi to pevcev malodušilo, je pe- vovodja prof. Steinman naprosil tudi tiste, ki so imeli stojišča, naj se vsedejo in še to ni kdovekaj zaleglo. Pred pričetkom so zapeli našo himno, zbor JUU pa je zapel češkoslovaško himno. Petje pa je vse poslušavce močno navdušilo in po koncertu se kar niso hoteli dvigniti s sedežev tako, da so morali še več točk dodati. Med odmorom so zboru čestitali dr. Svi-gelj v imenu Hubadove pevske župe omenjajoč, da je le ta član Jugoslovenske pevske zveze, kakor je Opus član Češkoslovaške pevske zveze, oba pa sta združena v Vseslovanski pevski zvezi, katera je matica vsem slovanskim pevskim društvom, ki vsa streme z gojitvijo lepe narodne in umetne pesmi za pobratimstvo in lepšo bodočnost vseh Slovanov. Za spomin je izročil zborovodji letnik Zborov, ki v malem prikazuje duševno lepoto Slovenca izraženo v nekaj umetnih in narodnih pesmih. V imenu JČ lige je zbor pozdravil dr. Stare in izročil venec s trohojkama, prav tako sta v imenu pevskega zbora JUU izročila venec ga. Mihelčičeva in g. Rupnik in za Češko Obec g. Ryška. Po koncertu so gostom priredili večerjo v restavracijskih prostorih Zvezde, na kateri je bilo izrečenih več krepkih zdravic, ki jih je v našem in češkem jeziku načel dr. Stare, za njim pa konzul g Sevčik, dr. Švigelj, Drago Supančič v imenu učiteljskega združenja in zastopnik JČ lige iz Kranja, ki je obžaloval, da zaradi neugodnih zvez Kranjčani v večjem številu niso mogli poset iti zbora. V imenu gostov so se zahvalili predstavnik zbora in ČJ lige iz Brna. Med presrčno zabavo je slovenski kvintet zapel več umetnih in narodnih, ki so gostom na moč ugajale. Zbor invalidov dravske banovine Dopoldne je bil v dvorani OUZD občni zbor Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov za dravsko banovino. Prišlo je 40 delegatov krajevnih odborov iz raznih krajev Slovenije. Predsednik g. Štefe je najprej pozdravil zastopnika dravske divizije podpolkovnika Marasa, zastopnika banske uprave g. Kuharica, mestne občine dr. Fo* na, invalidskega sodišča sodnika Jakliča, Udruženja rezervnih oficiirjev g. Pogačnika, Rdečega križa dr. Furlana, Saveza dobro voljcev podpolkovnika Mikuša in zastopnike »Boja«, za JUU Jankoviča, delegata Središč jega odbora iz Beograda Dešoviča in predstavnika oblastnega odbora iz Karlov-ca Krajinoviča. Zborovanje je nato vodil predsednik krajevnega odbora g. Mlekuš, ki ee je najprej s pieteto spominjal tragične smrti blagopokojnega kralja in počastil njegov spomin z vzklikom >Slaval«, čemur so se vsi navzoči trikrat odzvali. Nj. Vel- kralju Petru II. je bila poslana udanostna brzojavka, pozdravne pa princu Pavlu, predsedniku vlade g. Jevtiču in ministru za socialno politiko dr. Maruši ču obenem s prošnjo, da se uzakoni predlog sprememb invalidskega zakona. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi generalu Ž ivkov i ču kot najvišjemu predstavniku vojske in pa Središnjemu odboru v Beogradu. Predsednik štefč je nato obširno orisaJ položaj invalidov in se dotaknil raznih perečih vprašanj, drugi tajnik g. Tome je pa referirai o zaščiti invalidov in izvajanju invalidskega zakona, v istem smislu je pa govoril tudi delegat krajevnega odbora iz Celja g. Kovač. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev. Pregledno poročilo tajnika Benedi-ka navaja med drugim, da obstoji na področju oblaalnega odbora sedaj 46 krajevnih odborov, včlanjen je j>a v organizaciji tudi odbor ruskih vojnih invalidov v Ljubljani. Organ zacije niso nazadovale in so posamezni obom zbori pokazali razveseljivo 6liko. Na zadnji plenarni seji Središnjega odbora v Beogradu so bila izdelana nova pravila udruženja, ki se v mansičem razlikujejo od prejšnjih, končno veljavno pa bodo šele sprejeta na invalidskem kongresu v septembru v Beogradu. Tajništvo je sprejelo Ln vložilo 2291 dopisov Ln razpečalo 2800 6rečk »Svveepstaka«. Tajnik je tudi vodil knjigovodstvo in blagajniške posle. Udruže-nje je bilo po odbornikih zastopamo na pogrebu pokojnega kralja, se poklonilo na Oplencu in sodelovalo pri raznih ©prejemih, prireditvah in proslavah. Tajnik se je nato tudi dotaknil novega invalidskega zakona in zaščite, poročal je o raznih koncesijah in navedel, da je oblastni odbor razdelil lani 67.442 Din podpor, nakazal pa tudi več ti-sočev brezobrestnega posojila. Društveno glasilo »Vojni invalid« je aktivno. Organizacija je doslej izdala 11.180 članskih knjižic. O vsem tem poroča zadnja številka »Vojnega invalida«. Odboru se je soglasno podala razrešnica. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se mestni občini izreče posebna zahvala za prostore, ki jih daje organizaciji v najem v šentpetrski vojašnici. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj ves stari odbor s predsednikom g. Štefetom na čelu, izpopolnjena so bila le nekatera odiborniška mesta z mlajšimi močmi. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Že dve leti čakamo na obljubljene spremembe invalidskega zakona iz L 1929. Ta zakon je odvzel zaradi prestrogih socialnih pogojev Ln skrajno neprimernega davčnega oenausa dvean tretjinam invalidnino. Zaščita glede zaposlovanja, zdravljenja iin oskrbe, ortoped i ran je in raznih ugodnosti, zlasti pa administracije, pritožbe, ponovna sojenja in prijave, vse je tako nezadostno in nepopolno, da zahteva nujnega zboljšanja. Pripravljen načrt siprememb invalidskega zakona je nezadosten, zaito zahtevamo takojšnjo temeljito revizijo invalidskega zakona iz leta 1929. na boljši soci-jaln; in gmotni podlagi. 2. Protezne delavnice naj se postavijo na racijonalnejšo in solidnajšo podlago in za-sigurajo naj se jiim v vsakoletnem budžetu zadostna sredstva tako, da bodo brezhibno delovale in mogle nabaviti ves potrebni materija! Protestiramo proti omejitvi obratov na tri delovne dni v tednu, med tem ko čakajo invalidi več ko leito dni na pre-potrehne proteze. Zahtevamo, da se popolnoma ustavljeno popravljanje proteznih čevljev takoj zopet začne. 3. Število trafik naj se omeji na Število prebivalstva. Ukinejo naj se vse nepotreb- ne trafke, ki so v rokah nezašSteneev. Nobena nova trafika se ne sme podeliti tako, da bi ogražala obstoječe trafike vojnih žrtev. Izide naj nov pravilnik za oddajo trafik, ki mora ščititi vse pravice vojnih žrterv. 4. Zahtevamo temeljito zaščito glede naših predpravic in sklenjenih pogodb za koncesije, za katere nam dajejo zakoni prvenstvo. Oblast mora pri oddaji teh koncesij vedno za slišati najprej Udruženje v. i. kot predstavnika vojnih žrtev in upoštevati njegove predloge, ki izvirajo iz zakonitega prvenstva. 5. Tudi v pokrajini naj ee zgrade invalidski domovi za zdravljenje invafidov in za invalidske hiralce. 6. Invalidi naj se oproste kuluka in sicer osebnega dela, kakor tudi plačevanja odškodnine. Uzakoni naj se rodbinam tudi podpore. Naj se tt itak minimalni zneski točneje izplačujejo, da vojne žrtve ne bodo čakale mi svoje prejemke cel mesec. 7. Apeliramo na merodajna mesta, da pod vzame jo potrebne mere, da bodo vojne žrtve iz obmejnih srezov in onih naših krajev. ki spadajo pod invalidska sodišča savske divizijske oblasti, čimprej prevedene na prejemke novega invalidskega zakona. Lep razvoj bežigrajskega pevskega druStva Med našima najmlajšimi, vendar naj-agilnejšimi pevskimi društvi je gotovo Bežigrajsko pevsko društvo, ki s svojo pesmijo poživlja ves naš severni, krasno se razvijajoči del Ljubljane. Danes dopoldne je to marljivo društvo, ki stopa v peto leto svojega obstoja, polagalo bilanco za preteklo poslovno leto. Občni zbor se je vršil v gostilni pri Rebcu na Tvrševi cesti, a vodil ga je predsednik g. Tone čamernik. Pozdravil Je toplo vse navzoče in se z žalostjo spominjal blagopokojnega kralja. Zborovalcem se je čudno zdelo, da zboru nI prisostvoval noben zastopnik Hubadove župe. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo društvo v prisrčnih :n tesnih odnošajib z vsemi društvi. Odbor je imel 10 sej, a zbor 124 pevskih vaj, torej vsak tretje dan, kar dokazuje, s kakšno ljubeznijo in ambicijo so mladi pevci na delu. Lani je priredilo društvo štiri samostojne javne nastope, pet pa v okviru Hubadove župe, a sodelovalo je tudi pri koncertih zbora Ci-ril-Metodarjev. Zbor je izvrstno uvežbal pevovodja g. Janez Godec. Pri koncertu 6. aprila v dvorani Delavske zbornice je bil zbor deležen navdušenega aplavza, kritika po listih Je bila zelo laskava. Denarni promet je znašal vse leto 14.000 Din, društvene imovine pa je 6530 Din. Ponovno je bil izvoljen soglasno za predsednika g. čamernik, ostali odbor pa se bo konstituiral na prihodnji seji v četrtek 2 maja. Krepko ee razvijajočemu pevekemu društvu želimo t bodoče kar najlepših uspehov! Spominski večer dr« Henrika Turne Društvi »Svoboda« in »Zarja« sta priredili v soboto letošnji Četrti delavski prosvetni večer v Delavski zbornici. Večer je bil posvečen spominu dr. Tume, ki je bil stalen predavatelj in predsednik »Svobode«. Za zasluge ga je društvo pred leti izvolilo za častnega predsednika. Z »Delavskim pozdravom« in še nekaterimi skladbami je godba »Zarja« otvorila večer. Godba pod kapelnikom Cerarjem stalno napreduje. Nato je bila recitacija Klopčičeve pesmi »Ceste pred pomladjo«. Prof. Bogo Teply iz Maribora je govoril o I ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 GLOBOKO ZNIŽANA VSTOPNINA od I. do IX. vrste . od X. do XI. vrste . od XII. do XX. vrste PRI VSEH PREDSTAVAH: od XXII. do XXVIII. vrste Din 12.— Balkonski sedeži. . . » 10.— Din 6.50 » 8.— » 10.— Pri teh globoko znižanih cenah bomo predvajali odslej na naši priznano najboljši zvočni aparaturi VVestern Electric premiere najboljših zvočnih filmov! Danes ob 4L, 7.15 in 9.15 BOLERO SLAVNI PLES PRVIČ V FILMU Plešeta Carola Lombard in Georg Baft Ost: Horoskop za leto 193S* Človek, ki je miroljuben, resen, m ljubi potem ponoči, ko leže k počitku, mir in sladko spanje — ta naj se izogiba horoskopov, prerokovanj in podobnih imenitnih zadev! Prav zares! Z vso n^nostjo svarim, zaradi ljubega miru, spokojne duše! — Jaz sam pa sem naredil neumnost: poslušal sem sd-renske klice gospoda vedeževalca in co-pernika Dvoraka, Stražnice, poštni predal takintak, in se pustil zapeljati... Res, priznam... A že se je zgodilo... • * * Da se je zgodilo, sem kriv sam, popolnoma sam ... Pred leti sem iz šale in prešernosti naročil horoskop pri tem preroku... za 5 KČ. Od tedaj je moj mir po vodi... Vsak hip dobim po pošti poziv, naj naročim nujno horoskop za tekoče leto, v katerem se mi obetajo nečuvene stvari, dogodivščine, presenečenja, imenitnosti... Da, zares ... O bogastvu govore ti s strojem pisani listi, o boleznih, o neverjetnih pojavih v mojem tekočem in bodočem življenja.. • • * * Pa jaz nisem udan vražam, niti nisem podvržen uplivu lune — a mir je mir. Pomisli, človek božji... vse predpoldne si delal, prideš domov — na mizi lea poziv: »Gospod! Se vedno niste izrabili možnosti, izvedeti poslednje direktive, ki se tičejo Vaše najbližje bodočnosti... Storite to neutegoma, sicer boste obžalovali... Vaši prijatelji smo in Vam želimo dobro!...« Ali: prideš zjutraj na delo in spet te pogleda s pisalne mize pismo z inozemsko znamko: »Gospod! Vsak dan pričakujem Vašega ljubeznivega poziva, da Vam izstavim in dopošljem Vaš horoskop za leto 1935 ... Nikar ne izzivajte usode in nesreč, ki preže na Vas. da bi Vam zagrenile Vaše življenje.. .< m • • Tako in podobno gre tedne fai mesece... V prvem pismu stane taka reč, ki se ji pravi horoskop, 25 KČ, v drugem 20, in tako gre nazdol do 10 KČ. O ne, nikar ne mislite, da je morda zaradi skoposti, ne, zaradi ljubega miru se zgodi... Pa sem na meji obupa, pa si ne vem pomoči... Kaj me briea usoda, luna, zvezde, škorpijon in rak — mir, mir hočem, kosmata kapa, mir, in ta je vreden 10 KČ, ie, ali pa naj vzame vse skupaj vrag!... » • • Pa naročim horoskop! Individualen horoskop, na znamenje raka izstavljen, s posebnim oziram na mojo odlično lič- nost ... Gospod Dvorak, Strašnioe, poštni predal takintak... Horoskop točno dospe... V lepem vijoličastem ovitku. — Pa ga poglejmo! Za leto 1935. je izstavljen ... Imenitno, kaj!... • • • Na platnicah, na zadnji strani je napisano tole: »Ure srečnega človeka! V življenju človeškem so ure, ki so uspehu močno ugodne. Vsak planet vlada izmenoma eno uro po solnčnem vzhodu, ostali £9 pa zvrste in vladajo... Vrstni red planetov je: Solnce, Venera, Mars, Saturn, Jupiter itd. Ob nedeljah vlada prvo uro po solnčnem vzhodu Solnce, potem Venera in tako lepo po vrsti. Zato je važno, da si izberete za špekulacije, za važne zadeve, za ljubezenske afere oni planet, ki vsebuje odločilno moč'v tisti zadevi. — Zdaj sledi popis!... Jaz riskiram, zaupati hočem, kam meri upliv posameznih planetov. ^ Najprej je Solnce: Ura. ko vlada Solnce, je ugodna za prošnje, za pisanje pisem, dokumentov, za sklepanje pogodb... Ob te j uri, bratec, prosi za službo, dobil jo boš gotovo ... 2) Potem je Venera: Ta ura je ugodna za vse prilike, prav posebno pa še za urejevanje zadev z drugim spolom. Sklepanje ženitnih ponudb je uspešno ob tej uri. Uživanje zdravil je učinko- vito, slavja, podpisi pogodb in pa potovanja po suhem so kronana z uspehom ... 3)Nato Merkur. Brate, ob tej uri piši pisma, podpisuj menice in udejstvui se literarno! 4) Luna. Ta ura upliva blagodejno na potovanja po morju, na z adeve z damami, na raziskovanja... Ob luninem svitu bodi radoveden, sklepaj nova znanstva in delaj obiske. (Res, tako stoji tam: ob luninem svitu delaj obiske ... oj, oj, oj — prav ima moj horoskop!) 5) Saturn: Ta ura ni ugodna. Ob tej uri započete zadeve padejo običajno v vodo. Ne prodajaj ob tej uri posestev, sploh se izogibaj vsega, kar ima opravka z zemljo ... 61 Jupiter: ta ura je ugodna za feh-tanje pri bogatinih, za dobre špekulacije, borzne afere — sploh za pridobivanje ... 7) Mars: ta ura je brez pravega značaja. Neugodna je, a vendar ne tako kakor ona, ko vlada Saturn. Ona prinaša (!) nevarnosti, nesreče s kovinami, bitke, naskoke in obrekovanja... • • » Tako — zdaj sem povedal! Kdor pravi. da sem nediskreten, se moti. Hočem le, da nisem samo jaz deležen dobrin horoskopskih, zakaj bi ne bili tudi dru- ži vijenju in delovanju pokojnega filozofa planin. PovdarLI je njegovo ljubezen do narave, narodno zavednost in socialni čut do bližnjega. Dalje je iznesel zanimiv odlomek iz Tumorih spominov, ki nam pojasni njegov odjx>r proti majski deklaraciji, češ: Avstrijska vlada je v bistvu sama inspiri-rala majsko deklaracijo, ko je zvedela za pogajanja em i granitov slovenskih dežel z antanto in hotela tako rešiti Avstrijo razkroja in propada. Z enominutnim molkom so poslušalci počastili pokojnikov spomin. Sledil je govorilni zbor, k je izvajal Župančičevo »Kovaško« in Cankar-Delakov »Oče naš« iz »Hlapca Jerneja*. Zbor, kakršnega so uporabljali že stari Grki, je napravil močan, pretresljiv uti6, ki so ga na nekaterih mestih motili premočni glasovi. Odlomke iz oper »Čarostrelec« in »Faust« je pela o-perna in koncertna pevka ga. Mar ta Obenvalderjeva. Njen glas se odlikuje po mehkobi in barvitosti. V naslednjih točkah je basist Dolniča/r zapel tri pesmi, nakar je Viktor Čampa zaigral na flavto. Mozartove »Vravour« variacije je izvajal duet sopranistke Obenvalde-rjeve in flavtista Čampe. Vse pevske in glasbene točke je precizno spremljala na klavirju Silva Hrašovčeva. Za zaključek so pevci društva »Cankar« pod vodstvom Krista Perka zapeli več pesmi. Delavski prosvetni večeri privabljajo številno občinstvo. S sto ji in pestrim programom kulturno in vzgojno učinkujejo na široke množice. Spominski večer dr. Henrika Tume je potekel toplo ter je v polni meri dosegel fvoj namen. Dva mlada dijaka zasačena pri vlomu V soboto zvečer je doživela Prešernova ulica majhno senzacijo, čeprav je to ena najprometnejšdh žil našega mesta in tudi zvečer zadosti obljudena, povrhu pa dovolj razsvetljena, sta tvegala dva fantiča drzen vlom v izložbeno okno tvrdke Dobrič z galanterijo. Komaj 20 korakov dalje pred glavno pošto je stal stražnik. Fanta sta že odprla izložbeno okno in si hitela basati žepe z raznimi predmeti, ko Je postal stražnik Jagodic na njuno početje pozoren in še preden sta ee prav znašla, sta bila že v njegovih pesteh. Oba — bila sta 14 in 151etna gimnazijca — Je odpeljal na policijo, kjer so jn malo zaslišali, nato pa izpustili. Seveda bosta imela še sitnosti v šoli in na okrajnem sodišču. šele pred dnevi Je policija izslecfila Štiričlansko mladinsko tolpo tatov in vlomilcev, ki so plenili trafike in 6tojnioe ter kradli kar na debelo. Vae štiri fantiče so zaprli, na odgovor pa bodo poklicani tudi roditelji. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. mi Ponedeljek, 2Q. aprila: zaprto. Torek, 30. aprila: Gospoda Glembajevi. Gostovanje v Celju. Sreda, L maja: Blodni ognji. Gostuje g. Vladimir Skrbinsek iz Maribora. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. urL Ponedeljek, 29. aprila: zaprto. Torek, 30. aprila: Prodana nevesta. Red B. Gostuje gdč. Jara Hola iz Prage. Občinstvo opozarjamo na izredno zanimivo gostovanje, ki se vrši v sredo dne 1. maja. V dr. šorlijevi rodbinski drami »Blodni ognji« gostuje g. Vladimir Skrbinšek, režiser in igralec mariborskega gledališča. Kreiral bo vlogo Dušana Brezovnika, ki Jo je igral tudi v Mariboru. Ostala zasedba je običajna Igrata dami Medvedova in šaričeva ter gg. Jerman, Levar, Potokar, Bratina in Grego-rin. Delo Je zrežiral g. Milan Skrbinšek. Predstava Je za red Sreda. Gdč. Jara Hola, dramatskl sopran, gostuje Jutri, v torek v naslovni vlogi »Prodane neveste«. Predstava je za red B. Ker namerava angažirati uprava gledališča za prihodnjo sezono dramats ki sopran, poje gdč. Jara Hola partijo Marinke in Toece kot poizkusni nastop. Izšolala se je pri eni najodličnejših praških pedagoginj profesorici Rosenkranzovi. Po kritikah sodeč, ki so jako laskave, obeta biti njen nastop v operi zelo zanimiv. Ostala zasedba je običajna. Prihodnja operna premiera bo de FaBovo delo »Vida breve«, kjer nastopi ga. Brolihova v partiji Salude. Ga. Broli-hova je Zagrebčanka ter prihaja kot dramatika sopranistka v poštev za angažma. V operi sodelujejo poleg nje dami Golo-bova in španova ter gg. Marčec, Marjan Rus, Janko in Petrovčič. Ista večer se bo izvajal znamenita balet Stravinskega »Petruška« v Golovinovi koreografiji. Dirigent g. ravnatelj Polič. gi deležni, recimo, Marsovih fletnosti, bitk, naskokov, obrekovanj in podobnih dobrot... Ali ni to altruizem ? Pri teh hudih časih... Sicer pa se lahko po-služi vsak tistega planeta, ki ga potrebuje v svoji trenutni življenjski situaciji... Kar izvolite!... • * • Samo nečesa jaz nisem izdal... Za . uporabo tega recepta gospoda Dvoraka, Stražnice, poštni predal takintak, je potrebno vedeti, pod katero zodiakalno znamenje spadaš, dečko moj: spadaš pod ozvezdje Raka, Tehtnice, Ribe, Škorpijona? Da, tega nisem povedal, ker ne vem. To pa vem... stari egiptovski bogovi mršče čela, astrologi natezajo ušesa — a le brez skrbi... jaz vem, da je zapisano v zvezdah, v prekrasnem nebesnem svodu več, kakor slutimo... Vsa pota naša so zarisana vanj, in človek, ki obrneš ob taki noči svoj zame-gleni pogled navzgor — bil si odrešen in kronan s spoznanjem ehim: gori je večna krasota, skrivnost, in naših potov zagonetni zemljevid... • • • Samo toliko je vreden horoskop, ne več in ne manj!... Malo nasmeška, malo skrivnostnega drgeta nad tem, da ima človek pogum posezati v večne skrivnosti obzorja... Grafolog Saudek Poročali smo že, da je v Londonu umrl Robert Saudek, utemeljitelj znanstvene grafologije. Učakal je samo 55 let. Saudek je bil rodom iz Kolina na Češkem, kjer je pohajal gimnazijo, potem pa se je posvetil trgovskemu poklicu. Deloval je v Berlinu in Parizu, med vojno je menjal poklic in si uredil časopisno agencijo v Haagu. Po vojni je stopil v češkoslovaški tiskovni urad in je živel več let kot dopisnik čeških listov na Angleškem. L. 1921 je objavil roman j-Diplomati«, v katerem je razložil svojo metodo presojanja ljudi po pisavi. To delo ga je namah napravilo slavnega in znanega sirom sveta. Nadaljeval je v tej smeri in napisal več strokovnih del o pisavi kot zrcalu človeškega značaja. Znani sta posebno njegovi knjigi »Eksperimentalna grafologija« in »Znanstvena grafologija«. Saudek se je z uspehom udejstvoval tudi kot gledališki pisatelj. Napisal je v češčini »Dramo otroške duše«, več tragedij in niz esejev. Njegovi poslednji želji so ustregli • tem, da so njegove telesne ostanke se-žgaii v Goldersgreenovem krematoriju v Londonu. Dogodki po širnem svetu Kosata katedrala I Termiti - sovražniki Napoleonove stavbe Te dni je v francoski zbornici neki poslanec vprašal vlado, kaj namerava storiti zoper termite, ki so napadli historično hišo, ▼ kateri je bival Napoleon na Sv. Heleni, in jo grozijo uničiti. Hiša je, kakor znano, last francoskega naroda. Laval je odgovoril, da vlada pač ne bo poslala na Sv. Heleno vojne ladje s specialisti za uničevanje termitov, kakor je predlagal in-terpelant, kajti na Francoskem takšnih specialistov ni. Pač pa bo poiskala na Sv. Heleni sami ljudi, ki naj rešijo zgodovinsko stavbo. Noto vseučiliško mesto v Parizu Bedni pariški del mesta, ki je mejil na park Montsouris, se je umaknil ogromni napravi lepih zgradb, ki bo kmalu postala posebna znamenitost za vsakogar, ki obišče Pariz. Na tistem kraju so namreč iz zasebnih sredstev zgradili velika, palačam podobna poslopja, v katerih bodo stanovanja za vseučiliščnike različnih narodov. Arhitektura teh poslopij uvažuje stavbin-ske sloge one dežele, iz katere so v njej stanujoči dijaki doma. Tako n. pr. imajo kubanski slušatelji svoj dom v starem španskem slogu, maroški dijaki v lepem mavriškem slogu, v bližini teh dveh stoji popolnoma moderno poslopje dijakov iz Holandske. Zraven švicarske hiše stoji poslopje francoskih provinc v slogu 70. let. Vendar na oko tako velika različnost slogov nikakor ne dela utiska, kakor da bi vse skupaj bilo brez sloga, pač pa se vsepovsod zaznava enotna harmonična zamisel. Koncem decembra 1935. bo zazidanih 4000 kvadratnih metrov prostora. V dosedaj zgrajenih domovih stanuje že 2000 dijakov. Kavaren v tem dijaškem mestu ni, vendar je na večer življenje po ulicah tega mesta prav tako živahno kakor po bou-levardih in na vsak korak slišiš vse mogoče jezike sveta. Na sredi tega mesta bo stala Mednarodna hiša, ki bo sezidana iz sredstev Rockefellerjeve ustanove in bo imela štiri nadstropja, v njej bodo predavalnice, gledališče, kino, velika mednarodna knjižnica, kopališče, dvorane za gimnastiko in prostor za radio. Na koncu bodo sezidali še cerkev, v kateri se bo vršilo bogoslužje vseh krščanskih veroizpovedi. Novi guverner Klajpede Smrt letalca v afriški divjini Francoskega letalca M a n r i c a Finat gesa je zadela na poletu skozi afriško pa je bil a in njegovega tovariša Panla de F o r-divjino bridka usoda: prvi se je ubil, drogi hudo ranjen Organizirana zaščita proti zračnim napadom Vse države, posebno velike, se vneto gibljejo, da bi izorganizirale svojo zaščito proti zračnim napadom. Tako ima Rusija že nekoliko let izvrstno organizacijo z nad 30 milijoni članov. Italija je izročila skrb za te stvari »milici za zračno zaščito«, ki ji načeluje poseben oddelek glavnega generalnega štaba. Na Angleškem se javljajo za poročevalsko in opazovalno službo za prime'- zračne vojne tudi civilne osebe, a na Francoskem ima poseben višji častnik nadzorstvo nad vojaško in civilno zračno obrambo. Da Nemčija za drugimi nič ne zaostaja, so pokazale zadnje zračne vaje nad Berlinom. Cvetoče drevje ob sloviti katedrali Notre dame de Pariš Kako velika je žeja Američanov ? L 1913. so v Ameriki vpeljali prohibici-jo in so tisto leto zadnjikrat normalno točili alkoholne pijače. Pri tem so popili 135 milijonov galon whiskija in 12 milijonov g al on uvoženih alkoholnih pijač. Ko je bila lani prohibicija odpravljena, so smatrali zgornje številke kot nekako osnovo, po kateri so skušali izračunati potrebščino alkoholnih pijač za 1934. Uradno so preračunali, da bo treba do 200 milijonov galon raznega alkohola. Toda prav kmalu bo spoznali, da so bili ti računi močno pretirani. številke namreč kažejo bistveno zmanjšanje v potrošnji alkoholnih pijač in še ta se manjša od dneva do dneva. Dočim so v lanskem decembru prijavili še 8 milijonov galon whiskija za obdavčenje, so jih v februarju samo še štiri. Tako bo potrošnja za celo poslovno leto komaj presegala 25 milijonov galon. Višine davčnih dajatev za potrošnjo alkohola, ki so jih L 1913. cenili na eno milijardo dolarjev, ne bodo letos niti približno dosegli, in splošno se sodi, da bodo dobili samo kakih 370—400 milijonov dolarjev od davka na alkoholne pijače. Te številke dokazujejo, da žeja Američanov ni ostala tako velika, kakor so jo prikazovali v začetku zopetne »mokre« dobe. Samomor dunajskega psihijatra Te dni se je usmrtil na Dunaju 381etni asistent ondotne psihiatrične klinike dr. Ludwig Horn. Našli so ga v njegovem stanovanju, Pelikangasse 5, obešenega na oknu. Mož je izvršil samomor okolu šestih zvečer. Služkinja, ki je odšla malo pred to uro iz hiše, ga je še videla pri pisalni miTri, žena, ki se je vrnila 10 minut po odhodu služkinje, ga je našla že mrtvega. Dr. Horn je bil eden najboljših zdravniških sotrudnikov znanega psihiatra Wag-nerja - Jauregga in pokojnega neorologa dr. Ekonoma ter je veljal za strokovnjaka posebno pri zdravljenju posledic sifilisa z malarijo. Bil je skoro neprecenljiv diagnostik za liquor in mojster v tehniki punkcije hrbteničnega mozga. Njegovi tovariši in predstojniki so priznavali te vrline, kljub temu pa je zdravnik trpel na kompleksu manjvrednosti, kar je njegove živce tako zrahljalo, da bi bil moral oditi na lečenje v sanatorij. Preden pa se je odločil za ta korak, je izvršil samomor. Izkrcanje v Hendonu Vladaš Knrkauskah, doslej predsednik kmetijske zbornice v Kaunasu Nemški vojni zaklad Londonski zastopnik pariške Agence Economkjue et financiere poroča tej agenciji o razgovoru, ki ga je imel z nekim nemškim velebankirjem. Mož mu je izjavil, da ima Nemčija v Amsterdamu, v Švici ter v Zedinjenih državah naloženo premoženje pol milijarde funtov šterlingov. Ta denar se lahko smatra za vojn; zaklad Nemčije ter je namenjen za nakupovanje surovin, ki bodo rabile >iemcem za oboroževanje. Angleški ministrski predsednik Mac Dona 1 d zapušča na letališču v Hendonu aero-plan Pogreb ponarejevalca frankov V Helesfi na Madžarskem so te dni pokopali bivšega madžarskega policijskega ministra Nadossvja. Pogreba se je udeležila cela vrsta bivših ministrov s predsednikom Lige za revizijo mej, Francom Her-czegom na čelu, dalje državni podtajnik v ministrskem predsedništvu Barczy. sin bivšega min. predsednika Bethlena in drugi ( erkvenc svečanosti je opravi škof Raf-fay, ki je izjavil, da so ljudje, ki jih je treba po pisani črki zakona obsoditi, v srcu pa jim je kljub temu vse odpuščeno. Od tiski prstov rešujejo zgodovinsko zagonetko Starinoslovci se dandanes poslužuieio mimo kemije tudi kriminologije, odnosno njene panoge, daktilokopije, to je raziskavanja prstnih odtiskov, Dr. Bade iz Berkeleva v Kaliforniji, ki se zlasti peča z raziskovanjem svetopisemskih mest, je izkušal iz najdb, ki so jih bile našle štiri odprave, določiti lego in razvoj zgodovinskega mesta Mizpaha. kjer je bil Savel kronan. Težkoče so bile v tem, da se posamezne kulturne plasti mesta, ki je stalo v bližini današnjega kraja Tel-en-Nasbeha, niso jasno in razločno odražale in razločevale druga od druge. V teku časa so bili zidali mesto na mestu. Ker so razvaline vsakega poslopja vedno sproti porabili za te-mel novega, je vsakokratna odkopana plast neravna. Dr. Bade je preiskoval številne lončene posode in vrče iz na oko različnih plasti in je po istih prstnih odtiskih na črepi-njah in posodah ugotovil, da je mnoge morala narediti roka enega in istega delavca. To je dokaz, da spadajo tiste na videz različne kulturne plasti v eno samo dobo. Specialisti tiskarskega škrata Tiskarskemu škratu smo sicer dostikrat dolžni hvalo za marsikako nepričakovano veselje, vendar pa po navadi že take uganja, da je strah in groza časnikarjev in pisateljev, ker naredi prepogosto meni nič tebi nič iz najlepšega stavka največji nezmisel. Ta vražji škratelj je že tako pretkan, da tudi največja pozornost in skrbnost ne more preprečiti njegovih burk. Vzlic vsemu pa z začudenjem doznamo, da so ljudje, ki skušajo iz čistega, nesebičnega navdušenja za stvar tega nagajivega poredneža ugnati v kozji rog. Strokovnjaki so nekoč ugotovili, da je v vsaki knjigi, ki pride na trg, še zmerom 100 do 150 pogrešk. Izkušnje omenjenih idealnih in strastnih, zagrizenih preganjalcev tiskarskega škrata potrjujejo to ugotovitev. Enega teh idealistov je Bernhard Shaw imenoval >kne-za korektorjev«, ker je našel v vsaki Shawovi knjigi še zmerom do sto tiskovnih Docrrešk. Ta človek, ki pregleda malone vso svetovno književnost ter navdušeno stika za pogreška-mi v korekturi, ima že več ko 300 zahval in priznanj, ki so mu jih poslali pisatelji in založniki iz vseh dežel. Pri tem Da je zmerom takšen idealist, da noče vzeti za svojo navdušenost in delo nobene nagrade in se brani izvrševati svoje vzvišeno delo kot poklic. V Yorkshiru na Angleškem živi duhovnik, v čigar poklic že tako spada pre- in izganjanje hudiča, v čigar družbo spada nedvomno tudi tiskarski škrat Ta možak ga preganja tako goreče, da je na moč zaslovel med pisatelji in založniki. To svoio gorečnost je dal mnogim pisateljem na razpolago in zdaj prebira zanje njih dela in opravlja korekture. Takšni ljudje, ki stikajo za tiskovnimi pogrefkami po knjigah in časopisih, kakor zbirajo drugi n. pr. znamke, so v prvem trenutku, ko sporočijo uspeh svojega zasledovanja črnega hu-domušneža. prav mučni založnikom in pisateljem. ki ne vidijo radi, da jim neprizadet, tuj človek podere njih vero v popolnost izdanega dela. Počasi pa vendar spoznajo — tako vsaj pravijo ti zakrknjeni preganjalci škrata — da je tako zasebno, docela idealno delo za poznejše izdaje knjige neprecenljive vrednosti. Hauptmannova žena ne odpusti Lindberghu V Chicagu je prišla neka ženska z dvema zakoncema v pisarno neke družbe za zračni promet in zahtevala tri vozne listke do New Yorka. Ko jih je že dobila, je hipoma vprašala: »Ali je to tako zvari a Lind-berghova proga?« Ko jc uradnik pritrdil, so vsi trije vozovnice vrnili. Bili so žena Huptmanna, ki je bil obsojen na smrt zavoljo ugrabitve in umora Lindberghovega sinčka, in dva zakonca, njena prijatelja. Luminal in samokres V Budimpešti se je otrovala z lumina-lom ter se nato še ustrelila s samokresom naravnost v srce 22 letna madžarska igralka Sari Batori. Umrla je v bolnišnici, kjer so ji zdravniki skušali oteta življenje. Za^ kaj je prav za prav šla v prostovoljno smrt, ne morejo dognati. Stavka pri Chevroletu Iz Toleda (Ohio) poročajo, da je izbruhnil nenaden štrajk v ondotnih Chevroleto-vih avtomobilskih tvornicah. Stavko je začelo samo 600 delavcev, zaradi njih odločitve pa je prišlo ob kruh 3000 ljudi Vodstvo podjetja, ki ni hotelo ugoditi zahtevam stavkujočih, je ustavilo obrat in izprlo vse delavce. Nov korziški bandit Nedavno na smrt obsojeni korziški bandit Andre Spada ni bil, kakor pravijo najnovejše vesti, zadnji razbojnik na Korziki. V Macciji se je namreč zadnje čase pojavil nov bandit, Toussaint Dominique Pog-gi. Mož, ki je pobegnil iz ječe, v kateri bi bil moral presedeti leto dni je napadel na cesti nekega svojega sorodnika in ga oropal. Poggi je pobegnil v korziško divjino, kjer bo domnevno nadaljeval svojo krvavo obrt. Pogumna letalka Miss Joana Battenova kani prekositi sedanji ženski letalski rekord na progi Avstralija—Anglija Stanko Janež: Elektrika Mnogo zanimivih stvari se dogaja na svetu — res. Vsak dan se kaj zgodi, vsak dan koga oženijo. Tako živimo drug od drugega. Toda to so malenkosti, res same malenkosti. Živiš, živiš in živ dan ne doživiš nič posebnega. Hodiš po svetu, gledaš po kakšnih mestnih izložbah in zaman požiraš sline. Sline se ti cedijo za marsičim. Ampak, če je ta presneti fant Alojz Tro-ha morda mislil, da mu bodo kdaj pečene piske kar same od sebe letele v usta, ali da mu bodo te, s tisoč mazili namazane mestne dekline kar tako padale okoli vratu, se je silno motil. Nič takega se ni hotelo zgoditi in še marsikaj drugega ne, o čemer je sanjala njegova glava. — Naj si poskuša, — so govorili ljudje, ko je odhajal v svet, — naj vidi, kakšua slava'ga čaka. Takle fante itak ničesar ne verjame, preden česar pošteno ne sk.tpi. Toda tudi to niso bile nič drugega kakor pobožne želje. Ti nazadnjaški vašča-nje že od pamtiveka niso znali drugega, kakor čepeti na svoji zemlji, orati in saditi krompir. Kaj so neki oni vedeli, kaj je to razvoj in napredek človeštva? Ne, za te stvari so bili preslepi kakor noč. In kaj je bilo slišati po njihovih slamnatih kočah zvečer, ko so prišli od poljskega dela in so na njihovih mizah z medlo, nič vredno svetlobo zabrlele zanikrne, smrdljive petrolejke ? — Hvala Bogu, da | je šla nevihta mimo. i — Garajte, garajte! — si je mislil Alojz Troha, ko je odhajal. Toda takale gospodična, kakršno je igral kakšen Alojz Troha — bog varuj, da bi prijel kdaj za kako delo in si uma-zal tiste nežne prste! Takoj mu pade krona z glave in kdo bo potem brenkal na strune in godel podoknice vaškim deklinam ! — Naj gre. Naj si poskuša. Bo vsaj videl, kakšen je svet, — so govorili va-ščani. Tako je šel Alojz Troha v mesto. Res je bilo mesto nekaj večjega, bolj vzvišenega od vasi, toda Alojz Troha si je zaman domišljal, da je zrasel v mestu: vrtel se je kakor frtavka in ni vedel, kam bi se dal s tistimi razneženimi rokami. — To je sedež duha in kulture! — si je govoril Alojz in si ogledoval svoje nežne, drobne prste, ki so bili beli kakor sneg. Toda zavoljo teh nežnih prstov je bil še vedno vseeno samo eden izmed tistih, ki imajo samo nežne prste in drugega nič. Drugi, tretji, četrti dan se je pred njegovimi očmi začela delati mavrica. — Pomagaj si! Migaj! — so mu govorili glasovi iz vasi. Potem ga dolgo časa ni bilo na izpre-gled, Alojz Troha se je pogreznil v morje življenja. Zaplaval je. Sprva je šlo silno težko, toda z vsakim dnem bolj veselo. Nazadnje se je igral z valovi. Prišla je pomlad, prišla je druga, prišla je tretja. V vas je prišel novi načelnik. Stari, vse časti vreden župan je bil kmet. Nosil je brado in ta brada ga je pokopala. Mestni uradi so zahtevali, da se vsi župani bri-jejo. Izšlo je geslo: Proč z bradami in brki, novi čas zahteva ljudi jasnih lic in odkritega obraza! Stari je nosil brado, toda to je bilo tudi vse. Niti pojma ni imel, kaj je to: napredek. Ko je prišel novi, so vsi vedeli, da je z njim prišel tudi nov dih stoletja. Novi načelnik je najprej sklenil posvetiti v temne leščerbe svojih podložnikov. Predaval jim je noč in dan, da bi jim vdihnil nove pojme o nalogah sodobne vasi v družbenem procesu. Potreba je zvišati proizvodnjo! — Kaj le hoče od nas? — so se spraševali kmetje. Njihove butice so ostale trde in niso hotele ničesar razumeti. Njihovi nazori so bili stari več tisoč let. — Toda, če ne pojde zlepa, pojde zgrda, — je govoril načelnik in hodil gor in dol po sobi. S tem se pričenja tudi zgodba, kako smo pri nas uvajali elektriko. Bilo je veselje. Prišla je deputacija: pritožba zavoljo uvajanja novotarij! Novi stroški, nove žrtve! Tako so se uradno izrazili, toda naskrivaj so govorili o nekakem hudičevem načrtu, ki hoče vso vas spraviti v pekel. — Mi ostanemo pri starem! — so zatrjevali vasčani in mislih na svoja nebesa. — Čisto dobro se nam godi! — je otresal svoja slinasta usta star kmet in se držal za trebuh, v katerem se je nabrala precejšnja množina pajčevin. — Kakor hočete! Nam je vseeno dobro! — je rekel načelnik s svetlim obrazom. To je bilo čudovito res. Zato so va-ščani lahko brez skrbi odšli, dozdaj so bih zmerom navajeni, da je moral kdo drug misliti za nje. Kako? Ze sto let ni bilo najmanjše izpremembe. Proti koncu tedna je prišla komisija, prišli so inženjerji, prišli so delavci, prišli so drogovi. — Kaj pa zdaj! — so odpirali ljudje usta in prodajali zijala. Ampak kaj dela med njimi .gospodična', saj vendar nikdar ni bil za nobeno rabo. Res je bil to nekdanji, zanikrni, ničvredni Alojz Troha, ki ga je lahko premamilo vsako žensko krilo. Kako se je že blagovofil izraziti ? Da bo zdaj nov čas razsvetlil njihove temne, prazne lobanje! Če ne vedo, kaj se pravi to: .Vodstvo električne napeljave' —, jim prav rad svoje mesto malo prepusti — Naj preizkusijo zdaj svoje vaško znanje! Naj vidijo, kaj se pravi to: delo za napredek človeštva. Ni vrag, vsaka svinja se rada valja po mehko nastlanem! — Kdo bi si bil kdaj mislil, da bo takole dete, kakor je bil svoj čas kakšen Alojz Troha, takole razkoračen stal in dajal povelja svojim delavcem. Toda čas hiti in razmere so zmerom nove! Zdaj delajo, postavljajo drogove, napeljujejo žice. Kmalu bo vse dovršeno. Kar so bile včeraj sanje, je danes čista resnica. Kar so pred tisoč leti molih kot boga svetlobe, to visi danes pod tvojim stropom. Toda nekega večera se je pri vseh ljudeh naselila luč. Žarnice so zasijale od stropa. Sploh je bilo zelo lepo. To so se vaščanom svetih obrazi! Bilo je nekaj nezaslišanega. Načelnik si je od veselja tleska! z rokami — Alojz Troha vam je mož in pol! — so govorili vaščanje. — Čas je, da se oženiš, — so se laskali tisti, ki so se delali bolj pametne. Ba. Da. Osmo kolo državnega prvenstva: V Zagrebu samo dva gola je dobilo Primorje proti Gradjanskemu — Točke sta pustila Hajduk in Hašk, osiješka tekma pa je bila remis Ljubljana, 28. aprila. Osmo kolo državnega prvenstva v nogometu je imelo na sporedu štiri zanimiva srečanja, in sicer v Zagrebu, Beogradu, Osijeku in Sarajevu. Na zeleno polje so morala vsa ligaška moštva, razen BSK in Baska, med katerima je šel prvi na velikonočno turnejo v Rumunijo, slednji pa si je po hudi bitki v Sarajevu privoščil nekaj odmora. Senzacijo dneva sta nam pripravila Hajduk in Hašk, ki sta oba gostovala na tujih tleh in pustila nasprotniku obe točki, in sicer Hajduk v Beogradu že drugič in Hašk v Sarajevu kakor marsikatero ostalo moštvo. Tudi Slavija v Osijeku se je prav dobro držala proti Con-cordiji. Naš ligaš Primorje je šel na vroča zagrebška tla, kjer je moral pustiti obe točki, vendar pa so kritike zanj zelo laskave. Zal ta lepa ocena na koncu tekmovanja ne bo igrala nobene vloge več in zdi se, da se nad Primorjem zgrinjajo temni oblaki... Tabela državnega prvenstva je do prihodnjič naslednja: Hašk 7 4 12 12:9 9 Hajduk 7 3 2 2 20:9 8 Concordija 7 2 4 1 9:6 S Bask 5 3 11 15:7 7 Jugoslavija 5 3 11 9:6 7 Slavija (S) 8 3 14 14:12 7 Slavija (O) 8 3 1 4 11:24 7 Primorje 6 114 5:18 3 BSK 3 1 0 2 6:5 2 Gradjanski 4 1 0 3 4:9 2 Gradfans&l s Primorje 2:0 (1:0) Zagreb, 38. aprila. Vsa športna publika Zagreba je bila prepričana, da bo zmaga Gradjanskega nad ljubljanskim Primorjem zelo velika. Današnja igra je pokazala, da vse progno-ze ne pomenijo nič in da lahko ligino moštvo tudi z rezervami zaigra prav dobro ali celo boljše kot s kompletno garnituro. Razen tega so danes simpatični Ljubljančani zaigrali tudi zelo fair in pokazali tudi v tehničnem pogledu velik napredek. Kombinacije jim niso več samo slučajne kot nekdaj in vse kar napravijo, je dobro premišljeno. Primorje je izgubilo igro, ker jo je moralo izgubiti. Boljše moštvo na polju je bil Gradjanski, je bil precej v premoči in je zato zmago zaslužil. Reči pa je treba, da bi bilo Primorje z malo več sreče in morda še s popolnejšo postavo po današnji igri lahko odneslo točko iz Zagreba. V prav dobri formi se je pokazal rezervni vratar Logar, ki je branil mnogo težkih udarcev, ibenem pa izpustil dve razmeroma zelo lahki žogi. Igra je bila zelo lepa in zanimiva in so gostje posebno do odmora pokazali lepše poteze od domačih. Pozneje so seveda popustili in domači so kot bolj ru-tiniranj odnesli obe točki. V ostalem pa Gradjanski ni zadovoljil svoje publike. V enajstorici je mnogo slabih mest in moštvo je potrebno generalnega popravila. V moštvu Primorja" se je dobro uveljavil rezervni vratar. Branilca Hassl in Jug sta imela priliko pokazati svojo vztrajnost in tudi vse drugo, kar je treba znati branilcem. Jug je bil boljši, Hassl pa je igralec sreče in igra preostro. V krilski vrsti je najbolj ugajal Boncelj, toda tudi oba tovariša sta bila dobra in požrtvovalna. V napadu je bil trio počasen in zato manj nevaren, krili na sta pokazali prav dobro igro, in sicer Janežič v prvem in Zemljič v drugem polčasu. Gola Po čudnem naključju sta oba gola padla v predzadnji minuti prvega in drugega polčasa. V prvem polčasu je v 44. min. Gradjanski v napadu. Živkovič daje Antolko-viču, ki podaljša na levo krilo, odkoder strelja Kokotovič iz zelo težke pozicije preko vratarjevih rok v desni kot. V drugem polčasu je v 44. min. spet Gradjanski v napadu. V gneči pred vrati P. dobi žogo na glavo Novosel, ki jo pošlje mimo vratarja v mrežo. Občinstva je bilo okoli 2000. Tekmo je sodil prav dobro g. Radič iz Sarajeva. Storil je nekaj manjših napak in tudi eno večjo, toda bil je na mestu. Pri tem so mu pomagali tudi vsi igralci. ali brez točke je ostala LJssfeSjasia, sa katero sta v podsaveznem prvenstvu nastopila Ilirija in ŽSK — V vodstvu je železničar Ljubljana, 28. aprila. V podsaveznem prvenstvu sta nastopila oba ljubljanska zastopnika, in sicer Ilirija kot eden najresnejših kandidatov za prvo mesto v Mariboru in ŽSK, ki se nevarno vrti na koncu tabele, na domačih tleh. Nasprotnika sta bila oba mariborska, in sicer šibkejši Maribor za Ilirijo ter nevarnejši Železničar za ŽSK. Ilirija je šla na pot kot favorit, m sicer tembolj, ker je Maribor^v zadnjih-časih preživljal krizo in so ž njim še šibkejši nasprotniki kot Ilirija delali lahke račune. Žoga je pač okrogla in s to lastnostjo jo je danes zagodla Iliriji, M je morala obe točki pustiti na onih nesrečnih mariborskih tleh, odkoder se je že večkrat vrnila razočarana in z razočaranjem za svoje prijatelje. Razen moralne škode pa bi utegnili danes izgubljeni točki igrati važno vlogo še^ pri končni bilanci. Maribor si ie z današnjo zmago spet pridobil nove simpatije in prepričani smo, da mu bodo tudi te pomagale na poti do nadaljnjih točk v tem prvenstvu. Šiška rji so sprejeli svoje tovariše iz Maribora na domačih tleh in tudi niso mogli rešiti časti Ljubljane. Zanje je izguba obeh točk tembolj važna, ker se nekam vztrajno »drže« na koncu tabele, pa bi se jim z morebitnimi reprizami po današnjem vzorcu iahko primerilo kaj neprijetnega. Vsekakor Jim gre zdaj že zelo trda, pa bodo morali v preostalem sporedu napeti vse sile, če se bodo hoteli" v dvanajsti uri rešiti zle usode. Po današnjih tekmah je vodstvo v tabeli prevzel Železničar, ostali pa so se po prejšnjem redu zvrstili za njim. — Evo kako: „ „„ „„ železničar 11 7 2 2 30:22 16 ČSK 9 5 4 0 26:11 14 Ilirija 9 5 2 2 31:11 12 Rarid 9 5 0 4 23:14 10 Maribor H 4 1 6 14:29 9 Svoboda 10 2 3 5 12:48 7 Celie 9 2 2 o 13:18 6 ŽSK 10 2 0 8 21:26 4 V naslednjem naši poročali: Železničar : 3:2 (1:1) železničar: Mahajnc - Fran^ H, Ro-njak - Eferl, Frangeš I, Antohcie - Lesnik Bačnik, Turk. Pavlin Lutz ŽSK: Oblak - Klancmk K°5™e™ T K... »Hermežani« so imeli prav za prav samo enega polnovrednega napadalca: ta je bil Derenda, ki je sam zabil prvi gol, drugega lepo pripravil, mimo tega pa bil edini nosilec napadalnih akcij. Njegov antipod je bil Rihtar na levem krilu, ki ni utegnil napraviti niti ene same koristne poteze. Vmes je notranji trio bil razbit na tri posameznika. ki se spričo dobre Frangešove igre niso mogli uveljaviti. Razen tega ni imel napad potrebne zaslombe v ozadju. Sočan se je omejil na skrbno čuvanje svojega krila, Korenina ni bil vedno srečno pri stvari,'najboljši krilec je bil še Kretič. Kot poedinci so bili sicer vsi trije agilni, kot celota pa niso prišli do veljave tja do konca igre, ko se jim je vendar posrečilo razbiti nasprotnikov napad in potisniti partnerja v defenzivo. Obramba je delala sigurno, le če se ne bi pri svojem poslu posluževala ostrosti. Oblak je tokrat sigurno lovil tudi težke žoge, od branilcev je bolj ugajal Košmerl. Igra je bila spočetka vse drugo prej kot prvenstvena. Mrtva in brez pravega poleta. Razgibala se je šele po deseti minuti, ko sta padla prva gola in je bila koncem prvega in še dober del drugega polčasa dokaj napeta in zanimiva. V glavnem so terensko prevladovali gostje, ki so brez velikih ovir kombinirali tja do kazenskega prostora in potem zapovrstjo zastreliavali priliko za priliko. Proti koncu so se domači milo zavedli svojih dolžnosti, res da je bilo takrat že vseeno: bili so za Jugoslavija : Hajduk 3:1 (1:0) Beograd, 2S. aprila. Igra je bila zelo lepa in skoraj izravnana. Do odmora je Jugoslavija dosegla vodstvo, toda kmalu po reprizi je mogel Hajduk izenačiti. V zadnjih petih minutah je nato Jugoslavija forsirala tempo in zabila še dva gola ter si zasluženo priborila zmago. Občinstva je bilo 7000. Concordia : Slavija (O) 1:1 (1:0) Osijek, 28. aprila. Tipično prvenstvena borba pred približno 1500 gledalci. Concordia je hotela mnogo kombinirati, kar ji je do odmora tudi uspelo. Po odmoru je preveč forsirala tempo, ker bi sicer lahko zmagala. Prvi gol je padel za Concordio v 15. minuti po Valjareviču, Slavija pa je izenačila v 37. min. drugega polčasa po Slo-šiču iz enajstmetrovke. Sodil je g. Kap iz Sarajeva. Slavija (S) : Hašk 2:0 (0:0) Sarajevo, 28. aprila. 2e od vsega početka se je videlo, da je Slavija boljša in nevarnejša in Hašk je bil v premoči eamo 10 minut v drugem polčasu. Medtem ko je prva polovica igre ostala brez gola, je v drugi polovici v 10. minuta zabil prvi gol za S. Dugonjič po soloakcijd. Dve minuti kasneje je bila prisojena enajstmetrovka, ki jo je Zago-rac streljal naravnost v vratarja šijači-ča. žoga se je ocibila, Zagorac je priskočil in poslal v mrežo. Gledalcev Je bilo 2000. Sodtil je g. ti-vanovič iz Beograda. Navzoč je bil tudi savezni kapetan Boškovič, kii se je pohvalno izrazil o nekaterih igralcih Sla vije. dva zgoditka na slabšem in niso imeli kaj . tvegati. Ti zakasneli napori so jim vrgli en gol, odločnosti za izravnanje pa jim je zmanjkalo. V Dogodki so se v kratkem razvijali tako: Po uvodnih mlačnih potezah z obeh strani je v 10 min. zaključil Pavlin lepo kombinacijo s plasiranim strelom in dosegel vodstvo. Od začetnega udarca so nato Herme-žani prodrli do pred nasprotni gol, v gnje-či je Derenda opazil luknjo in jo gladko izkoristil — v časovnem razmahu 30 minut je bila partija postavljena zopet na remis. Pri tem je ostalo do konca polčasa. Začetkom drugega polčasa je Ž. v napadu in v 3. min. gre kombinacija od desnega do levega krila, Lutz zelo lepo da pred Pavlina in ta potisne pod prečko v mrežo, 2:1 za Z. V 18. min. je Klančnik v borbi z Bačnikom šibkejši, Pavlin izkoristi nenadno priliko, potegne in neubranljivo plasira, stvar je že 3:1 za Ž. Hermes se zdi že potolčen in če bi bilo šlo v tem stilu naprej, bi bil nastal izdatnejši rezultat za goste. Toda sredi polčasa se situacija pre-okrene. Mariborčani so sicer še v napadu, a v 29. min. pobegne Derenda Frangešu. krepko potegne v prazno in nesebično poda Mokorelu, ki precizno pretvori, zdaj je samo še 3:2. Sedaj šele opazijo Siškarji, da z malo dobre volje lahko gre tudi drugače, toda mariborska obramba je čuječa in skrbno pokriva. Železničar je poslej v glavnem v obrambi, včasi napade, ali kljub obojestranskim naporom ostane pri doseženem rezultatu. Sodil je g. Jordan. Občinstva je bilo okoli 500. Maribor : Ilirija 1:0 (1:0) Maribor, 28. aprila. Za današnjo prvenstveno tekmo med starima rivaloma ni bilo velikega zanimanja in je na igrišče v Ljudskem vrtu prišlo le okoli 600 gledalcev. Slabi rezultati in forma domačinov sta bila vzrok, da tekma ni bila obiskana kot so želeli prireditelji. Toda domačini so danes pripravili ne samo svojim pristašem, temveč vsem mariborskim športnikom prijetno presenečenje s tem, da so iztrgali obe točki enemu najresnejših kandidatov za prvenstvo LNP. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Maribor: Koren, Kurent, Domicelj, Gomolj, Kirbiš, Konič, Jurgec, Dušan, Najžar, Hardinka, Miloš. Ilirija: Herman, Svetic, Berglez, Unter-reiter, Sočan, Pogačnik, Jug, Slapar, Pikič, Grintal, Doberlet. ZMAGOVALCI Uvodoma je treba poudariti, da je bila tekma odigrana v zelo ostrem stilu in se je pri vsem tem končala brez najmanjšega incidenta. Maribor je zaigral uspešno in mestoma dovolj lepo samo v prvem polčasu. V tem delu igre je imel precej prve besede ter je dovolj ogražal nasprotnikova vrata. Napad je lepo kombiniral do kazenskega prostora Ilirije, tam pa ni prišlo do pametnega zaključka. Edini gol, ki ga Je dosegel. Je bil morda le bolj slučajen kot izdelan. Najboljšo formacijo so imeli domačini v ožji obrambi, kjer je zlsusti briljiral Kurent, ki je odigral danes svojo najboljšo tekmo. Krilska vrsta je bila do odmora prav dobra v obeh smereh; ko pa je bil bleziran Gomolj, ni bilo več prave zveze z napadom. V drugem polčasu — zlasti v prvi polovici _je bila ta formacija zelo slaba in je prav malo škodovala nasprotnikovemu napadu. Na srečo je bila zato tembolj na mestu obramba, povrh tega pa Ilirijani niso znali izkoristiti številnih zrelih prilik. Napadalna vrsta je bila lepo povezana do 40. minute prvega polčasa; ko pa je bil težje bleziran Jurgec, ki je potem le statiral, je napad s samo štirimi ljudmi igral brez pravega sistema in le na prodore. Kljub temu je nekajkrat spravil v zadrego ilirijansko obrambo ter ustvaril nekaj kočljivih situacij. Toda napad je igral premalo z razumom in večkrat so posamezni igralci nekaj metrov pred golom streljali mimo in preko. Prvi nastop Hardinke je bil zelo uspešen ter je napaa Maribora z njim mnogo pridobil na prodornosti. Moštvo je v splošnem ugajalo zaradi velike požrtvovalnosti in elana, s katerima je tudi prav za prav dobilo zmago. PREMAGANI Ilirija v Mariboru nima sreče, kajti če bi jo imela le trohico, bi danes ne bila odšla poražena z igrišča. Moštvo je bilo v celoti gotovo boljše od nasprotnika, zlasti v tehničnem pogledu in startu. Enajstorica je imela tudi dovolj ugodnih prilik za izenačenje, vendar so napadalci s svojo neodločnostjo pokvarili še tako lepe pozicije. Napad je sicer tehnično zelo ugajal, le dodajanje žoge je bilo netočno, kar je imelo za josledico, da jo je često pobirala Mari-borova obramba. V napadu je igral zelo dobro Doberlet, ki pa ni našel pravega razumevanja pri sosedih. Vsi njegovi napadi so bili vedno nevarni. V notranjem triu je prednjačil Pikič, ki pa je bil stalno »pod nadzorstvom«. Desna stran je bila bolj malo zaposlena. Krilska vrsta se je po izključitvi Sočana v 16. minuti prvega polčasa popolnoma razbila in je imela za to pozneje zelo težko nalogo, ki pa sta jo ostala dva krilca do konca opravljala zelo dobro. Obramba je bila danes zelo nesigurna, zlasti Svetic. Herman je pokazal sicer nekaj lepih parad, toda gol, ki ga je dobil, gre samo na njegov račun. Maribor izsili začetkoma kot, ki pa ostane neizrabljen. V 3. minuti je bleziran Gomolj, ki zapusti igrišče. V 16. minuti foula Kirbiš Sočana, slednji ga udari z nogo od zadaj in sodnik ga zaradi tega izključi. Gomolj se istočasno vrne spet v igio in Maribor je sedaj stalno v napadu. V 31. minuti je gneča pred vrati Ilirije in Milošu se posreči potisniti žogo izpod Hermana v mrežo 1:0 za Maribor. Pozneje izvede nekaj napadov še Ilirija, toda vsi se končajo pri obrambi Maribora. V drugi polovici igre je Ilirija dve tretjini stalno v napadu, izsili serijo kotov, toda vse je zaman, žoga ne gre v mrežo. Proti koncu se Maribor nekoliko osvobodi in izvede tudi nekaj akcij, toda rezultat se ne menja več. Tekmo je sodil g. dr. Brandl iz Cakovca, ki mu gre zasluga, da se je igra končala brez incidenta. V ostalem sodnik ni bil vedno na višini in je posebno v n. polčasu zagrešil nekaj hujših napak, gotovo pa je bil ves čas strogo objektiven. V predtekmi je mladina Maribora porazila mladino Rapida z 9:1 (4:0), rezerva Maribora pa rezervo železničarjev 9:2 (3:0). Dopoldne je bila v Mariboru še prijateljska tekma med Svobodo in kombiniranim moštvom Rapida, v kateri je zmagala Svoboda s 7:4 (4:2). , Prvenstvo II. razreda Mars : Svoboda 2:0 (1:0), Slovan : Reka 2:0 (0:0), Sloga : Grafika 4:2 (2:1), Slavija : Korotan 1:1 (1:0), Jadran : Mladika 1:0 (1:0), Zalog : Radomlje 5:3 (2:1), Atletik : Šoštanj 5:3 (0:2). Rapidovtf v Celju SK Rapid : SK Celju 5:S (2:1). Celje, 28. aprila. Danes popoldne je mariborski Rapid odigral v Celju prijateljsko tekmo s SK Celjem, na kateri je bilo okoli 400 gledalcev. Zmaga gostov je bila zaslužena. Igra je bila ves čas zelo živahna, toda po odmoru so nekateri Rapidovi igralci zaigrali celo preostro. Mariborčani so bili v kombinacijah in v startu boljši od Celjanov. Tudi Celjani, ki so nastopili z novim napadom, so igrali bolje nego v dosedanjih tekmah, toda niso vzdržali do konca. Najboljši del jim je bila obramba, vratar pa ima na vesti dva gola. Celjani so bili 10 minut v lahki premoči in zabili prvi gol, ki pa so ga gostje takoj izenačili ter v 42. minuti dosegli se drugega. Po odmoru so bili Celjani spet 20 minut nekoliko v premoči, nato pa so močno popustili. Število golov se je še precej pomnožilo, pri čemer pa je Rapid ostal z dvema naskokoma zmagovalec. Tekmo je sodil g. Seitl zadovoljivo in objektivno. „ ,. V predtekmi je mladina SK Celja zmagala nad kombinirano mladino Jugoslavije s 6:0. Ostale nogometne tekme Varaždin: ČSK (Cakovec) : Slavija 1:1 (1:1). Pokalna tekma. Zagre >: Hajduk : Slavija 1:1, Sparta : Derbv 7:0, Grafika : Tipografija 2:0. Subotica: Bačka : Concordija 6:0. Bruselj: Nemčija : Belgija 6:1 2:1). Dunaj: Prvenstvena: Hakoah : Vienna 5--> (2:1), AdmiTa : Austria 7:0 (4:0), WAC : Libertas 3:2 (1:0), Rapid : FC Wien 2:0 (0:0). . , , T . Rim: Ambrosiana : Fiorentma 1:1, Lazio • Brescia 4:0 Turin : Napolj 0:0, Sam-pierdarena : 'Palermo 1:0. Livorno : Pro Vercelli 0:0, Triestina : Milano 2:1, Bolog-na : Roma 1:1, Alessandri : Juventus 0:0. Budimpešta: Ferenczvaros : Hungaria3:l, >11« : Kispest 2:2 (1:1). Soroksar : Somogv 21 (1:0). Phobus : Attila 5:0 (2:0), Szeged : III. okraj 2:1 (0:1). Praga: Slavna : FC Karlm 5:1 (0:0), DFC • Bohemians 0K). Plzen : Teplitzer FC 1:1 (01), Kladno : Viktorija 3:1 (1:1), Prostje-jov : Židenice 2:2 (2:2). Prijateljska: Sparta : AFK Kolin 2:2 in 5:0. Plenarni sestanek starešinstva Ilirije bo 29. t. m. ob 20. v hotelu Štrukelj. Dnevni red: poročila odbora in načelstva nogometne sekcije o aktualnih dogodkih v našem nogometnem športu. Vabljeno tudi čin stvn sekcije in prijatelji. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. važna seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Pri f topa/te k „Vodnikovi družbi" Triglavski dan S smukom s Triglava je JZSS zaključil letošnjo sezono Mojstrana, 28. aprila. Po dežju, snegu in megli v soboto je ne-delj6ko jutro zažarelo v krasnem pomladanskem solncu. Pred Staničevo kočo živahno vrvenje, tekmovalci 6e pripravljajo na najtežjo tekmo, s katero zaključuje JZSS z izdatno pomočjo smučarskega kluba Mojstrana s svojim tehničnim vodjem Maksom Rabičem in marljivo tajnico Min-ko Rabieevo letošnjo sezono. Tekmi je predsedoval g. dr. Zdenko Švigelj. Preko ledenika se razlega veselo vriskanje tekmovalcev s Kredarice, ki hite na start. Ko so vsi zbrani, pridejo skupaj na startno mesto, in sicer na sedlo med Rjavino in grebenom Rži v višini 2400 m. Proga poteka s tega sedla v strmem smuku po zaviti dolini pod Rjavino, po kupiranem terenu Gornje Krme, mimo koče v Gornji Krmi in po redkem mecesnovem gozdu v strmih vijugali v Vrtačo, odtod pa na cilj pri tkzv. Veliki bukvi. Sneg je bil nalašč za to tekmo; dve tretjini proge je šlo po suhem pršiču, ki je zapadel prejšnji dan. Spodnja tretjina proge je bila dokaj slaba, toda izborne maže tekmovalcev so premagale tudi to oviro. Prvotno je bilo prijavljenih 19 tekmovalcev, startalo pa jih je le 11. Pogrešali smo na startu jeseniške Skalaše in tekmovalce LZSP. Višinska razlika med startom in ciljem je znašala 1200 metrov, dolžina proge pa ca. 6 km. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Lettner Egon (Rapid, Maribor) 8:14 1/5; Mušič Ljuban (Hašk, Zagre^) 5:58 3/5; 3. Moderc Stanko (Bratstvo, Jesenice) 9:39 3/5; 4. Cizelj Miran (Železničar. Maribor) 9:41 4/5: 5. Stopar Rudi (MSK) 10:01 2/5; 6. Zore Zdravko (SPD Kranjska gora) 10:42 3/5; 7. Podkubovšek Slavko (MSK) 11:05 1/5; 8. Bohinc Ivan (SK Bratstvo, Jesenice) 14:46: 9. Polajner Cvetko (Dovje-Mojstrana) 15:13; 10. Leuttner Henrik (Železničar, Maribor) 15:44 4/5. Doseženi čas zmagovalca je odličen in za dve minuti boljši od lanskega. Po končanih tekmah je bila v hotelu »Triglav« v Mojstrani razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Hud poraz ljubljanske bazene Zagreb : Ljubljana 18:0 Zagreb, 28. aprila. Za današnji nastop hazeneke družine Ljubljane proti reprezentanci Zagreba je vladalo veliko zanimanje. Zagrebčanke so v znani postavi — večinoma so bile Con-cordijašice — dobesedno pogazile gosti-nje, ki niso mogle nuditi nobenega pravega odpora. V opravičilo ljubljanske di-u-žine je treba navesti, da je bil to njen prvi nastop v letošnji sezoni in nista igrali dve dobri Igralki Atene. Slednje najbrže tudi ne bi mnogo spremenile rezultata, ker bi bile Zagrebčanke v tem primeru najibrže še bolj napele sile. Tekmo sta 6odila po polčasih gg. dr. Pavičič in Kušar. Kolesarske dirke v Celju Celje, 28. aprila. Klub slovenskih kolesarjev v Celju je priredil danes otvoritveno klubsko dirko na progi Celje-Konjice-Celje (50 km.). Na startu in cilju se je zbralo mnogo občinstva, kar je dokaz, da vlada v Celju tudi za kolesarstvo mnogo zanimanja. Cesta je bila v dobrem stanju in le na Križevem klancu je dirkače dohitel dež. V ostalem se je dirka pod vodstvom g. Fajsa končala v najlepšem redu. Rezultati so bili naslednji: 1. Zupane Albin 1:38:10, 2. Polak Edo 1:38:10!/5, 3. Kušec Anton 1:38.11, 4. Oj-steršek Ivan 1:39.36. Predavanje LNP Sredi preteklega tedna je zdravstveno -vzgojni odsek LNP priredil v zeleni dvorani »Uniona« že svoje četrto predavanje, ki so ga v velikem številu obiskali športniki vseh ljubljanskih nogometnih klubov. LNP si je nadel težavno nalogo in pričel vzgajati našo mladino v pravem športnem duhu. To akcijo bodo morali vsi klubi podpreti. da se končno odpravijo razni nedo-statki, ki niso v dobro našemu športu in propagandi zanj. Nepoznavanje pravil, . klubska zagrizenost, neobjektivnost, nediscipliniranost itd. so ovire, ki so na poti, da se naš šport, posebno nogometni, ne more dvigniti z začetniške stopnje na ono višino, ki nam pripada po naši splošni kulturni stopnjL Nekateri vodilni faktorji naših klubov so na napačni poti in bi morali svoje dragocene sile vse bolj izrabiti za pravo športno vzgojo mladine. Zato je treba akcijo, ki jo je začel ljubljanski nogometni podsavez, pozdraviti in jo podpreti, ker samo v tesnem skupnem sodelovanju z vsemi odločilnimi faktorji bo mogoče preorati to ledino in doseči uspeh. Po uvodnem pozdravu tajnika zdravstveno-vzgojnega odseka je g. dr. Tome v izčrpnem govoru orisal temne strani nogometnega športa in opozoril na smernice, ki bi jih morali prevzeti športni voditelji, da bi vzgojili mladino v pravem športnem duhu in s tem tudi kvalitativno dvignili šport. Šport ni samemu sebi cilj — pač pa je sredstvo, ki pomaga izoblikovati telesno in duševno popolnoma uravnovešenega človeka. Kadar so posledice športa smo-trena in sistematična krepitev telesa in volje, je to znamenje, da se šport goji to pojmuje pravilno. Posebno nevaren v tem pogledu je nogometni šport, ker se v njem še posebno lahko razpalijo strasti posameznikov in množice, ki lahko povzročijo ogromno škodo Zato zahteva ta panoga športa silnega napora in volje in mnogo discipline. Ce bi imeli pred seboj podrobno analizo vsaj letošnjih pomladanskih prvenstvenih tekem v Ljubljani, bi lahko sestavili zanimivo statistično tabelo. Vzgojna moralna pozitiva bi bila sigurno majhna; škoda pa neprimerno velika Odkrile bi se vse zakulisne spletke pred in po tekmi, pokazala bi se vsa nedisciplina, ki vlada po naših igriščih, videli bi, da se goji šport, ki je za zdravje posameznikov škodljiv, videli bi za športnika nedostojno obnašanje, žaljenja. Vse te senčne strani pa odvračajo resne športnike in športne sim-patizerje; tako se izgublja interes ln naš nogometni šport propada namesto da bi se dvigal. Tukaj naj M poiščejo delo vsi oni vodilni faktorji, ki trošijo svoje moči v škodljivih klubskih Intrigah to skupno z oblastmi odpravijo nedostatke in pomanjkljivosti na naših igriščih. TEDEN DNI FILMA FILATELIJA Slovenska izdaja I9I9—1920 Frankovna znamka za 15 kron (temno zelena) Georg Raft in Karola Lombard pleše ta p Ukradli so ji otroka Doroteja Wieck je v Evropi dobro znano filmsko ime. Hladna dama, poznana iz filmov »Izgubil sem svoje srce« in »Dekleta v uniformi«:, kjer je žela uspehe v družbi s Frohlichom in Wysbarom. Zaslovela je hladna Doroteja tudi v Ameriki. Toda njeno bivanje v kalifornijskem filmskem paradižu se ie izprevrglo v tragedijo. Dokler je bila pri Paramountu angažirana za dva filma, je reklama kar kričala o njej Potem je sloves po malem ugašal. AH zaradi tega Doroteja Wieck ni ostala nič manjša umetnica, kakor je bila prej. To nam v veliki meri potrdi film »Ukradli so mi otroka«, ki ga bomo v kratkem videli v Ljubljani. NJ je stvari in dogodka, ki Američanom ne more poslužiti v filmu. Snov za pričujoče filmsko delo Paramounta je dala znana žalostna afera z ugrabljenjem Lindiberghovega prvorojenčka. Film je sila močan, m kaj je najljubkejše na njem? Znano je, kakšne krasne posnetke otrok znajo napravljati Američani, v tem filmu gledamo celo rajdo ljubkih otročičkov, ki tu in tam naravnost očarajo. Dejanje se razpleta od pričetka do kraja živahno in žanje uspeh vsepovsod. Igra Doroteje Wieck in njenega otroka Le Roya, trenutno najmlajšega filmskega igralca na svetu, je res očarljiva. Vikar »Vihar« je tretje veliko filmsko delo iz Rusije, ki ga bomo v tej sezoni gledali v Ljubljani. Drama iz ruskega življenja, močna, pretresljiva, tipajoča v najgloblje kotičke človeške duše. Nekateri dobri znanci, ki jih še pomnimo izza gostovanja slavnih Hudožestvenikov se nam pokažejo v filmu: Masalitinova, Tarhanov, žarov, Tekst je napisal Ostrovski, režira Vladimir Petrov, ustvaril pa je tudi to delo Sojuz-film v Ljeningradu. Pred našimi očmi se bodo vrstile žalostne slike o propasti stanu, v katerem vlada zavist, sebičnost, zloba m mržnja. Stara ruska trgovska rodbina gre v pogubo. Bolero Bolero, ki pravkar teče v Elitnem kinu Matici, je film lepih žensk, krasne glasbe in plesov, razkošnih toalet, film o življenju v najelegantnejših nočnih lokalih Pariza in Londona. Tedaj že okolje je takšno, da privablja in mami ljudi, ki živimo svoje monotono malomeščansko življenje. Vsebina je pa tudi takšna, kakor jo najbolj ljubi ljudstvo vsepovsod. Mladi ameriški rudar Raul hoče postati slaven ple- les »Bolero« po glasbi Mauricea Ravela salec. Podnevi vihti kramp v rudniku, ponoči se vežba in nastopa na prireditvah. Uspehi so kmalu doseženi. In zdaj ga pot vede v Evropo, v Pariz. Ljubavni zapletla, vojna, otrovanje s plinom, slednjič velikanski triumf, v katerem pa zaradi vojne opešani organizem propade; — to je rdeča ndt učinkovitega ameriškega filma, ki teče v nemškem jeziku. Glasbo ie kom-poniral sloviti skladatelj Maurice Ravel, a usodo treh plesalk in enega plesalca glumi-jo: George Raft, Carole Lombard, Sally Rand, Frances Drake. Triumf volje Svečana krstna predstva filma »Triumf volje« v berlinski Ufini palači ob živalskem vrtu je bila velik dogodek. Pompozno okrašena palača zunaj in znotraj je dala prireditvi še posebno svečano obeležje. Točno ob napovedani uri se je pripeljal Hitler s spremstvom. Od glavnega vhoda pa do lože je tvorila špalir častna četa SS. 1*0 burnem pozdravu in vzklikanju vodji se je razgrnil zastor in kot uvod je odigrala godba SS tri koračnice dokaj strumno. Takoj nato je stekel preko platna film, ki je reportaža velikega zbora narodno socialistične stranke lanske jeseni v Niirnbergu. Film je bil posnet z ogromnim aparatom. Trideset operaterjev je bilo zaposlenih hkratu na različnih krajih, iz 120.000 m dolgega negativa je izrezala Leni Riefen-stahl 200 metrov najboljših posnetkov in jih zlila v celoto. Po predstavi je Hitler izročil Riefenstahlovi, ki je sedela v loži poleg, šopek v zahvalo za veliko delo in ji čestital k uspehu. Film mora in tudi želi videti vsa Nemčija. Iz akvaristove torbe O muzejskih akvarijih in drugo Vstajenje je v lepi, od stvarnika z mnogoterimi krasotami obdarjeni slovenski pokrajini. Vendar so že minili časi, ko so nas pozdravljali izza obalnega grmičevja majihni zvončki, vijoličasti žafrani na tratah pa kronice in tulipani. Zdaj prevladujejo rož nato bele penuse, vodice pa obrobljajo rumeno cvetoče ka-Južnice nalik cvetnim kitam položenim ob obali. Globoko smo že v pomladii, kar opažamo tudi v akvarijih doma. Ribice se ženijo, polži odlagajo svoja jajčeca po steklih in rastlinah, listi rastlin pa silijo iz zemlje, a iz navidezno mrtvih vejic kabomb in helodej obilno brsti; voda je pri tej rasti in v pravilno obljudenih akvarijih (3 litre za vsako 4 do 6 cm dolgo ribo) seve polna kisika. Akvaristi, ki se hočejo o tem prepričati, naj posetijo muzej pri VaJvazorjevem parku, kjer utegnejo opazovati svatbo pezidirkov. Lepota samcev prekaša vsako toplovcdnioo. Oči rdeče, glava in hrbet skoro črna, ostali del trupa rdeč e temno in svetilo modrimi odtenki, proga od 6redine do repa je pa kakor obložena s smaragda. V akvariju s pezdirki so samo naše rastline, vsajene konec marca v črno barsko zemljo. Velikolistni pljučni-ki, vodna grebenika, kodrasti dristavec, četverolietni rmanec, podvodni in plavajoči vodni mah, vodna leča in žabji las zastopajo barsko floro. Oni, ki se zanimajo za zajedalike, bodo opazili na plavutih nekaterih pezddrkov ihtioftirija v podobi belih, zelo drobnih pikic. V večjih akvarijih ee ta golazen polagoma izgubi. Mlade ihtioftiirije, ki se porajajo iz mehurčkov starih, odpadlih, vsrkajo deloma školjke, deloma pa poginejo, ko ne najdejo gostitelja. Zanimivo je, da je opaziti pri ihtioftiirijih v domačem bistrovodnem akvariju, kjer se vedno čisti in kjer se primeša vodi nekaj soli, očividna degeneracija, dočim se razvijejo ihtioftiriji, ki jih prenesemo iz pri-rode, do razmeroma precejšnjih dimenzij, ostane zarod majhen. Ker smo malo prej govorili o domačih rastlinah, naj bo omenjeno, da je žal nedavno umrli dr. H. T u m a zbiral med ostalim nazive rastHn po vsej naši pokrajini. Ta nazivoslovna zbirka je zaradi svoje temeljitosti in obsežnosti vredna, da pride v prave roke, kajti nazivi so v mnogih krajih različni, a treba jih je poenotiti baš na podlagi takih zbirk, ki morajo zanimati poklicne prirodoslov-ce kakor tudi ljubitelje. Glede domačega nazivoslovja 6o se poleg omenjenega pokojnika odlikovali tudi razni naši sodobniki. V prirodoslovju živalstva dr. L. P o 1 j a n c a Ima n. pr. V6aka žival svoj slovenski naziv. V knjigi »Ribe v slovenskih vodah« dr. A M u n d e najdemo razna imena za poedine ribe Jugoslavije, a v knjigi »Rastlinski Imenik slovenskih dežel«, ki jo je spisal farmacevt A. Ben-kovič, najdemo nazive skoroda vee dece boginje Flore. Zanimivo je, da je bil odnosno da je med imenovanimi samo dr. Poljane poklicni prirodoelovec, ostali pa le ljubitelji. Vračajoč se k muzejskemu akvariju, naj bo omenjeno, da so na dnu seve tudi školjke, ki so pezdirku za svatbo neobhodne. V naših vodah žive ledvičasti škržek, brezzobka in slikarski škržek. Skržki se razmnožujejo tako, da se iz jajčec, ki jih školjke nosijo, razvijejo ličinke (glohodiji), ki imajo tenko nit bisernico, s katero se obesijo na ribe, ki so jim gostiteljice do preobrazbe, nakar se spuste kot majhne školjke na dno voda. Nekatere drugovrstne školjke so kakor znano dobaviteljice biserov. Po dr. Po-ljancu je našel župnik S. Ribič kraj Borovnice tudi v ledvičastem škržku biser, kar je vsekakor redkoet. Nastajanje bi- Meseca aprila in maja 1920 so se tiskale zadnje in najvišje vrednote frankovnih znamk _ vse v kamnotisku v Ljubljani. Naklada: 28.800 kosov. Tiskarna Blas-nik je tiskala aprila meseca 1920 edino naklado, obstoječo iz 257 pol po 144 kosov; od teh pol se je izročilo dne 27. IV. 1920 poštnemu ekonomatu 200. Tiskovne in poštne pole. Tiskovne pole so bile sestavljene iz 12 vrst po 12=144 kosov. Poštne pole: 2X10=20, 2X12=24 in 10X10=100 kosov. Poizkusni tisk; olivnozelena, modrozele-na, modra, bledorjava, rdeča in sivočrna barva na tako zvanem transparentnem (prosojnem) papirju (ki se ne sme zamenjati s cigaretnim papirjem) —, potem črna in rjava barva na debelem sivkastem papirju, — živovijoličasta in črna barva na belem kartonskem papirju ter bledozelena na cigaretnem papirju, ki ni poizkusni tisk glede barve, marveč dokazni od tisk klišarne, da je kliše pravilen. Poleg teh poizkusnih tiskov imamo veliko število »esejev«, izdelanih v vseh barvah; lete opišemo posebej. Papir. Imamo samo eno vrsto papirja, in sicer kredast papir »K«. Barva. Znana je samo ena niansa zelene barve, in sicer svetlejša do povsem temna: a/K' temnozelena; tisk in barva jasna (izvirna, originalna, plošča, takozvana plošča I.). Obstoji tudi temnozelena motna barva od tako zvane plošče H., ki jo opišemo pri potvorbah. Končno opažamo živorumenozeleno (mai-griin) barvo, tisk in barva sta jasna; znamka je neke vrste poizkusni tisk. Lepilo je belo do bledorumeno, tanko, enakomerno nanešeno. Zobčanje. Imamo zgolj linijsko zobčanje 11%. Znani pa so tudi nezobčani in le deloma zobčani kosi (previdnost zaradi po-tvorb je na mestu!), slepo in mišje zobčanje. Tiskovne napake. Znani so dvotiski (pazite na potvorbe!), odtlski in gube. Barva prehaja od svetlejše v temno nianso na istih pol ah. Izrazite in tipične pogreške plošč. Ta vrednota se ponaša s številnimi tipičnimi pogreškami. Navesti hočemo le one, ki so najbolj izrazite in samo take, ki se opažajo na izvirni plošči L; pri 37. znamki v vencu spodaj bel madež; pri 53. znamki v okvirnem vencu levo zgoraj bel madež; pri 60. znamki vise leve brke navzdol; pri 96. znamki so v vencu desno zgoraj trije beli madeži; pri 111. znamki je krivulja okrog desne številke 15 podobna kači. Najbolj tipično pogreško pa opazimo pri 55. znamki; zgornja zastavica številke 5 ni vodoravna, marveč zavita (samo po en kos v poli!). Obeskov ni. Vodni znaki niso znani. Razpolovi jenih znamk ni. Provizorijev tudi ni. Zanimive poštne izkaznice (celine). Znamke tako zvane plošče H. (glej potvorbe!) je kot polpristne mogoče priznati samo na poštnih izkaznicah in pismih; nerabljene take znamke so falzifikati. Redkosti. Ta vrednota je sama po sebi razmeroma redka; to velja osobito za kose z zelo temno barvno nianso. Prav posebno je redka 55. znamka z zavito zastavico na številki »5«, toda le, če gre za izvirno ploščo I.; pri potvorjeni plošči IL se ta po-greška na poli ponavlja 37krat. Makulatura je obilna na zelenem, mo-drozelenem ovojnem papirju, konceptnem papirju; imamo tudi prav izrazite dvoti-ske in trotiske, ki pa so večinoma sumljivega izvora. Pri nabavi takih kosov je tedaj na mestu skrajna pozornost. — Imamo tudi pole. na katerih je ista znamka še enkrat natisnjena narobe. Rabljeno — nerabljeno. Znamke tako zvane plošče H. utegnejo imeti filatelistič-no vrednost samo tedaj, če so rabljene in opremljene s pristnim poštnim žigom. Ponarejene znamke. Pri nobeni prejšnjih vrednot nimamo izrazito potvorb; zato pa se ta zadnja izdaja frankovnih znamk ponaša z opasnimi falzifikati, vsled česar je potrebno, da se vsak zbiratelj z njimi seznani, da ne bo po nepotrebnem trosil denarja. Pri potvorbah imamo dvoje naklad: 1. tako zvano »nedeljsko naklado« ali »ploščo n.« in 2. navadne falzifikate »Pa-devet«. Plošča n. ali »nedeljska naklada. Takrat, ko so se tiskale te znamke, se je nekemu tiskarniškemu nameščencu posrečilo, da je neopaženo iziraknil odtisk izvirne plošče na tako zvanem prenosnem (Um-druck) papirju. Ker se je stroje vsak večer komisijsko zapečatilo, tako da jih ni bilo moči uporabljati, je dotičnik na podlagi vzetega prenosnega papirja izdelal novo ploščo, prišel v nedeljo, ko ni bil nik-do navzoč, v tiskarno ter na drugem ne-zapečatenem stroju nemoteno natiskal približno 100 pol po 144 znamk, vsega skupaj približno 15.000 kosov. Ko so bile potem v ponedeljek izvirne znamke (plošča I.) do- I serov povzročajo lahko najmanjši drobci peska aM pa izvestne zajedalke, ki jih školjka, da se jih reši, obvdje z bisernim plaščem. ★ O posledicah prevelikih toplotnih razlik pri menjanju vode je bilo že poro-čano, vendar bo naslednji primer gotovo prepričevalno dejstvoval tudi na dvomljivce. Neki ribič je teden pred velikim petkom lovil v bajerju, kjer je bila voda razmeroma topla. Da bi ribe izgubile okus po bajerju, jih je prenesel takoj v Ljubljanico, kar je biLo usodno. Razen nekaj klinov in enega linja so mu poginile« vse ščuke, ostriži, rdečeoke, rdečeperke in krapi, dasi je bila razlika toplote vode med bajerjem in Ljubljanico samo 8 do 9 stopinj. To so posledice prehlada, s katerim marsikateri akvarist, še zlasti začetnik, ne računa, dokler ga polom na vsej črti ne prepriča, da so hladnokrvne ribe glede toplotnih razlik mnogo bolj občutljive, kakor toplok.rvne-ži na kopnem. Omeniti je še, da so tud: podvodne rastline glede na spremembo toplote precej občutljive. tiskane, je dotičnik del svoje »nedeljske« izdaje pomešal med izvirne pole, nakar so se potvorjene pole z izvirnimi polarni vred opremile z lepilom in zobci ter se uradno izročile poštnemu ekonomatu, ki je, niti sluteč kako mahinacijo, tudi falzifikate z izvirnimi znamkami vred izročil v promet; to pa je dotičnik ravno nameraval in je del »nedeljske naklade« tako prišel v službeno uporabo. Morda bi se falzifikata ne moglo nikdar ugotoviti, da ni storilec tipično pogreško pri 55. znamki (zavita zastavica) — v plošči I. le en kos — na svoji Aliansa ženskih pokretov, ki ima v svojem programu tudi borbo za dosego političnih pravic za žene, se je obrnila na vse kandidate za bodočo narodno skupščino z vprašanjem o njihovem stališču glede ženske volilne pravice. Pri nas v dravski banovini so se Aliansi pridružila tudi druga društva, včlanjena v Jugoslovenski ženski zvezi, sekciji za dravsko banovino, ki je v imenu organiziranega ženstva razposlala vsem slovenskim kandidatom posebne vpra-šalne pole s prošnjo, da jim odgovore na naslednja vprašanja: L Ali hočete predlagati, da se stavi na dnevni red izprememba volilnega zakona v prilog ženi? Opiramo se na člen 55. naše ustave od 3. septembra 1931., ki določa, da bo posebni zakon uredil žensko volilno pravico. V informacijo navajamo, da bomo žene zahtevale splošno, enako in tajno volilno pravico za vse zastope, torej za občinski in banovinski svet ter parlament, kakor tudi v gospodarske in socialne ustanove (n, pr. v gospodarsko in obrtniško zbornico, OUZD, Pokojninski zavod it.d). H. Izvolite odgovoriti še na naslednja, za žene bistvena vprašanja: I. Ali priznavate, da ima ženska pravico do enake izobrazbe kot moški? 2. Ali ste za to, da ima tudi žena dostop do vseh poklicev in pod istimi pogoji, ki veljajo za moške? 3. Ali ste za dosledno izvajanje socialne zaščite matere in otroka? 4. Ali priznavate potrebo, da se delo plačuje po vrednosti, ne glede na spol in starost, po načelu: za enako delo enako plačilo ? ttt. Ali zavračate vojno kot povsem neprimerno sredstvo za reševanje mednarodnih sporov? To so glavni obrisi delnih zahtev progresivnega dela žen po vsem svetu, torej tudi naših. Pri našem koraku nas. je vodilo upanje, polno optimizma, da bo večina sedanjih kandidatov spoznala upravičenost naših zahtev. Poznamo predsodke in ugovore proti ženski volilni pravici, češ, da je ženska preveč čuvstvena, politika je pa razumska zadeva; da ženska še ni »zrela« za delo v političnem življenju itd. Vsi ti pomisleki se dajo z lahkoto ovreči. Da bi protidokazi bolj držali, ba lahko postregli z Masary-kom in z njegovim prepričanjem o potrebi ženinega sodelovanja v političnem življenju.. Masaryk je to svoje prepričanje potrdil tudi v dejanju in vedno priznava, da ga njegov optimizem glede žene ni varal. Seveda, Masaryk je podpiral samo progresivne žene, med reakcionarkami ima tudi on nasprotnice. Pa bo kdo rekel, da so Cehinje zrelejše, pri nas pa ni zrelih žen. Treba je samo svobodnega razmaha, pa bodo kmalu dokazale tudi naše žene, da so vsaj toliko zrele kot moški. Samo analizi-rajmo dejanja naših ali pa tudi svetovnih politikov in se odkrito vprašajmo: ali je bilo treba res tako strahovito veliko modrosti za ustvaritev političnega položaja, v katerem se nahajajo danes države? In pri nas posebej: pomislimo samo na enostavni način, kako so lansko leto dobili potrebno kritje: reducirali so draginjske doklade, in sicer najnižjim največ, brez ozira na socialne razmere, — pa je bila situacija rešena. Ob drugi priliki »finančnih težkoč« so banke enostavno zaprli, oziroma ustavili izplačila prihrankov in zadeva (oziroma izplačila ravnateljev in upravnih svetnikov) je bila rešena. Prepričana sem, da hi tako državniško modrost dokazala lahko tudd vsaka ženska. Prav dobro vemo, da v danih razmerah ženska volilna pravica ne pomeni posebne pridobitve niti glede skupnosti niti glede žen samih, kajti resnica je, da velik del ljudi strada prav tako v tistih državah, kjer ženske imajo volimo pravico, kakor tam, kjer je nimajo. V mnogih državah tudi ženske parlamentarke niso mogle preprečiti, da ne bi metali žensk iz služb. A kljub temu, da si ne delamo nobenih iluzij o pomenu ženske volilne pravice, se vendar potegujemo zanjo in se bomo dosledno potegovale, dokler je ne. dobimo Zakaj? Pred vsem iz načelnega vidika. Pra- plošči n. naknadno graviral in razmnožil na 36 kosov. Navedeno tipično pogreško ima plošča IL v prvih treh vrstah po 12 kosov, dočim ima izvirna plošča l. na vsaki poli le po en tak kos (55 znamka). In prav ta sprememba plošče, ki več ne odgovarja izvirnJ. plošči I., je dokaz za to, da gre pri plošči n. za potvorbo, ker se ne ujema z izvirno ploščo I. Na polah in blokih, vzetih iz zgornjega dela pole, se falzifikat po tipični pogreški lahko takoj spozna; pa tudi pri posameznih kosih se falzifikat spozna po barvi, ki pri »nedeljski« izdaji ni tako živa in jasna, kakor pri izvirnih znamkah, marveč topa in motna. Falzifikat »Padevet«. Tiskarniški nameščenec Padevet je vzel odtisk (Umdruck) z neke plošče, na kateri je bil le en komad znamke, si s pomočjo tega odtiska izdelal lasten kamen ter nato tiskal znamke posamič v vseh mogočih barvah in papirjih kot izvirne znamke in kot poizkusne tiske. Ta falzifikat spoznamo najlažje po tem, da je v levi številki »1« zgoraj mala bela pičica; ta bela pičica se nahaja na vseh Padevetovih izdelkih, kar je najlepši dokaz za to, da je storilec vzel odtisk le od ene same znamke. Pa/ievetovi >poizkusni« tiski rjave, ultramarinmodre. zelene, črne, vijoličaste, rdeče, citronastorumene in po-marančaste barve na belem kartonskem papirju, vsi brez valovitega podtiska se istotako spoznajo po opisani pikici v levi števiika »1«. Tedaj še enkrat: pri nakupu znamk po 15 kron je potrebna skrajna pozornost. Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe ali poprave o tej vrednoti pošljejo na naslov; Slavko Veselič, tajnik Slovenskega filatelističnega društva in član zvezne sekcije za raziskovanje slovenskih znamk, Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 15/L ★ Popravek. V članku, tičočem se franko vne znamke za 10 kron, se je vrinila neljuba pomota ;označena je znamka v napisu članka kot taka za 20 kron. Dasi je pomota razvidna iz vsebine članka samega in klišeja. jo s tem izrecno popravljamo. vica voliti in biti voljen je del državljanskih pravic, ki se nam po krivici odrekajo. Moremc trditi, da je povprečna žena vsaj tako polnovreden državljan kot povprečen moški. Kot kmečka gospodinja in mati ne doprinese nič manj k dobrobiti družine ta doma kakor gospodar in oče. Kolikokrat pa še več! Posestvo, ki ga zapravlja pijanec, dostikrat reši žena. Tudi delavska žena v ničemer ne zaostaja za svojim možem. Rodi otroke, poleg tega pa še s svojim zaslužkom pomaga vzdrževati družino. Prav ta-•ko žena srednjih slojev. V vsakdanjem življenju so žene že tisočkrat dokazale svojo polnovrednost, svojo prilagodljivost življenju, torej bi se prav gotovo vživele tudi v politične posle. Žena ni nikjer in nikdar izvzeta od mnogoterih dolžnosti, ki se nalagajo državljanom, zakaj bi se ji torej odrekale pravice? Ze čujem ugovor, ženska ni vojak! Toda ali ni žena v zadnji vojski prinašala prav toliko žrtev, ali stradala, ali izgubila dom, moža, sina? Kaj so prestale n. pr. srbske žene v zaledju? Tudi v bodoči vojni, ki sploh ne bo poznala »fronte«, žena najbrž ne bo sedela sita v zapečku. Ali ni povsem normalno, da tudi druga polovica državljanov soodloča o skupnih zadevah v državi, zlasti še, če te zadeve tangirajo pred vsem to, sedaj brezpravno polovico? Kajti koliko je vprašanj, ki je žena v prvi vrsti poklicana za njihovo reševanje. Zaščita matere, zaščita dojenčka in doraščajočega otroka — taka vprašanja more vendar povoljno rešiti samo ženska! V obče bi moralo biti vse socialno skrbstvo v ženskih rokah, pa bi bilo več uspeha in manj birokratizma. In občinske zadeve! Ali ne bi kmečka gospodinja prav tako z uspehom odločala o njih kot kmečki gospodar? Posebno pri nas, kjer se je gospodinja že vedno zanimala za gospodarstvo svojega doma in svojega kraja. Saj še v Turčiji hvalijo deio žene v javnih za-stopih in vendar se je Turkinja še nedavno skrivala v harmu ter je bila odrezana od vsega zunanjega življenja. Kemal paša ni poslušal tistih, ki so govorili o ženski nezrelosti in zaostalosti. Dal jim je volilno pravico in podprl njihovo prizadevanje za enakopravnost. Dokler se človeku ne da prilike, da se uveljavi, se tudi ne more govoriti o njegovi nesposobnosti. Samo v vodi se naučiš plavati! Razsvetljena pot skozi Saharo Francoski inženjer Delaplace je izdelal načrt, ki je na prvi pogled uprav fantastičen. Inženjer namerava zgraditi skozi najnevarnejši del Sahare, ki je znan po imenu »Puščava strahu«, nekako progo za zračni promet, ki bi omogočala redno zvezo med severnim in južnim delom saharske puščave. Zgraditi hoče orjaške svetilne stolpe, visoke 35 m ter narejene iz betona in jekla, ki bi svetili 100 km daleč. V razdalji po 200 km bi zgradili sedern takih svetilnikov, da bi imela letala kakor tudi karavane varne kažipote skozi rečeni nevarni del puščave. Načrt je res nekaj velikanskega in odobrili so ga tudi uradni francoski krogi. Delaplaceu se je posrečilo zbrati sredstva za gradnjo prvega teh svetilnikov za poskušnjo. Orjaški svetilnik se že dviga, dasi ga gradijo v okoliščinah, ki so zaradi podnebja in prehrane delavcev izredno težavne. Gradijo ga pri tako zvanem »plinskem tanku št. 5«, zalogi bencina in olja sredi Pušča ve strahu, ki že obstoja nekaj časa za letalce in avtomo-biliste in ki jo čuva in oskrbuje en sam arabski čuvar. Največja težava pri izvršitvi tega načrta bo mogoče oskrbovanje svetilnikov z gorivom. Toda Delaplace pravi, da ima posebno gorivo, s katerim bodo svetilniki lahko dve leti obratovali brez čuvarjev in brez dragega oskrbovanja z gorivom. Ako se bo ta prvi svetilnik ob-nesel, kakor Delaplace veruje, da se bo, bodo kmalu začeli z gradnjo še ostalih 6 svetilnikov. In tako se bo zgodilo, da bo v Sahari tako rekoč prava pravcata — cestna razsvetljava kakor je še mnogi večji kraji v civiliziranih deželah nimajo. žena v sodobnem svetu Ženske zahtevajo volilno pravico Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf EUbnikar. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Val ? LJubljani