★ ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE fronte slovenskega NARODA • Stev- 137 (2447) —---~ " ------------------ Poštnina plačana v gotovini Spedizione m abbon. post. 1. gr. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JRST, sreda 10. junija 1953 BEBLER: »NASE ZAHTEVE IN NASI PREDLOGI SO VEDNO IZRAZ MIRNE IN TREZNE PRESOJE NAŠIH PRAVIC IN VSEH OKOLNOSTI, KI JIH JE TREBA JEMATI V PO- ŠTEV.* Cena 20 lir V ITALIJI Zavlačevanje objave volilnih rezultatov _____________ Splošno mnenje političnih krogov v Rimu ja vladna koalicija ni dosegla 50 odstotkov glasov *«točnoslioeni vse v^du”! H ‘Jbi<,vUi \v®liko zamudo šele včerai zvečer, vendar se liri sum, da z njiho-kenčne rezultate za nadanck U "eusp demokristjanskih zaveznikov - Pred orientacijo na desno? - Do-»«e rezultate za poslansko zbormco obljubljajo za jutri, medtem pa so ustavili objavljanje izidov (Od našega dopisnika) lija??’ 9' °anes je vsa Ita-»blinio”a,?etosti: že zjutraj so dokončne rezultate Molitev' senat v senat (glasovnice za dne',?0 ,)rešt:eli Prve), popol-lt0n- pa s? napovedovali do-teznH . ab “skoraj dokončne« IW„ v°litev v poslansko t, “lco- Vendar so rezultati ftneHt P"®.1* žcle P° 21- uri *ov k^m-ko 7e bi,° štetje gla-itvli. "cano že Ponoči), občo i ?e rezultatov v zbornici : 76 Polagoma začelo usi-trij ,,„1 s®, ie ponoči popolno-» Sen ,avil°- Rezultati volitev čjji sp napetost še pove-dotai iz njih mogoče z Pri v„, ?otovosti sklepati, da koalirj- . v zbornico vladna Veg;-„ • ni dosegla absolutne lilni *,n da torej večinski vo- ■ n' zakon -- ' - - — »ati. ne bo začel delo- tonči^n kažejo uradni do-»at rezultati volitev v se-bej le razvidno iz pose- op “Javljene razpredelnice, **čin« j so stranke vladne iti ria • obde. 50-2 odst glasov razlika med njimi in »».“ženinu ■»»»——; ,------------; opozicijami komaj Pri vnr* ov' T0 dejstvo sicer sebne» b v senat nima po-Pomena, ker velja tam njem . volilni zakon (po kih J » po neuradnih podat- itranv„ ran-!eSa ministrstva bile 1;)-sre^inske koalicije do-1,115 dem s.edežev, od tega sa-dia mf i° st)ani 116, opozi-Joceno skupno 112), je pa dra-*°^lnih .n?P°t'lo za prognoze Kot „ lzldov za zbornico. nan°, lahko volijo za Spolnih‘"“volivci, ki so že so im ?■ Mlajši letniki, !^rnir„ e, Pravico voliti za *»Vi _(med oddanimi gla- ke) ?°ra^ . štiri milijone razli-^‘•tičnn 1ntirani bol.i ekstre-J' treh« as!’ k MSI, čeprav !ko miaHi!?P0S,teVati tudi žen-'tfi. o. Marijine družbe. za senat 'n za zbornico Vendar asP®nja reši samo še čudež, ■ner je treba seveda upo- itd. ke ,1 aA teta 1948 za tri odstot-1 kot . rezultat za zbornico «etiat aRsSenat (Prl volitvah v *0v :® odst. veljavnih gla- ®2r’ ?r' volitvah v zbornico ti objavljeni dokonč- Muf.m tati za senat, je bilo Kasne-'!11 lasno, da lahko De Pri ttevat: j* da. se čudeži lahko do-iih v ud' pri računskih stro-2e *.,n°tranjem ministrstvu... s0tn j° se ie razširil v Rimu 'tv v tudi z rezultati voli-Stirn -senat ni vse v redu; ta tujj-,.2® posebno močan med W . doPisniki, ki so imeli na t« i,-iag0 nekoliko boljše vi-H ®t domači, i« fPoloženje vladnih krogov aprii-i, danes menjavalo kot i0pa2en° Vreme- Zjutraj je bil Pa P.reeejšen pesimizem, VrSel Se 7e kasneje spet spre-zlasti v optimizem. Zvečer, SePa* Po objavi rezultatov za • Pa je spet zavladal mo-bje pe^'mizem. Za razumeva-Hnliu žaia ne bo odveč, če fš?Vni - Prikažemo današnji VipaJ' Nekako opoldne so no-?altUin m sP°ročili, da se pri-5 n--’ da bodo vladne stran-*Wn' VoRtvah v senat in v Uasov doseele 52 do 53 odst. bio.kasneje so govorili sa- je absolutna večina za- to ip Jena- Nekoliko po 13. uri Slh P?kazal v «Sala stampa« k« a in obljubil, da bo «ne->Sj 2° 17- uri« iahko dal tcsko-zk^oP^ne izide za senat in iKltci r,nico»; na vprašanje, ali kij . kaj bolj določno pove, izm-z absolutno večino, pa kijr, ,‘kajoče dejal, da manj-50()o se. rezultati iz 6000 do PfMv.oiišč in da «ni mogoče •pr-.videvaiti, kako bodo ti ble, jPiii doslej znane rezul-it ei'.^zS°varjal se je tudi, da vreme zaviralo hitro J^anje volilnih rezultatov. 1 ScilL S Titanu' vendar o volilnih re- ''•ha^u3’ po I7 uri« so se no-I »'Dt sicer lahko spet sestali s*. niso izvedeli ničesar. i.'e. da je «prezgodaj Vk, Sak konkreten namig o absolutna večina Cežpali ie . »si a.na tudj v zbornici« in Sil* ržal. da bodo dokončni To h °bjavljeni, kakor bi-°do zbrani«. v«s v*zbiranje» traja zdaj že JhljuY*čer in vso noč in zdaj !8V|jJ)ai°' da bodo izidi ob-»čt.m intrl, v sredo zjutraj-Sbn^ ie..radi°. ki ie h^115' ...... ^h.^bji posebni oddaji ob 24. Hp ... P imel ■»lil-v- oddaje za sporočanje "ih-jn rezultatov, v zadnji ... „ - Posebni oddaji ob 24. Zidih »I nameisto o volilnih 4*,a 0 vetru in visoki plimi, 151 ko je agencija ANSA J')?rev.Pr‘bližno ob istem času vprašanje prodaja- NlJn- 1)anskega sira v ZDA. s5v*em izide, ki so ves dan »K on«1'. vsai štiri petine nje-35,- da), pa je začela tako ,e iatt, da je počasi na ..Vffoh pozabila. 0 je v političnih kro-« Zr°čilo odločen vtis, da 1 Posf k°alicija pri volitvah £ ali se bo južnokorejska vlada pridružila dogovoru za prenehanje sovražnosti, upa pa, da se bo vse dobro izteklo, tudi računajoč «na veliko moč ter jasno in odločno ameriško politiko«. Na neko drugo vprašanje v zvezi s sprejemom Kitajska v OZN je Churchill odgovoril: «Pot, po kateri gremo, je posejana s številnimi ovirami in mislim, da je najbolje, kar je treba napraviti, da preskočimo te ovire vsako posebej«. PRIMORSKI DNEVNIK 3*3 10. Junija 198* SPOMIN-OKI DMEVI Na današnji dan je leta 1912 umrl slovenski pesnik Anton Aškerc. Danes, sreda 10, junija Marjeta, Rusmir Sonce vzide ob 4.15 m. zato e 19.53. Dolžina dneva 15.38. L vzide ob 2.45 in ,z3tr?,mUa Jutri, četrtek ll. iunija Barnaba, Hrvoje _ JADIKOVANJA IN TOŽBE NA ZASEDANJU ZDRUŽENJA MALIH INDUSTRIJCEV Kdo je preprečil izvedbo načrta za obnovo in povečanje proizvodnje? Predlog za ustanovitev proste cone ne more Trsta obvarovati nadaljnjega gospodarskega propadanja Na zasedanju združenja malih industrij cev, ki je bilo v torek zvečer, sta podala zanimivi in važni poročili direktor združenja dr. Rocco in piedsednik prof. Florit. Obe poročili poudarjata vedno težji položaj tržaške male industrije, saj je prof. Florit med drugim izjavil: «V preteklem. letu ni pokazalo tržaško yospodarstvo nikakega znaka izboljšanja, prav obratno v vseh sektorjih smo imeli izredno zaskrbljujoča poslabšanja». Ta «poslabšanja» so zelo važna, saj zadevajo 609 družb, vpisanih v ((Združenju* in s tem 10.120 delavcev in uslužbencev zaposlenih pri teh družbah, ki predstavljajo tretjino tržaških delavcev. Oba govornika sta podčrtala nekatere splošne vzroke, zaradi katerih je Trst že vsa povojna leta v krizi in ki zadevajo še posebej malo industrijo. Po mnenju direktorja «Združenja» dr. Rocca so vzroki sledeči: a) 'zguba zaledja, ki je predstavljalo najvažnejše tržišče za lokalne proizvode, b) številna javna dela so izvrševali zunaj ozemlja, c) ustanovitev «proste cone» v Gorici, d) konkurenca furlanskih podjetij, ki delajo v boljših pogojih, e) nedovoljno kreditiranje za obnovo kapitala. Predsednik Florit pa je k tem «objektivnim» vzrokom še naštel težave, ki so nastopile prav v zadnjem času in ki so izredno poslabšale položaj kot: začasna ustavitev izplačil za gradnje «A)disio», in kriza lesne industrije. Oblasti sedaj skoraj niso nič pomagale za razvoj in obnovo male industrije. Direktor je v tej zvezi obnovil žalostno zgodbo o «Načrtu za obnovo in povečanje proizvodnje*, katerega je združenje predložilo že lani in o katerem se niti govori ne več. ((Načrt je dobil v besedah najširšo in najvišjo podporo, v praksi pa so odgovorni ljudje pripisali načrtu tako vrednost in take tendence, da so zavrli podporo, katero je načrt predvideval*. Načrt ni predvideval nič dSF tfžfiskf Tisti"" Iz Zjfdrnje~2-jave torej sledi, da so izvajanje načrta «načrtno» zavrli določeni krogi. Ni težko odgovoriti na vprašanje, kateri krogi in zakaj. Rešitev iz sedanje krize je po mnenju direktorja združenja v sledečih zahtevah: Trst je treba proglasiti kot gospodarsko ogroženo področje (po vzgledu sličnih ukrepov na italijanskem jugu), treba je napraviti enoten program finančnih in zakonskih odločb in končno ustanoviti posebno «Casso» (tudi po vzgledu italijanskega juga), ki bi finansirala nova dela. Poleg tega pa je treba takoj rešiti vrsto gospodarskih vprašanj in med njimi na prvem mestu: 1. Dokončna rešitev vprašanja javnih del. Znano je namreč, da številna javna dela opravljajo družbe s polotoka, kljub temu da ne nudijo nič boljših pogojev kot tržaške. Na drugi strani pa »uidimo, da iz bratskih provinc ne pride niti za en sold delat, med- tem ko delajo podjetja po Furlaniji v privilegiranem položaju. 2. Krediti tržaški mali industriji so nezadostni. Ustanovljeni fond pri ZVU posluje prepočasi in ima prehude pogoje za izdajanje kreditov. Okrepiti je treba tudi posebni oddelek pri ((Nacionalni banki dela*, ki izdaja posojila mali industriji. Zvišati sredstva te banke za novih 300 milijonov lir in znižati obrestno mero na 3 odst. 3. Treba je dobiti naročila «off shore* katere zahtevajo tržaški podjetniki že dve leti brez vsakih vidnih uspehov. 4. Končno je treba vendar enkrat pristopiti k ustanovitvi lesnega konzorcija, o katerem se govori tudi že mnogo časa in za katerega ne bi bila potrebna prevelika finančna sredstva. Gornje zahteve združenja malih industrij cev so več kot upravičene in je zelo značilno, da funkcionarji, ki upravljajo Trst ne upoštevajo teh več kot skromnih zahtev. Vendar pa žal tudi uresničitev teh zahtev ne bi privedla do trajnega izboljšanja stanja v tržaški industriji. Bistvo vprašanja se tudi po mnenju industrijcev samih na- haja v odrezanosti Trsta od zaledja. Dejstvo je, da je kriza nastala zato, ker je Trst odrezan od zaledja naravnega trga, za svoje proizvodnje. Italija pa ne predstavlja nikake-ga trga, prav obratno resnega konkurenta celo za gradbe, ki jih grade javne ustanove. Zato je tudi politično-dema-goško izjavljanje predsednika združenja ,da.je Trst že v Italiji v odkritem nasprotju z osnovnimi vzroki krize. Gospodarska neodvisnost Trsta, tesna povezanost z zaledjem je tudi edina trajna in učinkovita rešitev krize male kot velike industrije. V tej luči je treba soditi morda najvažnejši predlog predsednika združenja: ustanoviti za Trst in okolico «prosto cono* tako, da bi bilo vse področje izven carinskih meja. Ta predlog je na prvi pogled vabljiv, saj bi se znižale cene številnih po-trošnih predmetov vendar nas zgodovina uči, da sta tako Reka kot Zadar (po vzgledu teh dveh mest bi ustanovili ((prosto cono*) pred vojno pod Italijo propadli, ker sta bili nasilno odrezani od zaledja in obe mesti tudi «prosta cona* ni mogla obvarovati propada. OB F0I.ITMH TOMRMŠKEBfl nOBIIRfl V St. MURKU Volitve naj bodo izraz volje delavstva po enotnosti Izi/oliti je treba najbolj predane in razredno zavedne delavce ter se odreči vsakemu monopolizmu, ki samo razdvaja Jutri bodo v ladjedelnici Sv. Marka volitve tovarniškega odbora «L’Unita» pa je v zvezi s tem objavila popačeno vest, da bodo volili sindikalne zastopnike. v naslovu pa zapisala, da gre za sindikalne volitve. Tako pisanje pa ne more imeti drugega namena kot da vnaša med delavstvo zmedo. Tovarniški odbor bodo volili na podlagi sporazuma o odborih z dne 11. avgusta 1948, ki so ga industrijci že svoj čas preklicali, in na podlagi sporazuma med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico, ki je monopolističnega značaja. Ta monopolizem pa je ovira za dosego enotnosti vsega delavstva, ki je prav sedaj postala še posebno nujna. Tovarniški odbor predstavlja vse delavstvo tovarne nasproti delodajalcem oziroma ravnateljstvu. Ravno zato pa mora biti izraz enotnosti vseh delavcev ter ne Potrebo po enotnosti pa čutijo delavci najbolj na samih delovnih mestih, to je v tovarnah in podjetjih. Tu veže delavce mnogo več zadev in interesov kakor pa jih razdvaja. Zaradi tega so volitve tovarniškega odbora lepa prilika, da se ta težnja po enotnosti uresniči, zlasti sedaj ko grozi ladjedelnicam vedno večja kriza Ni pa dovolj, da se tovarniški odbor izvoli kot doslej, nato pa se v odboru člani obeh največjih sindikalnih organizacij ločijo in dejansko tudi ločeno delujejo v ladjedelnici, pri čemer se omejujejo na reševanje drobnih vprašanj‘in na goli prakticizem. Novi tovarniški odbor, ki bo iz teh volitev nastal, mora izražati težnjo delavstva po e-notnosti in po odločni obrambi delavskih interesov kot celote. Volitev novega odbora naj bo korak naprej v borbi delavstva in težnja po enotnosti in krepkem delovanju naj se od tod prenese tudi na sindi- kate, kar naj končno rodi odločen pritisk na delodajalce in oblasti, da se reši kriza. Za to pa je seveda nujen pogoj enotnost delavstva, da se doseže ravnovesje sil med njim in delodajalci. Spričo resnega gospodarskega položaja in sindikalne pasivnosti mora seveda odpasti vsak monopolizem in mora novi odbor prevevati tudi nov borbeni duh usmerjen k uresničenju pravega razrednega programa in ciljev. Vsako monopoliziranje je zato v škodo vseh, ker se na taki osnovi delavci ne morejo združiti. Ce pa si novi odbor postavi v program, združiti vse delavstvo, da bo laže kljubovalo delodajalcem in pritiskalo na odgovorne oblasti tedaj bo njegovo bodoče delo gotovo uspešno. Zato pa morajo delavci izvoliti v tovarniški odbor najboljše tovariše, ki so ne glede na svojo ideološko usmerje- Ptfč I«. P S1 v£ f "} i. R r e,4a %= A«JB£ enotnost res iskreno pri srcu. Takim tovarišem, ki je že vse njih dosedanje življenje poroštvo zvestobe in dokaz borbenosti, naj vsi razredno zavedni delavci oddajo svoj glas. S tem bodo tudi utrdili same tovarniške odbore, v katerih ne bodo sedeli kimavci ampak borci Le tako bodo te volitve pozitivne, v nasprotnem primeru pa bi ostali le pri starem, pri razdvojenosti, monopolizmu in pasivnosti, kar bi bilo v teh razmerah usodno za vse delavstvo. Vprav te volitve bi morale biti ostalim delavcem za zgled in spodbudo, saj so ladjedelnice jedro vse tržaške industrije. Pomoč v kapljicah! Razen dodelitve 2.500.000 lir za nabavo in razdeljevanje sadik, semena in gnojil kmetom področja, ki so 7. maja utrpeli škodo po toči. je tudi consko predsedstvo dobilo na razpolago 2.000.000 lir za pomoč oškodovancem, ki žive v sla- SESTANEK OBČINSKEGA ODBORA OF ZA DOLINSKO OBČINO TUDI PREBIVALSTVO DOLINSKE OBČINE pozdravlja predlog FLRJ za rešitev vprašanja STO Le direktna udeležba Jugoslavije pri nadzorstvu na STO lahko zajamči njegov obstoj, gospodarski napredek in nacionalno enakopravnost Kot po vseh ostalih slovenskih občinah, je bila tudi v Do. lini seja občinskega odbora O. svobodilne fronte za dolinsko občino, na kateri so razpravljali o aktualnih političnih vprašanjih. Na dnevnem redu je bila sicer tudi diskusija o raznih vprašanjih iz občinske problematike, vendar je že pr. vi del zavzel toliko časa, da so morali diskusijo o občinskih problemih prenesti na prihod, njo sejo. Tudi Brežani so z zadovoljstvom sprejeli besede maršala Tita v Slavonskem Brodu gle. de tržaškega vprašanja ter se med njimi vedno bolj uveljav. 1 ja prepričanje, da se po vseh dosedanjih izkušnjah lahko ra. čuna na resnični obstoj Tržaškega ozemlja, ki bi prinesel Slovencem jezikovno enako, pravnost, prebivalcem sploh pa gospodarsko utrditev, socialna izboljšanja in demokra. tizacijo javnega življenja, le z direktno soudeležbo Jugoslavije pr. nadzorstvu nad tem o. zemljem Z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugo. slavijo bi odpadle sčasoma vse ovire, ki onemogočajo mirno sožitje tukaj živečih naiodov. Na ta način bi bila zajemče-na ohranitev STO pred vsemi poskusi iredentistov in njihovih pomočnikov kominforroai.! stov, ki odkrito in prikrito a&Z lajo za priključitev Trsta k Italiji. Prav zaradi tega, ker se Bre. Žani zavedajo dvolične politike kominformističnega vodstva in ker so razumeli Titove besede, so njegov govor toplo pozdra. vili. Kominformistična kampa, nja in vsa prizadevanja plača, nih aktivistov so ostala brezuspešna, kajti falzifikati, ki so se jih n. pr. posluževali na «javnih debatah*, so bili preveč očiti, da bi jim še kdo ver. jel. Sicer pa se prebivalstvo teh «debat», na katerih so govorili le kominformistični plačanci, ni udeležilo, če izvzame, mo tistih deset ali petnajst oseb, ki so prišle iz discipline ali pa še bolj iz radovednosti. Prisotni tovariši in tovariši, ce so izrekli tudi svoje mnenje glede pisanja demokrist-janskega lista »Giornale di Trieste*, ki je pred nekaj dne. vi skušal ironizirati na račun podobnega sestanka OF za zgoniško občino. Dejali so, da demokristjane silno zapeče, ko Primorski dnevnik je tvoj zvesti spremljevalec skozi vse leto. — Obvešča te hitro in točno o vseh domačih in tujih dogodkih. — Oddolži se mu s tem, da mu poravnaš naročnino še pred koncem meseca. ugotovijo, da se delovni ljudje, predvsem pa Slovenci, zaveda, jo ne samo svojih dolžnosti, kot bi to oni hoteli, temveč tudi svojih pravic, ki jih imajo kot državljani in narod. In ker se zavedajo svojih pravic, so še posebej kot borci proti fašizmu, trdno odločeni, da svoje pravice tudi uveljavijo. Zato smatrajo vsak poskus ire. dentističnega demokrščanske. ga lista, da bi se na naš račun spakoval, samo za nemočen bes, ki £a iredentisti lahko razlivajo kvečjemu v varnih prostorih tiskarne v Ul. S. PeL lico. Prisotni so ob koncu obravnavali še nekatere probleme s kulturno-prosvetnega področja, vendar bo treba glede tega vprašanja pripraviti poseben sestanek, kajti snov, ki so jo na seji započeli, je preobširna in je ni mogoče predi, skutirati v tako kratkem času. Poudariti je pa treba, da mora OF, kot tudi vsi kulturni delavci v občini, gledati za tem, da se bo kulturno življenje čim bolj širilo ter doseglo vse večji razmah. Omenimo naj še, da bodo na prihodnji seji obravnavali predvsem tista vprašanja, ki izvirajo iz dejstva, da dolinska občina vse bolj spreminja svoje lice, k čemur vpliva predvsem naraščajoče industrijsko pristanišče v Zavljah. Pred prebivalstvo se s tem v zvezi postavljajo nova pereča vprašanja nacionalne, gospodarske ki socialne vsebine, ki bi se jih moral lotiti že pied davnim občinski svet, a tega ni napravil. bem gmotnem položaju. Vsote, ki jih bodo razdelili, niso odškodnina za škodo, marveč prava podpora, ki jo bo dodeljevala posebna komisija, kateri bo predsedoval conski predsednik ali njegov delegat. Prizadeti, ki žele dobiti podporo, morajo poslati conskemu predsedstvu prošnjo s priloženo izjavo občinske podporne ustanove (ECA), ki bo potrjevala, da je prosilec potreben pomoči. Prav je, da so se spomnili revnih kmetov, oškodovanih po toči. Že večkrat pa smo dejali, da je ta pomoč preskopa, saj gre škoda v stotine milijonov. Zato seveda ne morejo biti kmetje s temi drobtinicami zadovoljni. PO MOGOČNEM USPEHU PB.ED NAŠIM OBČINSTVOM PREHITRO ANSAMBLA SLOVO „KOLO“ Velikansko navdušenje občinstva pri sinočnjem nastopu - Več sto ljudi ni dobilo vstopnic Ko bi bilo mogoče, da bi prireditelji nastopov beograjskega folklorističnega ansambla ((Kolo* dobili na razpolago Avditorij — ali pa katerokoli primerno dvorano — še za več dni, bi prav gotovo še ne zmanjkalo občinstva; tako veliko je bilo zanimanje in tolikšno reklamo si je napravil ansambel sam z nedeljsko, še bolj pa s predstavo v ponedeljek zvečer. Se enkrat bi napolnili Avditorij že samo tisti, ki so včeraj želeli kupiti vstopnice, a jih ni bilo več. Pri včerajšnji predstavi smo videli delno spremenjen prvi del sporeda (žal, da se ni skladal točno z napisanim sporedom). Kakor v ponedeljek, tako tudi včeraj ni bilo ploskanju konca in marsikatero točko so morali plesalci ponavljati. Eri zadnji točki pa se občinstvo še po ponovitvi ni hotelo dvigniti s sedežev in zahtevalo je celo večkratno ponovitev In plesalci — kot da sami pri tem najbolj uživajo — so radi ponavljali in še stopnjevali temperamentnost izvajanja. Mislimo, da bi se moral ansambel «Kolo» še povrniti v Trst; toda poskrbeti bi bilo treba, da bi lahko nastopil n. pr. v Verdiju ali Rossettiju. S svojima zadnjima nastopoma si je namreč Že pridobilo sloves, ki mu zagotavlja uspeh tudi pred občinstvom, ki mogoče na prireditve v Avditoriju ne pride. Vsi, ki so videli ti dve predstavi, ne bodo mogli o teh nastopih govoriti drugače kot v superlativih, pa naj bodo že takšnega ali drugačnega osebnega prepričanja. Prirediteljici SHPZ gre vsekakor zahvala za trud in skrb, ki jo je imela z organizacijo tega gostovanja. Dragim gostom, bratom iz Beograda, pa moramo poleg zahvale za nepopisen užitek izreči še prisrčen; na svidenje! Zakasnelo poročilo o prireditvi pri Sv. Ani Skupina staršev s Kolonkov- ca nam je poslala dopis, v ka- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ■» “—— »-.i, - polne steklenice mleka Izpred vrat mlekarn in stanovanj je odnesel 15 polnih in 61 praznih steklenic, zaradi česar bo sedel 1 leto in 3 mesece Leto dni in 3 mesece zapora ter 12.000 lir globe je kazen, ki jo bo moral presedeti 60-letni Michele Mirabella stanujoč v ljudskem prenočišču v Ul. Pon-dares, kateri se je specializiral na tatvino praznih ali polnih steklenic mleka. Giovanniju Micheliniju, lastniku mlekarne v Ul. Locchi, so se ženske zadnje čase pritoževale, da zjutraj ne najdejo steklenic naročenega mleka in možu se je ta pritožba zdela kot obtožba proti njemu, češ da jih vara. Dejstvo pa je, da je tudi njemu, ko je zjutraj odpiral mlekarno, manjkalo večje število steklenic. Tata pa vse do 5. maja tega leta niso mogli ujeti. Sele tistega dne je neka ženska obvestila Michelinija, da je opazila nekega starega moža, ki je imel v žepu dve steklenici mleka. Michelini se je takoj pognal po ulicah in res se mu je v Ul. Giustina posrečilo ujeti neznanca, kasneje identificiranega za Mirabella, kate-ga je povabil v mlekarno. V notranjosti ga je Michelini pregledal in našel pri njem 2 steklenici z mlekom. Kmalu zatem je prišla policija in tako je Mirabella moral izdati skrivališče, kamor je skril pla-vo platneno aktovko. Ko so to našli in odprli so našli še dve polni steklenici. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da si je prpmeteni tat prisvojil kar 61 praznih in 15 polnih steklenic last Giovannija Michelinija, 10 polnih last Olivie Angelini ter dve polni last Irme Wedli-nove. Aretiranemu Mirabellu pa so med telesno preiskavo našli okoli 65.000 lir, o katerih se je izgovarjal, da si jih je prihranil, ker mu občinska podporna ustanova daje okoli 4.000 lir na mesec in ima vrhutega hrano in prenočišče zastonj. Mirabella so prijavili sodišču, kjer je mož izjavil, da mu je najdene steklenice podaril neki prijatelj, katerega noče izdati, medtem ko je ostale obtožbe zanikal. Toda sodišče je moža spoznalo za krivega in ga tudi pošteno obsodilo. Verjetno ga bd v bodočnosti minila volja do kraje mleka. Preds. - Fabrio, tož. - Arno-deo, zapis. - petrocelli, obramba - odv. Nimira. * * * 50-letni Ermanno Prodan iz Milj se je moral včeraj zagovarjati "na sodišču, ker so ga obtožili surovega ravnanja z ženo in sinom. 16. maja je namreč prodanova žena Marije prijavila moža policiji, češ da je sina pretepel in mu grozil s smrtjo, pri čemer je vihtel žepni nožiček. Na sodišču je Prodan še enkrat zanikal ženine in sinove izjave, ki po njegovem mnenju ne odgovarjajo resnici, medtem ko sta ostala dva v glavnem potrdila prvotne izjave. Toda zadeva ni bila dovolj jasna in celo državni tožilec je zahteval da moža oprostijo za- radi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa ni bilo istega mnenja in je Prodana obsodilo na mesec dni zapora, katere pa bo moral presedeti, ker je bil že obsojen zaradi podobne obtožbe. Preds. - Fabrio, tož. - Amo-deo, zapis. - petrocelli, obramba - odv. Kezich. Sredi julija dozidana nebotičnika v Ul. Conti Do isredine julija bosta dozidana nebotičnika v Ul. Conti, ki ju gradi IACP. Nebotičnika bosta imela 13 nadstropij in skupno 102 stanovanji. V stavili, ki bosta stali okrog 350 milijonov, se bodo stanovalci lahko viselili v začetku prihodnjega leta. Prav tako bodo v okviru IACP začeli v prihodnjih dneh graditi 6 ljudskih hiš v Ul. D’Alviano, v katerih bo skupno 81 stanovanj. Predvideva se, da bodo dozidane do pomladi. Stale bodo 200 milijonov. Nezgoda delavca v ladjedelnici «Felszeghi» Zaradi praske na nogi in verjetnega zloma gležnja desne noge so včeraj zgodaj po-poldne sprejeli na ortopedskem oddelku 46-ietnega delavca Luigija Ruzzierja iz O-berdankove ulice v Miljah, ki se je zatekel v bolnico z rešilnim avtom miljskega RK. Ruzzier je pojasnil, da se je ponesrečil med delom v ladjedelnici «Felszeghi» v Miljah in sicer med prenosom skupno z nekaterimi sotovariši jeklenih plošč. Ena izmed teh se jim je izmuznila iz rok in mu priletela na nogo. terem sprašujejo kako da nismo nič poročali o šolski prireditve pri Sv. Ani, ki je bila že prešnji mesec? Vprašanje je upravičeno. Priznati moramo, da smo poročilo o prireditvi prejeli, da pa je po nerodnosti (in nikakor ne namerno!) izostalo. V priznanje učencem in učiteljstvu objavljamo zato sedaj naknadno nekaj besed: Glav- no težišče programa šolske prireditve pri Sv. Ani sta bili Bevkova igrica ((Razbojnik in Trbuc* .ter Komanove igrica ((Sestrin* varuh*. Starši otrok in drugi, ki so igjžpolnili šolsko dvoranico so'uživali nad prostodušno razigranostjo o-trok, ki so se s svojimi vlogami zelo potrudili. Otroci iz prvega razreda pa so imeli prisrčno-naivni prizorček ((Ciciban in čebela*. Spored so dopolnile 4 deklamacije in petje slovenskih narodnih pesmi s spremljavo harmonike. Starši so bili navdušeni in so se zahvaljeval učiteljstvu, ki je otroke tako lepo izučilo. Pred prireditvijo samo pa je bilo z zadovoljstvom poudarjeno, da so se starši otresli nekdanje malodušnosti. Opozorjeni so bili, naj napravijo pri oblasteh potrebne korake, da se jim popravijo spakedrani priimki kakor tudi, da bodo povabljeni na roditeljske sestanke za vsak posamezni razred, kjer bodo podrobneje seznanjeni z vsem. kar zadeva njih otroke in kako bi bilo najbolje za naprej. V Šolske prireditve SLOVENSKA OSNOVNA SOLA PRI SV. IVANU priredi v ponedeljek 15. junija ob 20. uri v Avditoriju pravljično igro: (iPepelka* v 4 dejanjih. Vabljeni so starši in ljubitelji mladih. Pridite! Vstopnice dobite pri ravnateljstvih osnovnih šol. BORŠT Šolska prireditev bo danes 10. junija ob 20 uri. •k 4» g. Slovenska osnovna šola v Stivanu ima zaključno šolsko prireditev 14. t. m. na vrtu gospoda Kocmana. Otroci bodo igrali več prizorov, med njimi Sneguljčico Marice Gregoričeve, deklamirali, rajali in nastopili z zbornim petjem. * * * Slovenska osnovna šola v VTavbinhab ima .Prireditev ,34 slopju. Igrali bodo dvodejan- ko ((Vedež*, recitirali, rajali in izvajali razne pevske točke. * * * Salež 14. t. m. ob 16. uri v šoli; Na sporodu so razni prizori, recitacije in petje šolskega zbora. * * * Osnovna šola v Zgoniku. 14. t. m. ob 20. uri na cerkvenem dvorišču. Otroci bodo izvajali pravljično igro v treh dejanjih ((Desetnik in sirota*. Sam je prijel tatu Predvčerajšnjim zvečer je 23-letni Aldo Ferluga iz _U1. Moreri odšel na sedež tržaškega motokluba v Ul. Raffine-ria in pustil motor na cesti. Po enournem zadržanju na sedežu je fant zaslišal neki ropot in vse se mu je zdelo, da hoče nekdo pognati njegovo vozilo. Ferluga je stopil k oknu in opazil, da dva neznanca porivata motor. Stekel je na cesto in sledil neznancema, katera je tudi dohitel. Medtem bo je eden ušel, je drugi ostal trdno v rokah močnega Ferluge, ki ga je zadržal, dokler ni prišla mimo patrulja policijskih agentov. Neznanca, ki so ga identificirali za 32-letnega Romea Orlanda, stanujočega v ljudskem - prenočišču v Ul. G. Gozzi, so odpeljali na poveljstvo, kjer se je izgovarjal da ga je pubegla oseba, katero sploh ne pozna, naprosila, da bi ji pomagal poriniti motor, čes da je ta nekoliko pokvarjen. On mu je ugodil in medtem ko je drugi ušel, so njega ujeli. Ker pa je Orlandi že znan policiji kot prebrisan zlikovec. s0 ga prijavili pod obtožlbo tatvine sodišču. w Šolski razstavi Učenci nižje srednje šole v Trstu razstavljajo risbe, linoreze ter ročna dela. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Priporočamo njen ogled vsem, ki se zanimajo za napredek našega šolskega naraščaja * * * Učenci In učenke državnega dvoletnega industrijskega tečaja, s priključenim III. razredom na Opčinah, priredijo ob zaključku šolskega leta 1952-1953 šolsko razstavo svojih izdelkov. Otvoritev razstave bo v soboto 13. t. m. ob 10.30 dopoldne ter bo odprta do 14. junija t. m. nepretrgoma do 20. ure. Vabimo k številnemu obisku! Prihod Lancnshirskih strelcev v Trst Danes zvečer bo prispel iz Anglije z vlakom v Trst drugi bataljon polka Lancashirskih strelcev. Bataljon šteje 400 mož s častniki vred. Lancashirski strelci bodo nadomestili prvi bataljon North-staffordshirskega polka, ki ie zapustil Trst pretekli četrtek. OSVOBODILNA FRONTA ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMME organizira V NEDELJO 14. t. m. ob proslavi desete obletnice osvoboditve Istre in odkritju spomenika Vla-dimiru Gortanu MNOŽIČNI IZLET V PAZIN IN BERAM Vpisovanje za mestne okraje na sedežu OF in Zveze partizanov v Ul. R. Manna 29 samo še danes 10, t. m. Cena vožnji 400 lir. Vpisovanje za okraj NABREŽINA na sedežu v Nabrežini in na običajnih mestih po ostalih vaseh okraja. Cena za nabrežinski okraj 550 lir. V DOLINI in ostalih vaseh dolinskega okraja se zaključi vpisovanje danes zvečer. Cena prevoza 500 lir. Na OPČINAH je vpisovanje v prostorih prosvetnega krožka samo še danes 10. t. m. med 19.30 in 21. uro. Ker bodo vpisovanja zaključena nepreklicno danes, naj zainteresirani pohitijo s prijavami! ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V PETEK 12. junija 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU v Trstu tržaška premiera V SOBOTO 13. junija 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU v Trstu ponovitev • UČENE ŽENSKE j Komedija v petih dejanjih Spisal: Moliere; prevedel: Josip Vidmar; režiser: Ljudevit Crnooor ; scenograf: Jože Cesar Krizald — Rado Nakrst; Filaminta, njegova žena — Ema Starčeva; Armanda in Henrieta, njegovi hčeri — Lelja Reharjeva in Štefka Drolčeva; Arist njegov brat — Modest Sancin; Beliza njegova sestra — Nada Ga-brijelčičeva; Klitander — Stane Starešinič; Trisotin, literat — Stane Raztresen; Vadius, učenjak — Silvij Kobal; Martina, kuharica pri Krizaldu — Zlata Ro- notar — Srečko Košir. A Prodaja vstopnic od 11. t. m. dalje v Ul. Roma 15-11. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. MESTNO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE bo gostovalo v AVDITORIJU v Trstu v NEDELJO 14. t. m. ob 16. in 21. uri z moderno francosko komedijo SREČNI DNEVI ljubljansko MeMno gledališče žanje s to prijetno komedijo velik uspeh kjer koli nastopa 12. t m. nastopi gledali--šče z istim delom v KOPRU —------ GLASBENA MATICA V TRSTU V četrtek 11. junija 1933 ob 20.30 v Ul. Ruggero Manna 29-11 I Spored: 1. W. A, Mozart: Sonata v D-duru za dva klavirja, Damijana Bratuž in dr. Gojmir Demšar. 2. L. Van Beethoven: Sonata op 31 št. 2 v d-molu, Devetak Gabrijel - klavir. 3. J. Brahms: Sonata op. 120 št. 1 v e-molu. Volpi Sergej - klarinet, dr. Gojmir Demšar - klavir. Vabila bodo na razpolago od torka dalje v pisarni Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29-1. in v Ul. Roma 15 pri SHPZ od 9. do 12. in od 16, do 18. ure. ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO tslVAN CANKAR » priredi v SOBOTO 13. junija 1953 ob 21. uri v gledališču Ristori v KOPRU KULTURNI VEČER Sodelovali bodo: 1. MošJci pevtski zbor; 2. Mladinski tamburaški zbor; 3. Recitatorji. Hfeošnje za manifestacije Consko predsedstvo je ugotovilo, da je v zadnjem času postala navada, da nekatere ustanove ali osebe, ki zahtevajo dovoljenje za razne manifestacije. vlagajo prošnje z zamudo in ne v roku 7 dni pred manifestacijami, kot je predpisano. Consko predsedstvo obvešča, da ne bo več trpelo teh zamud ter da bodo prošnje, ki zamude rok, zavrnjene. Uradne objave IMENOVANJE KOMISIJE TEHNIČNIH SVETOVALCEV USTANOVLJENE Z UKAZOM ST. 77 - 1933 Z ukazom štev. 40. so bile naslednje osebe imenovane za člane komisije tehničnih svetovalcev, ustanovljene z ukazom štev. 77 z dne 16. maja 1953: Odv. Guidp Sadar predsednik; dr. Fernardo Ghiglia član; dr. Francesco Mendola član; ing, Gu-glielmo Treselli član; cap. Francesco Agostini član. Za tajnika komisije je bil imenovan dr. Gual-tiero Vezzali. UKAZ ZVU št. M Zavezniška vojaška uprava je imela za umestno, da na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja spremeni denarni odmene določene za razsodnike sporov glede pravice do odškodnine in glede narave ter obsega posledic izvirajočih iz nezgod na delu, ki Jih določa člen 60 kr. odloka z dne 17. avgusta 1935, št. 1765. Zato je bil 5. junija 1953 podpisan ZVU ukaz št. 84, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu. ( GLEDALIŠČE VERDI) Jutri ob 21. koncert orkestra tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Toffola in s sodelovanjem pianista Artura Benedettija-Michelangelija. Program ODSega dela Cherubinija, Mozarta, Levija ln Liszta. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za galerije, medtem ko so numeri-rani prostori že razprodani. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Danes 10. t. m. točno ob 18. uri seja vodilnega odbora na sedežu. PD »IVAN CANKAR* Odbornike šentjakobskega PD »Ivan Cankar* obveščamo, da napovedana odborova seja za četrtek 11. t. m. odpade zaradi preobremenjenosti nekaterih odbornikov. Razna obvestila PEDAGOŠKI ODSEK ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV prireja v velikih počitnicah pedagoški tečaj v Ljubljani, za katerega je na razpolago 15 mest. Vabljeni so zlasti mlajši učitelji, ki še niso bili na tečaju in tisti, ki so obiskovali italijanska učiteljišča. Prijave se sprejemajo na sedežu ZPD, Ul. Roma 15-11 do 15. junija. ZVEZA PARTIZANOV V TRSTU poziva vse borce NOB, posebno pa tiste, ki so bili v partizanskih edlnicah v Istri, da se udeležijo proslave desete obletnice osvoboditve Istre in odkritja spomenika Vladimira Gortana, prvoborca za pravice istrskega ljudstva, ki bo 14. t. m. v Pazinu. TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH* Danes od 19. do 21. ure zamenjava znamk in nadaljevanje delitve revije Nova filatelija št. 5. CESTA ZAPRTA ZA PROMET Od danes bo zaprta za promet vozil Ul. Veltro pri železniškem nadvozu, In sicer v dolžini 50 m, ker opravljajo tam cestna dela. Prosvetni krožek Opčine uprizori v PETEK 12. JUNIJA ob 20.30 uri v kino dvorani na OPČINAH veseloigro v treh dejanjih Jrije vaški svetniki" Vsakdo, ki si želi razvedrila in zabave, naj prihiti v petek v opensko kino dvorano, kjer se bo pošteno nasmejal. * * * Predprodaja vstopnic v pekarni Cok na Opčinah PD »SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija k izviru Soče v dolino Trente. Vpisovanje pri Mirku Švabu do vključno 16. t.m. Pohitite z vpisi zaradi omejenega števila mest. IZLET V CERKNO ASI2Z III. OKRAJA organizira dne 21. 1. m. izlet v Cerkno in obisk bolnice Franja. Vpisovanje vsak dan do 12. t. m. od 18. do 19. ure v Ul. R. Manna 2». Vabljene so žene vseh okrajev. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV obvešča vse dijake, ki so se vpisali za izlet na Bled, da je odhod v ponedeljek 15. t. m. ob 23.40 z glavne postaje v Trstu. Vse podrobnejše irtformaclle lahko dijaki dobijo pri DSS v di laški sobi, Ul. Roma 15. IZLET V ILIRSKO BISTRICO, NA PIVKO IN V OPATIJO Motoklub »Amatori* organizira izlet v Ilirsko Bistrico, na Pivko in v Opatijo, in sicer v nedeljo 21. t. m. Vpisovanje dnevno med 17. in 19. uro samo še danes. PDT Planinsko društvo priredi 21. junija izlet na Artviže. Vpisovanje na sedežu do 13. t. m. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. junija t. 1. se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Je 6 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: uradnik An-tonino Perfetto in gospodinja Rita Cirelli, podoficir CP Giulio Ce-cotti In uradnica Olivia Angelini, šofer Enrico Lo Presti in uradnica Graziella Sartori, odvetnik dr. Francesco Dicuzzo in uradnica Gigliola Posatori, uradnik Vitto-rlo Dari in gospodinja šrjgela Rodriguez, uradnik Avgusto Cosi-mo Suma in gospodinja Ada Gar-bani, izvedenec Guido Predonza-m in šivilja Leda Paoli, uradnih Michele Fiumara in gospodinja Maria Bramuzzo. UMRLI SO: 81-letna Olimpia Machich por. Bratos, 57-letna Nair Bolaffio por. Luzzatto, 77-letna Agnese Prelec por. Kresevic, 72-letna Frančiška Minut por. Urius-sich, 69-letna Ana Triper por. Rakar, 83-letna Ida De Jurco. GLASBENA MATICA v Trst« DANES 10. jun«3 bo ob 20.30 un v Ul. Ruggero Manna. 1953 29 Javna produkcija gojencev glasbene šole Nastopili bodo delka za klavir, violin čelo ln klarinet. Rossetti. 16.30: cev*, Jane Russel, ueom Scott Brady. nrost<>r 18 Exceisior. 16.30: «Je P prlite. vse*, Cary Grant, Bw Nazionale. 16.30: «SoPrd>, V>" Ideale. 16.00: «V nap* Johnson. ,• „i* opo'4 Italia. 16.00: ((Streljanje w Gary Cooper. „^ats, Ca Viale 16.00: «Rdeči P«3;, Del Poggio. G>no «er riook Kino ob morju. 16.00;. «£r, Viv‘etl ski most*, Robert Tay M as simo: 16.00: «Sednnori» *RosSi likega voza*. Eleonor Drago. nr pred Moderno. 16.00: «Poz. L,is, dva narji*, Martin in Le merikanska komika, spital'1' Savona. 15.00: «Junaški R0?neh Spencer Tracy, M‘cn ;stavi 9. Secolo. 16.00: «Dve 1 pari',; Zahodu*. J. Cotten. L- #Kan|tz Vittorio Veneto. 15.31 ■ pip list*, Charles Cobur Laurie. Barvni film- »v Azzurro. 16.00: «AmeL„ pan p terfly», Betty Grabie, ley. Barvni glasbeni ce«, Belvecere. 16.00: Allyson, R. Montalb ^. £1 Marconi. 16.00: «Devi«v£d<, Cfi no Rossi Drago, Le" jj tese, Franca Marži- j;ni D Novo cine. 15.30: kazni*, Ann Sheridan-^ ji Odeon. 16.00: «Kdo .if galUjL, ha...?», A. Nazzari v. Radio. 16.00: «Sin Mo" ^ Louis Hayward, J03 George Sanders. KINO NA P«OSTJ*L»( Grad. Sv. Just. JosT^iturBi. ^rvm Ponziana. 20.30: eZtO" ^ mračnjaštvom*, ^Artnu dy, Peggy Don. , jii Paradi so. 20.30: »Ne r*c» , gom», Maureen OHar ■ * Rojan. 20.30: «IgralKa Gardner. 1953 SREDA, 10. junija .IIIUOSbOVASt* COI E T B B 254,6 m ali * ^® Kporn^ it.ou ZiCiia m uvm. - Jugd^lOlV ni pesmi ip plesu P0„laSje. 1 1P 1 W on nori /vriPTllC L. 7.00 Poročila. M-3® VP*jS 14.30 2ena in dom. 17jusOsl ,ai>3 18.15 Koncert opernelAnjižneJ1,,, Večerne vesti. 21.00 S K«pjc&,t) lice: Oskar Davičo. ot^.r 21.20 Koncert godalneg^ ig I Cankar iz Celja. “asDa tf mo vi plešite. 23.10 9‘ noro ko noč. 23.30 zadnja TllSf U‘ 306.1 m ali KC -n V 11.30 Lahki orkest^ra o£,r-vsakega nekaj. 13-^,,,,rni na glasba. 13.30 Kul $Je. te nik 13.40 Lahke n>ei® k pj Plesna cert za t<0(1' ‘iu Laiihc /Z~ooyei‘ glasba. 18.15 RaVJini klavir v Zdravniški vedež. au- j8i z jj koncert. 20.30 Sola m jta. i .r Saint-Saens: Alžirska 0, s 5 Slovenski oktet. 21.5® giiflfe satom. 22.00 CajkovsK -št. v h-molu — Patetična ^ 11.30 Poje Roberto M^asP^r Operetni motivi. 13.2 željah. 17.30 Iz l0"d0mir»,.X diov. 21.30 »vojna m v 3 dejanjih, ugla* AfcjF kofjev, dirigira Artur prenos iz Florence. M I, « \ B A 1 3 t fi 327.1 m. 202.1 m. 12.00 Mali koncert lan vna 12.30 Poročila. 12-45r^eStralC* pi'a ba. 13.15 Pester orkes.K, ,p * red. 14.40 Pojeta plon1 v U,,]t dinski zbor gimnazije n(Z ljah. 15.15 Operetne tl V 16.00 Jugoslovanski ^ut fjF SR«* tffež sva zbor. 21.10 Znane Poročila. , ,, , rti i ki jim je bil namen moralno razorožiti jugoslovanske narode ter ustvariti nekakšno 4'mosfero psihološke priprav-'lenosti na kapitulacijo. Tako ,0> n. pr., Romuni ustavili u-v°5 petroleja v Jugoslavijo, računajoč, da bodo s tem po-‘isnili Jugoslavijo v takšno za. geto, jz katere ne bi več našla jrhoda. V drugi polovici 1948. 'eta so načrtno začeli skrajno neredno izvrševati svoje obve. ra glede dostave naročenih in. nustrijskih instalacij, ali pa so Pošiljali blago izredno slabe kvalitete, celo pokvarjene stro. )e, da bi se čim temeljiteje za_ Vrla graditev socializma v Ju_ goslaviji. Sredi 1949. leta je Prišlo do popolne ukinitve o-b0Jestranskih naročil in, kot smo že omenili, do prave eko. n°mske blokade. Ukinili niso e tako imenovanih mešanih ruštev, to pa zaradi tega ne, kor so nosila SZ precejšnje materialne koristi in so že po sv°ji funkciji ter ustroju za-Vlrala gospodarski razvoj Ju-gcslavij e je imela ta akcija izrec-0 politični značaj izpričuje e.'stvo, da z Jugoslavijo niso Prakinile gospodarskih stikov samo države, ki so z njo imele Pasiven saldo, marveč tudi “Z. Češkoslovaška in Poljska, a'erih saldo je bil aktiven. S takšno politiko nasproti 'Mtosi&viji, predvsem z nered. 0 dostavo investicijskih naprav' in osnovnih surovin 'koks, nafta, bombaž itd.), so 1)0 eni strani težili, da bi ji "Pemogočili pravočasno pre. usmeritev na druga, v prvi vr. rapadna tržišča, po drugi, ? M jo na takšen način spra. ratl v dobesedno brezhibno si. macijo Vsled tega so tudi ves 'as podlo lagali, venomer obrabljajoč, da bodo svoje ob-Veze izpolnili. Slo je za to, da ra Jugoslavija najprej gospodarsko uniči, nakar bi je ne b"o težko tudi politično zlomiti Poleg splošnega izkoriščanja gospodarsko slabo razvitih de. ral po sistemu svetovnih cen, Se ie SZ v svoji trgovinski Praksi posluževala tudi nekih Posebnih oblik in metod, ki jih v zapadnih deželah ne podajo, vsaj ne v tako pretiranem merilu. Tako je recimo Z vztrajala pri zahtevi, da Jugoslavije kupuje prediram najosnovnejše artikle, °t so vse vrste rud, pisane kovine, konoplja in drugo, to. ei blago, ki bi ga bila Jugo-kvija pod zelo ugodnimi poboji lahko prodala tudi na rbgih tržiščih. Sele zatem so Prišli v poštev tudi drugi manj Jražni artikli; vino, žganje, to. ak itd. Blagovna izmenjava s.e je, kot z ostalimi zapadnimi eželami, vršila na osnovi sve °vnih cen To bi ne bilo nič P°sebnega, če bi SZ v svoji Propagandi vedno ne poudarjala, da so njeni trgovski sporazumi z «vladami bratskih republik» zasnovani na «spo-6t°vanju nacionalnih interesov ln zagotovitvi nesebične pojoči SZ deželam ljudske demokracije ter njihovemu gozdarskemu razvoju in pro-Cvitu# (Zdanov). S tem v zvezi je potrebno poudariti, da je bilo v sporazumih o blagovnih kreditih predvideno odplačevanje kredita v blagu ali dolarjih, s 3-odstotno obrestno mero, odplačevanje kredita v blagu pa na osnovi svetovnih ali konku. renčnih cen. Kar zadeva manipulativni kredit, je bil ta načelno pred. viden v neomejenem znesku za obe strani. Praktično pa je to bilo drugače. SZ je vselej vztrajala, da se izmenjava uravnovesi v kratkih rokih (običajno v okviru tromesečja). Na ta način pa se je kredit v resnici omejeval. Res da je bil to primer tudi z zapadnimi deželami, toda medtem ko je pri izmenjavi s SZ ve, je Jugoslavija v trgovinskih stikih z zapadnimi deželami večkrat uživala precej višje kredite (20 in celo 60%). Tudi v pogledu izvrševanja sporazumov je bila praksa SZ pretežno v nasprotju s parolami sovjetskih teoretikov, ki so z njimi venomer poudarjali, kakor da se SZ natančno drži svojih obveznosti. V resnici pa je bilo tako, da so le od Jugoslovanov zahteval natančno izpolnjevanje njihovih obveznosti, svojih pa se niso držali. Z ostalimi satelitsikimi državami je bilo še slabše. Samo primer, kako so kom-informovske države izpolnjevale obveznosti, izvirajoče iz nekaterih sporazumov: 10 odst. predvidene izmenja-lprakti.no znašal kredit 8 Trgovinski sporazum s » » » » »z » »z » »z SZ za leto CSR » » Bolgarijo za Madžarsko za Romunijo za 1947/48 » 1947/48 1947/48 1947/48 Izvoz L voz Nižji procent v izvrševanju sporazuma prav od strani satelitskih dežel, je povsem v skladu s prakso SZ, da jih )č vselej potiskala v prvo linijo borbe proti Jugoslaviji, v težnji, da bi čimbolj zaostrila njihove odnose. Med neštetimi oblikami izkoriščanja, ki se jih je posluževala SZ v svojem odnosu do Jugoslavije, je bil tudi poskus z mešano jugoslovansko-sovjet-Sko banko, Ta banka je imela opravljati tehnično - finančne posle za mešana podjetja. V resnici pa je vršila tudi obračunske operacije v blagovnem prometu, s čimer je prevzela nase del poslovanja jugoslovanske Narodne banke, kar ji je omogočilo, da se je lahko mešala v notranje zadeve Jugoslavije. 2e iz teh primerov postane vsakomur jasno, da so bili pogoji Jugoslavije v njenih trgovinskih odnosih s SZ in satelitskih dežel zdaleč slabši, kot bi jih lahko imela s katerokoli kapitalistično državo. Ekonomska blokada Komin-forma je prizadela Jugoslaviji ogromno škodo, ki jo je skoro nemogoče natančno oceniti, Ce pa vzamemo v poštev, da je imela Jugoslavija v SZ in ostalih od nje odvisnih deželah naročene industrijske opreme zn okrog 3 Z včerajšnjega nastopa beograjskega iiKOLAm v Avditoriju — Prizor iz slavonskih plesov SPOPAD DVEH VOJSKA Bo ji Gregorčičeve brigade v luči italijanskih poročil Jo? italijanski hajki 10. maja r*3, o kateri kot rečeno ni “hranjen noben načrt, imamo italijanskih poročil, vsa P* omenjajo boj na Kovačiče-1 Planini. Dva brzojava ge-eralnega policijskega inšpek-,?rata v Trstu (11. in 12.. maja 1943, sta •) ne imenujeta kraja bo- fcat, he da pa važna, ker dajeta ne- ere podatke, ki jih drugje najdemo. Prvi nam pove, lti.ra je italijanske hajke ude _ 2l'p kar 19 policijskih proti-c*r'izanskih oddelkov («nu-»nobile«, katerih vsak je 40 bi Kot vemo od drugod od do 50 mož vojakov, kara- er je v in policistov) in še e sto črnih srajo 59. legije iz Sežane; vsem tem je poveljeval karabinjerski podpolkovnik Geronazzo. Medtem, ko prvi brzojav ugotavlja, da so partizani utrpeli kar 16 mrtvih v boju z alpini, zdi se, da policisti in fašisti niso neposredno posegli v boj, ker bi to gotovo omenili, saj se vedno radi hvalisajo, pravi drugi brzojav, da so naši borci «svoje mrtve in številne ranjene« odnesli s sebpj, kar je, kdor pozna italijanska poročila, znak, da izgube niso bile ugotovljene in tako velike. Lahko pa verjamemo, da so aretirali 38 sumljivih oseb in zaplenili nekaj glav živine. Tu gre za junaštvo, ki so ga izvršili nad neoboroženim civilnim prebivalstvom. Iz drugega brzojava je še zanimivo to, da so Italijani bili prepričani da so Gregorčičevi brigadi preprečili pohod v Benečijo, ker poročajo da «so se razbiti partizani umaknili na ozemlje nemške Slovenije« to je na Gorenjsko. Da se partizani pripravljajo na pohod v Beneško Slovenijo o tem so nekaj izvohali že prej, dokaz za to je porocrio v arhivu goriške kvesture od 28. aprila, ki ga je poslal komisariat policijske obmejne službe IV. cone na podlagi poročil javne varnosti iz Idrije, kjer je rečeno, da se pripravlja partizanski premik v videmsko provinco v svrho propagande in sabotaže. Spreten premik Gregorčičeve brigade zvečer in ponoči 10, maja jim je zmešal račune tako, da so bili prepričam: odbili smo jih; prehod smo jim za-branili. Oba brzojava je goriški prefekt takoj poslal notranjemu ministrstvu, oddelku za javno varnost. Najdaljše poročilo o tej italijanski hajki, ki kratko poda spopad z Gregorčičevo brigado, je pa poročilo poveljstva graničarjev (Guardia alla frontiera) «XI. armadnega zbora«. Ker je bil ta zbor od leta 1941. od zasedbe dalje v Ljubljani, je na nekaterih dokumentih graničarjev «XI. armadni zbor« prečrtan in s strojem dodan dostavek; «della dd-fesa territoriale di Udine«. «po- Bovca do Postojne (XXI, — ] določeni za operacijo prva udar-XXIII. sektor) in katerega po- j na stotnija graničarjev (XXI. veljstvo je bilo v Gorici. j sektorja), ki bi se morala iz Operacijsko poročilo (15. 5. ( Tolminskega skozi Volče, po-1943. št; 1-1750-ob) je podpisal ‘ vzpeti P° dolini Kamence v sam poveljnik, brigadni gene- smeri kote 544 in 408. stolnja ral Carlo Da n ioni in nosi naslov: ((Poročilo o protiupomi-ških akcijah na planoti Kanal- 103. alpinskega polka, ki bi se morala iz Kobarida čez Fone usmeriti na Hlevnik z nalogo. skega Kala — Tolminskega Lo- j da zapre višine doline Kamen- ma — v coni Ježa — v dolini Kamence — Kolovratu.« Dobesedno nadaljuje: «Glede na ukaze, ki jih je izdalo to poveljstvo in jih dostavilo, sporočam, da so oddelki alpinov, graničarjev, divizije «Veneto», in generalnega inšpektorata za javno varnost 10. t. m. podrobno čistili imenovane cone. Medtem- ko oddelki na planoti Kanalskega Kala — Tolminskega Loma in v coni Je- veljstvo graničarjev Videmske | že niso naleteli na uporniške teritorialne obrambe«, kar nam | enote, je v dolini Kamence — pove, da je bila ta nadrejeni organ poveljstva graničarjev, ki je obsegal obmejni pas od Kolovrata prišlo do spopada s četo približno 100 — 120 mož. V tej coni sta v začetku bili ce« (Opomba: Sodim, da je vrh Hlevnik in ne Klevnik, kot piše tudi tov. general J. Avšiič 1944 in je Zbornik 1945. ponatisnili. — 24. 10. 1917. je E. Rommel, takrat poročnik, v drugi svetovni vojni, Hitlerjev maršal znan iz Afrike, zasedel »Hlevnik« kot pišejo Nemci (glej Schittenhelm, Wir zogen nach Friul). «Ob 9. uri 10. maja 1943. je udarna stotnija graničarjev prišla v stik z uporniškimi elementi v gozdu, v podnožju naselja Kamenca; ietočasno pa je opazila sovražne premike na hribu »Poclabuz« (kakšno je slovensko ime kote 1114 mi ni znano, morda Podlelobuk, ker imamo vas Klobučerji — o-pomba) stotnija je napadla in pognala v beg skupino upornikov in jo zasledovala mimo naselja Kamenca v smeri Kovačičeve planine. Ob 11. uri je iz Kobarida, ka prišla iz smeri Dreke in podprla akcijo 408. stotnije. Uporniki so se medtem utrdili v hišah Kamence in v eni utrdbi Hlevnika ( italijanska utrdiba iz prve svetovne vojne — opomba), tako da je bilo potrebno uporabiti 81-milimetr-ske minometalce, da bi jih kot sem že omenil zgoraj, pri- , . šla 408 stotnija in se spopadla pregnarli. Po hudi borbi, med-s sovražnikom; ki se je posta- tem je udarna stotnija gra- ške, ki bi bila samo njena in ne vezana na skupno vojsko evropske obrambne skupnosti. To vojsko pa bi Francija uporabljala samo za zaščito svojih kolonialnih posestev. Poleg vsega tega pa si je Francija z vzporedno akcijo v Organizaciji združenih narodov in v ZDA zagotovila še materialno in hkrati politično moralno podporo za svoje napore v Indokini. Toda razen teh treh večjih akcij ni bilo v zadnjih letih opaziti nikake francoske politične dejavnosti, ki bi bila vredna kakršnekoli pozornosti. Francija se je torej omejila na samo sebe in — če smemo tako reči — životarila na račun svojih bogatih kulturnih in političnih tradicij, ki jih ima V Evropi in v svetu. Ko smo torej tako nekako analizirali dosedanje skromno francosko zunanjepolitično u-dejstvovanje, in ko s te zorne točke gledamo na Bidaultov obisk v Grčiji, bomo lahko takoj spoznali važnost te nove francoske zunanjepolitične poteze. V kolikor nas videz ne vara, je ta znak, da skuša Francija prebiti oni tesni obroč ali okvir, v katerega se je pod pritiskom razmer zaprla v svoji dosedanji zunanjepolitični dejavnosti. Ta obisk bi dal slutiti velikopotezno francosko politično akcijo v tisti smeri, ki je, razen majhnih popravkov, že tradicionalna smer francoske zunanje politike v jugovzhodni Evropi. O Bidaultovem obisku v Grčiji je tisk mnogo pisal. Poročila so bila sicer mnogokrat protislovna in nikjer ni bilo točno rečeno, o čem so pravzaprav razpravljali v Atenah. Iz poročil pa je bilo lahko jasno razbrati, da je bil Bidault kot tedanji zunanji minister zelo prisrčno sprejet. Zgovoren je tudi pomen, ki so ga dali temu obisku in to ne glede na to, da so bila mnenja pcgosto v diametralnem nasprotju. Toda že dejstvo, da je po tolikih letih uradno obiskal Grčijo francoski zunanji minister, in da se že napoveduje tudi obisk samega predsednika francoske vlade in hkrati tudi zunanjega ministra, nam daje dovolj trdno osnovo za utemeljene in daljnosežne zaključke. Sam obisk je bil v času, ko je bila sovjetska mirovna ofenziva na vrhuncu; v času torej, ko v svetovnih in še predvsem v evropskih političnih razmerah sicer še ni bilo prišlo do bistvenih sprememb, ampak samo do znakov, ki kažejo, da bi pod določenimi pogoji do takih sprememb lahko celo kmalu prišlo. Vendar pa moramo pripomniti, da sedanje razmere v Evropi narekujejo še nadaljnje napore vse dotlej, dokler ne pride do dejanskih, tehtnih, učinkovitih in tudi trajnih sprememb. Sovjetske napadalne grožnje so v času hladne vojne prisilile vse tiste evropske države, ki so pod neposredno nevarnostjo, da jih SZ napade, da so do skrajnosti izkoristile vse svoje obrambne sposobnosti in moči. Znaki popuščanja te napadalnosti pa dajejo možnost in hkrati tudi narekujejo, da se v novem razporedu svetovnih sil, ki bi nastale z rešitvijo onih nerešenih vprašanj, ki sa izzvale in ki še povzročajo hladno vojno, pravočasno zavzamejo novi položaj. Z drugimi besedami povedano, francoska politična dejavnost se mora pojaviti v jugovzhodni Evropi. Kot dokazujejo vesti iz Rariza, so si v tem pogledu vsa mnenja edina. Hkrati pa kaže, da bi bilo to koristno tudi za sedanji in bodoči mir. Na vsak način pa bi morala skupnim glediščem in mnenjem slediti tudi ureditev u-streznih medsebojnih odnosov in potrebnega sodelovanja. To pomeni, da bi se moralo prenehati s hladno vojno in seveda rešiti nemško vprašanje in s tem tudi spremeniti sedanji nemogoči odnosi med SZ in vso Nemčijo. Poleg tega je tudi potrebno, da postanejo sedanji sovjetski sateliti spet svobodne in samostojne države. (Take razmere oziroma take spremembe sedanjih razmer pa porajajo tudi za Francijo in za njeno zunanjo politiko v vzhodni in jugovzhodni Evropi cel niz novih vprašanj. Ce hočemo najti pravi namen Bidaultovega obiska v Atenah, bi ga po vsej verjetnosti bilo potrebno iskati vprav v tej smeri. Poleg tega pa je povsem razumljivo, da se je ta akcija začela vprav v tem trenutku. viil v bran na Hlevniku. Nekaj čez poldne ee je udarni stotniji graničarjev, ki je vedno ohranila stik s sovražnikom, posrečilo, da ga je zaustavila na sedlu južno od Hlevnika in je tako dala 408. alpinski stotniji možnost, da je napredovala v svojem pohodu in zaprla sovražnika s severa. Zaradi bojnega hrupa so se proti Hlevniku obrnili tudi oddelki, ki so operirali v bližnjih conah; med prvimi je prišla 648. alpinska stotnija, ki je po iniciativi svojega poveljni- ničarjev obvladala upornike, ki so se utrdili v Kamenci, je 648. stotnija tudi ob pomoči 30. stotnije ((Guastatori« v zaletu zasedla Hlevnik. Tedaj so se uporniki razdelili v manjše skupine in se porazgubili v obširen in gost gozd v bližini; vsi nalši oddelki so jih zasledovali in vsepovsod so našli različen material, trupla in vidna znamenja krvi, ki so pričala o izgubah, ki jih je sovražnik utrpel v trdem boju. IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje Medij Dohodki ameriških družin Po najnovejših podatkih ima več kot polovica ameriških družin čisti dohodek, ki znaša nad 7.500 dolarjev na leto, ve^ kot polovica rodbin ima tudi svoj lasten dom. Polovica narodnega premoženja je last družin, ki imajo na leto manj kot 5.000 dolarjev čistega dohodka. Družinske hiše in avtomobili predstavljajo, po odbitju dolgov, vrednost 185 milijard dolarjev. Okoli 70 odst. družin ima bančne konte ali hranilne vloge ali denar naložen v državnih obveznicah. VRKJIE Vremenska napoved za danes: spremenljivo oblačno vreme s irajevnimi razjasnitvami. Možne so tudi krajevne padavine. Temperatura brez bistvenih »sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22 stopinj; najnižja 16,8 stopinje. TRST, sreda lO. junija 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vais na sledeče oddaje Jug. cone Trsta.: 21.20 twit- Koncert godalnega orkestra I. Cankar iz Celja. Trst II.. 20.30 Sola in vzgoja. — Trst I-: 21.30 «Vojna in mir». opera S. Prokofjeva. — Slovenija: 20.00 Pojeta Ljubljanski komorni zbor in učiteljski pevski zbor. I ..........................................................................................................................................................- lfolilni izidi na Goriškem pokvarjen avtomobil za poslansko zbornico vs0 noč brez 90SP0dariav jamu VOLIŠČA J MSI k-4 0, S PNM Aut. Socialista k- J Ou $ S D Q PSDI glasovnice OJ S -S. m cs bele I. Ul. Vittorio Veneto 3 65 13 10 5 6 8 275 19 2 17 2. Ul. Codelli 17 .... 111 30 44 6 12 26 354 39 9 33 3. Ul. Randaccio 22 . . . 113 28 24 2 9 23 332 46 0 49 4. Ul. Randaccio 24 . . . 141 23 18 7 18 24 315 45 4 14 5. Trg Julia 5 . . ; i . 115 17 19 9 30 17 289 43 1 13 6. Ul. Codelli 16 .... 143 14 29 13 20 8 352 36 2 20 7. Ul. Leopardi 3 . . . . 101 27 18 3 8 20 241 49 2 7 8. Ul. Diaz 17 98 17 20 3 13 8 295 30 11 8 9. Ul. Leopardi 1 . . . . 122 20 24 10 17 9 285 25 2 9 10. Ul. Petrarca 3 . , . . 118 20 30 6 21 13 294 27 9 16 11. Ul. Marconi 4 . . . . 120 33 30 3 11 12 364 39 3 26 12. Ul. Roma 3 131 30 39 2 8 16 336 34 6 18 13. Drevored D’Annunzio 36 106 31 21 10 6 17 343 39 8 20 14. Ul. Cappuccini 10 . . . 76 67 26 8 6 22 346 35 5 28 15. Ul. Garzarolli 1 , . . 71 32 29 0 4 19 419 41 8 23 16. Trg S. Antonio 6 . . . 78 84 20 9 5 27 340 32 15 18 17. Ul. Mameli 10 ... t 115 19 23 3 5 13 316 29 10 13 18. Korzo Verdi 3 . . . . 110 30 38 4 19 16 326 29 20 13 19. Ul. Seminario 26 . . . 108 37 25 8 8 11 ' 361 45 0 45 20. Drev. XX. Settembre 1 76 41 20 7 10 25 324 38 5 39 21. Ul. Zorutti 17 .... 103 37 30 4 10 15 369 33 3 9 22. Ul. Brigata Pavia 112 . 150 61 9 6 3 17 298 28 0 15 23. Ul. Croce 3 133 38 33 4 6 19 285 33 4 30 24. Ul. Capeila 7 .... 89 47 16 7 6 31 374 35 7 36 25. Trg de Amicis 2 . . . 98 30 20 4 15 17 355 48 6 49 26. Trg Med. d’Oro 2 . . . 99 15 21 4 4 19 428 42 5 31 27. Ul. Orzoni 1 71 32 28 17 8 14 365 34 9 41 28. Ul. Don Bosco 33 . . . 84 46 14 3 9 19 334 49 4 54 29. Ul. Aquileia 37 ... . 86 33 16 8 8 21 303 47 5 32 30. Ul. S. Michele 95 . . . 93 81 18 3 9 23 257 43 5 117 31. Ul. S. Michele 97 . . . 33 125 9 9 4 34 184 44 8 214 32. Trg S. Giorgio 37 . . . 34 108 13 5 4 33 277 79 3 20 33. Ul. Udine 4-A . . . . 32 85 27 9 1 56 288 92 7 9 34. Ul. Udine 4-B .... 32 119 11 6 2 38 339 32 9 10 35. Ul. Blataper 27 ... . 19 163 8 1 4 41 123 22 11 105 36. Ul. IV Novembre 22 . . 25 118 15 2 2 45 177 43 7 48 37. Pevma št. 1 21 153 19 7 4 27 129 20 14 211 38. Drev. XX Settembre 3 . 81 8 7 4 3 12 193 20 3 7 39. Ul. IX Agosto 15 . . . 113 23 24 10 16 15 419 53 5 28 40. Ul. Orzoni 1 .... 81 31 41 23 11 28 319 57 2 52 SKUPAJ 3462 1834 927 251 366 842 11.918 1524 23» 1547 Steverjan 9 57 7 4 — 11 148 11 10 218 Sovodnje 16 169 15 6 7 91 286 23 24 410 Doberdob . , 22 19! 12 1 5 50 238 11 ? 353 Tržič 1094 3532 225 137 254 1441 6617 997 187 293 Krmin 247 1650 111 57 71 412 2429 216 ? 209 VSEGA SKUPAJ . . 4850 7433 1297 456 703 2847 21.636 2782 460 3030 Njegov lastnik je bil z avtom namenjen v Gradiško, zaradi mokre ceste pa je vozilo zdrsnilo v jarek - Lastnik se je nepoškodovan vrnil domov Kdor je šel v nedeljo po cesti, ki z mosta IX. avgusta pelje na križišče pri Madonni-ni, je gotovo zapazil avto, ki je zapuščen in poškodovan ležal ob poti v nekem jarku. Marsikdo je ugibal o usodi avta, tembolj pa o usodi njegovega lastnika. Zadevo pa je pojasnil sam gospodar avta znamke «1500». in sicer 35-letni Ferdinand Cantalino, trgovec iz Caserte, sedaj bivajoč v Gorici Ul. sv. Antona št. 8, kateri je v ponedeljek zjutraj prišel na kraj, kjer je pustil avto ter ga odpeljal. Cantalino se je v nedeljo zjutraj namenil s svojim avtom v Gradiško. Ko je prišel do križišča pri Madonnini. je avto zaradi mokrega asfalta zdrčal s ceste v jarek ob poti. Avto se je pri tem poškodoval, tako da ni mogel nadaljevati poti. Lastnik vozila ga je kratkomalo pustil na kraju nesreče in se vrnil ponj drugi dan in ga peljal popravit. Za tri dni zaprta siadoledarna Goriška prefektura je izdala ukaz, da ostane siadoledarna Brune Valentini, por. Ago-stini v Ul. Mazzini št. 1 zaprta tri dni zaporedoma in sicer od 10. do 13. t. m., ker se je tam prodajal slabo narejen sladoled Odkup sviloprejkimh bub Kmečki konzorcij v Gorici daje na znanje kmetovalcem, da se pripravlja odkup svilo-prejkinih bub. Oddajalcem je zagotovljenih 600 lir za kg kot predujem na plačilo. Datum in kraj nabiranja bosta objavljena. Požar v Ul. Bellinzona napravil za 20.000 lir škode Včeraj okrog i9. ure je nastal majhen požar v Ul. Belin-zona št. 25, v stanovanju Ivana Del Zotta, katerega lastnik je Saverij Leban. Požar je nastal najprej v dimniku, odkoder se je razširil. Da ni prišlo do hujšega gre zasluga hitri pomoči gasilcev, 'ki so takoj prišli na kraj požara. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 20.000 lir. Zgorelo je 5 m poda ter en tram. Razdeljevanje sladkorja in kave v Gorici m Sovodnjoh 10. t. m. se bo začelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za mesec junij za prebivalce goriške in sovo-denjske občine. Sladkor-. 1 fcg na osebo na odrezek št. 45 po 160 lir kg; kava; 40 dkg surove ali 32 dkg pražene na osebo na odrezek Št. 46. Razdeljevanje se zaključi dne 30. junija. Trgovci naj dvignejo potrebna nakazila pri Trgovski zbornici, soba št. 6. Turpin premagal Humeza Po angleškem mnenju je s tem osvojil svetovno prvenstvo srednje kategorije, po ameriškem pa se bo moral sestati še z zmagovalcem ameriškega iz" ločilnega turnirja • Dramatična luipinova shujševalna kura pred dvobojem LONDON, 9. — Randolph Turpin je v 15 rundah po točkah premagal Francoza Charlesa Humeza. S tem je osvojil evropsko prvenstvo v boksu srednje kategorije, po mnenju «British Boxing Board of Con-troln pa tudi svetovno prvenstvo. Po mnenju ameriških boksarskih organizacij pa se bi moral Turpin srečati še z zmagovalcem ameriškega izločilnega turnirja, preden bi mu priznali naslov svetovnega prvaka. Dvoboj, ki je bil na stadionu Whilte City, je bil precej izenačen. Humez je bil zelo borben, toda manj učinkovit od Turpina, ki je komaj mogel nastopiti, ker je bil še pri prvem uradnem tehtanju prete-žak. S pravim težaškim delom se je maserjem posrečilo, da so končno spravili britanskega prvaka na nekaj dekagramov pod predpisano težo. Se pred tem je moral Turpin presedeti eno uro v parni kopeli. Vesti, da je Turpin pretežak, so povzročile v Londonu pravo paniko in boksarski menažer-ji so zasledovali delo maserjev z najmanj takšno napetostjo, kot zdaj v Italiji pričakujejo volilne rezultate. Pri prvem tehtanju je imel Turpin 72,803 kg ali 227 gramov preveč. Po enourni parni kopeli in daljšem sprehodu so ga ponovno stehtali; vendar je imel še vedno 113 gramov preveč. Sele pri četrtem tehtanju je bila njegova teža v re^u'.t Napor te shujševalne kure pred dvobojem je vsekakorvp val na kvaliteto Turpinov* boksa. Po dvoboju je °Jf' stvo žvižgalo, ker je od pina pričakovalo več. Na isti prireditvi je hrlta"' ski prvak lahke kateg°™. Frank Johnson izgubil * riaslov, ■ ker je imel ob e nju - , ' '4v,!* Konec maja je prispela na Reko nova pošiljka vojaškega materiala v oIcvir“ m-47 vojaške pomoči Jugoslaviji. Na sliki raztovarjajo srednje velike tanke znam Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. 6 III. nad. — Telefon »tevllka 93-808 hi 44-638. — POStnl predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: &a vsak mm višine v iirtnl l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. Pelllco l-Il. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. 210 Oto. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed »jud. repub. Jugoslavija: Izvod K>. meSt^ega ‘isK* Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega i1>oie^0Z- -TrSt’ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - t . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlsKa