Št. 3(1901) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek. 16. januarja 1986 Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
V Stillesu izredno resno
Verjetno bo potreben uk-rep družbenega varstva
SEVNICA — V ponedeljek je bil skupni sestanek stalne akcijske konference ZK in konference sindikatov v Stillesu, trenutno največjem izgubarju v sevniški občini. Seznanili sosezanalizo, ki jo je opravila Služba družbenega knjigovodstva in analizo Ljubljanske banke, Temeljne posavske banke iz Krškega.
Stanje je izredno resno, saj naj bi tozd Stilno pohištvo do konca minulega leta po oceni imel okrog 300 milijonov izgube. Izredno neugodna je ostala finančna sestava sredstev kolektiva, saj je posojil po enih virih 480 milijonov, po drugih pa kar 600 milijonov. Glavni viri so izredno nekakovostna sredstva, avansi. Po vsej verjetnosti bo potreben ukrep družbenega varstva, A Ž
VSAK S SVOJIM RAČUNALNIKOM
SEVNICA — Kaže, daje po računalniški mrzlici med zasebniki sedaj jc ta zajela tudi samoupravne interesne skupnosti. Računalnik Iskra Delta Partner bo po vsej verjetnosti dobila strokovna služba posavske skupnosti za zaposlovanje, enakega namerava kupiti center za socialno delo ter skupna strokovna služba SIS v Sevnici. Stanovanjska skupnost se bo za pobiranje stanarin, stroškov za kurjavo in pris.pevka za zaklonišča navezala na republiški računalnik. Osnovne šole se pogovarjajo že za delo na računalnikih commodore. V Lisa že vrsto let dela posavski raču-nalmški center. Pri vsem tem bi bilo zanimivo zvedeti, zakaj vsi računalnikarji v občini ne najdejo poti do sodelovanja.
INŽ. ZALEZINA V. D. DIREKTORJA SIGMATA
BRESTANICA — Potem ko je b*1 pred novim letom direktor
ovolesove temeljne organizacije združenega dela Sigmat v Brestani-01 ’ Anton Gabrič, dal ostavko, je ta tQzd dobil vršilca dolžnosti direktorja- Izbrali so ga izmed svojih dedcev, in sicer bo to funkcijo opravljal dosedanji tehnični vodja Sig-mata inž. Vinko Zalezina.
USTANOVLJEN KONJENIŠKI KLUB KRKA
— V Gami hotelu na na v U Je Pred dnevi ustanov-skupščina konjeniškega kluba vil c’ na )!ater' so ^e sprejeli pra-nHk m 'zvo!ili člane upravnega Sla,?ra' ktiterega predsednik je da i rl Pla^cc. Omenimo ob tem, in a6 P.?lenjska tako ob Šentjerne-bo / druS' konjski klub, kar za razvoj tega vse popularnejšega športa zelo koristno.
Krkin zbor na Tržaškem
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor Krka seje ob koncu minulega tedna odpravil na krajšo koncertno turnejo v Slovensko primorje in na Tržaško. V petek je zbor nastopil v Strunjanu za goste tamkajšnjega Krkinega zdravilišča, v soboto pa je nastopil v Barkovljah pri Trstu in s tem vrnil obisk tamkajšnjemu zboru »Milan Per-tot«.
Zamejski Slovenci, s katerimi Krkini pevci tesno sodelujejo, so gostom pripravili zanimiv program. Med drugim so Novo-meščani položili cvetje k spomeniku v tržaški Rižarni, nekdaj | zloglasni fašistični mučilnici.
Predsednik Krkinega zbora Andrej Pelko je povedal, da so i tržaški Slovenci gostovanje No- : vomeščanov in njihov koncert zelo lepo sprejeli, prireditev pa so obiskale tudi nekatere ugledne osebnosti družbenopolitičnega in kulturnega življenja Slovencev v Italiji, med drugim tudi senatorka in borka za pravice Slovencev Jelka Gerbec.
Danes bodo Krkini pevci nastopili za goste v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah.
Od izgubarja k najboljšemu
Iskrina tovarna energetske elektronike je presegla vsa pričakovanja
NOVO MESTO — Leto dni sta skupaj nekdanja Ela in tovarna napajalnih naprav v Bršljinu, ki so ju združili, češ da bo to v korist obema kolektivoma. Da v tem primeru pri glasovanju delavci niso bili potegnjeni za nos, kažejo rezultati nove delovne organizacije in tudi osebni dohodki.
Znano je, da je imela nekdanja
Ela ob združevanju precejšnjo izgubo, ki seje vlekla nekaj let, s tem v zvezi nizke osebne dohodke, medtem ko je bršljinska tovarna napajalnih naprav dobro poslovala in je imela za občinske razmere odlične osebne dohodke. Kljub temu da je
AVDICIJA ZA »GLAS MLADIH«
ČRNOMELJ — Občinska konferenca ZSMS iz Črnomlja vabi v soboto, 18. januarja, ob 10. uri na avdicijo v tukajšnjo glasbeno šolo mlade iz vse Bele krajine, ki bi želeli sodelovati na mladinskem festivalu »Glas mladih Bele krajine 86«, ki bo 21. februarja v Črnomlju. Avdicija bo v sodelovanju z ljubljanskim radiom, nanjo pa so vabljeni tako pevci kot zabavni in narodnozabavni ansambli, pa najsi bo z lastnimi ali že znanimi skladbami. Vsi naj prinesejo s seboj kaseto s posnetkom.
Bršljinčanom dobro šlo, je bilo zanje značilno, da so imeli česte na hitro sklicane sestanke, na katerih so delavci izražali nezadovoljstvo.
Leto dni poslovanja pod skupno streho in na novih osnovah, z novimi programi, predvsem pa z novim vodstvom je očitno dalo rezultate. Preteklo leto je novonastala tovarna
• Osebni dohodki so bili uspehom primerni in so v zadnjem četrletju znašali v poprečju 80.000 dinarjev. V primerjavi z zaslužki v drugih novomeških delovnih organizacijah je Iskra bržkone na prvem mestu.
Iskre ustvarila za 2,63 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 39 odst. nad sprejetim planom. Prav tako lepi so bili izvozni rezultati. Na konvertibilno območje so računali prodati za 1,4 milijona dolarjev izdelkov, prodali so jih za 1,69 milijona dolarjev. Na klirinški trg pa so prodali za preko 5 milijonov dolarjev izdelkov, čeprav so planirali 1 milijon dolarjev iztržka manj. Celotni izvoz je bil lani torej za 27
PIONIRJEVCEV TUDI MRAZ NE PREŽENE — Takšno delovno vzdušje je bilo v torek zjutraj na gradbišču nove stavbe SDK ob Zagrebški cesti v Novem mestu. Kljub temu daje termometer zlezel pet stopinj pod ničlo, je bilo na gradbišču vseh petdeset delavcev, ogrevani prostor menze, ki ob mrazu služi tudi za »prvo pomoč«, pa je bil prazen. »V teh časih je pač tako, da moramo hitreje graditi, saj nas v to priganjajo dnevne podražitve gradbenega materiala. Tudi roki za predajo ključa so kratki. Štirinadstropnica mora biti že do maja pod streho, septembra pa morajo biti dela zaključena. Naši delavci se mraza ne bojijo, kadar gre za dobro in pošteno nagrajevanje,« je povedal vodja gradbišča Marjan Venta. Na sliki: v torek so delavci vezali trojno železno armaturo za 60 cm debelo ploščo, ki bo varovala trezor in zaklonišče. (Foto: Janez Pavlin)
Zadružništvo spet na pohodu
Stanovanjska zadruga Šentrupert šteje že 3000 članov — Vsakdo se lahko včlani  — Tajnik Peter Brcar: »Zelo dobro porabljen stanovanjski dinar«_______
ŠENTRUPERT — Organizirano zadružništvo kot oblika vzajemnega sodelovanja občanov obstaja že dolga desetletja. Tudi pri nas je zadružništvo pognalo globoke korenine, zlasti po vojni, kasneje pa je zaradi spremenjene zakonodaje spet usahnilo. V zadnjem času seje začel ponoven vzpon. Na Dolenjskem je več obrtnih in kmetijskih zadrug, pa ena sama stanovanjska zadruga. Ta ima sedež v'Šentrupertu.
Tajnik te zadruge Peter Brcar je povedal, da so zadrugo ustanovili v
med drugim tudi podatek, da seje v zadnjih nekaj letih v nove hiše vselilo okoli 700 zadružnikov.
Sistem je v popravilu
Imamo novo upanje, da bo enkrat vendarle konecprepiranja »sedeče Jugoslavije« o vzrokih neučinkovitosti našega političnega sistema in da se bo začelo bolje delati. Rešitev — seveda ne čudežno — naj bi prinesla Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kot se imenuje te dni v javno razpravo dana 190 strani obsegaj-0 o študija, ki so jo po vodstvom Josipa Vrhovca pripravili naši najboljši poznavalci sistema in strokovnjaki za ™~, ,ne vede- Kritična analiza predlaga kar 160, na prvi hh r ->le s,cer ?eKkih konkretnih sprememb, dopolnitev in olji v naši zakonodaji, tudi v ustavi in zakonu o zd-uzenem delu. Osnovno vodilo sestavlja/cev je bilo ohraniti not?,x€ ,™žbene usmeritve in vrednote, hkrati pa odpraviti rlnrc,	T neučinkovitost. ki se kaže zlasti v gospo-
nhA»U' pa v drugih dejavnostih, in ki jo konec koncev 'n,<! v vsakdanjem življenju. Izboljšanje naj bi prinesla ki kalna zveza med političnim in ekonomskim sistemom,
eknnnJT ! Več PodreJen- Do veljave naj bi prišle . f zakonitosti. konec je iluzij o vsemogočnosti kihŽ, orSaniziranosti, o vnaprejšnjih prednostih veli-knnnl	s°vorni	ek°nomiji,	ki vodi v monopole,
tnzdm, o	“Političnih« ne pa strokovno utemeljenih
r)ot,„,,',„u?ec mvestiranjasisov, prevelikeganormativizma, dumnv iiViJen° na' b‘ bPo samoupravljanje, manj referen-je ime/o 2_	namenom, da bi resnično vso oblast nekoč
M. LEGAN
Šentrupertu pred nekako 9. leti. Seveda je bilo tedaj veliko pisanja in potov. Vendar seje splačalo zaorati v ledino. Interes za vstop v zadrugo seje iz leta v leto večal in od prvih 32 članov seje število članov povečalo na okoli 3.000. Medtem ko je zadru-
ta najprej delovala na območju entruperta, kasneje pa na območju trebanjske občine, deluje zdaj še v novomeški in sevniški občini. Daje zadruga učinkovita oblika organizirane individualne gradnje, govori
• Lani so člani zadruge združili 1,2 milijarde dinarjev. Ta denar so porabili, oziroma spremenili v material za gradnjo hiš s kakšnimi 25 tisoč naročilnicami. Zadruga pa je za poravnavo računov uporabljala tudi svoja lastna sredstva in najela celo premostitvene kredite. Pomagajo socialno šibkim graditeljem in v izjemnih razmerah.
našega delovanja je Zadružnik, ki ne va-
»Temelj varčevanje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Okna in vrata v svet
Novoletna prodaja s popustom je precej izpraznila Inlesova skladišča — Privlačno za kupce in tovarno
RIBNICA — Precejšnje zaloge proizvodov so prispevale, da so se marsikje odločili za prodaje s popustom. Tudi v ribniškem Inlesu so se v tej mrtvi gradbeni sežoni odločili za uvedbo novoletnega 20-odstotnega popusta, ki je pomagal sprazniti skladišča.
»Tak način prodaje je v mnogih delovnih organizacijah in tudi naši nuja, saj kupna moč občanov pada. Zaradi novoletnega popusta se je prodaja naših proizvodov občutno povečaja. Splačalo pa se je tudi nam, saj smo imeli tako manj obra-
tnih sredstev »zamrznjenih«v zalogah in bomo zanje plačali tudi manj obresti. Prav visoke obresti namreč pojedo že velik del dohodka,« pravi direktor Inlesove trgovine Franc Lovšin.
M. G.
El
odst. nad planiranim. S takimi uspehi pa se lahko pohvali le malokateri kolektiv.
R. B.
PESNIŠKO SREČANJE
KRANJ — V prostorih Prešernovega gledališča bo 5. februarja že 5. srečanje slovenskih pesnikov. Kot vsakokrat bo tudi letos ta tradicionalna prireditev obsegala literarni večer in simpozij. Pesniki in literarni kritiki bodo govorili o temi »Čemu pesniki v ubožnem času«.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Lažna solidarnost le škoduje
na 3. strani:
• Pujsi kot s tekočega traku
na 4. strani:
• Garniture se menjajo, obljube ostajajo
na 5. strani:
• Agrostrojev obrat se bo širil
na 7. strani:
• Visok jubilej glasbene hiše
na 9. strani:
• Krupa: ali res blatenje stroke?
na 11. strani:
• Marjan Anžur: »Mesto IMV je v družini svetovnega proizvajalca avtomobilov«
• Dr. Alojzij Šuštar: »Cerkve zunaj družbe sploh ni«
na 17. strani:
• Živela je med divjimi svinjami
na 18. strani:
• Mati vrgla otroka v Savo
na 24. strani:
• Novoletni podvig jamarjev
Ločani končno do telefonov
S pošto bodo povezani v začetku letošnje gradbene sezone
ČRNOMELJ — Med 208 naročniki telefonskih priključkov v črnomaljski krajevni skupnosti Loka je bilo v zadnjih nekaj mesecih že precej hude krvi, ker se po njihovem mnenju čakanje na telefon vleče že predolgo časa. Kot pa vse kaže, gre tudi njihovo čakanje počasi h koncu.
Kot je povedal Peter Ambrožič, referent za komunalne zadeve pri črnomaljski občinski skupščini, je glavni kabel v Loki že položen, razen na manjšem odseku, vendar je tudi za tja že nabavljen. Težave pa so z naročniškim omrežjem, torej povezavo omrežja s hišami, kajti tega kabla ni, čeprav ga je krajevna skupnost naročila in plačala izvajalcu del Tegradu. Pozneje so na Tegradu povedali, da tovrstnega kabla nimajo, zato ga je krajevna skupnost začela iskati na lastno pest, po zagotovilih dobavitelja pa naj bi ga dobili še v prvi polovici januarja. Potem bodo takoj, ko bo ugodno vreme, telefone priključili, kajti drugih, ovir, tudi finančnih, ni več. Prav tako je dovolj telefonskih številk, saj jih je v Črnomlju prostih kar 1.400.
Seveda Ločani še ne bodo mogli telefonirati iz svojih hiš, kajti še vedno manjka 80 metrov telefonske kanalizacije od mostu do priključka za Loko. Šele ko bo Teg-rad končal tudi to delo — opravljeno bo v začetku letošnje gradbene sezone — bodo naročniki telefonskih priključkov poveza -rti s pošto.
PETINA VARČEVALCEV PREDALA ZAHTEVKE
NOVO MESTO — V Ljubljanski banki, Temeljni dolenjski banki Novo mesto, so v prvih delovnih dneh letošnjega leta ugotavljali, da je dotlej predalo zahtevke za prenos dinarskih obresti od deviznih hranilnih vlog na dinarske račune le kakih 20 odstotkov evidentiranih deviznih varčevalcev. V sektorju za poslovanje z občani v tej banki ocenjujejo, da je tako stanje še kar ugodno v primerjavi z bankami na nekaterih drugih območjih.
Do konca tedna bo suho in de’oma jasno vreme brez večjih temperaturnih sprememb.
MODA 86
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA, OD 20. DO 23. JANUARJA ODPRTO OD 9.DO 18. URE
Iskra Semič v začaranem krogu
če ni A testov za izdelke, ni naročil tujih kupcev—Toda kaj testirati in ali bodo šli
testirani proizvodi v prodajo?	_
r
Peter Brcar: Naši zadružniki so lani združili okoli 1,2 milijarde
siinarjev.
Zadružništvo...
iNi daljevanje s 1. strani)
rčuje, pač ne bo mogel graditi. Potrebna pa sta tudi lastno delo in pomoč družinskih članov, soseske. £ icer pa je področje delovanja zad-i-ige zelo široko,« pravi Brcar. »zadruga združuje sredstva za gradnjo, nakup, prenovo ali vzdrže-v anje stanovanj in stanovanjskih liš, pridobiva kredite. Samo lani smo jih pridobili za 30 milijonov dinarjev. Seveda pa zadruga opravlja tudi nadzor nad namensko uporabo materiala, obračunava prometne uavke. Pridobiva tudi stavbna zemljišča, gradbeno dokumentacijo in graditeljem svetuje v pravnih, finančnih, strokovnih in drugih zagatah. Najvišji organ je zbor zadružnikov, raed dvema zboroma pa samoupravne naloge opravlja zadružna skupščina. Izvršilni organ je upravni odbor, ki šteje 7 članov. Zadruga ie odprtega tipa in se vanjo lahko včlani vsak občan, ki želi sam rešetati svoje stanovanjsko vprašanje. Taka oblika je v skladu z zakoni, nekatere pa še vedno moti, ker je zadruga tako odprta. Druge spet moti, ker ne delujemo na tako imenovanih zaprtih zazidalnih okoliših. Reči pa moram, da smo pri ostalih zadrugah — z mnogimi tesno sodelujemo — le redko slišali o takih in podobnih kritičnih pripombah politike.« Mi pa si želimo, da bi postali nosilci individualne stanovanjske gradnje, l atere delež je na Dolenjskem vse večji. Dinar, porabljen na ta način, pa je najmanj trikrat bolje porabljen kot v družbeno organizirani gradnji, kjer pač ni deleža graditeljev,« je povedal Brcar.
J. SIMIČIČ
Mariborsko pismo
SEMIČ — Po ocenah je v semiški Iskri v preteklem letu v primerjavi z letom poprej fizično porasla proizvodnja za okrog desetino, od tega za domači trg več kot za četrtino, za tuje tržišče pa je bila za 19 odst. manjša. Res je sicer, da so na klirinško področje tudi načrtovali manjši izvoz, prodaja na konvertibilni trg pa ni bila uresničena.
Izvoz je bil manjši od načrtovanega že zaradi tega, ker so imeli težave pri uvozu, saj niso uvozili toliko materiala, kolikor bi ga potrebovali. Zato je bila tudi proizvodnja manjša. Težave so bile tudi z naročili, ker so predvsem na konvertibilnem trgu njihovi izdelki izpostavljeni
ELEKTRIKA PO NOVEM TARIFNEM SISTEMU
LJUBLJANA — Te dni je Elektrogospodarstvo Slovenije že začelo s spremenjenim načinom plačevanja električne energije. Medtem ko so doslej dobili porabniki pet položnic na leto in še eno tako imenovano poračunsko položnico z enakimi cenami, bodo poslej dobivali po tri položnice z zimsko tarifo (višje cene elek. energije) in tri z letno ceno električne energije. Novi način plačevanja bo vpeljan do konca tega leta, za okoli 60 tisoč uporabnikov pa so položnice že poslali.
konkurenci in zaščiti tamkajšnje industrije s standardi in predpisi, a tudi konkurenca z Daljnega vzhoda, predvsem iz Japonske, je velika. Hkrati ko so reševali probleme z naročili, so morali v semiški Iskri posvetiti veliko pozornost pridobivanju A testov za svoje izdelke, namenjene na konvertibilni trg. V Iskri pa imajo zelo širok spekter izdelkov, kar jim je povzročalo dodatne težave, ker za vse ni moč v tako kratkem času pridobiti Atestov, a tudi stroški so veliki. Ker pa so tuji kupci naročali le izdelke z A testi, so se v Iskri vrteli v začaranem krogu.
ČERNETOVA MALA PLASTIKA
LJUBLJANA — V razstavišču NAMA Tromostovje oziroma v Brestovem salonu pohištva so na ogled male plastike in risbe akademskega kiparja Petra Černeta, umetnika, ki seje letos s svojimi deli predstavil tudi v Likovnem salonu v Kočevju in Petkovi galeriji v Ribnici.
Ocene, kaj dati testirati, so morale biti temeljito pretehtane, da so se stroški A testov splačali s tem, da so tuji kupci te izdelke tudi naročili.
Velik izpad so imeli preteklo leto pri prodaji programa 'iz tozda Energetski kondenzatorji, saj so imeli v planu naročila s Srednjega in Daljnega vzhoda, predvsem iz Irana, Malezije in Pakistana. Vendar je bilo, kljub temu da so bile te države v Iskri prej stalni kupci, naročil manj, predvsem zaradi težav v omenjenih državah.
Večjih težav zaradi pomanjkanja materiala v proizvodnji sicer niso imeli in tudi letos pričakujejo, da jih ne bo, če bodo novipredpisi uvedeni tako, kot so bili napovedani. Že sedaj pa vedo, da bodo morali notranje prerazporejati delavce, ker bo naročil za nekatere izdelke manj, za druge pa veliko več. Sicer pa novih delavcev, fazen štipendistov, ne bodo zaposlovali. Stopnja zaposlovanja bo 2-odstotna, vendar le na račun štipendistov, zato ker so vse investicije v Iskri v glavnem namenjene za produktivnejšo opremo in opremo za nove izdelke, to pa zahteva več strokovnega in manj nekvalificiranega kadra.
M.BEZEK
Lažna solidarnost le škoduje
Krajevne skupnosti in delovne organizacije premalo kritične v dajanju mnenj o socialnih razmerah prosilcev za socialnovarstvene pomoči
NOVO MESTO — Z lanskim majem so tudi v novomeški občini začeli uveljavljati republiški sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, s katerim so bila v vsej republiki poenotena merila in določeni kriteriji za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči ter enotno dogovorjena raven socialne varnosti občanov, ki si je ne morejo zagotavljati sami s svojim delom. S tem se je v občini število upravičencev do različnih pomoči precej povečalo.
Skupnost otroškega varstva je do konca lanskega septembra dobila 3.054 vlog za denarno pomoč otrokom. Ob koncu oktobra je prejemalo otroški dodatek 2.360 družin za 5.387 otrok, kar je 13 odstotkov več kot leta 1984. Sporazum je prinesel tudi spremembe v plačilu oskrbnin za otroke v vrtcih. Skupnost otroškega varstva mora sedaj zagotavljati bistveno več sredstev za doplačilo oskrbe za otroke v vrtcih, ki naj bi jo sicer praviloma plačali starši, skupnost pa vzgojo. Dejansko sedaj v novomeški občini starši plačujejo celotno oskrbo le za 18 odstotkov od 2.227 otrok v vrtcih, medtem ko jo za vse ostale doplačuje skupnost.
Število upravičencev do denarne
Dinar izzval avstrijsko invazijo
Obrnjen tok kupcev
MARIBOR — Mariborčani smo se v zadnjem letu in pol že povsem navadili na običajen prizor ob sobotah dopoldne in ob delavnikih, ki so pri severnih sosedih prazniki: vse ulice, trgovine in gostilne polne Avstrijcev vseh starosti in vseh debelin denarnic. Odkar je dinar v primerjavi s šilingom začel pospešeno izgubljati vrednost, doživlja štajerska prestolnica iz tedna v teden pravo avstrijsko invazijo. Mariborčani smo samokritični: preplavljajo nas tako, kot smo še ne tako daleč nazaj mi preplavljali Lipnico in ostala trgovska središča onkraj meje. Razlika je le v tem, da oni niti v tistih »zlatih« časih niso imeli posebnih razlogov, da nam zavidajo, medtem ko lahko zdaj mi še kako zavistno preračunavamo, koliko šilingov, pretopljenih v naše dinarske cene, potrošijo denimo za kosilo celo v najboljši mariborski restavraciji.
Ko se je ta invazija začenjala, so mariborski trgovci silno bledo reagirali nanjo, nekaterim v Mariboru se ni zdelo politično ustrezno, da bi Avstrijcem preveč na široko odprli vrata, ker bi se naš delovni človek lahko počutil podcenjevanega, v naj-
boljšem primeru užaljenega. No, najbrž je te zadržance malce potolažilo spoznanje, da niso Avstrijci krivi, če je zanje pri nas vse tako poceni, in da našega delovnega človeka ne podcenjuje globoka avstrijska denarnica, temveč njegova lastna.
In tako se je, denimo, že med lansko prednovoletno nakupo-valrio mrzlico v Mariboru, upoštevajoč našo pregovorno (ne)-podjetnost, zgodil pravi trgovski in poslovni čudež: nekatere večje blagovnice so bile odprte celo v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne in v njih so odprli menjalnice. Akcija je šla celo tako daleč, da so tudi čez mejo začeli reklamirati mariborsko ponudbo, skorajda z geslom »Maribor — vaš nakupovalni center!«
Letos so na mariborski trgovci odločili, da ne bodo podaljševali rednega delovnega časa, ker jih, tako so dejali, lanski zaslužek ni prepričal, da je to potrebno. (Ob tem velja pripomniti, da je bilo ob sobotah popoldne v trgovinah res več domačih kot avstrijskih kupcev). Vendar so si pred dnevi sami skočili v besedo: predzadnjo nedeljo v starem letu so namreč izjemoma odprli vrata največje mariborske blagovnice Merkur in v pičlih štirih popoldanskih urah zaslužili nekaj manj kot enajst milijonov dinarjev. Zdaj v Merkurju obljubljajo, da bodo podobne akcije pripravili še večkrat.
MILAN PREDAN
pomoči kot edinega vira preživljanja se v skupnosti socialnega skrbstva ni spremenilo. Prejemajo 122 občanov. Število prejemnikov pomoči kot dopolnilnega vira se je zmanjšalo od 311 na 256 v letu 1985, predvsem zato, ker je lani nekaj težje duševno prizadetih uveljavilo nadomestilo za invalidnost. Povečalo se je število začasnih denarnih pomoči, jeseni pa tudi enkratnih pomoči za nakup ozimnice. Stalno se povečuje število prejemnikov varstvenega ododatka k pokojnini. V oktobru 1985 gaje prejemalo 1.310 ali 22 odst. vseh upokojencev v občini, leto nazaj pa 1.181 upokojencev. Lani se je bistveno povečalo tudi število prejemnikov subvencije stanarine, od 135 v letu 1-984 na 261. Tu lah ko pričakujemo porast upravičencev tudi v prihodnje, še posebno, ker je ta pomoč pred otroškim dodatkom.
Vse stvari, predvidene s sporazumom, pa niso takoj stekle. Enotna skupna evidenca prejemnikov pomoči, s pomočjo katere naj bi ugotavljali upravičenost do neke pomoči, je začela delovati šele letos. Tudi toliko omenjano dodeljevanje pomoči v funkcionalni obliki se zaradi mnogih nejasnosti še ni zares uveljavilo. V skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva se te možnosti poslužujejo le v primeru neurejenosti staršev oziroma prejemnikov pomoči. Subvencije stanarin pa gredo brez izjeme neposredno upravljalcem stanovanj.
Posebno poglavje je sodelovanje krajevnih skupnosti in delovnih organizacij pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči. Dejstvo je, da so socialnozdravstvene komisije v krajevnih skupnostih in kadrovsko-socialne službe v delovnih organizacijah v mnenjih premalo kritične, večkrat lažno solidarne do materialnega in socialnega stanja delavcev, občanov in družin. Ne upoštevajo možnosti odklonitve pomoči ali dodelitve le-te v manjšem znesku, če je delovna organizacija delavcu omogočila doseči z delom večji dohodek, pa
je to odklonu, če je občan odklonil ponujeno zaposlitev ali če je kljub nizkemu »uradnemu« dohodku ugotovljeno, da občan ali družina nista socialno ogrožena. Taka kritičnost pa je nujna, je menila tudi občinska skupščina na zadnji seji, saj je vedno težje zagotavljati potrebna sredstva za posamezne socialnovarstvene pravice. V bodoče naj bi bolj preverjali dejanske razmere prosilcev.
Z. L. — D.
Mladi brez kiuba
Ribniška mladina nima prostora za svoje delo
RIBNICA — Skoraj vsaka vas v ribniški občini ima tudi prostore, kjer se shaja in dela mladina. Če ie nima posebnih mladinskih prostorov, pa se mladi lahko zbirajo v gasilskih domovih ali kje drugje. Izjema je sama Ribnica, ki je največje naselje v občini in kjer je tudi največ mladih.
O klubskih prostorih za mlade se v Ribnici dogovarjajo ie leta. Najprej so bili taki prostori v kleti gozdarskega doma, do nedavnega pa v Šeškovi ulici v bližini restavracije Jelka. Razbita stekla, vrata, ukradeni inventar itd. pa so bolj spominjali na slab gostinski objekt kot na mladinske prostore. Del krivde za tako stanje gotovo nosijo tudi sami mladinci.
Mladina se zdaj zbira v bistroju »Slovin«, kjer je med drugim stalna slikarska razstava, na razpolago so video igre in drugo. Je pa vprašljivo, če je najbolj primerno, da se člani največje O O ZSM v občini lahko zbirajo in dogovarjajo le v gostišču.
Vedno govorimo o pomembni vlogi mladih v naši družbi, primernega prostora jim pa ne priskrbimo. Zdaj je na vrsti obnova stavb v starem mestnem jedru Ribnice in se tudi že govori: kje bo kdo dobil prostor. Kaže, da bodo mladi spet pozabljeni, saj doslej zanje ni rezerviran še noben prostor.
M. GLAVONJIČ
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD BEGRAD
Objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. VEČ KV ZIDARJEV
2. VEČ PKV ZIDARJEV
Pogoji:
pod 1 /-IV. stopnja strokovne izobrazbe, gradbinec II — zidar
— z delom pridobljena delovna zmožnost je možna
— delovne izkušnje 1 leto
pod 2/—II. stopnja strokovne izobrazbe, gradbinec I — zidar
— z delom pridobljena delovna zmožnost je možna
— 3 mesece delovnih izkušenj
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Beg rad v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka prijave kandidatov.
40/3-86
NAŠA ANKETA
Pravilnejša solidarnost?
Pred novim letom so ob pripravljanju in usklajevanju letošnjih in srednjeročnih planskih dokumentov posebno burile duhove različne oblike solidarnosti. Vsem je verjetno poznano mučno usklajevanje stališč o prispevku za nerazvite v Jugoslaviji. Žolčne razprave so bile tudi okrog sistema solidarnosti v Sloveniji na področju zdravstva, socialnega skrbstva itd., ki se spreminja. Sredstev naj ne bi združevale le bogate občine, ampak vse, solidarnostno pomoč pa po določenih kriterijih (ki nikoli niso vsem po volji) dobile naj-potrebnješe. Žal solidarnost še ni taka, da bi omogočila izenačevanje pogojev, pravic pa raven zdravstvenih storitev v vsej Sloveniji.
JANEZ PLATIŠE, inštruktor v KPD Dob. »Mi zagovarjamo stališče, da bi morali v Sloveniji uvesti enotno prispevno stopnjo in seveda tudi enoten osnovni zdravstveni standard. Zdaj se namreč dogaja, da pri nas z 10-odstotno prispevno stopnjo lahko zavarovancem damo veliko manj kot dobi Ljubljančan, čeprav plačuje zdravstvo po 6-odstotni prispevni stopnji.
Za tako majhno skupnost, kot je Slovenija, je nevzdržno, da bogati plača manj, dobi pa več kot revni. Te razlike je treba ukiniti.«
JANA V1DEN1Č, tajnica občinske zdravstvene skupnosti v Brežicah: »Prej smo bili s sistemom solidarnosti vsi nezadovoljni, zdaj se potrjuje resnica, da kdor ima ekonomsko, ima tudi politično moč. Občine dobro vedo, kdaj jo je treba uveljaviti s političnim pritiskom. V zadnjih dneh decembra smo bili postavljeni pred dejstvo, ali se sploh ne dogovoriti za solidarnost ali sprejeti kakršnokoli. Obveljala je druga možnost, zato pa bomo letos prejeli za 18 milijonov dinarjev nižjo solidarnost kot lani, dodatno pa združevali 0,27 odstotka iz BOD, kar predstavlja za našo občino 13 milijonov dinarjev.«
DR. TONE ŠUKLJE, zbozdravnik iz Metlike: »Slovensko zdravstvo. smo razdrobili na toliko zdravstev, kot je občinskih zdravstvenih skupnosti. Nekatere so prešibke, da bi lahko same nosile zdravstveno finančno breme na svojem območju. Edina rešitev je, da postane celotna Slovenija ena rizična skupnost zdravstvenega zavarovanja z enako prispevno stopnjo, s katero se solidarnostno financira zdravstvo v vsej republiki. S tem bi bili zavarovanci deležni vsaj približno enako kvalitetnih zdravstvenih storitev, dosegli pa bi tudi enak družbenoekonomski položaj izvajalcev.«
KRISTINA OSTRONIČ, tajnica zdravstvene skupnosti Novo mesto: »Novi predlog solidarnosti v zdravstvu na Dolenjskem podpiramo, čeprav takšna solidarnost v marsikateri naši občini pomeni delitev revščine. Prav je, da se pomaga manjšim občinam, prava solidarnost pa bi bila šele takrat, ko bi vsi združevali in delili enaka sredstva. Po ustavi imajo vsi ljudje enake pravice tudi V ztf* ravstvu. Ljubljančani in Kranjčani pa se bolje, hitreje in ceneje zdravijo kot npr. Prekmurci ali Dolenjci. Prav v revnejših občinah pa je več takšnih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč.«
PETER LEVIČAR, vodovodni inštalater iz Veniš pri Krškem: »Solidarnosti v zdravstvu še ni dovolj. Zakaj lahko Lju-bjančan zlahka pride v Klinični center, podeželani pa celo težje kot ljudje iz drugih republik, čeprav smo za to vrhunsko zdravstveno ustanovo prispevali vsi v Sloveniji? V Krškem bi zaslužili boljši zdravstveni dom. Doslej smo veliko denarja prelili v druge dolenjske občine in bi bilo prav, da pride na vrsto še Krško. Seveda nova stavba še nič ne pomeni, če se ne bodo izboljšale storitve.«
ANTONIJA MRZLJAK, tajnica črnomaljske zdravstvene skupnosti: »Zdravstvu je solidarnost potrebna. Žal bo kmalu privilegij bogatih, in ne revnih, saj se močno zmanjšuje. Še leta 1982 je bilo v prihodku črnomaljske zdravstvene skupnosti 10 odst. solidarnosti, lani pol manj, v naslednjem sredjeročnem obdobju je bo le še 2 odst. Zanimivo je, da so ljudje na manj razvitih, revnih območjih bolj bolni, a mnogi ne iščejo zdravstvene pomoči, posejmo kmečko prebivalstvo. Tako je poraba na prebivalca tam, kjer dobivajo solidarnost, manjša od slovenskega povprečja. To velja tudi za Črnomelj.«
JOŽE MAROLT, predsednik skupščine zdravstvene skupnosti Ribnica: »Nova oblika solidarnosti v zdravstvu je boljša od dosedanje, a z njo še vedno niso vsi zadovoljni. Nikakor ne najdemo pravih meril zanjo. Nezadovoljstvo bo vse dotlej, dokler bo zdravstvo in še druge družbene dejavnosti obravnavano kot poraba in ne kot sestavni del združenega dela. Vsak pa ve, da bo ie zdrav (izobražen itd.) človek tudi dober delavec.«
PETER ŠUBIC, vodja skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v Kočevju: »Praksa bo šele pokazala, če je nova oblika solidarnosti v zdravstvu boljša od dosedanje in dobra. Menim, da je potrebno zdravstveno	..vo v republi-
ki izenačiti in da je zato prav, če je solidarnost v okviru republike. Vendar to ni solidarnost občin, ampak posamenikov.«
DR. ŽELJKO HALAPIJA, direktor Zdravstvenega doma v Sevnici: »Republiška solidarnost v zravstvu po starem revnejšim občinam ni ustrezala. Sevniška občina ima, denimo, od vsega začetka eno najvišjih prispevnih stopenj v Sloveniji, po porabi na bolnika pa je na dnu. Povrhu imamo izredno neudgodno sestavo zavarovancev z mnogo upokojenci m, kmeti. Kako nepravičen je stari sistem, govori podatek, da moramo vrniti nad 25 milijonov dinarjev že oorabljene predlanske solidarnosti, po novem sporazumu pa bi bili deležni 70 milijonov taiste solidarnosti!« ^
kmetijstvo
. KMEČKI FANTJE IN DEKLETA OB HARMONIKI
SEVNICA — V soboto od 18. ure dalje bo v sevniškem hotelu Ajdovec veselo. Aktiv kmečkih fantov in deklet bo priredil tu svoje peto srečanje. Za ples bo igral domači harmonikar, vabljeni so vsi, ki jih veseli delo na zemlji.
KRŠKO:SPET O ČEBELJIH BOLEZNIH
KRŠKO — V nedeljo bo v domu Edvarda Kardelja v organizaciji posavskega sveta čebelarjev dvoje zanimivih predavanj, ki jih umni čebelarji ne smejo zamuditi. Predavala bosta dva magistra in sicer Franc Javornik o čebeljih boleznih, predstojnik posavskega veterinarskega zavoda Miroslav Mikeln pa bo posredoval kritična zapažanja o pojavih najhujše bolezni čebel žal tudi v Posavju, zloglasne čebelje kuge.
Pujsi kot s tekočega traku
Dosežki domače tehnologije na novi prašičji farmi na Pristavi v krški občini — Vsak mesec zdaj 1000 prašičev — Inž. Bodor: kako z gnojevko_
r
"j
PRISTAVA — Z Mercatorjeve prašičje farme na Pristavi so v slabem poldrugem mesecu lani oddali Tovarni mesnih izdelkov v Postojni za predelavo v pršut in ljubljanski Mesni industriji za redno oskrbo potrošnikov okoli prvih 1400 bekonov. Direktor farme inž. Ivan Bodor, priznani strokovnjak, ki je pri krškem M-Agrokombinatu veliko naredil za razvoj prašičereje, saj je pri kmetih — kooperantih v krški občini utrl pot številnim prašičjim mini farmam, je zadovoljen s prvimi dosežki farme na Pristavi.
prihodnje leto. S tem pa bo še več skrbi, da bi obvarovali zdravo okolje, saj bo gnojnice še več.
»Imamo svojo tehnologijo. Osnova so dognanja Emona inženiringa, ki so se lepo uveljavila že tudi pri prašičjih farmah, ki so jih postavili po svetu. Tovarna močnih krmil v
■m
m
»Res je. Toda na zahtevo republiške vodnogospodarske inšpekcije smo naredili poslovnik o uporabi gnoja in gnojevke. Imamo dve laguni za gnojevko. Prostornina ene je 10.250 kubikov, napolni pa se v dveh mesecih. Gostega gnoja bo letno 7.300, tekoče gnojevke pa 54.700 kubikov. 822 hektarov zemljišč naj bi, tudi po oceni prof. Stritarja iz ljubljanske biotehniške fakultete, zadoščalo za gnojenje z
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Že dolgo ni bila novomeška tržnica tako slabo zasedena kot v ponedeljek, 13. januarja. Le nekaj prodajalcev je prodajalo jajca po 40 din — teh je bilo tokrat največ — jušno zelenjavo, posušene rastline za čaje, kislo repo in zelje ter prvi regrat. Merica regrata je veljala 10 din. Tudi tokrat pa je pozornost vzbujal prodajalec krasnih jabolk, ki pa so veljala 200 din kilogram. Tudi obrntiški del tržnice ni bil tako založen kot je bil pred tedni, ponudba pa je bila običajna.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci prodajali 311 pujskov, starih do 3 mesece, in |4 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 221 mlajših in 9 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal 490 do 500 din, drugih pa 410 do 430 din.
Ivan Bodor: »S posodobitvijo kos-tanjeviške klavnice bi zakol bekonov opravili doma, pridobili pa bi tudi bazen za ,mavženje‘ (razkože-nje).«
Novem mestu pripravlja po naši recepturi hrano. V pičlih šestih mesecih smo zredili prašiče do povprečne teže 110 kilogramov, načrtovali pa smo stokilogramske bekone,« pravi inž. Bodor.
• Kakšne pasme se uveljavljajo in koliko bekonov naj bi vzredili letos?
»Dve pasmi dobimo iz Ihana že z mladicami. To sta nemški landrace in ameriški duroc. K razveseljivim rejskim dosežkom pa so veliko doprinesli križanci teh dveh pasem. Prve štiri letošnje mesece bomo oddajali po 1000, od maja do avgusta po 1200, septembra in oktobra pa 1300 ter novembra in decembra po 1600 prašičev. Seveda smo prepričani, da bo povprečna teža precej nad 100 kilogrami...«
• Do načrtovanih 30.000 bekonov letno boste verjetno prišli že
ŠELE SPOMLADI V GOZD
VELIKE POLJANE PRI RIBNICI — Kmetje v KS Velike Poljane, posebno še vasi Vrh, ugotavljajo, da je novembrski žled napravil toliko škode, da sami brez pomoči od drugod ne bodo mogli letos odstraniti vsega poškodovanega drevja. Gozdovi okoli vrha Grmade in proti Dobrepoljski dolini so popolnoma uničeni. Kmetje trdijo celo, da bi na prste ene roke lahko prešteli nepoškodovana drevesa. Spravilo in čiščenje poškodovanega drevja zdaj ni možno predvsem zaradi slabega vremena in ker je to ozemlje skoraj neprehodno, saj gozdnih cest praktično ni. S čiščenjem bodo lahko začeli šele spomladi in še takrat bodo lahko les spravljali do cest le s konjskimi vpregami.
Kmetijski
Prašič se pri gobcu pita
Železno pravilo, da »krava pri gobcu molze«, velja v prenesenem Pomenu tudi za pitanje prašičev. Brez ustrezne krme ni željencga Prirasta mesa, prav stroški za krmo pa znašajo 70 do 80 odstotkov stroškov prireje. Potemtakem je moč le pri njih kaj več privarčevati, seveda če poznamo novejša dognanja pri krmljenju, ki se nanašajo Predvsem na močna krmila, superkoncentrate.
Naša rubrika je namenjena predvsem zasebnim rejcem in manjšim kmetijskim obratom, vendar ne bo odveč pogledati, kakšne so v tem pogledu izkušnje velikih družbenih farm. Konec koncev le v njih natančneje obdelujejo tehnologijo in stroške. Pri njih so ugotovili .velikanske razlike v porabi krme in dnevnem prirastu živali, odvisno od kakovosti krme, ki je odločilnega pomena.
Na nedavnem prašičerejskem simpoziju v Portorožu so navajali, oa na jugoslovanskih farmah pitanci priraščajo za 450 do 650 gramov na dan, za kilogramski prirast pa porabijo od 3,3 do 4,5 kg •trmnih koncentratov, ki vsebujejo ob škrobu in maščobah še beljakovine, vitamine in minerale. Za slabe rejske rezultate so okrivili predvsem plesnivo koruzo, slabo koruzno silažo, preveč maščob v beljakovinskih krmilih, ki povzročajo žaltavost, ter izgube, ki nastajajo z raztresanjem krme. Torej: slaba krma — slaba pireja in v končni posledici izguba.
• V kmečki reji se ne dogajajo tako usodne stvari, kar pa ne pomeni, da tudi tu podobne pomanjkljivosti ne zmanjšujejo rejskega uspehe. Pri L t. mini farmah, ki bodo v prihodnosti nadomestile ekološko vprašljive orjaške farme, bodo izsledki še koristnejši. V njih se bo ostreje odrazilo, kako je bilo porabljeno začetno krmilo ali štarter, premostitveno krmilo ali grover ter končno krmilo ali finišer. Izplačalo se bo tudi bolj poskrbeti za natančno delitev krmnih obrokov in za mehanizacijo tega opravila, ki je šibka plat velikih farm.
Eno z drugim: ekonomika si utira pot v vse pore gospodarstva, tudi na mali obrat, ki sicer močno zaostaja v delovni storilnosti, zato Pa ima nekatere prednosti, ki mu pomagajo, da se obdrži v gospodarski tekmi, tekmi, ki bo vse hujša.
Inž. M. L.
gnojevko. Samo Agrokombinat ima 250 ha, tik ob prašičji farmi 100 ha površin, sklenili pa smo že pogodbe s 150 kmeti za gnojenje z gnojevko. Zanimanje kmetov je dosti večje, kot kaže ta številka. Vemo, da na drugo stran avtoceste zaradi podtalnice sploh ne smemo z gnojevko. Je pa tudi natančno določeno, s kolikšno količino gnojevke bomo gnojili posamezne kulture. Za koruzo je predvideno 80, za pšenico 72, za oljno repico 76 kubikov na hektar, za travniško deteljo je priporočljivo gnojenje s 101 ku-bikom gnojevke na hektar. SEPO (skupina za oceno posegov v okolje pri Inštitutu Jožef Stefan) je ocenila, da zaenkrat aeratorjev ne potrebujemo. Namestili bodo naprave, da bodo ugotovili, če bo to potrebno pozneje.«
P. PERC
Razvozlavanje gre težko
Suhokranjci radi zadrugi pokažejo fige, potem ko so  izkoristili pomoč za kooperacijska dela_______
bilo smotrno tako za zadrugo kot za Mercatorja (ki sta na vrhu itak združena), da bi tudi trgovini spravili pod eno streho.
Kljub prizadevanjem pospeševalne službe so odnosi med kmeti in zadrugo v Suhi krajini še hudo neurejeni. Ob sklepanju pogodb se prijavi veliko število kmetov za kooperacijo, izrabijo ugodnosti, ko pa bi morali tržne presežke oddati, umanjkajo. Tak položaj je prišel še posebno do izraza lani, ko je zadruga odkupila od kooperantov vsega 30 ton krompirja in 28 ton pšenice, odkupni plan pa je znašal 350 ton za 'krompir in 80 ton za pšenico. Res sta suša in toča vzela nekaj pridelka, nikakor pa ne toliko, da ne bi mogli izpolniti vsaj polovice plana. Skraj-
ŽUŽEMBERK — V zadrugi se razmere popravljajo, glavni problem pa ostajajo odkupi, nizki osebni dohodki in preveč zaposlenih v trgovinah. Konec januarja bo pred delegati novomeške občinske skupščine poročilo o uresničevanju ukrepov družbenega varstva, ki se iztekajo.
TZO Suha krajina, ki je še ob koncu prvega polletja 1985 izkazovala izgubo, je ob tričetrtletju že dosegla pozitiven rezultat. Medtem ko se je kot celota rešila rdečih številk, pa so jeseni iz izgubo še delali v kooperacijski proizvodnji ter v trgovinah Žužemberk, Dvor, Ajdovec in Šmihel. Predvsem je v teh poslovalnicah preveč zaposlenih
tlede na ustvarjeni dohodek. V mihelu PAn* donosno poslovanje in je vprašanje, koliko časa jo bodo še lahko vzdrževali. Na Dvoru bi
4
4
4
*4
4
\
4
\
4
4
*4
4
4
4
*4
i
*4
4
4
4
4
\
5
Možnosti imajo nove kmetijske kulture
METLIKA — Kmetijski strokovnjaki v metliški Kmetijski zadrugi so prepričani, daje v tej belokranjski občini treba dopolniti kmečko proizvodnjo z novimi kulturami in da je za to dovolj površin, ljudi in da je vsa ta zadeva tudi ekonomsko upravičena. Kmetje, še posebej mladi, naj bi se tesneje povezali z zadrugo, bolje sodelovali s pospeševalci, kajti v Metliki so prepričani, da bi tako lažje in hitreje tudi v njihovi občini* ustvarili zgledne kmetije, od koder bi se nova spoznanja lažje širila.
Med možnostmi za nove vrste kmetijske proizvodnje v metliški občini predlagajo proizvodnjo zdravilnih zelišč, industrijskih rastlin, sadja in jagodičevja, zlasti bezga, robide, borovnic, ribeza, joste (križanec ribeza in kosmulje), aktinidije, ki je bolj znana pod imenom kivi; nadalje predlagajo gojenje gob, vrtnin (česna, čebule, hrena, kumaric), setev soje, bele lupine, boba, rejo novih pasem kokoši, ki nesejo pozimi, pa rejo kuncev, nutrij, dihurjev, gojenje koz, kalifornijskih deževnikov.
Možnosti torej več kot dovolj, izbira je velika, v pospeševalni službi metliške zadruge pa bodo veseli vsakega, ki bo pokazal resno zanimanje in pripravljenost za uvedbo kakšne od teh ali podobnih novosti.
A. B.
• Ukrep družbenega varstva se zadrugi izteka, ob prizadevanjih začasnega vodstva in kolektiva, da bi zadeve spravili v red, pa bi zelo koristil tudi boljši odnos skupnih služb v Novem mestu.
ni čas bi bil tudi urediti odkup zbotrebcev in gob. Zadrugi pri tem mešajo štrene zasebniki in podjetja. Lani je italijanski trgovec vozil od vasi do vasi in pobral 70 odst. vseh nabranih gob, ker je nudil višjo ceno in pri kvaliteti ni bil natančen. Pri zobotrebcih pa dela konkurenco podjetje Emona.
R. B.
S
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
>
\
s
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja Tit Doberšek
Gluha ušesa za pomoč vinogradnikom
Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je na decembrski seji razpravljal o nujni večji obnovi vinogradov. Poleg lanske pozebe, ki je propad mnogih trt še pospešila in povečala, so tudi vinogradi, obnovljeni po vojni do leta 1965, začeli hirati, da o starih, ki sploh še niso bili obnovljeni, ter nasa; dih samorodnic sploh ne govorimo.
Iz razprave otem na omenjeni seji Društva vinogradnikov navajam:
Večni izgovor — »ni denarja!«
Kadarkoli vinogradniki prosijo za denarno pomoč pri obnovi vinogradov, vedno dobijo odgovor, da za ta namen ni denarja. Za obnovo družbenih vinogradov, ki v Sloveniji zavzemajo le 18% vseh vinogradov, v jugovzhodnem (našem) vinorodnem predelu Slovenije pa le 2,4% (občine Brežice, Krško, Metlika), še denar za obnovo še dobi, za obnovo vinogradoza-sebnih pridelovalcev vina pa ni mogoče v ta namen dobiti niti dinarja. Kljub temu zasebni vinogradniki s plačilom večjih davkov od vinogradov in s plačilom prometnega davka otT vina dajejo družbi več kot druge veje kmetijskega gospodarstva. Tako delajo družba in ljudje, ki upravljajo z družbenimi sredstvi, ves čas po vojni vinogradnikom veliko krivico. Kaže tudi, da nima nihče od upravljalcev z družbenimi sredstvi prave volje to krivico v bodoče popraviti.
Skromna sredstva obstojajo!
Resnica je, da stroga določila kreditiranja obnove vinogradov pri bankah onemogočajo kreditiranje obnove vinogradov manjših površin zasebnih pridelovalcev vina. V tem pogledu
zaenkrat ni mogoče ničesar storiti. Obstaja pa tudi tu možnost kreditiranja vinogradov tako, kot delajo banke v Italiji, kar nam povedo vinogradniki Goriških Brd, ki so ostali pod Italijo.
Mimo kreditiranja obnove vinogradov po bankah obstojajo precejšnja sredstva pri občinah. To so zbrana sredstva Sklada intervencij v kmetijstvu, kjer se je prispevek za ta sklad povečal od 0,85% na 1%. Nadalje imamo znatna sredstva, ki se zbirajo v skladih kmetijskih zemljiških skupnosti, kjer bi morali vedeti, da je obnova vinogradov prav tako melioracija, kot so melioracije skromnih potočkov. Nazadnje imajo precej denarja tudi hranilno-kreditne službe pri zadrugah in kombinatih, iz katerih bi prav tako kot za hleve lahko dajali denar za obnovo vinogradov. Razpolaganje s temi sredstvi ni vezano na obstoječe bančne predpise. Odvisno je le od dobre volje upravljalcev teh sredstev.
Vinograd je del kmetije
Jalovo pojasnilo nekaterih upravljalcev teh skladov, da zasebni vinogradniki ne dajejo družbi omembe vrednih pridelkov, ni sprejemljivo. Skoraj pri vsaki kmetiji je vinograd sestavni del kmetije. Poleg dohodkov v denarju daje vinograd družini potrebno pijačo za dom. Zato je treba najti in odobriti posojilo za obnovo vinograda v sklopu kmetije kol take, saj ta kmetija daje, če že ne grozdja, mleko, žito, meso. Tako je mogoče kreditirati obnovo vinogradov vsaj s plačilom cepljenk in strojnega rigolanja skoraj vsaki kmetiji. Zato obstaja in mora obstajati splošen interes. Upravljp.lci navedenih skladov naj spremenijo svojo odklonilno stališče do kreditiranja obnove vinogradov zasebnih pridelovalcev! Kot poznavalec razmer odklanjam jalove izgovore, da kreditiranje obnove vinogradov v danih razmerah ni mogoče.
T. DOBERŠEK
J
Ob Sromljici za tretjino več
Dokončana melioracija bo spomladi že omogočila prvo setev na 460 hektarih ___izboljšanih	zemljišč	—	Pridelki	in	prireja	skoraj	za	tretjino	večji_
tega tukaj imenujejo
BREŽICE — Melioracije na 460 ha ob Sromljici so končane in manjka samo še tehnični prevzem. Na vrsti so komasacije, ki obsegajo 587 ha. Teh je torej 127 ha več, ko je melioriranih zemljišč.
družbenega sektorja. Marca se bodo
in jo zaradi ugodilka.
J. TEPPEY
Zakaj tolikšna razlika, je pojasnil referent za melioracije pri brežiški Agrarii, dipl. inž. agronomije Roman Baškovič. Dejal je, da parcel niso hoteli sekati, ampak so upoštevali naravne meje. Želje lastnikov so zbirali do jeseni in so še v obdelavi. Razgrnitev novih parcel bo v kratkem razobešena po krajevnih uradih, da bodo kmetje dali nanje svoje pripombe. Sredi marca je že predviden prenos novih parcel v naravo. Tako bodo ljudje lahko pravočasno posejali koruzo in druge poljšine. Pripravljen je že usmerjeni poljedeljsko živinorejski program.
Referent za melioracije je v razgovoru napovedal nove tovrstne posege. Melioracije bodo vsak čas stekle na Gmajni v Cerkljah. To območje obsega 38 ha in je last
začela obsežna melioracijska dela na 191 ha ob Gabernici, kjer bo nato sledila združba zemljišč.
• Na melioriranih površinah se kmetijski strokovnjaki nadejajo tretjino več tržnih presežkov, kot so jih pridelali do zdaj. Ti naj bi se izkazovali predvsem v oljni repici, pšenici in silažni koruzi za Grudino farmo govejih pitancev v Globokem. Za enak odstotek naj bi se povečala tudi količina mleka in prireja mesa. Tu so mišljeni prašiči, goveji pitanci in klavna teleta.
»Kmetovala« mraz in suša
Plan jesenske setve v metliški občini izpolnili kljub neugodnemu vremenu — Veliko manj grozdja
METLIKA — V metliški občini so do konca lanskega novembra 90-odstotno uresničili plan jesenske setve. Pšenico so kljub neugodnim vremenskim razmeram — v prvi polovici setvenega časa je bila huda suša, v drugi pa moča — v zasebnem sektorju posejali na 430 hektarjih, v družbenem pa na 20 ha.
Doslej so sklenili 222 proizvodnih pogodb, kar zagotavlja 344 ton tržnih presežkov pšenice iž zasebnega in 90 ton iz družbenega sektorja, medtem ko znaša obveza te belokranjske občine do skupne slovenske kašče 580 ton. Do te količine manjka torej še okoli 260 ton pšenice.
Ocenjujejo, da so v metliški občini lani pridelali v družbenem sektorju 45 ton koruze za zrnje. 650 ton koruze za silažo ter 50 ton grozdja; v organiziranem zasebnem sektorju so pridelali 1.575 ton koruze za zrnje in 1.500 ton koruze za silažo, 2.500 ton krompirja in 320 ton grozdja, v ostalem zasebnem sektorju pa še 525 ton koruze za zrnje, 3.260 ton krompirja. 64 ton sadja in 60 ton grozdja.
Na pridelek poznih posevkov, grozdja in sadja so močno vplivali suša ter spomladanska in zimska pozeba, ki je bila v večjem delu občine katastrofalna.
A. B.
Roman Baškovič
V izdelavi so tudi projekti za dobovsko polje, ki obsega 540 ha. Tam predvidevajo melioracijo, komasacije, na delu suši podvrženega polja pa tudi namakanje. Polje bodo po besedah Romana Baškoviča namenili predvsem koruzi, pšenici in krompirju na zasebnih površinah in hmelju na družbenih zemljiščih. V kolobarjenju bo tudi oljna repica, ker izredno izboljšuje sestavino tal
Letos zopet paša telic na Blatniku
ČRNOMELJ — V okviru TZO črnomaljske kmetijske zadruge deluje pašna skupnost za telice, ki se lahko pasejo na Blatniku. Lani je bila tovrstna paša le za ovce, ker pa je med kooperanti veliko zanimanja za obnovo plemenske črede, na kmetijski zadrugi ugotavljajo, daje nujno potrebno vzrediti lastne plemenske telice. Zato bodo v letošnjem letu ponovno zbrali člane pašne skupnosti Blatnik, ki bodo pripravljeni poslati od pomladi do jeseni telice na višinsko pašo.
Pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi pa si bo prizadevala, da bo dala vse teličke iz A kontrole iz občine v plemensko rejo za nadaljnjo reprodukcijo. V preteklem letuje namreč kmetijska zadruga nabavila za kooperante več kot 60 plemenskih telic iz drugih področij, predvsem iz Mozirja in Ribnice, vendar so bile te telice drage, kvaliteta pa ni bila 100-odstotno zagotovljena. Ker pa imajo v črnomaljski občini vse možnosti, da plemenske telice vzredijo doma, se pospeševalna služba obrača na kmete, da se odločijo za rejo plemenskih telic in s tem za pašo na Blatniku, saj bodo le tako lahko vzgojili dobre, visoko produktivne plemenske telice.
B. M.
IZ NfceŠIH OBČIN
IZ NL.ŠIH OBČIN
ČETRTKOV INTERVJU
Vsak 11. občan evidentiran
Kar 11 kandidatov za predsednika skupščine in 7 za predsednika izvršnega sveta
NOVO MESTO — Priprave na spomladanske volitve so ta hip v središču pozornosti in dela vseh družbenopolitičnih organizacij, posebno Socialistične zveze. V novomeški občini je bilo vse do konca preteklega leta premalo evidentiranih, niti toliko ne, kolikor je delegatskih mest, izbira pa sploh ni bila zagotovljena. Zadnje tedne je bilo vendarle predlaganih še toliko možnih kandidatov, daje na listi evidentiranih čez 5.000 občanov. Več je o tem povedal Matjaž Verbič, sekretar občinske konference SZDL, ki se največ ukvarja z volilnimi pripravami.
»Zadnji dan starega leta smo imeli skupno 5087 evidentiranih, od teh 2808 v združenem delu in 2279 v krajevnih skupnostih. Primerjava s podatkom z zadnjih volitev leta 1982 pove, da je zdaj evidentiranih nekaj nad 200 ljudi več, kot je bilo takrat izvoljenih.
Ati je med evidentiranimi ustrezno število žensk in mladih?
»V združenem delu je med evidentiranimi delež žensk povsem ustrezen, v krajevnih skupnostih so jih predlagali premalo. Delež pripadnikov drugih na-
Matjaž Verbič: Po vsej verjetnosti bomo imeli mlade ljudi »na oblasti«.
rodnosti znaša 5 odst. med evidentiranimi, kar smatramo za ravno prav glede na njihovo število med nami. Pač pa razveseljuje število evidentiranih do 40. leta starosti. Njihov delež je kar dvotretjinski, v združenem delu predstavljajo celo 70 odst. vseh evidentiranih. Tudi kvalifikacijska struktura je ustrezna. Res pa je, da delavce in kmete oddaljujejo iz skupščinskih klopi. Le-te vse bolj zasedajo občani s srednjo izobrazbo. Število članov ZK med evidentiranimi še ni natančno ugotovljeno, v vsakem primeru pa znaša okrog 20 odst.«
Občane zanimajo liste evidentiranih za odgovornejše funkcije v občiri in možnost, da bi Novo-meščani dobili nekai vidnejših mest v republiških organih, kakšno je stanje na tem področju?
»Širšo javnost in občane bomo z vsemi imeni evidentiranih obvestili v delegatskem glasilu Odločajmo, povem naj le, da je skupno za odgovornejše funkcije evidentiranih čez 400 občanov. Imamo 11 možnih kandidatov za predsednika skupščine, 7 za predsednika izvršnega sveta. 28 za delegate družbenopolitičnega zbora in 74 za funkcije v interesnih skupnostih. Poleg tega imamo še 38 možnih kandidatov za člane izvršnega sveta, 38 za delegate v slovenski skupščini. 7 pa smo jih v naši občini evidentirali kot .primerne za opravljanje' vodilnih funkcij v republiški skupščini itd.«
Ali so bila ostra merila pri evidentiranju za vodilne upoštevana?
»Samo 8,5 odst. evidentiranih za vidnejše funkcije je starih čez 55 let, več kot polovica pa jih je pod 40. letom, kar kaže, da bomo imeli po vsej verjetnosti mlado-strukturo na oblasti. Tudi načelo glede strokovnosti, ki je bilo pri merilih za nekatere najbolj sporno, je bilo večinoma upoštevano. Med kandidati za predsednika skupščine ima le 1 srednjo, ostali pa višjo, večinoma pa visoko izobrazbo.«
R. B.
 	Ji
Od nove peči bo boljši kruh
S pomočjo ugodnega posojila delovnih organizacij bo novomeška pekarija
izvedla 115-milijonsko naložbo
NOVO MESTO — Žito v Novem mestu, ki ga po prenehanju ukrepov družbenega varstva vodi Dragica Galič, se je izkopalo iz nereda. Letos začenjajo investicijo, za katero so združevali sredstva tudi v delovnih organizacijah.
Investicija v Ločni bo končana še pred I. majem, med montažo nove
Direktorica Galičeva je najprej poudarila, kako težko peki izhajajo ob nenehnih podražitvah energije, moke in drugih surovin, medtem ko cena kruha ostaja neizpremenjena. Podpisali smo sporazum o cenah, ki se ga držimo zaradi zaščite družbenega standarda, vendar je naš finančni rezultat slab. Poslujemo na meji rentabilnosti. Ne ostaja nam nič za vlaganja v novo tehnologijo ali obnavljanje osnovnih sredstev. Mi poslujemo že dve leti s povsem odpisanimi osnovnimi sredstvi. Pečemo v peči, ki je stara čez 17 let in je ena najbolj dotrajanih v Sloveniji. Ne mine dan, da ne bi prišlo do take ali drugačne okvare. Ob vsem tem pa imamo še kadrovske težave.
V novomeški pekariji imamo samo 5 kvalificiranih delavcev. Kljub razpisom in ugodnostim — nudimo plačano celotno triletno šolanje v Mariboru in damo štipendijo — nismo dobili niti enega interesenta.«
Delo pekov je zaradi nočne službe od nekdaj naporno — mladi to vedo — razen tega so nizki osebni dohodki, zato poklic ni privlačen. Lansko
SZDL IN SINDIKAT NA SKUPNEM ZASEDANJU
NOVO MESTO — Za sredo, 15. januarja, je bila v Novem mestu sklicana skupna seja občinskega sveta Zveže sindikatov in občinske konfe-. renče SZDL. Delegati najvišjih teles obeh organizacij so imeli na dnevnem redu priprave na volitve in razpravo o evidentiranih možnih kan-. didatih za družbenopolitični zbor občinske skupščine ter o evidentiranih za vodilne in druge funkcije v občini, republiki in federaciji. Več prihodnjič.
Da bo kmet dovolj zaslužil
Po natančnem popisu kmetij bo lahko pospeševalna služba metliške Kmetijske zadruge za vsako posebej izdelala proizvodni plan _
METLIKA — Pospeševalna služba pri metliški Kmetijski zadrugi seje v zadnjih dveh letih precej kadrovsko okrepila, hkrati pa seje razširil tudi obseg njenih dejavnosti. Sedaj delajo v pospeševalni službi trije tehnologi, in sicer za živinorejo, poljedelstvo in vinogradništvo, pomočnika tehnologov za živinorejo in vinogradništvo, kontrolor v tako imenovani A kontroli in še eden za ugotavljanje komercialne tolšče mleka, v pisarni sta dva človeka, vodja te službe inž. Maljevič pa je hkrati tudi tehnolog za vinogradništvo.
Na območju, ki ga pokriva metliška zadruga, je sedaj v organizirani proizvodnji 100 plemenskih svinj ter 750 prašičjih pitancev v enem turnusu, poleg tega ima zadruga v lastni proizvodnji 120 govejih pitancev, 400 svojih pitancev pa ima v reji pri kmetih. Od okoli 400 kooperantov na leto odkupi 2 milijona litrov mleka, sklene proizvajalne pogodbe s kakimi 600 kooperanti, zanje uveljavlja regres za gorivo, odpis dela davka iz kmetijske dejavnosti ipd.
' Čeprav je poljedeljska proizvodnja v metliški občini v glavnem na-
NI NAM DOLGČAS V
Življenje v našem domu je zelo živahno, še posebej sedaj, ko smo imeli več prirediteljev. Pred novim letom je skupina učencev predstavila cigansko poezijo. Ogledali smo si lahko tudi več športnih tekem, saj je športna dejavnost v domu zelo razvita. Pred kratkim pa nas je obiskal Sandi Papež in povedal nekaj o svoji kolesarski karieri in svojem zasebnem življenju.
I. ŠINKOVEC Dom učencev SKŠ Grm
men jena za živinorejo, odkupijo (to so podatki za lani) 550 ton tržnih presežkov pšenice, 800 ton krompirja, povprečno odkupijo 1.450 ton grozdja od okoli 500 kooperantov. Že nekaj let uvajajo sajenje tobaka in površine ter število kooperantov se povečujejo. Poleg tega ta služba organizira skupinsko zavarovanje vinogradov ter krav in telic.
Letos bo metliška pospeševalna služba začela popisovati kmetije. Gre pravzaprav za nekakšno inventarizacijo, s tem pa bodo dobili podatke o načinu, vrsti in obsegu proizvodnje na posameznih kmetijah, o izkoriščenosti objektov, mehanizacije ipd. Tako nameravajo letos obdelati kakšnih 100 kmetij v občini, na podlagi vseh teh podatkov pa bodo lahko za posamezne kmetije izdelali proizvodni plan. Ugotavljali bodo, če je sedanja proizvodnja pravilna, kakšne naložbe so še potrebne, kakšni ukrepi, predvsem pa bodo analizirali zemljo, kolobar, krmni obrok za živino in uspešnost gospodarjenja Na osnovi vsega te-
ga bodo lahko dali ustrezne predloge za morebitno spremembo vrste ali obsega proizvodnje, da bi omogočili najbolj smotrno izrabo površin, ustvarjanje primernega dohodka za tiste, ki delajo na kmetijah, in s tem tudi polno zaposlenost na
kmetijah.	.	„
1	A.	B.
Voda odteka v zemljo
Zaradi okvare na cevovodu sta Hrast in Gor. Suhor od konca novembra brez vode
HRAST, GOR. SUHOR — Ze od lanskega 26. novembra gornji konec suhorske krajev ne skupnosti. /lasti \elja to /a Hrast in Cior. Suhor, nima pitne vode. V/rok je okvara na cevovodu, ki je nikakor ne morejo odkriti, o/iroma določiti. kje točno voda odteka v /emljo. Kot so pov edali pri metliški Komunali. so odkrili le. da je okvara nekje med bušinjskim re/e rovari cm in gorjansko cesto, se prav 1 v ra/dalji 300 metrov.
Kje voda odteka, so skušali ugotoviti tudi s posebnim aparatom. vendar jim ni uspelo, ker je pritisk vode preslab. Na Komunali trdijo, da je /ajeljc v Jamnikih, od koder dohiv a vodo tudi vcs suhoi ski konec, dovolj močno in bi mo-
ralo biti vode dovolj, a tako rekoč vsa steče v /emljo na kraju, kjer je prišlo do okvare cevovoda, lo okvarit ves čas išče pel delavcev Komunale, a so do /daj lahko določili le 300-metrski odsek, na katerem voda odteka. Če ne bo stvari moč rešiti drugače, pravijo, bodo celotni del 300-mctrskc trase vodovoda prestavili.
Okvara vodovoda je seveda ljudi precej pri/adela. /lasti tiste, ki redilo več glav živine, in oba gostilničarja na Hrastu, vendar pri Komunali pravijo, da do sedaj še ni bilo tako kritično, da bi morali v te v asi v odo v o/iti. ker je je /a silo še v vodnjakih. Po /atrdilu Komunale naj bi spet pritekla i/ pip le dni.
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽEI
poprečje osebnih dohodkov je v novomeškem Žitu znašalo 54.000 dinarjev z nočnim delom vred.
Leto 1986 začenja Žito z. geslom »Leto kvalitete!« zato bodo izboljšanju strokovne ravni posvetili vse sile. Strokovnjake pa bo zahtevala tudi nova tehnologija, ki jo uvajajo z investicijo. O tem pravi Dragica Galič: »Gre za razširitev proizvodnih prostorov, predvsem namenjenih novi peči in novi liniji za proizvodnjo kruha. Povečali bomo tudi prostor za ekspedit, kar inšpekcija zahteva več let. Predvidoma bodo stroški za vsa dela znašali 115 milijonov dinajrev.«
V Novem mestu lani prodali
manj pohištva
Cenejši programi bolj iskani, najbolj pa kuhinje
Po približnih ocenah, ki sojih dale štiri novomeške trgovine s pohištvom (Exportdrvo — Adria, Salon pohištva Novoles, Mercator in Kmetijska zadruga Krka), je bil v preteklem letu fizični obseg prodaje tega blaga v Novem mestu manjši kot v prejšnjih obdobjih, čeprav so finančne plane v glavnem izpolnili.
Vzroke za slabo prodajo vidijo novomeški prodajalci pohištva največ v zmanjšani kupni moči prebivalstva in neugodnih kreditnih pogojih, nekateri pa štejejo sem še neugodno lokacijo trgovine, na primer Exportdrvo — Adria v Ločni. Na dosežene rezultate pri prodaji naj bi vplivali tudi razmeroma dolgi dobavni roki nekaterih močneje izvozno usmerjenih dobaviteljev pohištva.
V novomeških prodajalnah s po-. hištvom ugotavljajo, da so lani kupci povpraševali po nekoliko cenejših programih bolj kot po dražjih. Največ so prodali kuhinjske opreme.
Prodajalci pohištva napovedujejo glede prodaje svojega blaga za letošnje leto podobne razmere. Vse kaže — to omenjajo tudi sami trgovci — da se v prodajalnah vse bolj zavedajo tudi pomena dobre trgovske usluge. Pri Exportdrvu — Adrii pravijo, da brezplačno šivajo pri njih kupljene zavese. Vse prodajalne omogočajo brezplačno dostavo pohištva do različne oddaljenosti. v Novolesovem Salonu pohištva zatrjujejo, da dostavljajo kupcem brezplačno neglede na oddaljenost. Prav tako brezplačno vse trgovine montirajo pohištvo. Tako • bodo delali tudi letos.
M. LUZAR
9 Do denarja so prišli tako, da so delovne organizacije Novega mesta združile 20 milijonov, prav toliko so dobili iz sklada občinskih blagovnih rezerv, ostalo pa iz združenih sredstev Žita kot celote. Največ razumevanja so za investicijo pokazali v tovarni Krka, Novoiesu, Novotehni, Elektru in GG, medtem ko je Dolenjka edina med trgovinskimi delovnimi organizacijami podprla akcijo. Če se je ne bi lotili, bi prej ali slej peč povsem odnehala in bi celotno območje ostalo brez kruha.
peči pa bo potrošnikom na voljo manjša izbira kruha, kar bo trajalo dobrih 10 dni.
R. BAČER
LUTKE
V letošnjem šolskem letu sem se vključila v lutkovni krožek. Najprej smo izbrali igrico Račka. Vsak teden smo pridno vadili. Izdelali smo tudi lutke. Besedila se mi ni bilo treba naučiti, ker sem igrala račko, ki se je samo gugala, uhajala v miakužo in se zahvaljevala otrokom. Igrico smo uprizorili ob prihodu dedka Mraza. Vsi otroci so bili navdušeni. Za kulturni praznik pripravljamo krajšo igrico o kmetiču in volku.
VANJA RIJPENA, 2,b OS Mirna peč
Garniture se menjajo, obljube ostajajo
Na Suhorju vse po starem
SREČANJE S SOBORCI MAJDE ŠILC
Ob dnevu JLA so se učenci v Domu Majde Šilc srečali z nekdanjimi borci 10. SNOUB ljubljanske, soborci Majde Šilc. V prijetnem pogovoru so mladi vehko zvedeli o herojinji, o bojih ter delovanju te brigade. Zanimiva je bila tudi tema o mladini danes. Borci so pokazali zanimanje za probleme mladih in izrazili zaupanje vanje. Po razgovoru so se prisrčno nasmejali dogodivščinam vojaka Svejka, zvečer pa so imeli pc ples.
MARIJA BORŠTNAR Dom za učenec M. Šile Novo mesto
S UH OR — Program, ki naj bi :a dalj časa začrta! delo in življenje v saborskem obrata IMV in ki ga tema 160-članskemu kolektiva vodilni obljubljajo ie lep čas. je še vedno zavit v gosto meglo. Pred novim letom je minilo ravno leto dni. kar je takratna vodilna imevejevska garnitura za trdno obljubila, da pride na Sulior in s seboj za »novoletno darilo« prinese nov delovni program.
Pa ni bilo ne vodilnih ne programa.
Medtem se je vodilna garnitura v IM V zamenjala, marsikaj seje v tem času spremenilo, marsikaj uredilo, samo na Suhorju ostaja vse po starem. Za sedaj je sicer dela za sproti dovolj, kljub temu pa vlada med delavcj malodušje in vse. kar tako razpoloženje prinaša s .seboj. Sultorski delavci namreč niso pozabili. kako se jih je moralo še ne dolgo tega veliko voziti na delo v Novo mesto, kako so bili vedno glasnejši glasovi, da bodo. če ne bo šlo drugače. njihovo tovarno zaprli in da za IMV res ni nobena težava še tistih žliO delavcev (takrat jih je bilo še toliko) vozili v Novo mesto.
Kdor si je mogel, si je poiskal novo službo r bližini domačega kraja. Seveda so najprej dobili delo drugje najboljši, strokovnjaki. S daj je. kot rečeno, na Suhorju vse po starem. Od ISO sc jih še kakšnih 15 vsak dan vozi v Novo mesto, od ostalih pit jih okoli 40deht v lesnem obratu. kjer razrezujejo hrastovino i elemente za pohištvo, vse lo delajo za tuje kupce. Mu je dovolj, takoda bodo slej ko prej še le. A i se sedaj vozijo r Novo mesto, zaposlili v lesnenjde/u. Tudi v kovinskem delu. kjer izdelujejo del podvozij za prikolice, je sedaj dovolj dela. Seveda pa ne eno ne drugo deta temu obratu tu zagotavlja razvoja in trdne jnihodnpsti. Zagotovil bi jo le trden in stalen delovni program, na katerega sultorski delavci že toliko časa čakajo. Na Suhorju bi lepšo prihodnost videli, če bi dobili celotno izdelavo podvozij za prikolice.
I. RA RT PIJ
LETOS BO PUST I I. DAN prev slovenskim kulturnim praznikom, zato bo začetek februarju razgiban in poln prireditev Omenimo samo pustovanje v hotelu Bela krajina. Pripravlja ga Društvo inženirjev in tehnikov Metlika, in sicer na pust no soboto. I n najboljše maske bovlo nagrajene, za ples bo igral ansambel, že po tradiciji pa bo za udeležence pripravljen bogat srečelov. Že tri leta nazaj so pobrali najboljše nagrade našemljeni učitelji srednje šole tekstilne usmeritv e.
Novomeška kronika
KOZMETIKA — Tanja Torba rina, letošnji jugoslovanski TV kritik leta. je v ugledni reviji Dallas zapisala, da ima tovarišica, ki na hrvaški televiziji propagira kozmetiko novomeške Krke. nadvse potrt glas. Tanja je prepričana. da omenjenega ženskega osebka ne more v depresijo spravili niti dejstvo, da ga (vsaj na IV) noče nihče več živega videti. Tako televizijski kritik leta. v Krki pa so še naprej prepričani, da je za njihove dišave najbolj primerna čim večja potrtost.
POPRAVEK — V prejšnji kroniki smo ztipisali, da je poštenjak, ki so mu na novomeški pošti izplačali 135.000 preveč, prinesel denar nazaj, nakar so 11111 komajda rekli hvala. Novica ni popolnoma resnična, vse omen jeno se namreč ni zgodilo na novomeški pošti, ampak v Ljubljanski banki v Kettejevem drevoredu. Ko smo se poštarjem opravičevali za netočen podatek, so razumevajoče izjavili, da bi se kaj takega sicer lahko zgodilo tudi pri njih. zadeva z zalivalo pa bi potekala popolnoma drugače. Če drugega ne. bi poštenjaku podarili celoletno telefonsko naročnino. Jako poštarji, zdaj je na potezi Ljubljanska banka.
LED — Novomeški ciniki pripovedujejo. tla ima led pred upravo Dolenjskega lista čislo določen namen. Potem ko je z novim letom občina Kočevje prenehala sofinanciran pokrajinsko glasilo, se je moral časnik še bolj opreti na lastne sile. Del dohodka prinesejo tudi osmrtnice, mogoče bo spodrsnilo delegaciji kakšne občine. ki ima podobne namene kot kočevska.
Ena gospa je rekla, da je med evidentiranimi možnimi kandidati za predsednika skupščine občinske kulturne skupnosti Novo mesto tudi oseba z osnovnošolsko izobrazbo.
V času od 31. decembra do 8. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Alenka Požek iz Velikega sela — Tino, Breda Zupan iz Kladja — Borisa, Amonija Petan z Vrha pri Ljubnu
— Andreio. Manja Kralj z Ooi cnjih Kamene — Matejo, Jožica Košiček iz Zafare — Francija, Lidija Špolar iz Mirne peči — Mojco, Marinka Šuštaršič iz Gornjih Jesenic — Natašo. Višnja Barič iz Lukovnega dola — Kristijana. Marija Zorič iz lvandola — Jožeta. Marija Jevševar iz Mokronoga
— Boruta, Mojca Magoličz Vrha nad Mokronogom — Moniko. Marija Mueller iz Črnomlja — Mateja. Darinka Strajnar iz. Trebnjega — IKatjo, Irena Papež iz Trebnjega — Davida. Marija Vlahušič iz Krškega — Spelo tn Urško. Nežka Košir iz Gornje Lokvice
— Jožka. Zvonka Gotlib — iz Rateza
— Simona. Marinka Krmelj iz Mokronoga — Tino. Dragica Brinjevec iz Mirne peči — Tomaža, Marija Hribr-šek iz Rožnega — Sanjo, Jelka Baru-kčič z Dolža — Vesno. Milena Železnik iz Krmelja — Mirana. Tatjana Kranjec iz Krškega — Luka. Mihaela Silvester iz Šentruperta — Urško-Ema Pureber iz Prčne — Tjašo, Jožica Penca iz Dolenjega Mokrega polja — Gašperja. Jožica Perko iz Krmelja — Alana. Marija Pekolj iz Breze Mateja. Frančiška Kapus iz Mokronoga — Kajo. Majda Sodec iz Šentjerneja — Matica. Silva Kralj z Gorenjih Kamene — Aljaža, Sonja Ramuta s Kala — Andreja, Milena Krošelj iz Sevnice — Kamilo in Marjeta Pungeršič iz Bele cerkve — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Alenka Spasovski iz Ulice Slavka Gruma 12
— Maruško, Tatjana Matoh iz Pade-ršičeve 23 — Roberta. Mirjana Kristan z Ragovske 8 — Maria, Mirjana Plevnik z Glavnega trga 27 — Blaža in Veronika Župevec z Mestnih njiv 3 — Nejca.
Čestitamo!	-	-
Sprehod po Metliki
V NASTOPAJOČEM 1986 letu praznuje srednja šola tekstilne usmeritve v Metliki dvajsetletnico uspešnega delov anja. Fanfare ne bodo donele, tudi zastav nebo na drogov ih. zaposleni se ne bodo dičili z odlikovanji, a bi' kljub temu dovolj opazno in delovno praznovanje. V začetku je bila to šola /golj /ii potrebe delovno orgiini/ih \!c Beti. danes pa izobražuje kadre se za Komet. Labod in Novoteks. Pred leti je sedelo v razredih nekaj v eč ko petdeset učencev, danes pa pi i jemlje za kljuko vsak dan že blizu dv esto učencev.
POSAMEZNI METLIČANI, pa ne samo ti. so obsedeni od že dolgo znane igre. ki pa seje ponov no pojav ila na naših tleh. Gre za krožeča pisma, obljubljajoča na stotine milijonov dinarčkov . če le pošlješ prv emu na seznamu dv a tisočaka, poleg tega pa PltH igro še dvema zvestima prijatelje111'1: kroga gotovo ne bosta P1C
Teoretično jetako res možno prit> z •
ka do lepega kupčka, praktično pa gotovo ne.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ZELENI VLAK ZA STABILIZACIJO — Ko je začel voziti zeleni vlak iz Metlike v Ljubljano in nazaj, so prvi potniki na poti proti glavnemu mestu dobili malico že v Črnomlju, kjer sojo dali na vlak. Zadnje čase pa se dogaja, da priroma malica'na poslovni vlak šele v Novem mestu, tako da tisti Belokranjci, ki se namenijo le v dolenjsko prestolnico, ostanejo brez sendviča in napitka, čeprav je vračunan v ceno vozovnice. Razumljivo je, da Belokranjci takšne stabilizacije na svoj račun niso ravno veseli.
PROMETNI ZNAK JE, VENDAR... — V Črnomlju so se ljudje razburjali, ker na^koncu enosmerne ceste, ki pelje od Zupančičeve ulice proti Zadružni cesti, ni bilo prometnega znaka, da je cesta prevozna le v eno smer. Sedaj znak končno stoji, a napačno, saj ni obrnjen na pravo stran. Kdo je imel prste vmes, je sicer težko ugotoviti, gotovo pa ne nekdo s pošte- I nimi nameni. Tega gotovo nihče tudi ne bo šel ugotavljati, prav pa bi bilo, če j bi kdo od mimoidočih obrnil prometni znak zopet tako, da bo prav.
Ribniški zobotrebci
JAMARJEM POTAPLJAŠKO OPREMO — Ribniški jamarji pridno delajo in tudi pozimi ne mirujejo. Dela je dovolj tudi v domači občini, saj je še precej neraziskanih jam. Imajo ustrezno opremo, izpopolniti morajo le potapljaško opremo. Upajo, da jim bodo pri tem pomagale tudi nekatere domače delovne organizacije.
JAME TUDI NA CESTI — Precej jam, ki pa jih jamarji ne raziskujejo, je na nekaterih cestah in ulicah v Ribnici. Najbolj jamasta je gotovo tista, ki vodi od Kolodvorske ulice mimo železniške postaje in Inlesa do RIKO, se pravi prav mimo dveh ribniških gospodarskih velikanov. Zaradi velike proizvodnje je tudi velik promet in zato veliko jam na cesti.
BODEČA NEŽA ŠE ODMEVA — Po ribniški občini še odmeva »bodeča neža«, podeljena zaradi turističnega doma na Travni gori, kije zaprt že od oktobra, ker ni denarja za njegovo obnovo. Zadnja sta ga imela v najemu Prelovšek in Kavčič iz Ljubljane, ki sta ga urejala po svojih zmožnostih. Tako sla pripravila za asfaltiranje igrišče, uredila sta balinišče in delno prenovila nekatere prostore v samem domu. Vse to pa je bilo premalo, da bi ta turistični dom, ki je glede na število ležišč eden največjih takih objektov na Dolenjskem, lahko posloval.
Drobne iz Kočevja
APRILA 26 STANOVANJ — Po načrtih bi moral biti novi 26-stanovanjski stolpič nasproti starega Doma Dušana Remiha vseljiv v februarju letos, a bo šele v aprilu. Delaso se zavlekla zaradi spremenjenega načrta ureditve centralnega ogrevanja na tem območju, saj bodo na isto napeljavo priključili še ogrevanje za Dom Dušana Remiha, kar prej ni bilo načrtovano.
DVA V^ENO GRE BOLJ NA TESNO, — Iz Kočevja do Livolda vozita zdaj po 14. uri dva avtobusa in °ba sta polna. Do nedavnega je vozil Je eden, v katerega se je natrpalo za dva avtobusa potnikov. Nov dokaz, da dva v eno gre enkrat, ampak zelo na tesno.
VEZATI SE JE DALO — Medtem 0 so iz nekaterih krajev poročali, da anke y prv^	po	novoletnih
Plaznikih niso sprejemale vezanih og, so v kočevski banki sprejemali . , 'jezane vloge. Nekoliko se je zati-aio le pri vpisovanju obresti, in še to e po krivdi uslužbencev v Kočevju, mpak zato, ker je (že po običaju) bil terminal pogosto v okvari.
Trebanjske iveri
OBISK V MAKEDONIJI — An-°n Hlebec je malo znano ime v tre-anjski občini. Pa vendar je o tem pogumnem Trebanjcu že izšla knjiga, ki •J. Je lzdala JLA. Hlebec je bil gra-■ • ar, ki je 25. junija 1953 padel name-mZ. j Šarijo. Ker se je to zgodilo v akedonski občini Strumica, so knjigo izdali tudi v makedonščini. Preds-avitve knjige v Strumici seje udeležila rebanjska delegacija, v kateri so bili Predsednik izvršnega sveta Nace Dežman, sekretar OK SZDL Nace Sila in rokovni sodelavec kulturne skupno-1 Mane Peček. V Strumici so se pogo-nioc 0 s°delovanju med obema činama. Kmalu pa bo knjiga o nJ°AIVJ hlebcu izšla tudi v Trebnjem. KAM PO OBLAČILA? — Mraz je cj 'n mn°gl se sprašujejo, kako bodo zdaj oblekli. Rešitev je P eprosta. Nekaj odvečnih oblačil je ogoce dobiti za stavbo, kjer so nastanjena vodstva trebanjskih družbenopolitičnih organizacij. Treba pa je ‘teti, kajti interesentov je veliko.
Najprej sami
V KS Semič radi pris-kočijona pomoč tistim, ki si najprej sami po- magajo_____________________
MLADICA PRI SEMIČU — Semiška krajevna skupnost je znana po -tem, da pri komunalnem urejanju naselij najprej poprimejo vaščani sami, potem pa pomaga še krajevna skupnost.
Ena od takšnih akcij se je decembra lani zaključila v Mladici pri Semiču. Že leta 1979 so se namreč v Mladici in Trati dogovorili, da bodo krajani pripravili podlago za asfalt, krajevna skupnost pa bo dala denar za asfaltno prevleko za
1.100 metrov dolgo vaško pot. To-
Anton Simonič
da krajevni skupnosti je zmanjkalo denarja, vaščani pa so morali še naprej vsako leto zbirati denar za gramoz, da so popravili makadamsko pot. Lanisoseodločili.da napravijo temu konec ter da namesto za gramoz zberejo denar za asfalt. Seveda je bila vsota znatno višja, vsako izmed 20 gospodinjstev je moralo dati po 100 do 150 tisočakov. »V začetku se je ljudem to zdelo veliko, vendar so prispevali vsi, nekaj denarja so primaknili celo tisti, ki imajo v teh vaseh le njivo, gradbeno parcelo ali hišo v gradnji. Tako smo zbrali
2,45	milijona dinarjev,« pove blagajnik gradbenega odbora Anton Šimonič mlajši.
Potem ko so vaščani znova pripravili podlago za asfalt in zbrali približno polovico potrebnega denarja, je rado pomagalo tudi vodstvo krajevne skupnosti. »Zavedamo se, da naša volja, delo in denar ne bi bili dovolj za asfaltno cesto, četudi smo bili zelo enotni, in da je bila odločilna prav pomoč krajevne skupnosti. Seveda smo si morali najprej sami pomagati,« pravi zadovoljno Simonič, ki v imenu vaščanov pohvali krajevno skupnost, češ da dobro obrača skromne dinarje, ko pomaga tistim, ki so si pripravljeni tudi sami pomagati.
B. M.
Denar za poti, telefon, vodovod
Brez denarja iz samoprispevka bi razvoj v krajevnih skupnostih zastal
ČRNOMELJ — V prvih treh letih uresničevanja programa javnih del za obdobje 1983—1985 so v črnomaljski občini s pomočjo krajevnega samoprispevka zbrali dobrih 120 milijonov dinarjev, kar je za 32 milijonov dinarjev več, kot so predvidevali. Od tega so 62 milijonov dinarjev namenili za obnovitev in asfaltiranje cest, gradnjo vodovoda in nakup telefonskega kabla oz. gradnjo telefonskega omrežja v prav vseh 14 krajevnih skupnostih v občini.
V letošnjem letu se bo v sklad samoprispevka nateklo po načrtih 112 milijonov dinarjev. Večino sredstev —
91.350.000	dinarjev — bodo namenili za odplačevanje oz. dograditev glavnega telefonskega omrežja v skupni rov z medkrajevnim kablom. 9 milijonov dinarjev bodo porabili za odplačilo kreditov in obresti iz preteklih obdobij, ostala sredstva pa za uresničevanje programa javnih del v krajevnih skupnostih.
Tako bodo v Starem trgu deležni dveh milijonov dinarjev za ureditev ceste na Radence, prav toliko v Butoraju za gradnjo vodovoda, v adlešiški krajevni skupnosti pa si bodo z dvema milijonoma dinarjev pomagali pri gradnji vodovoda Adlešiči — Purga ter pri asfaltiranju zapornih slojev na krajevnih poteh. V Gribljah bodo 3,5 milijona dinarjev namenili za asfaltiranje krajevnih poti, v Tribučah pa bo 2,15 milijona dinarjev prišlo prav pri gradnji telefonskega omrežja.
Zakon vse postavil na glavo
V črnomaljskem šolstvu nizkih prejemkov zaradi interventnega zakona niso mogli povišati, kot so načrtovali — Razumevanje za težave v izobraževanju
ČRNOMELJ — V preteklem letu so v črnomaljski občini skušali osebne dohodke v šolstvu približati prejemkom v gospodarstvu. Zato so septembra sprejeli spremembo občinske resolucije, s tem pa tudi določilo, da sredstva in zdravstvo ne zaostajajo za rastjo dohodka v
za . izobraževanje gospodarstvu.
V okviru tega programa bi lahko v šolstvu uresničili zastavljene načrte, a jih je preprečil republiški interventni zakon. Ta zakon je namreč določil, da morajo tudi sredstva v šolstvu za 10 odst. zaostajati za dohodkom v gospodarstvu, to pa je v Črnomlju pomenilo, da so vsi načrti padli v vodo. Zaradi te omejitve v zadnjih treh mesecih preteklega leta ni bilo možnosti, da bi v šolstvu povečali osebne dohodke, medtem ko so v gospodarstvu prejemki porasli, kar pa je vplivalo na slabo razpoloženje delavcev v šolah. Ker so bile plače šolnikov zares bedne, je izobraževalna skupnost posegla v presežke, ki so se natekli v to skupnost in ves razpoložljivi denar — šlo je za okrog 6 milijonov dinarjev — namenila za povišanje osebnih dohodkov v izobraževanju. Tako so se prejemki šolnikov v decembru povečali za 20 odst., ta
osebni dohodek pa je tudi osnova za leto 1986.
S tem seveda problem še daleč ni rešen, kajti v letošnjem letu bodo morali v črnomaljski občini nadomestiti izpad osebnega dohodka, ki so ga v šolstvu imeli ne le v preteklem letu, ampak v zadnjih nekaj letih. Da bi že v preteklem letu lahko uskladili prejemke, bi morala imeti izobraževalna skupnost dodatnih 15 milijonov dinarjev, ki pa soji manjkali prav zaradi določil inter-
• Seveda nizki osebni dohodki niso edini problem v črnomaljskem šolstvu. Učiteljem bodo morali zagotoviti tudi boljše delovne pogoje, zlasti boljšo opremljenost učilnic, za to pa bo kajpak prav tako potrebnih več sredstev.
ventnega zakona o 10-odst. zaostajanju za rastjo dohodka v gospo-
UREDNIŠTVO V GOSTEH
bo tokrat v Radencih v krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi. Tamkajšnje prebivalce vabimo, da se v petek, 17. januarja, od 17.30 dalje oglasijo v radenskem gasilskem domu, kjer bodo novinarjem Dolenjskega lista pripovedovali o življenju, težavah in uspehih v ^njihovi vasi.
Onesnažen zrak—bolna pljuča
V ribniški občini (in v vsej ljubljanski regiji) največ bolezni na dihalih
RIBNICA — Med desetimi najpogostejšimi boleznimi, ugotovljenimi pri prvih obiskih v splošnih ambulantah v ribniški občini v letih 1975 — 1983, so daleč najpogostejše »ostale bolezni dihal«, ki jih je skoraj 30 odstotkov, medtem ko je za ljubljansko regijo ta odstotek nekoliko nižji in znaša 26,8. To je le en zanimiv podatek iz »Analize stanja in razvojne možnosti zdravstvenega varstva v občini Ribnica za obdobje 1986 do 1990«.
OBČINSKO PRVENSTVO V ŠAHU
25.	decembra smo se učenci osnovne šole Semič udeležili šahovskega prvenstva v Starem trgu. Imeli smo dva nasprotnika: Vinico in Stari trg. Bilo je naporno. Najprej smo tekmovali ekipno, nato še posamezno. Uvrstili smo se na drugo mesto za Starim trgom.
VESNA MALNARIČ, 7.a OŠ Semič
SINDIKALNA SKUPŠČINA
TREBNJE — Pretekli teden je bila v Trebnjem skupščina osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Na skupščini so pregledali svoje delo v preteklem obdobju in sprejeli načrt za prihodnost. Na seji skupščine so sprejeli razrešnico za dosedanje člane občinskega sveta ZSS in njegovih teles.
»Za tako pogoste bolezni dihal je gotovo glavni krivec onesnažen zrak,« meni France Lovšin, tajnik občinske zdravstvene skupnosti, ki je izdelal to analizo. Zbrati bo potrebno še podatke, katere kategorije prebivalstva pogosteje obolevajo na dihalih. Vendar je že zdaj znano, da je glavni krivec onesnažen zrak. saj obolevajo že otroci, ki sploh še niso zaposleni.
»Varstva zraka in sploh okolja ne bi smeli prepuščati raznim samoupravnim organom. Nobene razprave ne bi smelo biti o tem, če je čistilna naprava — na primer na Plo-minu II ali kje drugje — potrebna, ampak bi morali biti že splošni predpisi tako jasni, da ima prednost le čisto okolje oz. tako izkoriščanje narave in njenih dobrin, ki ne onesnažuje okolja in ne ruši naravnih ravnovesij,« pravi France Lovšin.
Prepričan je tudi. da so zračni tokovi še posebno neugodni za ribniško občino. Vanjo prinašajo onesnažen zrak, in to iz še ne povsem ugotovljenih okolij, lahko tudi iz tujine. Ze pred leti seje zavzemal, da bi ugotovili, kateri so glavni onesnaževalci voda. Prepričan je namreč, da pitne vode, ki jo uživajo
občani ribniške občine, ne onesnažujejo le domači onesnaževalci, ampak da pride sem onesnažena tudi iz sosednje cerkniške občine. Pa tudi o ribniški »smetarski vojni«, ki
česar posamezniki ne bi zmogli.
»Menim tudi, da je naša urbanizacija zgrešena, ko vodimo ves promet skozi naselja in so ljudje prisiljeni vdihavati strupene pline. So dnevi, ko se dim iz izpušnih cevi sploh ne dviga, ampak ostaja pri tleh. da ga vdihavamo. Promet bi moral iz naselij. Vsaj ponoči, ko ljudje počivajo, pa bi moral biti promet z motornimi vozili skozi naselja prepovedan,« opozarja Lovšin.
J. PRIMC
darstvu. V Črnomlju so prepričani, da bi izobraževalna skupnost lahko normalno poslovala, če ne bi bilo interventnega zakona, saj je imela tudi širša družba razumevanje za finančne težave šolstva. Zato bodo morali v letošnjem letu nameniti tempu naraščanja osebnih dohodkov v šolstvu posebno pozornost.
B. M.
PRVIČ PLESNE VAJE
27. decembra lani smo imeli učenci višjih rizredov osnovne šole Semič prve plesne vaje. Plesni učitelj Boris Vovk nam je povedal, kako plesalec pride iskat plesalko in jo pospremi do plesišči in nazaj, da se med plesom par lahko pogovarja, ne sme gledati v tla itd. Boris Vovk in njegova plesalka sta nas seznanila s plesi, kijih bomo spoznali v naslednjih urah. Plesni tečaj bo trajal 30 ur. Komaj čakamo petka.
KARMEN CESAR, 7.a OŠ Semič
Trenutek resnice
V predkongresnih razpravah je bito povedanih že vel resnic, mnenj in ugotovitev, ki bi še nedavno veljale za »bogokletne«. pa tudi danes nekaterim ni prav. da jih slišijo. Eno izmed takih resnic je povedal Franc Šali, namreč, da imamo veliko članov ZK. malo komunistov. Drugo je na nedavni seji MS ZK Ljubljana-okolica povedal vrhniški delegat. Opozoril je, da ima lahko diferenciacija v ZK ponekod tudi nasproten učinek, kol je želeti, se pravi, da se lahko zgodi, da bi iz ZK izstopali dobri komunisti.
Tretja zanimiva in nenavadna ugotovitev pa je. da je v zadnjem letu dni število članov ZK poraslo na območju ljubljanske regije samo v občini Kočevje, ki je med tistimi, kjer dosegajo najslabše gospodarske rezultate: ribniška občina, kjer dosegajo najboljše gospodarske rezultate, pa je med tistimi, kjer je število članov ZK najbolj nazadovalo.
Vse te ugotovitve terjajo upoštevanje in trezno presojo. Z zaletavostjo. ki se je žal prepogosto še marsikje poslužujejo, ne bomo prispevali k izboljšanju razmer ne v ZK in ne na področju gospodarstva, pa tudi na drugih področjih ne.
./. PRIMC
Franc Lovšin
je divjala pred leti, meni, da je odogovorni niso prav razumeli, saj je bila po njegovem prepričanju namenjena predvsem temu, naj bi za čisto okolje skrbel vsak občan, ne le Komunala; ta naj bi delala le tisto.
Agrostrojev obrat se bo širil
Šentruperški obrat »Milan Majcen« se bo do leta 1992 preselil v Prelesje
ŠENTRUPERT — Lani so v Agrostrojevem obratu »Milan Majcen« v Šentrupertu praznovali 5. obletnico delovanja. Tovarna je vsa ta leta uspešno poslovala in se kot proizvajalka opreme za namakalne naprave dobro uveljavila na domačem in tujem trgu. V zadnjem času so proizvodni program razširili še z izdelki za železarsko industrijo, rudnike itd. Zdaj pa seje | obrat »Milan Majcen« znašel pred novimi nalogami. Najprej bo postal tozd, v prihodnjih letih pa se bo tozd razširil, tako da bo v njem zaposlenih že prek 300 delavcev
Rudi Prosenik, vodja obrata, je povedal, da začetki niso bili lahki. Primanjkovalo jim je izkušenj in strokovnjakov, vendar so s pomoč-I jo delovne organizacije premagali vse težave.
»Najprej smo imeli precej skromne načrte glede širjenja naše proizvodnje. Zdaj pa načrtujemo hitrejše večanje naših zmogljivosti. S soudeležbo ljubljanskega Unitasa in Agrostroja. ki znaša 700 milijonov dinarjev (vsak bo prispeval pol te vsdte), in Kovinostroja ter IGA, ki bosta prispevala tretjino, bomo zbrali milijardo dinarjev. S tem denarjem naj bi že letos pričeli
graditi novo livarno v Prelesju, kjer smo že pred leti odkupili 10 hektarov zemljišč,« je povedal Prosenik. Konec leta 1987 naj bi začela delati v novih proizvodnih prostorih, velikih okoli 5.000 kvadratnih metrov, livarska proizvodnja. Z njo bomo pokrivali potrebe Unitasa pa tudi Agrostroja. Okoli leta 1992 pa naj bi v Prelesje prenesli še kompletno proizvodnjo cevi za namakalne naprave, ki je zdaj organizirana v Ljubljani. Agrostroj namreč v prostorskem planu Ljubljana 2000 ni več predviden. Za te namene pa naj bi v Prelesju zgradili .okoli 6000 kvadratnih metrov dodatnih proizvodnih prostorov. Do leta 1995
bo v novih tovarnah zaposlenih že okoli 360 delavcev. Seveda so ti na-
• Šentruperški obrat »Milan Majcen« se je v prvih letih obstoja izkazal tudi kot izvoznik, v zadnjem času pa se ne ukvarja več s tem mukotrpnim poslom. Izdelki barvne metalurgije so se namreč pri nas tako podražili, da na zunanjem trgu niso več konkurenčni. Kilogram aluminija stane pri nas 540 dinarjev, na svetovnem trgu pa 270 dinarjev ali polovico manj.
črti večkrat presegli naše najbolj skromno razmišljanje o prihodnosti. Zavedamo se, pred kako veliko nalogo stojimo, zato vlagamo velike napore v to, da bi pridobili dovolj strokovnjakov. Tudi zaradi tega smo prevzeli pokroviteljstvo nad osnovno šolo v Šentrupertu, razpisali smo štipendije za livarje, pravega odziva pa ni bilo,« je povedal Prosenik.	J- S.
Vodovodi so prva naloga
Trebnje: letos 100 milijonov dinarjev
TREBNJE — »Največ našega dela in denarja smo vložili v gradnjo vodovoda na Selih pri Šumberku. Naša komunalna skupnost je prispevala 25 milijonov dinarjev. Vsa opravljena dela pa so vredna najmanj 40 milijonov dinarjev. V tem je velik delež mladinskih delovnih brigad, prostovoljnega dela tamkajšnjih krajanov in njihovih drugačnih prispevkov, je povedal Štefan Velečič, strokovni delavec trebanjske komunalne skupnosti.
Veliko delo so lani opravili tudi v Veliki Strmici, kjer so krajani pri gradnji vodovoda opravili dela v vrednosti 20 milijonov dinarjev, medtem ko je skupnost prispevala dva milijona in pol dinarjev. V Trebnjem so dogradili kanalizacijo in zagotovili denar za delovanje čistilne naprave. Žal opremljanje stavbnih zemljišč ni steklo tako, kot bi moralo. Trenutno je v vsej občini na voljo samo eno popolnoma opremljeno stavbno zemljišče, pa še to je na Mirni, medtem ko v Trebnjem ni niti enega. Postopek za pridobivanje bi morali opraviti občinski upravni organi, ki pa tega niso opravili. (Baje je temu krivo pomanjkanje delavcev.) V Mokronogu je bila po treh letih dograjena čistilna napra-
V
Štefan Velečič: Vrednost del na Selih pri Šumberku znaša 40 milijonov dinarjev.
va in urejena njena okolica, naprava pa bo začela letos delovati. Lani so v komunalni skupnosti presegli finančne načrte in po rebalansu plana zbrali za 63 odst. več denarja, kot so načrtovali. Vendar bodo denar, ki so ga dobili od Območne vodne skupnosti, porabili za gradnjo čistilne naprave na Mirni in za gradnjo vodovoda Čatež— Primskovo. Gre za 55 milijonov dinarjev.
Načrti za letos so precej negotovi. Tako je vedno ob prehodu v novo srednjeročno obdobje. Letos pa bo še malo težje, ker republiški izvršni svet ne dovoli več dotoka sredstev iz čistega dohodka organizacij združenega dela. Denar bodo zdaj zbirali po občinskem odloku iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Letos naj bi ta način zbrali okoli 100 milijonov dinarjev. Med glavnimi deli pa bodo gradnja čistilne naprave na Mirni, kjer bosta kot soinvestitor-ci sodelovali Dana in Kolinska. Komunalna skupnost pa bo prispevala 20 milijonov dinarjev. Naprava bo veljala okoli 60 milijonov dinarjev, računajoč lanske cene. V celoti bo projekte in izvedbo pripravil ljubljanski IMOS. Nadaljevala se bodo tudi dela pri gradnji vodovoda na Selih pri Šumberku. kjer bodo prispevali 20 milijonov dinarjev. Sodelovali pa bodo še pri gradnji vaških vodovodov. Nadaljevali bodo gradnjo S kanala v Trebnjem in ga priključili na čistilno napravo. Prav tako bodo gradnjo kanalizacije nadaljevali v drugih krajih in naseljih. Zimska služba bo veljala tri milijone in pol dinarjev. Komunalna skupnost pa je sodelovala tudi pri iskanju lokacije za novo centralno odlagališče odpadkov in pri hidrogeoloških raziskavah, ki so bile večinoma že opravljene. Letos se bodo v občini lotili raziskave potoka Bistrica. Seveda bodo opremili tudi kakšno stavbno zemljišče, če bo sklad stavbnih zemljišč začel v resnici delovati.	.	_
J. SIMČIČ
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
Če levica ne ve, kaj dela desnica
KRŠKO — Pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja so skušali v luči uresničevanja sialič in sklepov republiške skupščine o nadaljnji preobrazbi družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti v sisih materialne proizvodnje dognati, če se je kaj premaknilo v posavskih občinah. Odgovor je kratek, a. žal, nespodbuden: skoraj nič!
Pse torej kaže, da se bomo tudi tu predolgo ukvarjali sami s sabo kakor na številnih drugih področjih in ravneh, namesto da bi učinkovito reševali razna vprašanja, pomembna za boljše življenje ljudi. Da levi-ga ne ve, kaj dela desnica, je kriva' neusklajenost in slaba organizacija. V komunalnih in stanovanjskih skupnostih v Posavju se jezijo na sestavljalce zakonov, ki velikokrat rte razmišljajo o posledicah reorganizacij, ki po nepotrebnem terjajo precej energije in tudi stroškov. Očitajo tudi, da so zakoni pisani samo za Ljubljančane, a — da se bomo prav razumeli — veljajo za vse. pisani pa so na kožo močnejšim. čozvitejšim okoljem!
Tudi požarna varnost ima podporo bolj na papirju. Slovenski interes, da krška Poklicna gasilska enota pokriva regijo, obstaja le, dokler si vsa sredstva sami priskrbijo. V Sloveniji pa je po drugi plati čez milijardo dinarjev za gasilstvo tako razdrobljenih, da gasilce boli srce. Precej brezdušne birokratske miselnosti se je naselilo že tudi v zvečine bolj praznih delegatskih klopeh občinskih sisov materialne proizvodnje. Krška komunalna skupnost je morala kriti dejanske stroške za sanacijo nesreče na Belem bregu, kjer je cisterna z razlito nafto• ogrožala pitno vodo Krčanom. V14 dneh je bilo za sanacijo sicer 40 milijonov dinarjev stroškov. Delegat je vprašal, zakaj komunalna skupnost ni čakala na naročilnico Vodne skupnosti Dolenjske. Od petka do ponedeljka bi priteklo verjetno že veliko nafte v podtalnico, a ravnali bi morda bolj — po predpisih.
P. PERC
LANI 96 PORODOV MANJ
BREŽICE — Na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice v Brežicah so veseli vsakega novorojenčka posebej. Z zaskrbljenostjo namreč spoznavajo. daje rojstev vedno manj ne le tostran, ampak tudi onstran Sotle. Lani so v Brežicah imeli 797 porodov, od tega šestkrat dvojčke. Dečkov se je rodilo 423, deklic 380. Glavna sestra oddelka Olga Barbič in babica Marija Ogorevc sta povedali, daje bilo lani kar96 porodov manj kot leto dni poprej. To jih na oddelku žalosti, zato si želijo v novem letu več otrok. Prebivalstvo v občini se stara in zdaj že mlajši razmišljajo, kdo bo na starost skrbel zanje in kdo bo reševal našo prezadolženost, če ne bo naraščaja.
IZ NNŠIH OBČIN
Gostoljubna streha za vso vas
BUKOŠEK — To je vas, ki živi z gasilci in gasilci z njo. Društvo je imelo II. januarja 60. občni zbor. Nanj so povabili vsa sosednja društva in pobrateno industrijsko gasilsko društvo Elan iz Begunj, ki bo najbrž prevzelo pokroviteljstvo nad jubilejno proslavo. Odložili so jo na poletje in takrat bo v Bukošku hkrati dan gasilstva brežiške občine.
Predsednik Franc Bratanič je povedal, da šteje društvo 83 članov ter 43 pionirjev in mladincev. Imajo dve mladinski mlajši desetini, dve starejši, desetino članov in žensko desetino.
Zvedeli smo, da je to najbrž edina vas s tremi gasilskimi domovi. Najstarejši (kapelica) je zaščiten kot kulturnozgodovinski spomenik. Drugi je lesen in tudi še stoji kot vaška znamenitost. Tik ob njem so 1952. leta začeli graditi novi dom. Dokončali so ga 1976.
»Vendar dom ni namenjen samo gasilcem,« je pripomnil Bratanič. »V njem imamo manjšo dvorano, da se pod gasilsko streho lahko sestaja strojna skupnost, vaška skupnost, krajevna konferenca SZDL, krajevna skupnost in vaška mladina. I V' njem ‘ ima prostof'tudi'naš'amaterski oder. Ta je več let zaporedoma nastopal in letos spet pripravlja veselo igro, ki jo bo uprizoril spomladi. Igralsko skupino vodi Janez Bajc. Dom je razen tega shajališče gasilskega zabavnega ansambla Mladi vandrovčki, ki pridno vadi in uspešno nastopa pod vodstvom Stanka Deržiča.«
Franc Bratanič
Bukoščani so od 1980. leta pobrateni z Elanovim industrijskim gasilskim društvom iz Begunj. Od takrat naprej z njim redno sodelujejo, se udeležujejo občnih zborov in športnih srečanj. Prijateljske stike imajo tudi z industrijskim gasilskim društvom Bombažne predilnice Tržič.	J.	T.
Veliko imen in veliko upov
Med 3000 možnimi kandidati v brežiški občini je skoraj polovico žensk — Daljši kot kdajkoli so seznami za vodilne funkcije v občini _
Tik pred začetkom temeljnih kandidacijskih konferenc smo želeli zvedeti, kakšne so značilnosti tokratnega evidentiranja za delegatske dolžnosti in pomembnejše funkcije v občini. Na to vprašanje nam je predsednik volilne komisije Tone Jesenko takole odgovoril: .
— Do zdaj je evidentiranih okoli 3 tisoč možnih kandidatov. Dokončnih podatkov nimamo, ker še ni zaključeno, Med evidentiranimi je 46 odst. žensk, kar je gotovo posebnost, saj do zdaj tega nismo bili vajeni. Skoraj 6 odst. je pripadnikov drugih narodnosti. Mladih do 27. leta je 20 odst., kvalificiranih delavcev 30 odst. in 27 odst. s srednjo stopnjo izobrazbe. Mladih bi bilo lahko več. toda iz ZSMS niso poslali nobenih popisnic. Slabo so se odzvale tudi družbene organizacije in društva. Sindikat in SZDL pozivata k do-
Nekdo vedno plača
S prenovo starih hiš do novih stanovanj
BREŽICE — V tukajšnji občini, kjer Stalno primanjkuje strokovnjakov vseh vrst, je nadvse dobrodošel predlog samoupravne stanovanjske skupnosti, da bi bila vsa prenovljena stanovanja izključno kadrovska. Prenova prvih dveh hiš v starem mestnem jedru bo zaključena konec maja. Prej je bilo v njih pet stanovanj, zdaj jih bo dvanajst, a vrnili se bosta ledvedruži-ni. Preostala stanovanja so prodali.
Delo seje precej zavleklo, zato bodo kupci nosili tudi del dodatnih in nepotrebnih stroškov. Zataknilo se je pri preselitvi frizerskega lokala Ivice Papac. V lokal, ki ji je bil dodeljen, se je namreč nasilno vselila frizerka Pa-vičičeva. Zdaj je prazen in prenovo bodo lahko nadaljevali. Na samoupravni stanovanjski skupnosti smo zvedeli, da ta čas preračunavajo škodo, ki je nastala, utrpeli pa jo bodo kupci stanovanj in firma Ona — on. ki bo imela prodajne prostore v pritličju.
Prenovo financirajo solidarnostni sklad in delovne organizacije. Cena kvadratnega metra stanovanja se bo gibala med 90 000 in 100 000 din.
V Brežicah so še možnosti za pridobitev novih stanovanj v starih hišah. Prenovo podpira tudi slovenska resolucija. saj to pomeni oživljanje mestnih jeder, izkoriščanje praznih podstrešij in varčevanje z zemljišči. Brežiška stanovanjska skupnost je na primer že predlagala, da bi v obdobju 1986 — 1990 nepovratno združevali po en odstotek od bruto osebnega dohodka in čistega dohodka za te namene.
J. T.
datnemu evidentiranju vse zamudnike in tiste, ki nimajo dovolj imen, da bi lahko izbirali kandidate.
Nekaj tisoč evidentiranih torej vendarle pomeni, da ljudje do prihodnjih volitev niso brezbrižni. Kot vedno jih tudi tokrat najbolj zanima, kdo bo prišel v izbor za vodilne funkcije v občini. Občani od teh volitev veliko pričakujejo, ker želijo, da bi izvoljeni čim več naredili za hitrejši razvoj občine. Ta interes se med drugim kaže tudi.pri evidentira-nju za nosilce vodilnih funkcij. Tako je bilo na primer za predsednika občinske skupščine evidentiranih 11 možnih kandidatov, za podpredsednika 15, za predsednika izvršnega sveta 13 in praviloma po več možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščinah SIS. Toliko jih do zdaj še ni bilo na seznamih in razveseljivo je, daje med njimi veliko novih imen.
Predsedstvo OK SZDL seje na seji minuli teden odločilo, da ne bo ožilo liste, ampak ponuja v razpravo tako, kot je.
Predsednik Jesenko je nato dejal, da se v občini za vodilne funkcije zadovoljujejo še s splošnimi pogoji in da koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja ni sprejel
nobenih posebnih meril. V razgovoru je še omenil, da bo volilna komisija dosledno upoštevala načelo, da kdor ni evidentiran, ne more biti kandidiran. Nihče se torej ne bo mogel vriniti pri zadnjih vratih,-saj bodo letos posvetili izjemno pozornost zakonitosti predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih postopkov.
J. T.
LUTKOVA PREDSTAVA
Pred kratkim nas je obiskal lutkar Cveto Sever iz Kranja. Predstavo smo imeli kar v Tazredu. Najprej je lutkar obesil črne zavese in pripravil lutke, ki jih je imel s sabo veliko vrst, lesene, take, ki se nataknejo na roko, in druge. Potem smo spustili zavese na oknih in pogasili luči. Lutkar nam je zaigral na kitaro in zastavil uganko, iz kakere smo takoj ugotovili naslov preds-tave:Vrtiljak. Začel se je jeziti na Marjetico in Mezinčka, ki nista hotela zaspati. Marjetica in Mezinček pa sta bila žalostna, da ju podijo spat. Potem ju je vzel v naročje in jima obljubil, da ne bo nikoli več tak. Zaigral in zapel nam je »Vrtiljak hiti naprej«. Predstava mi je bila zelo všeč, posebno zato, ker sem spoznala in videla veliko lutk.
JELKA TRŠINAR, 4.r OŠ Telče
90 let Kerinove mame
LESKOVEC — »Sem hudošparov-na, preštejem polena, ker se bojim, da mi jih bo sredi zime zmanjkalo,« pravi Kerinova mama, drobcena ženica živahnih oči in jezika. Ne bi ji prisodili, da si je naložila že deveti križ, zato ji mnogi prerokujejo, da bo zanesljivo postala stoletnica. Sicer pa Amalijo, ki živi v hiški, kar nekako izgubljeni v soseščini velikih stanovanjsko-poslov-nih zgradb najmočnejših krških obrtnikov, ne zanima, če bo res najstarejša prebivalka v krški občini, bolj jo skrbi, da bi ji na jesen življenja ne manjkalo najnujnejšega.
Pri 83 letih je bila prvič v bolnišnici, ker je padla na stopnicah. Zlomov seje zvrstilo kar osem, a kaj hujšega se Amaliji, ki jo imajo radi tudi sosedje, na srečo ni pripetilo. Na zadnjem srečanju starostnikov je morala plesa-
ti. »Toda,« je dejala. «hočem z mlajšim, ne pa z najstarejšim dedcem.«
Vedrina, vesel značaj pa je Kerinovo mamo, ki je kmalu izgubila moža — rudarja, najbolj »držalo pokonci« v trdem življenju. Doma na veliki kmetiji pri Sv. Ani je kot najstarejša med 9 otroki morala zgodaj poprijeti. Da je pošteno delo temelj vsega, to je vcepljala tudi svojim šestim dekletom. S tremi dekleti je med zadnjo vojno prebrodila kalvarijo po sedmih nemških taboriščih. Ko so prišli domov, so našli s težko muko zg-
Poznajo rešitev iz zagate
V tovarni »Djuro Salaj« v Krškem zasnovali najustreznejše razvojne poti
KRŠKO — Kljub temu da je na svetovnem trgu cena celulozi samo v enem letu padla za sto dolarjev in da težje prodajajo papir, se v krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj ne bojijo delovanja tržnih zakonitosti, kajti dobro vedo, katere so za njih najustreznejše razvojne poti.
Lanskega izredno ambicioznega plana sicer niso dosegli, analiza pa bo pokazala, kje so glavni razlogi za
DRAŽJE STANARINE
SEVNICA — Skupščina stanovanjske skupnosti je na seji v torek sprejela družbeni dogovor o letošnjih podražitvah stanarin. Že s 1. februarjem naj bi se stanarine povečale za 43 odst., drugo zvečanje pa naj bi bilo 1. julija.
• Izdelali so strokovne predloge za razvoj tovarne »Djuro Salaj« v tem srednjeročnem obdobju, plan te »petletke pa naj bi sprejeli še v tem četrtletju. Ko bodo uresničene naložbe v višini 1,115 milijarde dinarjev v večini tozdov, bo delovna organizacija stala v bistveno boljšem položaju kot zdaj. V tozdu Papir občasno že teče poskusna proizvodnja satiniranega papirja, letos bodo nadaljevali s posodobitvijo linije papirnega stroja 2.
to. Razmeroma velike težave so imeli s kakovostjo blaga, ne pa s prodajo. Zavedajo se, da tudi domači kupci terjajo le blago najboljše
kakovosti. Lani so morali skrajno varčevati z devizami. Jezijo se na zvezno vlado, ker je z administrativnimi ukrepi preprečila večji izvoz časopisnega papirja (Krčani so dobili prepoved izvoza preko 30.000 ton rotopapirja!), po drugi plati pa vlada ni zagotovila obljubljenih 4.9 milijona dolarjev.
Tovarna Matroz iz Sremske Mitroviče, ki naredi petino časopisnega papirja v Jugoslaviji (preostalo pa v Krškem!), naj bi dobila 4,7 milijona dolarjev, toda do obeh papirničarjevjeZISoz. Narodna banka Jugoslavije do konca prejšnjega leta izpolnila devizno obveznost le v višini 1,7 milijona dolarjev. Papirničarji zatrjujejo, da so ravno zato morali časopisne hiše presenetiti z novo podražitvijo papirja.
Po besedah glavnega direktorja tovarne »Djuro Salaj« Silva Gorenca v Jugoslaviji kljub sklenjenim samoupravnim sporazumom še ni rešen ekonomski položaj proizva-' jalcev časopisnega papirja.
P. PERC
Kritični do sebe in drugih
Mladi naj izkoristijo kongres v Krškem — Kako biti slednjič uspešnejši?
SEVNICA — Mladi so bili končno po drugem sklicu uspešni in minuli petek v gasilskem domu spravili pod streho svojo programsko konferenco. Predsednica Martiia Jeraj je uvodoma lepo orisala želje in potrebe mladih.
Samokritično je tudi poudarila, da bi bili mladi dostikrat uspešnejši, če bi tako v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah večkrat znali prisluhniti nasvetom starejših. Odkrito je o težavah, ki dostikrat še večajo gnev med mladimi, govoril predsednik občinskega komiteja ZK Franc Pipan. Menil je tudi, daje Mladina navkljub nekaterim spodrsljajem dober časopis. Sekretar republiške konference ZSMS Tone Anderlič je podčrtal, da morajo mladi sevniške občine izkoristiti bli-
žnji 12. kongres slovenske mladine, ki bo v krškem Domu Edvarda Kardelja spomladi, za še uspešnejše delo.
Navedimo dve značilni skrajnosti v mladinskem delu sevniške občine. Delegat iz Studenca je domala že s pretirano črnoglednostjo govoril o nerazumevanju in podcenjevanju mladih, ki so ga deležni od starejših, čeprav so tam lani zgradili velik vodovod, pridobili asfaltirano rokometno igrišče in še kaj. Mladinka iz drugega konca občine, iz aktiva
mladih zadružnikov iz Šentjanža, jim je za uveljavitev ponudila organizacijo občinskega kviza »Kai veš o kmetijstvu«. Tam so namreč doživeli velike uspehe in sodelovanje mladih in starejših, povrhu pa še povezali mladino vse Mirenske doline.
V programu so med drugim navedli skrb za varstvo okolja, kar starejši dostikrat grajajo, nimajo pa korajže, da bi to jasno zapisali v načrte svoje aktivnosti. Pogrešali smo razpravo uspešnih mladih v tehnični kulturi. Ti očitno raje delajo, kot pa govorijo.
A. Ž.
Čiščenje pa tako!
Tehniki brez dinarja
SEVNICA — V občini so se lahko do nedavnega pohvalili z dobrim sistemom financiranja tehnične kulture. Nekatere samoupravne interesne skupnosti so imele v svojih finančnih načrtih podobno kot financiranje lokalne radijske postaje tudi denar za tehnično kulturo.
Radioamaterji, fotografi, raketarji in drugi se sicer niso kopali v denarju, za najnujnejše pa je vendarle bilo. Prihajali so tudi uspehi. Radioamaterji in raketarji, da omenjamo le te, prinašajo domov najvišje uvrstitve s tekmovanj kamorkoli gredo v državi! Med najuspešnejšimi zunanjimi mentorji na sevniški osnovni šoli so prav radioamaterji. Predolg bi bil seznam učencev srednjega usmerjenega izobraževanja in nadaljnjega študija, ki jih je prav delo v tehnični kulturi napeljalo na študij tehničnih strok.
Resnici na ljubo je treba priznati, da je bilo delegatom izobraževalne skupnosti ob »čiščenju« finančnega načrta (ukinjanju denarja za tehnično kulturo) sicer rečeno, da bo »tehnike« vzela pod svoj dežnik raziskovalna skupnost, s tem pa so mladi prišli iz dežja pod kap, saj tudi ona nima denarja.
A. ŽELEZNIK
rajeno hišico vso izropano. Amalija se spominja, kako je morala tik pred vojno velikokrat peš v Kostanjevico zaradi gradbenega materiala za hišo, ki jo je gradila že brez moža.
Nekdaj je rada šivala, redila prašiče, zdaj se pa veseli obiskov, posebno zeta Janka ima zelo v čislih. »Ta moj zlati Janko mi prinese časopisov, naseka drva in je na njivi tako priden, da mu ni enakega pod soncem,« hvaležno de Kerinova mama.
P. PERC
ŠE SO STANOVANJA
SEVNICA — Pri sevniškem društvu upokojencev opažajo, da jim ostajajo stanovanja v blokih. Zakaj je tako, je več kot jasno: prenizke pokojnine. Upokojenci se kot vrag križa boje zvišanih stanarin, pred vsem pa stroškov centralnega ogrevanja. Od 18. stanovanj jih je bilo ob koncu leta v Šmarju praznih še šest. Tiste, ki bi se bili še pripravljeni vseliti, zdesetka tako imenovana lastna udeležba. Še nova stanovanja v Šmarju bodo vseljiva do poletja.
OBRTNIKI O DAVKIH
SEVNICA — V soboto je bila dvorana gasilskega doma polna, kot že dolgo ne. Predstavniki uprave za družbene prihodke in občine so povabili člane obrtnega združenja, da jih seznanijo s ta čas najaktualnejšo nalogo — izpolnjevanjem davčnih napovedi in davki nasploh. Direktor Kamil Krošelj je obširno govoril o potrebah davkarjev, seveda pa tu di o davčnih olajšavah. Predsednica komiteja za družbeni razvoj Marija Jazbec bi rada zapisala čim več pogumnih načrtov obrtnikov v nove plane. Na občini pričakujejo skrbno izpilnjene anketne liste. Prava razprava o vsem tem pa seje žiti razvnela šele v gostilni pri Niku.
Novo v Brežicah
NAJEMNINA JE SAMO KILOGRAM KAVE — Tisti, ki negodujejo nad podražitvijo stanovanjskih najemnin, bi kmalu uthinili, če bi se za kratek čas preselili v zasebne hiše. Če tam odpove centralna kurjava ali pušča streha, jo mora popraviti vsak sam. Stanovanjska skupnost Brežice pa je lani za popravila dveh kotlov odštela 3 milijone dinarjev, ob tem pa poravnala tudi stroške za ometanje dimnikov, za dvigala, za deratiz.acijo in vrsto okvar. Z najemninami jih ni mogla pokriti, torej jih je in jih bo še nekaj časa poravnavala na račun nečesa drugega.
KJE SO MLADI? — Povsod vendar. saj jih srečujemo na vsakem koraku in starejši jih v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih pridno evidentirajo za delegatske funkcije. Mladi se na kaj takega ne spomnijo, ker najbrž mnogi sploh ne «edo, da imajo svojo organizacijo.
NE BO JIM LAHKO — Za Posavski veterinarski zavod je nakup petnajstih avtomobilov utopija. Škoda, da jim nikoli ni prišlo na misel, da bi se priključili Gozdnemu gospodarstvu. Tam z nakupom vozil za terenske delavce nimajo nobenih težav, pa tudi s stanovanji ne. Tako pa se veterinarjev ves čas džži smola in kmetje jih povrhu še nadirajo, ker ob skromni zasedbi ne zmorejo vsega dela. Kaj bo šele potem, če ne bodo"več smeli voziti v avtomo: bilih tekočega dušika z zmrznjenim semenom? Bodo bikč privezovali za fičke ali obratno?
UGANKARSKI KROŽEK
Letos na naši šoli dela ugankarski krožek. Pri krožku rešujemo in sestavljamo križanke in rebuse s pomočjo leksikona. Že septembra smo se dogovorili, da bomo do novega leta sestavili tudi posebno številko glasila. To nam je uspelo. Glasilo je izšlo pod naslovom Vem... veš. Sklenili smo, da bomo še naprej vestno delali in ob koncu šolskega leta spet izdali glasilo z ugankami in rebusi.
UGANKARSKI KROŽEK COŠ Milan. Majcen Šentjanž
IGRALI ZA DELAVCE METALNE IN LISCE
Že v začetku decembra smo zvedeli, da bomo nastopili na novoletnem praznovanju delavcev Metalne in Lisce. Literati smo se odločili zaigrati igrico Kdo je reva. Tonček, Igor, Benjamin in Dušan iz šestega razreda so se vživeli v vsebino igrice, ki pripoveduje o najstnikih, ki začno kaditi, a jim ta prvi poskus prepreči dedek in jint pove zgodbo, kako je on nehal kaditi. Malošolarji so zaplesali ples snežink. Delavci so nas pohvalili in.pogostili.
UČENCI OŠ 12. SNOUB Krmelj
Krške novice
KOLEDARJI — Papirkonfekcija je natisnila ličen stenski koledar z umetniškimi fotografijami raznih starinskih predmetov na Slovenskem.. Koledar, ki je po sodbi poznavalcev eden najlepših, kar so jih izdelali pri nas, pa na razočaranje delavcev Pa-pirkonfekcije že spet ni našel kupca v lastni delovni organizaciji Djuro Salaj. Še dobro, da je nekje v Ljubljani neka Tobačna tovarna, ki zna ceniti posluh za etnografsko žilico in je odkupila večino krških koledarjev.
BOGOVI — V krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja bodo poslej skušali dobiti še kakšen film, ki bo že v naslovu jasno povedal, da je nekdo padel na glavo. Po izjemnem zanimanju za komedijo Bogovi so padli na glavo ne vedo le, ali bi ljudje tudi tako drli v kino, če bi bogove zamenjali za funkcionarje in če bi še mislili, da gre za komedijo, če bi bil naslov, denimo. Delavcem (lahko tudi novinarjem) je — spet padlo na glavo...
ČIGAVA CESTA? — Cesta Golek — Lepa vas — Pijavško je v poraznem stanju, se jezijo vaščani, odkar ni več denarja od krajevne skupnosti Veliki Trn. Pri krajevni skupnosti pravijo, da je cesto prevzelo Cestno podjetje Novo mesto, cestarji pa zvračajo krivdo na krajevno skupnost. Le vaščanom že preseda tak prozoren, ni-čkaj diplomatski pinkponk.
Sevniški paberki
OBRTNICI ZA ZGLED — Začela se je akcija pomoči za dograditev celjske bolnišnice. Pri Komunali imajo vizitke, s katerimi se označi, da je nekdo namesto venca denar daroval za bolnišnico — torej za življenje. Vrsta sevniških kolektivov je za ta namen namenila že tudi enodnevni zaslužek. Žal ne moremo navesti, kateri kolektivi so že bili toliko človekoljubni, ker nam z občinskega sindikalnega sveta kljub dogovoru niso odstopili seznama. Pač pa lahko navedemo, da denar prispevajo tudi že prvi obrtniki. Zgled sta dali cvetličarna Silve aEf'c ,n frizerstvo Dragica Zupanc-KrS.it/ .
VRNI STANOVANJE, OBDRŽI LJUBICO — V Sevnici je padla prva klapa novega amaterskega filma o znanem obrambniku in njegovih podvigih. Film bo nared za pusta.
aparat za oživljanje — *
sevniškem zdravstvenem domu jim J spet uspelo priti med prva dva slove ska zdravstvena domova, ki sta dobi a uvožen aparat za oživljanje. Kes pridobitev in pol v pravih rokah!
kultura
in
izobra-
ževanje
Visok jubilej glasbene hiše
Novomeška glasbena šola praznuje letos 40-letnico ustanovitve — »Naše sku pine in solisti veliko nastopajo v javnosti,« pravi ravnatelj Zdravko Hribar
Kvartet, ki mu ni para
Metliški kvartet trobil je pod vodstvom Ivana Je-rine v treh letih nastopil kar 45-krat
METLIKA — Do leta 1977, ko je bil v Metliki ustanovljen oddelek novomeške glasbene šole za trobila in pihala, je Ivan Jerina 17 let učil igranje na te instrumente bodoče člane mestne godbe na pihala, in to poleg svoje redne zaposlitve v Novo-teksu. Bil je tudi kapelnik metliške godbe in razumljivo je, da je ves prosti čas preživel pri godbi. Da bi bil pouk še bolj kvaliteten, je Jerina končal srednjo
Ivan J«rina
glasbeno šoto za trobento in glasbo na pedagoški akademiji ter začel profesionalno poučevati.
Oddelek v Metliki lahko sprejme največ 17 učencev, kar za potrebe godbe zadostuje, zlasti še, ker ni njihov cilj, da bi bila godba zelo številčna, ampak je za Metličane pomembnejša kvaliteta. Jerina pravi, da bi se moral vsak učenec učiti instrument vsaj 4 do 6 let, preden bi
začel igrati v godbi. Seveda je to odvisno od vsakega posameznika posebej, redko pa se zgodi — tako kot seje pred nekaj leti — da so skupaj v oddelku kar štirje dobri učenci. »Te priložnosti nisem hotel izpustiti iz rok, zato sem ustanovil kvartet trobil, ki seje prvič predstavil leta 1983 na tradicionalnem zimskem koncertu metliške godbe na pihala, od takrat pa je v treh letih nastopil okrog 45-krat,« pohvali umetniški vodja Ivana Jerino mlajšega, Janeza Janžekoviča, Marka Matekoviča in Janija Viranta.
Težkih kvartetov je v Sloveniji malo, na Dolenjskem pa so Metličani edinj, a zato nič manj prizadevni. Še toliko bolj se morajo truditi, da so zares mojstri na svojih glasbilih, kajti pri njih je slišati vsak napačen pritisk na tipko. Pri svojem delu pa se želijo tudi nenehno potrjevati, zato ni čudno, da so imeli že toliko nastopov, za katere so dobili kup pohval in priznanj. »Ker je komorna skupina majhna, smo primerni za akademije, otvoritve razstav, ne odrečemo pa nobenemu povabilu. Žal nam je le, da smo bolj znani v novomeški kot v metliški občini. Doma pogrešamo zlasti nastope po delovnih organizacijah, kakršne smo pripravili v novomeški občini,« pravi Jerina o kvartetu, ki igra tako klasično glasbo kot narodno, revolucionarno, zabavno. Nekaj skladb je za kvartet trobil sicer napisanih, v glavnem pa se Ivan znajde sam in jih priredi iz drugih skladb.
B. M.
NOVO MESTO — Leto 1986 je za Glasbeno šolo Marjana Kozine jubilejno in prav te dni mineva štirideset let, kar so jo osnovali. Pobudo za ustanovitev sta dala Jože Zamljen — Drejče in glasbenik Slavko Strajnar. Slednji je postal tudi prvi ravnatelj.
Glasbena šola je vse do zimskih počitnic v šolskem letu _1980/81 gostovala pod streho OŠ Katja Rupena. Tedaj se je preselila v njej dodeljeno stavbo nekdanje gimnazije oziroma zdravstvenega orna v Jenkovi ulici. Pred vselitvijo so prostore ustrezno preuredili in jih sodobno opremili.
Šele v stavbi v Jenkovi ulici je šola organizirala izobraževanje v skladu
• 40-letnico ustanovitve bo glasbena šola Marjana Kozine proslavila z jubilejnim nastopom učencev in skupin, ki ga bodo izvedli malo pred koncem šolskega leta. To bo nekakšen prerez šolske dejavnosti. Nastopili pa bodo tudi nekdanji učenci te šole, ki so že končani glasbeno izobraževanje ali pa se še šolajo.
Mreža šol naj ostane neokrnjena
V novi petletki je treba obdržati vse srednje šole, ki obstajajo v Novem mestu, poudarjajo temelji plana za področje izobraževanja do leta 1990_______________
NOVO MESTO — Usmerjeno izobraževanje seje kljub številnim pomanjkljivostim in razpokam, ki so včasih kar široko zazevale, potrdilo kot dobro izbrana stran preobrazbe našega vzgojno-izobraževalnega sistema.
Navsezadnje lahko to najprepričljiveje potrdijo tiste delovne organizacije, ki so zaposlile prve usmerjence: bodisi absolvente četrte, bodisi absolvente pete stopnje oziroma tehnike. Kako se obnesejo prvi usmerjeni študentje, pa lahko povedo na višjih šolah oziroma fakultetah, kamor so se v tem soiskem letu vpisali prvi letniki, ki so končali srednje usmerjeno
izobraževanje.
V Novem mestu je vrsta srednjih šol usmerjenega izobraževanja, kjer se lahko učenci izšolajo za več deset različnih poklicev. Vse šole so v glavnem nastale v soglasju s kadrovskimi potrebami združenega dela, kar velja še posebej za šole, ki gene-
• V novem srednjeročnem obdobju bo nujno marsikaj dograditi m dopolniti v okviru že obstoječih šol. Tako je za Srednjo šolo tefini-ških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič predvidena dokončna ureditev delavnic hkrati z zgraditvijo telovadnice, ki je ta šola še nima. V drugih šolah pa upravičeno pričakujejo, da bodo v novi petletki prišli vs?j do manjkajoče opreme in pripomočkov.
rac'Je mladih izobražujejo za tako imenovane proizvodne poklice. Največ tovrstnega izobraževanja poteka v okviru Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič,
ustanove, ki združuje več različnih šol oziroma usmeritev in programov. Ta šolski »trust« je sicer najpomembnejši del mreže usmerjenih šol, spredene v glavnem za celotno dolenjsko, pa tudi za posavsko regijo. Srednjo šolo tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič pa omenjamo tudi zato, ker se zdi, da je od vseh .šol na Dolenjskem našla prave oblike sodelovanje z združenim delom. Še več, lahko bi celo trdili, da je s proizvodnimi in drugimi delovnimi organizacijami povezala svojo usodo. Dodajmo, da tudi usodo za izšolanje in usposabljanje višje in visokošolskega kadra, zato je na njej organiziran tudi višješolski študij: reden za strojnike, ob delu pa za strojnike in elektrikarje.
V novem, pravkar začetem srednjeročnem obdobju bodo te šole delovale dalje in se tudi mreža šol usmerjenega izobraževanja ne bo bistveno spreminjala. V temeljih plana za izobraževalno področje do
Slike na duhovnem
>:
V zdraviliškem hotelu v Dolenjskih Toplicah razstav yeč razstav, literarnih večerov, pevskih in drugih nast
DOLENJSKE TOPLICE — Novomeška tovarna Zdravil Krka je Popestritev gostinsko-turistične: ponudbe s kulturnimi in drugimi prireditvami v tem letu napovedala na decembrskem delovnem srečanju z novinarji.
osebno bogat programje predvidela za obe svoji zdravilišči, v Dolenjskih "J. jnarjeških Toplicah. Dejali so, da bodo za zdraviliške goste in druge .1 skova.lce Pr*Prav*l* vrsto likovnih razstav, literarnih večerov, glasbenih ,n pevskih koncertov ter drugih nastopov.
tudi dislocirane oddelke na podeželju. Leta 1979 je imela šola prvič nad 300 učencev, natanko 328, prav toliko pa jih je bilo tudi minulo šolsko leto. Na začetku sedanjega šolskega leta smo imeli vpisanih že 466 učencev. Ob tem moram povedati, da so všteti tudi 104 učenci v oddelkih plesne vzgoje, ki smo jo uvedli zadnja leta. Poučujemo petnajst različnih instrumentov, s tem da imamo poleg plesne vzgoje tudi glasbeno vzgojo za predšolske otroke.«
Na šoli delujejo najrazličnejši glasbeni sestavi, od katerih neredki nenehno nastopajo tudi na javnih prireditvah. Šola se je zadnja leta prek takih nastopov precej uveljavila v javnosti in ima povprečno po 70 takih nastopov na leto. Pri tem seveda niso upoštevani nastopi internega značaja in tisti, ki jih pripravi sa-
Slike na duhovnem »jedilniku«
V zdraviliškem hotelu v Dolenjskih Toplicah razstavlja Toni Vovko — Letos še več razstav, literarnih večerov, pevskih in drugih nastopov — Popestrili ponudbo
Kulturni spored v Dolenjskih Toplicah se je začel minuli petek, ko so r*ta*°nu 'n v'te^ki dvorani zdraviliškega hotela odprli razstavo slikarskih del Tonija Vovka, slikarja iz Novega mesta. Na otvoritvi razs-tave, ki je nekakšna slikarjeva osebna retrospektiva in ki kaže Tonija ovka v raznih smereh likovnega iskanja in izražanja od realizma do abstrakcij, so učenci topliške OŠ aza 20 izvedli recital iz pesniške zbirke »To mora biti onkraj« Ivana orana, nato pa je o Vovkovih slikarskih iskanjih govoril prof. Jože kutca iz Novega mesta in razstavo tudi odprl.
Govoreč o ustvarjalnosti Tonija ovka, je prof. Škufca podčrtal ne-aj značilnosti, ki so razvidne iz sli-arstva tega slikarja nasploh in tudi
iz del na pričujoči razstavi. Ena teh je prav gotovo slikarjeva navezanost na Dolenjsko in dolenjskega človeka, pa čeprav to navezanost podaja na razne načine in v različni likovni govorici. Pomembno je nenehno iskanje novih, rekli bi, miselnih pristopov k slikarstvu, kar pomeni, da Vovko s svojo sliko ne ponuja le neke upodobitve, marveč nekaj več, svoj filozofski pogled na svet, naslikano misel ali splet misli o temi, ki jo upodablja. In v tem iskanju je dokaj samoten potohodcc med slovenskimi ljubiteljskimi slikarji.
Razstava bo odprta več tednov. Do izteka bo v istih prostorih koncert, kasneje literarni večer, potem pa spet razstava itd.
Vsaj za Dolenjske Toplice je moč zapisati, in to je že uvodna kulturna
z normativi, ki veljajo za glasbeno šolstvo. Prej pa veliki želji po glasbenem izobraževanju ni mogla biti niti približno kos, največ zavoljo prostorskih pa tudi kadrovskih težav. Zanimanje za to šolanje je bilo že na začetku tolikšno, da je šola lahko od več kot 300 kandidatov vpisala le 100 učencev.
Sedanji ravnatelj Zdravko Hribar pravi: »Podatki povedo, da je število učencev prva leta zelo nihalo. Kakšno leto je zelo upadlo, potem pa je spet naraslo. Leta 1954 se je začela stalna rast. Leta 1970 je šolo obiskovalo že 173 učencev, dve leti kasneje pa je število vpisanih prvič preseglo 200. Takrat je šola odprla
leta 1990 je zapisano, da bodo popravki le tam, kjer bi se izkazalo, da je potrebno ta ali oni program opustiti, ker ne bi bilo več potreb za zaposlitev profilov, ki jih tak program daje. Nasprotno pa bi nanovo uvedli kakšen nov program ali katerega od sedanjih razširili, kar pa bi spet narekovale novoutemeljene potrebe. Vsekakor bo tudi v tej petletki pomembno vodilo, naj bi se čimveč dolenjskih, belokranjskih in posavskih otrok izšolalo doma in doma dobilo tudi zaposlitev.
L Z.
V NOVIH PROSTORIH
ČRNOMELJ — Črnomaljsko matično knjižnico tedni preseljujejo v adaptirane prostore Doma učencev, saj je bila v stavbi na Gričku preveč utesnjena. Sedaj ima na 180 kv. metrih za polovico več prostora kot prej, vendar bo knjižnico v domu moč še razširiti, ko bodo adaptirali osnovno šolo v Župančičevi ulici in se bodo štirje razredi izselili iz doma. Takrat bo rja 380 kv. metrih poleg izposoje knjig še več možnosti za različne dejavnosti, s katerimi se je knjižnica že doslej izkazala. Uradna otvoritev novih knjižničnih prostorov bo predvidoma okrog slovenskega kulturnega praznika.
prireditev v tem letu lepo pokazala, da so vzele Krkino naročilo o popestritvi kulturne ponudbe za zdraviliške goste na moč resno, čeprav zanje take prireditve niso novost. Vse prej kot to, saj so take prireditve tekle v Toplicah že lani in prejšnja leta, tako, da imajo že dobre izkušnje z njimi. Poudariti pa je treba, da so med prvimi na Dolenjskem spoznale, da gosta ni moč zadovoljiti zgolj z udobno posteljo, organizirano kopeljo in polnim krožnikom.
N. N.
PONOVITEV VEČERA
NOVO MESTO — Folklorna skupina Kfes in Šentjernejski oktet bosta jutri ponovila Večer ljudskih pesmi in plesov, s katerim sta se tukajšnjemu občinstvu predstavila pred tedni v dvorani Doma JLA. Tokratni program, pripravljen ob 10-letnici novomeške folklorne skupine, ki jo vodi Branka Moškon, bodo izvedli jutri zvečer, tudi v Domu JLA. Prireditev se bo začela ob 19. uri.
ma šola za javnost.
Kajpak bi novomeška glasbena šola lahko dajala precej več, če je ne bi pestili finančni, kadrovski in prostorski problemi. Kljub temu da je vseljena v veliko stavbo, še dolgo ne bo povsem kos zanimanju za glasbeno izobraževanje, saj se le-to iz leta v leto močno povečuje. Prijav je zadnja leta toliko, da bi morala biti šola znatno večja, če bi hotela
Zdravko Hribar: »40-letnico naše šole bomo praznovali delovno.«
sprejeti vse sposobne učence. Na začetku tega šolskega leta je morala zavrniti kar 90 učencev, med temi pa je bilo za dve tretjini takih, ki so preizkus sposobnosti uspešno prestali. Kaže pa, da bo morala učence zavračati tudi v prihodnje.
Po besedah ravnatelja Hribarja novomeška glasbena šola najbrž nikoli ne bo imela take vloge pri razvoju glasbenega izobraževanja na Dolenjskem, kot jo imajo nekatere glasbene šole drugod, čeprav se je družbena pomoč temu šolstvu zelo okrepila. Drugod v Sloveniji vključujejo glasbene šole že dobro
NOVO MESTO — Pred leti, ko je tu še delovala Dolenjska slikarska kolonija, znana tudi kot ustvarjalna manifestacija likovnikov, ki jo vzdržuje Novoteks, a že v času, ko je bila ta že v hudi krizi, je prišla iz kulturnih krogov pobuda, da bi nekako povezali vse tri v Novem mestu prirejevane kolonije. Takrat se je zgodilo, da bi bila povezava povsem na mestit, še posebej, ker je le malokdo verjel, da se bosta Krkina svobodna slikarska akademija, kakor se je takrat imenovala, in Labodov slikarski Ekstempore obdržala ter postala prireditvi z daljšo tradicijo. Iz povsem določenih razlogov, predvsem pa zavoljo odpora Krke in Laboda do kakršnekoli tovrstne povezave pobuda ni rodila sadov. Dolenjska slikarska kolonija je potem odmrla. Krkina kolonija in Labodov ekstempore pa sta se razvijala dalje. Resda sta doživela nekaj spreniemb, zlasti še pri vsebinskih iskanjih, to pa je bilo v glavnem vse, kar se je zgodilo, če izvzamemo, da so Labodov ekstempore predstavili s pomladi na jesen, tako da sta zdaj obe manifestaciji skoraj hkrati. Sele zdaj pa je tudi jasno, da zamišljena povezava, in najbrž tudi\kaka druga oblika sodelovanja. Dolenjske oziroma
petino šonovnošolcev, novomeška pa jih nekajkrat manj, le okoli pet odstotkov. »Je pa pohvalno to,« pravi Zdravko Hribar, »da ima novomeška izobraževalna skupnost velik posluh za štipendiranje naših učencev, se pravi tistih, ki se po končanem šolanju pri nas odločajo za izobraževanje na srednji glasbeni šoli in kasneje na glasbeni akademiji, pa tudi tistih, ki se nameravajo izšolati za pedagoški poklic. Na slednje naša šola še kako računa in prvi, ki so do poklica glasbenega pedagoga prišli s štipendijo domače izobraževalne skupnosti, se že vključujejo v delo našega kolektiva. To je zelo pomembno, saj je šola dolgo izvajala izobraževanje v glavnem s kadri, ki so prišli od drugod.«
I. Z.
NOVA KNJIGA DAJČMANOVE
NOVO MESTO — Te dni je v samozaložbi izšla nova knjiga novomeške pisateljice Marjete Dajčman, sicer najbolj znane po zelo uspešni zbirki pripovedi za otroke Marjetka ve, kaj je vojna. Tokrat se Daj-čmanova predstavlja s krajšim romanom Pomlad in ti. Knjigo so natisnili v noyomeški Tiskarni.
KOČEVJE — Kočevci se bodo kar dobro nagledali komedijo Noe-la Covvarda Hudomušna prikazen, s katero nastopa tržaško Stalno slovensko gledališče. V soboto, 18. januarja, bo z avtobusom odpotovalo na to predstavo v Trst 45 gledalcev iz Kočevja (cena s prevozom je 2.250 din). Ista predstava (abonmajska) bo 29. januarja ob 19.30 vŠeškovem domu v Kočevju, z njo pa bo seveda nastopilo tudi SSG iz Trsta.
Ogled iste predstav e v Trstu organizira kulturna skupnost Kočevje
Novoteksove slikarske kolonije ne bi mogla rešiti. Pravimo, da se je izpela.
Dokler so delovale vse tri kolonije. so bili kot bob ob steno tudi predlogi, da bi bilo vendarle dobro njihove sadove (izbor) predstavili na skupni razstavi v Dolenjski galeriji. Taka razstava bi bila v več ozirih tudi utemeljena, saj je, denimo, le malo ljubiteljev likovne umetnosti, ki obiskujejo prireditve v Dolenjski galeriji, lahko videlo razstave v Krki in Labodu. Razstavišči teh delovnih organizacij sta zaradi dokajšnje oddaljenosti od središča mesta težje dostopni tistim, ki nimajo osebnih avtomobilov ali kakega drugega prevoza, med temi pa je tudi precej takih, ki jim leta ne dovoljujejo dolgo pešačiti. Če je bila priložnost, da bi tako 'razstavo ali več razstav že pripravili, v preteklosti zamujena, pa naj bi to ne veljalo za v prihodnje. Pravzaprav bi do take prireditve moralo priti, saj navsezadnje noben slikar ne ustvari slike zato, da bi bila na ogled le nekaj dni ali da bi se nad njo naslajal le'posameznik (lastnik), pač pa je njegovo delo. kakor hitro nastane, že del dediščine, ta pa mora biti dostopna vsej javnosti. Nad razstavnimi možnostmi se v Novem
ŠE MESEC DO SREČANJA V ROJSTNI HIŠI PESNIKA
VINICA — Čez mesec dni, natanko 15. februarja, bo tu, v rojstni hiši Otona Župančiča, območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga pripravljajo občinske ZKO Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Koliko litej-atov bo sodelovalo, ta čas še ni znano, ker mora poslane prispevke pregledati in oceniti strokovna žirija, ki bo tudi izbrala udeležence za nastop na literarnem večeru, najboljše pa predlagala za republiško srečanje.
Ob razpisu je bilo omenjeno, da bo izbor del udeležencev viniškega srečanja objavljen v trebanjski reviji Samorastniška beseda.
spet 15. februarja. Odhod bo zjutraj ob 8.30, povratek pa zvečer po predstavi. Prijave bodo sprejemali do 3. februarja, cena pa bo predvidoma zaradi podražitve avtobusov že nekoliko višja.
V zadnjih mesecih so odpotovali Kočevci na predstave SSG v Trst že 4-krat. Skupno je odšlo na pot okoli 160 gledalcev. Oglede predstav tega gledališča bo kulturna skupnost še organizirala.
J. P.
mestu res ni treba pritoževati in tudi ne spraševati, kdo naj tako priredita' pripravi. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da fe že zavoljo svojega poslanstva najbolj poklicana Dolenjska galerija, da to opravi.
Predstavitvena razstava del vseh treh novomeških slikarskih kolonij naj bi postala ena od njenih dežurnih nalog, se pravi, da bi jo morala pripraviti čimprej'. Kajti čim bolj še odmika čas. v katerem je neko likovno delo nastalo, tem teže je sledili potem tega dela. zlasti še. ker veliko slik konča r zasebnih	i
zbirkah, ko pa ima sliko r rokah	\
zasebnik, gaje težko prepričati, naj jo posodi. Zbiranje de/ za to razstavo bo tudi sicer otežkočeno. ker j Dolenjska galerija tako rekoč nima evidence, kje so do zdaj dela nastala v vseh treh novomeških kolonijah.
Eden od razlogov, zakaj je nima, je	j
v tem. ker so te kolonije tekle in še	j
tečejo mimo nje. se pravi mimo	j
njenega sodelovanja. Delno je galerija svoj čas sodelovala z Dolenjsko j slikarsko kolonijo, a še z njo v glavnem /e toliko, daje prišla do nekaj novih slik in da/a dvorano za razstavo vsako leto ust varjenih deI na koloniji.
L /.ORAN
Kdaj predstavitev kolonij?
Izbor najboljšega, kar je nastalo v Dolenjski oziroma Novoteksovi in Krkini slikarski koloniji ter na Labodovem ekstemporu, naj bi razstavili v _Dolenjski	galeriji	—	Zanimiva	bo	primerjava	dosežkov
Gostovanje izseljencev
Spet prihaja ena najboljših zamejskih folklornih skupin — V nedeljo gostovanje v Kočevju
KOČEVJE — Folklorna skupina slovensko-jugosiovanskega društva Triglav iz Argentine bo nastopila z argentinskimi in jugoslovanskimi plesi v nedeljo. 19. januarja, ob 18. uri na odru Šeškovega doma v Kočevju. Vstopnina je 250 din. Prireditev organizira kočevska podružnica Slovenske izseljenske matice. Na programu pa ne bodo imeli le plesov, ampak tudi dva kratka filma, ih sicer Življenje v društvu Triglav in Življenje v Buenos Airesu.
Folklorna skupina Triglav onstaja že 11 let. Sestavljajo jo plesalci in plesalke, stari 14 do 24 let. Skupina šteje 36 plesalcev. V začetku so nastopali le z jugoslovanskimi folklornimi plesi, zadnja tri leta pa tudi z argentinskimi. So ena najboljših takih skupin v Argentini.
Ta skupina je gostovala v Jugoslaviji (v vseh republikah) že v začetku 1983. Takrat je bila lepo sprejeta tudi v Kočevju in pri zamejcih v Trstu.
J. P.
Hudomušna prikazen
Kočevci si jo bodo ogledali v Trstu in doma
pisma in
odmevi
Priznam napako
Grenak priokus ostane
Pri/nam. kriv sem. V komentarčku Čaka joč na reševalce (Dolenjski list
26.	decembra 1985) sem namreč pomešal dejstva. Kosovi z Mirne niso vse dopoldne klicali reševalne službe, ampak dežurnega zdravnika. Meni pa se je zdelo logično, da bi klicali prav reševalce. še posebej glede na stanje, v kakršnem je bil pokojni Maks Zupan. Zato se na tem mestu iskreno opravičujem trebanjskim reševalcem, ki so prišli na Mirno takoj po pozviu.
Kar pa zadeva zlonamernost in tendencioznost ter iskanje senzacij za vsako ceno. imam povsem čisto vest. Niti na misel mi ne pride, da bi agonijo starega človeka izkoriščal za nekakšne napade na zdravstveni dom. Se manj seveda na novo direktorico Marijo Grden, ki je v resnici do neke mere konsolidirala stanje v zdravstvenem domu. Vendar to še ne pomeni, da mora s svojo avtoriteto stati za vsako šlamparijo, ki se naj bo povedano resnici na ljubo, lahko primeri tudi zdravstvenim delavcem. Se posebej tega ne želim Grdenovi, ker se pač osebno poznava in poznam njen način dela. Sploh pa, kako je lahko k bolnemu Maksu Zupanu prišel mirenski zdravnik dr. Buchberger. kije bil tistega dne na dopustu? In če je bilo treba pomagati na smrt bolnemu človeku, bi morala dežurna zdravnica, ali kdor je že bil dežuren, vseeno na pot, se vam ne zdi? Marsikaj kritičnega pa so rekli o trebanjski zdravstveni službi tudi na letnem občnem zboru krajevne organizacije ZB na Mirni. O zboru obstaja zapisnik in v njem so opisane tudi pritožbe na račun zdravstvene službe.
Za konec pa še pojasnilo. Direktorica Marija Grden me je klicala po telefonu zaradi povsem druge zadeve. In tedaj sem jo vprašal, ali ve za zadevo »Zupan«. Dejala je, da bo preverila in jaz sem ji rekel, dajo bom poklical po telefonu. Klical sem jo, toda Grdenova je medtem že odšla v Zdravstveni center Dolenjske v Novo mesto.
JOŽE SIMČIČ
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občin- -skem odboru RK so prispevali: sodelavci DSSS Zdravstvenega centra Novo mesto 6.700 din namesto venca pokojen'mu očetu tovariša Zirkelbac-ha. Albina Bernardič i/ Dol. Mokrega polja 15 1.000 din. Rado Škedelj iz Dolenjskih toplic 167 6.000 din. Žito — tozd Pekarna in slaščičarna Dolen jske Novo mesto 2.000 din namesto novoletnih čestitk, občinski svet ZS Novo mesto 5.000 din namesto novoletnih čestitk, Eda Kren iz Celja
3.000	din namesto šopka pokojnemu Francu Kolencu iz Ljubljane, sostanovalci v vrstnih hišah št. 10 do 18 Kettejevega drevoreda 7.300 din namesto cvetja na grob pokojnega Janka Kastelca. Iskrena hvala!
OBISKALI OSTARELE
Mladi člani Rdečega križa smo pred novim letom sodelovali v akciji obdarovanja starejših krajanov. Učenci nižjih razredov smo izdelali in izpolnili 230 čestitk. Učenci višjih razredov pa so skupaj z aktivisti RK raznašali darila in se pogovorili s starostniki, ki so bili naših obiskov vsi zelo veseli.
LIDIJA DRAGAN, 3.b OŠ Mirna peč
Zakaj in komu je potrebno zavlačevanje?
Barantanje z ljudsko odločitvijo za enoletno porodniško
V osrednji popoldanski informativni oddaji ljubljanskega radia so nam pretekli petek postregli z vestjo, da bo prvo letošnje zasedanje republiške skupščine šele 12. februarja. Dnevni red za januarsko zasedanje bi bil namreč prereven, saj bi obsegal te šest točk. še to v glavnem zakonodajnih in nobene vsebinske. Vse lepo in prav, če ne bi zaradi tega morale čakati tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih, od katerih je »življenjsko« odvisen začetek izvajanja na eno leto podaljšanega porodniškega dopusta. Zanj so se v republiški skupnosti otroškega varstva, pa torej tudi v najširši »plačilni« bazi, odločili že pred časom vsekakor pravočasno, da bi lahko začel veljati s I. januarjem 1986, kot je bilo predvideno. A zataknilo se je pri spreminjanju nekaj točk zakona o delovnih razmerjih. Do potrebnih sprememb so se v republiškem komiteju za delo po prav nerazumnem odlaganju in zavlačevanju sedaj le dokopali. j sprejete pa bodo, oz. naj bi bite po skrajšanem postopku (kot bi ! bile tudi ob koncu leta 1985, če j J bi bite seveda pravočasno pri-! pravljene) že omenjenega 12.
\ februarja.
Zakaj in komu je bito potrebno zavlačevanje?. Komu toliko pomeni tistih nekaj milijončkov, ki so prihranjeni s to zamudo, ker se je nekaj mamic, ki od I. januarja naprej končujejo porodniško, moralo odreči gotovo željno pričakovani daljši porodniški? Poraja se vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja. Bo moralo to ljudstvo biti bitke s svojo vlado za družbeno koristne, potrebne, nujne ati kakorkoli pomembne zadeve? Kakorkoli je videti čudno, vse tako kaže. Spomnimo se samo še na izjemno enotni nastop delegatov za višjo prispevno stopnjo za kmetijstvo. ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ
tJtad/rviAfcuor iidar
O KRAJEVNI SKUPNOSTI
Alfonza Tratarja, predsednika skupščine naše krajevne skupnosti in sveta šole, smo povabili v šolo predvsem z namenom, da bi nam prikazal napredek naše krajevne skupnosti \ preteklosti in načrte za razvoj v prihodnosti. Naša krajevna skupnost je po velikosti tretja v občini. Če bomo prihodnje leto uspešno izvedli referendum za samoprispevek, bomo z denarjem asfaltirali in posipali ceste, gradih vodovodno in telefonsko omrežje in čistili okolico pokopališča. Žefmo si tudi boljšo telefonsko centralo. Pravilnost prizadevanj potrjuje zvezno priznanje, ki ga je lani dobila naša KŠ. Naš novinarski krožek bo pred referendumom izdal posebno številko šolskega časopisa o. pomenu samoprispevka.
BARI RUGELJ. 8. r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
NAŠ KULTURNI DAN
V Loškem potoku imamo še precej starih hiš in tudi nekaj starih kmečkih kuhinj. Hoteli smo izkoristiti te posebno in smo pripravili kulturni dan na to temo. Ena skupina se je odločila za obisk žene v Travniku, ki piše pesmi. Kasneje nam je tri svoje pesmi tudi prebrala. Bile so zelo lepe. Ostali dve skupini sta šli v Šegovo vas na ogled vasi in še posebej kmečke hiše, ki ima črno kuhinjo z odprtim ognjiščem. Druge hiše v Šegovi vasi so večinoma prenovljene. Kasneje smo se v šoli še iz knjig seznanili z. določeno temo in po skupinah pripravili poročila. Vsaka tema je bila po svoje zanimiva.
MOJCA OSVALD, 6 OŠ dr. A.
Debeljak Loški potok
NA POSESTVU
Učenci četrtih razredov osnovnih šol Šentjanž, Tržišče in Krmelj smo obiskali kmetijsko posestvo na Dobu in drevesnice v Mokronogu. Spoznali smo vrsto kmetijskih dejavnosti. Posebno so nam bili všeč lepi lipicanci in arabci. Spoznali smo tudi veliko novih prijateljev.
UČENCI, 4. RAZREDOV OŠ Šentjanž. Tržišče.
Krmelj
Tudi sami imamo nerazvite
Primer iz našega območja: nemogoča cesta
Ne pišem zato, da bi prosjačil pri komerkoli, ker nam to ni potrebno. Že s sedanjim gospodarjenjem, delom, skrbnostjo, rednim odplačevanjem svojih obveznosti, samoprispevki bi bila lahko Slovenija v razvoju vodilna v državi, kar v resnici žal ni.
Nekaterim od naših južnih republik. posebno pa avtonomni pokrajini Kosovo, smo v preteklih desetletjih dosti pomagali, a brez zadostnih uspehov. Vedeti pa moramo, da imamo tudi v Sloveniji še dosti zaostalosti, med drugim tudi v črnomaljski občini. Primer je obkolpska cesta, nekdaj imenovana republiška, ki je od Starega trga skozi Sinji vrh. Vinico, Zilje. Preloko. Žuniče do vasi Marindol še vedno makadamska. a mnogo slabša kot pred desetletji. Potnike v vozilih pretresa, kvarijo se vozila. Po njej vozi vse
mogoče, od vpreg, traktorjev, osebnih avtomobilov do tovornjakov in avtobusov. Ljudje menijo, da v kakšni južni republiki ne bi bilo mogoče takšno stanje. Znano je. da so uporabniki to cesto že preplačali z večkratnimi različnimi odtegljaji za ceste, pa nič. Ljudje so že utrujeni od opozarjanj. Poleg te imamo v Beli krajini še več makadamskih cest. le da je opisana cesta ob Kolpi najdaljša, najprometnejša in najslabša.
Ugotavljamo, da so naši delegati posebno na zvezni ravni premalo šteilni in se premalo uveljavijo, v nekaterih primerih pa imajo tudi premalo podpore v svoji bazi. V naši domovini nam manjka veljave gospodarstvenikov, brez česar ne bo napredka.
FRANC BELAVIČ Vrtna ul. 8 Črnomelj
Ne potrebujemo več človeka?
Predlogi za obveščanje v Dolenjskem listu — Misli o medčloveških odnosih
Nabralo seje precej tem, o katerih bi rada povedala svoje mnenje. Verjetno ste ob pregledovanju rezultatov svojega dela pri Dolenjskem listu karzadovoljni.sajjetolist za vsako hišo in vse bralce. V njem vsak najde novice, ki ga zanimajo. Pri delu in urejanju časopisa vam želim še naprej veliko uspehov. Dodala pa bi nekaj pripomb na članke in predlogov za nove rubrike.
Zdi se mi, da bi poleg osmrtnic lahko bralce še kako drugače, v posebni rubriki, obvestili, koga ni več med nami. To obvestilo je verjetno prav tako važno in zanimivo kot poročila o novih Dolenjcih. Seveda pa naj bi s tem osmrtnice ne odpadle. Sploh me vedno bolj moti odnos do mrtvih in živih. Druga takti rubrika bi lahko bila: Poskrbimo za žive! Ob smrti naših dragih so seveda najbolj prizadeti najbližji, po ustaljenem redu pa svojo žalost izražamo tudi vsi, ki smo pokojnika poznali. Takrat tekmujemo, kdo bo kupil večji in lepši šopek ali venec, ki čez nekaj dni konča v smeteh, rte pa da bi komu koristil. Najmanjši šopek stane sedaj že kar nekaj tisoč
dinarjev, večji pa že stari milijon in več. Mrtvi ne vidi, koliko je vreden in koliko ga imamo radi, živi pozabijo, kdo vse je napisan na traku. S temi vsotami denarja bi v našem zdravstvu lahko marsikaj naredili. Zato bi bilo prav, da bi denar usmerili v sklad za drage instrumente, zdravila, ki bodo mnogim pomagala preživeti dočasa, ko pač ni vec pomoči. Denar bi lahko zbirali kar na že znan račun.
Dodala bi še nekaj v zvezi s pogrebom, kar je sedaj pozimi še posebej aktua|no. Kot v mnogih krajih bi lahko tudi pri nas bil verski obred pred pogrebom ali po njem. S takim načinom ne bi prizadeli nobenih čustev.
Zanimiva bi bila rubrika: Občan vprašuje — bo kdo odgovoril? Ugotavljamo, da smo premalo obveščeni o vsem, mnogokrat res tudi po svoji krivdi. Ugotavljamo, da naš delegatski sistem ne deluje, da se glas delegata ne sliši, da delegat ne ve, o čem naj razpravlja, itd. Morda bi bil to en način obveščanja. Postavila bi kar prvo vprašanje za to
rubriko. Torej: Že dolgo plačujemo prispevek za zaklonišča. Kam se bomo zaklonih, če bo nuja? Kje so zgrajena? Koliko jih imamo? Pa Se eno vprašanje: Kako. da sc ni o novem pokopališču, za katerega je porabljeno že precej denarja in do sredine speljana cesta, ni dobro razmislilo že prej? Ves čas je bilo vidno, da je to sredi kmetijskega zemljišča. Kdo je /a to odgovoren?
Dodala bi nekaj na lemo Ljudje med seboj. Spodbudila sta mo članka o sosedskih odnosih na Lešnici. Hudo je. čc človek dobi za dobro delo-slabo plačilo. Se huje pa je. da nekdo za svoja dobra dela plačilo sploh pričakuje. Moram priznati, da bi s tako dobrimi ljudmi ne želela biti soseda. Sploh so te naše nove soseske zelo odtujene. Dokler smo gradili, potrebovali vodo, elektriko lopato, včasih tudi pomoč, smo šli drug k drugemu, se pogovorili, 'svetovali, si pomagali. Ko smo z gradnjo gotovi, se obdamo z mejami in molkom. Kaj res ne potrebujemo več človeka?
E. V.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 17. 1.
8.30 PERISKOP: Jame
9.00	ŠPORTNIK Bll.l. 5. del ameriške risane serije
9.25 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.30 PUSTI ME NA MIRU
10.30 J. Radulovič: KALJENJE! PAVLA PLETIKOSA. TV drama
11.30 RISANKA
11.35 GREMO NAPREJ, juuosl. film
17.15	— 23.50 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 OŽIVELE STRANI, 3. del nadaljevanke
17.55	SOKOLI. 12. del angl. nadaljevanke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI: Gradnja in uporaba baz podatkov, 2. del izobraževalne serije
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 D'-'
19.55	VREME
20.00	VOJNA: Dober je sin kogarkoli. 2. del kanadske dokumentarne ser.je
21.05 NE PREZRITE
21.15 POD KRINKO. 2. del ameriške nanizanke
22.05 DNEVNIK
22.15 ŠIBILA. I. del ameriškega filma Film Šibila je dobil kar tri televizijske bskarje, nagrade Emmv. Film temelji na resnični zgodbi, pripoveduje pa o dekletu, ki je zbežala zaradi krutih izkušenj iz svojega otroštva v 16 različnih osebnosti. Traume Sibiline-ga otroštva so tako hude, da je povsem nezmožna obvladovati svoja psihotična stanja. Po eni hudih depresi j naleti na psihiatrinjo, ki jo sprejme pod svoje okrilje in v dolgotrajnem zdravljenju postopoma spoznava vzroke za Ši-bilno psihotičnOst. Pri tem ji odpira možnosti za sampspoznavanje in s lem za postopno socializacijo in normalno življenje.
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Daj mi krila
— 18.15 Govorimo o zdravju— 18.45 Želeli ste. poglejte — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Koncert na mednarodnem Bachovem festivalu v Stuttgartu —
21.00 Porota — 22.05 Ali si sama doma? (ameriški film)
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.20 Video strani —
8.30	Daj mi krila — 9.00 Zimski šolski spored — 10.35 Zimski šolski spored
— 12.30 Dober dan — 13.45 Umetniški večer: Pero Krgič— 16.45 Politični magazin — 16.40 Želeli ste. poglejte —
17.10	Video strani — 17.20 Poročila
— 17.25 Kronika občine Reka —
17.45	Daj mi krila — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Številke in črke —
19.05	TV koledar — 19.30 Dnevnik —
20.00 Vetrovi vojne (1. del nadaljevanke) — 20.55 Zabava vas Oliver Mandič — 21.40 Dnevnik — 21.55 V petek ob 22h (kulturni magazin)
SOBOTA, 18. 1.
7.50 — 13.45 in 14.50 — 23.10 TELETEKST
8.05 POROČILA
8.10	VODA
8.20	PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Tri basni
8.35 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: ZGODBA O TOB1JI IN SUZANI
8.50 VSAK REGRAT DOBI ENKRAT LUČKO — portret ilustratorke Ančke Gošnik — Godec
9.05 PESNIK O OTROCI H: Kako napišeš pesmico?
9.35 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Merkur — predstavitev planeta. 2. del ameriškega izobraževalnega niza
10.05 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Gorenjska, 3. del
10.35 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Muškatni oreh, ponovitev 6. dela
11.00	VOJNA: Dober je sin kogarkoli, ponovitev 2. dela
12.00 POROČILA
12.10 Kilzbnhcl:	SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (M). prenos
15.05 O KRALJU. H.I NI IMEL SRCA. finski mladinskitfiim
16.30 POROČILA
16.35 ZGODBE IZ' ŽIVLJENJA RASTLIN: Socvetja. (2. del
17.00 IM V KOŠARKI—ŠIBI NK A ■PARTIZAN, prenos
18.35 NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 QUILLER.IEVO POROČILO, ameriški film
21.45	ZRCALO TEDNA
22.05 LETNI KONCERT BIG BAND RTV LJUBLJANA. 2. del
23.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.50	Test — 14.05 Miti in legende —
15.30 Otroška predstava — 16.30 Sabine Wulf (nemški film) — 18.00 Pripovedke iz Dunajskega gozda (predstava Ateljeja 212) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00	Glasbeni oder — 20.30 Dokumenti našega čas« — 21.15 Poročila
— 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.20 Video strani —
8.30 Medigra — 9.00 Zimski šolski spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski šolski spored — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Narodna glasba —
16.45 Poročila—,16.50TV koledar — ' 17.00 Košarka Šibenka:Partizan —
18.30 Prisrčno vaši — 19-30 Dnevnik
— 20.00 Jaguar (ameriški film) —
21.45 Dnevnik — 22.00 Od našega dopisnika iz Ria de Janeira
NEDELJA, 19. 1.
8.35 — 22.00 TELETEKST
8.50 POROČILA
8.55 ŽIV ŽAV
9.50 SOKOLI, nonovilev 12. dela
10.25	Kitzbuhel:	SVETOVNI	PO-
KAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. teka
11.35 VEČNI KLIC, 2. del sovjetske nadaljevanjce
12.55 SLALOM (M), prenos 2. teka t/t dn IPAVCI — Franc, ponovitev' I.
dela nadaljevanke
15.55	MOZAIK KRATKEGA FILMA: RUDNIK OB REKI, poljski film
16.10 POROČILA
16.15	VELIKA SREDA, ameriški film
18.10 TV KVIZ
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 SIVI DOM. 2. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30	PORTRET: PARIZ ROBERTA
DOISNEAUJA
21.55	POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.00 Košarka CZ:Cibona — 18.25 Dediščina za prihodnost — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik —
20.00 Novi Pacifik — 20.55 Včetaj danes, jutri — 21.15 Franz Liszt (3. del madžarske nadalj.) — 22.05 Dobre Vibracije
PONEDELJEK, 20. 1.
17.30 POROČILA
17.35	CICIBAN SMUČA. 1. del
17.50	PESMI IN ZGODBI! ZA VAS: Govoreči trs
18.05	MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: VISOKA PESEM.nanizanka
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	V1DEOGODBA. ponovitev
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VKtMt ZU.U5 H. Wouk: VIHRE VOJNE, I. del ameriške nadaljevanke
Zgodba obravnava preizkušnje ameriške mornariške družine od marca 1939 do decembra 1941. kojejaponski napad na Pearl Harbour pahnil tudi ZDA v vojni vrtinec. Zgodba, v kateri so glavni junaki in njihovi medsebojni odnosi izmišljeni, ozadje pa je zgodovinsko. govori o ljubezni in sovraštvu, o junaštvu in negotovosti, o heroizmu in izdajstvu. Nadaljevanka sodi med največje ameriške televizijske projekte
zadnjih let. Ima kar 18 delov, snemali pa so jo tudi v Jugoslaviji, in sicer v Zagrebu in Opatiji.
21.00 AKTUALNO
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.30	Beograjski TV program— 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Odprta knjiga
TOREK, 21. 1.
8.30 PERISKOP: Živali in mi
9.05	ŠPORTNIK BILI. 7. del
9.30 K.II!. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.35	B. Čosič: LJUBEZEN PRI ENAJSTIH. TV drama
10.30 RISANKA
10.40	KO IL KRALJEVALA KOMEDIJA. ameriški film
17.15	— 22.40 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35	PEDENJŽEP
18.05	KAKO NARIŠEŠ PRAVLJICO — pravljični portret slikarke in ilustratorke Marjance Jemec-Božič
18.25 POMURSKI OBZORNIK
18.40	PERISKOP
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNI VNIK
19.55	VRIME
20.00	N. Stojanovič: VELIKI TALENT. drama TV Sarajevo
21.40	SVET NA ZASLONU
22.25	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Kdor hoče, ta zmore —. 18.15 Doba televizije —
18.45	Mostov i-hidak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Shovv Marinka Rokviča — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Rdeči cvet —
21.35	Izobraževalna oddaja
SREDA, 22. 1.
8.30 PERISKOP: Film
9.00	ŠPORTNIK BILI. 8. del
9.25 KJE. KAM, KAKO MED POČITNICAMI
9.30 IME Mi JE ELI. drama TV Beograd
10.25 RISANKA
10.30 BENJI — ŠTIRINOŽNI DETEKTIV. ameriški film
17.20	— 22.25 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40	MARKO NA BELEM KONJU JAŠI., pesmi Toneta Pavčka
17.50	RDEČA KAPICA. 2. del mariborske gledališke predstave
18.25 POSAVsvt nu/oRNIK
18.40	PREHRANJEVANJE! IN GNOJENJE. ŽITARIC. I. del izobraževalnega niza
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.0(1 Film tedna: KUKURANTUM1. nemški film
Kukurantumi je vas v Gani. katere prebivalci se borijo za vsakdanji kruh. Med njimi je tudi posameznik, ki si krčevito prizadeva, da bi se dvignil nad kmečki sloj. Možnost vidi v šoferskem poklicu, ko ga oderuški lastnik razmajanega avtobusaodpusti.se odloči da bo poiskal srečo v mestu.
prav tako njegova hčer in njen lant. Znajdejo se v mravljišču eksistenc, njihovi povezanosti in prepletenosti.
21.30	SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
22.10	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Benji Za\ in deček iz vesolja — 18.15 Izobraževalna serija — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Košarka Gibona: Limoges — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.45 Dokumentarna oddaja — 22.30 Dnevi jazza
ČETRTEK, 23. L
8.30 PERISKOP: Kolesarji
9.00	ŠPORTNIK BILI, 9. del
9.25 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.30 NOČ IZ PAJČEVINE!, drama TV Beograd
10.25 RISANKA
(0.35 DOGODIVŠČINE PSA GOR-
OJA, japonski film
17.15	— 22.15 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35	ZGODBE O POLUHCU: Pol-uhee v sosedovem vinogradu. 3. del lutkovne serije
17.50	POTOVANJI! SKOZI OSONČJE: Venerina tančica. 3. del ameriške izobraževalne serije
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA IJI -
MA: GROZLJIVI TOREK, ameriški film
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME: 20.05 TEDNIK 21 10 TUJCI IN BRATJE, zadnji del angleške nadaljevanke
22.00	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.25	Smučajmo vsi — 17.25 Dnev nik — 17.35 Smogovci — 18.15 Od dela do načrta — 18.45 Rock festival Montrcuv 85 — 19.30 Dnevnik —
20.00	In življenje sc nadaljuje (3. del italijanske nadaljevanke) — 21.00 Poročila — 21.05 Umetniški večer: Fabijan Šovagovie
MED LOVOM OB DALJNOGLED
MAl.A LOKA — 29. decembra se je 45-letni Stanislav Kozlevčar iz Velike Loke udeležil skupnega lova na Mali loki. Osebni avto je parkiral prev vhodom v tamkajšnji grad. kar je opazil še neznan storilec in mu iz v0/|l, la zmaknil daljnogled, vreden D tisočakov.
KRUPA: ALI RES BLATENJE STROKE?
Glede na to, da na vprašanja, ki sem jih postavil lani 5. decembra v Dolenjskem listu in 14. decembra v Delu, ni odziva, se ponovno oglašam. 9. novembra lani smo v Delu prebrali, da je repuliški izvršni svet razpustil komisijo za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju onesnaženosti Krupe in da so sedaj za spremljanje stanja in ukrepov zadolženi upravni or-gani (?), Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo ter skupina SEPO pri Inštitutu Jožef Štefan.
Predstavnik upravnega organa, podpredsednik izvršnega sveta dr. Boris Frlec, je na problemski konferenci o ekologiji v sozdu Iskra (Delo, 21. nov. 1985) izjavil: »Zaskrbljenost zaradi stanja okolja je upravičena in terja takojšnje ukrepanje. Vendar so klici po čistem
16.	1. ’
okolju mnogokrat tudi histerično obarvani, imajo čustven značaj, zato so reakcije neracionalne. Tuji zgledi kažejo, da ima gibanje zelenih vedno politične prizvoke. Tako uporabljena skrb za čisto okolje je dobrodošel konj, s katerim se z veliko demagogije, s polovičnimi informacijami in znanjem, z manipulacijo s podatki in z zelo malo odgovornosti dosegajo politični cilji. Animacijo širše, nepoučene in neobjektivno informirane javnosti je mogoče zlahka doseči. Od tu dalje pa je argumentiranje težko, objektivne informacije, ki jih lahko nudi le stroka, pa so vnaprej diskvalificirane...
V primeru Krupe so posamezniki, društva in organizacije že neštetokrat javno zahtevali od stroke pojasnila, strokovna mnenja in strokovne ugotovitve. Nekaj primerov: vprašanja Jožeta Kranjca (Teleks, 12.7.1984), vprašanja in zahteve Zveze združenj borcev NOB metliške občine (Dolenjski list, 10. 1. 1985), protest in zahteve metliških ribičev (Dolenjski list, 24.1.1985), zahteve Društva Bela krajina v Ljubljani, ki ima 629 članov (Delo, 21.2.1985), pismo Alenke Gerlovič (Delo, 16. 3. 1985), protestno pismo s šestimi vprašanji prebivalcev vasi ob Krupi (Delo, 26.3.1985), vprašanja ing. Igorja Jugoviča (Teleks, 30. 5. 1985), članek Drage Ahačič (Mladina, 29.11.1985), v katerem med ostalim z argumenti pobija ugotovitev novomeškega javnega tožilca, da krivcev za onesnaženje Krupe ne bo poklical na zatožno klop, češ da je primer zastaral. Za ta članek je uredništvo Dela menilo, da ni za objavo.
V najboljšem primeru je Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe dala v javnost »pomirjajoče in zavezujoče ugotovitve«, eksaktnih podatkov pa nobenih.
Osebno sem že šestkrat javno postavil vprašanja. Tokrat nekatera ponavljam, dodajam pa tudi nova:
• IS Slovenije sprašujem: Kateri konkretni upravni organi so zadolženi za Krupo? Kaj so ti organi do sedaj naredili?
• SEPO (skupina za oceno posegov v okolje pri Inštitutu Jožef Štefan) sprašujem: Kako poteka sanacija onesnaženosti Krupe? Na osnovi katerih podatkov ste morebiti že pripravili oceno stanja oziroma strokovno poročilo? Kolikšna finančna sredstva bi zahtevala sanacija? Ce so ocene izdelane, kaj je bilo do sedaj izvedenega? Kako so bile, oziroma so ali bodo časovno predvidene določene dejavnosti v zvezi" s sanacijo? Katere so te dejavnosti?
• Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa ter Univerzitetno pediatrično kliniko sprašujem: Kdaj bo javnost dočakala strokovno poročilo o zdravstvenem stanju delavcev Iskre Semič in reprezentativnem vzorcu prebivalcev vasi ob Krupi (skupno 140 ljudi, od tega 30 mladostnikov in otrok)? Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe je nazadnje v Delu 9. novembra lani obljubila, da bo poročilo podano konec novembra 1985. Dogovorjeno je bilo tudi, da je potrebno nenehno spremljati zdravstveno stanje ljudi, stopnjo onesnaženosti zraka, rib itd. Kaj od tega se izvaja? Kakšni so konkretni rezultati? Kaj kažejo zadnje meritve onesnaženosti Krupe? Ali se je stanje izboljšalo? Ali obstaja tudi kakšna povezava med PCB in v zadnjem času umrlimi s tega področja?
Glede Krupe se ne morem znebiti občutka, da tisti organi, ki po uradni dolžnosti skrbijo za
varnost in zdravje ljudstva in so od tega ljudstva izdatno podpirani, niso učinkoviti. To so: RepublišKi komite za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, inšpekcijske službe, SZDL (sveti za varstvo okolja), Civilna zaščita itd.
Prepričan sem, da če bi nekatere od zgoraj. navedenih inštitucij (pa tudi še kakšna neimenovana) dovolj zgodaj (seveda bi bilo potrebno upoštevati tuja opozorila, dognanja in ukrepe) odločno opozorile na ekološke nevarnosti PCB, ne bi danes v Beli krajini imeli opravka z enim največjih ekoloških onesnaženj s PCB v svetu, vsekakor pa z največjim v Evropi.
Tu pa je vsekakor treba reči, da je SEPO v svojih ekoloških ocenah zavzemal dokaj odločna stališča, npr. ocena ekološke obremenitve okolja za DO Iskra Semič iz leta 1980. (Del ocene in zahtev SEPO za varstvo okolja, kjer je govor o odpadkih, sem citiral v Delu 14. decembra lani.) Vendar pri nas ni inštitucije, ki bi te predloge jemala zares in jih sprejela kot zavezujoča strokovna navodila, ki bi se jih moral investitor brezpogojno držati. Nedopustno je, da investitor sam odloča, ali bo vzel predloge na znanje in v ravnanje. Dogaja se celo, da tudi najvišji politično upravni organi dajo blagoslov za investicjo, ki zanemarja strokovno utemeljene ocene ekološke obremenitve okolja. Kdo torej stroke ne upošteva?
Prepričan sem, da brez prizadevanja posameznikov, kot so nekateri pogumni novinarji, prosti strelci, podpisniki peticij in zahtev, društev za varstvo okolja ter brez prizadevanja neposredno prizadetega prebivalstva v odnosu do okolja ne bi kaj prida napredovali.
BOŽO FLAJŠMAN
Glasba
VVORKING WEEK
V današnjem pop-rock svetu, kjer kraljujejo neokusnost, izumetničenost in gonja za denarjem in slavo, je prava redkost, da se pojavi skupina s čistimi in iskrenimi nameni. VVorking week so ena takih, kar je potrdil tudi njihov debi album VVorking nights.
2e nekaj let traja revitalizacija jazza in njegove spojitve s popom in soulom. Skupine, ki negujejo vrnitev h koreninam in izvornim vrednotam jazza, Rip Rag and Panič, Style Council, Carmel, Svvans Way, Sade, Everything But The Girl in Matt Bianco, so produkt mlade britanske jazz scene. Jazz, ki je konec petdesetih let z nastankom rock’n’rolla izgubil pozicijo popularne glasbe, je doživel konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prvo vrnitev med popularno glasbo z
jazz-rockom. Vendar je zaradi pretirane avantgardnosti kmalu izgubil tla pod nogami. Jazz-rock se je izrodil v dolgočasne improvizacije samozadovoljnih glasbenikov. V začetku osemdesetih so nove generacije spet odkrivale jazz. Prirejenega na pop formo pa začnejo igrati polnokrvno, zabavno in plesno.
Vrnitev h koreninam, ko je bil jazz glasba getov in majhnih zakajenih barov, kjer se je plesalo celo noč, je najradi-kalneje izvedla skupina VVorking VVeek. Za razliko od ostalih jazz-pop skupin, ki so večinoma prevzemale le formo jazza, je skupini VVorking VVeek uspelo ujeti vzdušje zakajenega plesnega jazza de-privilegiranih.
Skupino VVorking VVeek sestavljajo Simon Both — kitare, Larry Stabbins — saksofoni in flavte in Julie Roberts —
vokali. Njihovo debi ploščo VVorking nights je izdalazalo-žba Virgin. Zaradi Jugotono-ve agilnosti je kmalu izšlatudi pri nas. Gre za ploščo izrednega stila. Jazz, blues, pop in južnoameriška glasba so v vznemirljivem in zanimivem razmerju, tako da delujejo izredno sveže. Aranžmaji, ki so primerni takemu glasbenemu konglomeratu, so prefinjeni in subtilni. Producent Robin Millar se je zelo potrudil, da je našel primerno produkcijo, ki jo zahteva glasba VVorking VVeek. Tudi izredni glas Julie Roberts je tretiran kot instrument in tvori ceioto z glasbo. Za poln in obarvan zvok plošče VVorking nights so poleg članov skupine poskrbeli glasbeniki z britanske jazz scene. Izredna poetnič-nost družbena angažiranost tekstov so dodatni argumenti za trditev, da je album VVorking nights eden najbolj kvalitetnih v letu 1985.
Na plošči so pesmi Inner city blues (pesem ubitega Marvina Gaya), Svveet not-hing, Who’s fooling who, Th-ought l’d never see you again, Autumn boy, Solo, Venceremos in instrumental No cure no pay.
ZDENKO MATOZ
03 'rt *.h M
•d 0
© g
O.S,
P-H L, ©
'd o >•
d C ®
S © c
Na Japonskem je eden največjih državnih praznikov dan polnoletnosti. Vsako leto ga praznujejo vsi tisti Japonci in Japonke, ki v tekočem letu so ali bodo napolnili 20 let. Praznik je star skoraj 2000 let, lani ga je proslavljalo 1,600.000 mladenk in mladeničev.
•
Nekaj sto ljudi (nekateri so potovali več sto kilometrov skozi snežni metež) se je udeležilo slovesnosti ob grobu ameriškega pisatelja in pesnika Edgarja Allana Poea. Osrednja točka komemoracije je bila zdravica v čast 175-letnice rojstva očeta pesnitve Krokar. Nazdravljali so s šampanjcem, za razliko od pokojnega slavljenca, ki seje do smrti nalival s poceni žganjico.
•
Ko je Tolstoj, genialni ruski pisatelj, dosegel vrh kariere in slave, je za 20 let nehal pisati, prepričan, da mu je zmanjkalo talenta in etike.
Našli so temelje prvotnega Pekinga. Izkopali so jih pod današnjim mestom Liulihea, ki leži 65 kilometrov od današnjega Pekinga. Našli so grobove, ostanke mestnega obzidja, orožja, kosti ljudi in konj. Že prej so vedeli, da je v davnini bil nekakšen Prape-king, zdaj pa so našli tudi materialne ostanke.
Gerard Ford, nekdanji ameriški predsednik se je po odhodu iz Bele hiše kar dobro znašel. Ameriški časniki trdijo, da zasluži Ford kot član uprav in svetovalec osmih velikih korporacij okoli milijon dolarjev letno, nekaj pa kane tudi od solastništva dveh televizijskih postaj. Poleg tega je zelo cenjen tudi kot učitelj in igralec golfa, oboje prinaša dolarje. Nedavno tega je nastopil tudi v Dinastiji, igral je ameriškega predsednika Gerarda Forda.
Za to sorazmerno lahko vlogo je dobil 100.000 dolarjev. Kot nekdanji predsednik dobiva Ford 250.000 dolarjev letno za različne drobne stroške država skrbi tudi za gorile, ki čuvajo njega in člane njegove družine. Slednje ni poceni, varnost stane kar 3,5
milijona dolarjev letno. Ford je bil predsednik ZDA natanko 895 dni.
•
Sloviti in po vsem svetu znani vzklik »Hip, hip, hura!« so v 12. stoletju izumili križarji. Trdijo da je hip (ali hep) kratica latinskega stavka Hie-roslima est perdita (Jeruzalem je padel), »hura« pa je baje slovanskega izvora in pomeni »hu raj« (v raj).
•
Aleksander Borodin, veliki ruski skladatelj, je vedno govoril, da je samo skladatelj amater. To je konec koncev tudi res, saj je bil Borodin po poklicu kemik, profesor kemije na petrograjski univerzi. Svojo Prvo simfonijo je pisal 5 let, Drugo 7 let, opere Knez Igor pa ni nikoli končal, čeprav jo je (najbrž v prostem času) skladal kar 18 let.
V neobvezen premislek
MLADINCI PRI 62 LETIH
višjo oblast niso zmenili, šli so z roko vžerjavico in volitve ponovili — in spet je bil soglasno izvoljen 62-letni Zdravko Lazič. Zaplet je pridobival na temperaturi, za nenavadne volitve in vaško trmo so namreč zvedeli tudi novinarji in se (kot je pri nas pravilo) postavili za ali proti dedku. Opredeljevanje kljub očitnemu paradoksu (starček, pa predsednik mladine) ni bilo najlažje, Lazič ni katerikoli vitalni starček, ima nešteto krajevno pomembnih funkcij, nagrad in priznanj, podgaj-ska mladinska organizacija pa je ena najboljših in najbolj delavnih v Srbiji. Zadevo je še bolj zapletla izjava Gorana Gnusa, dovčerajšnjega predsednika ZSM Srbije, ki je za ugledno Politiko izjavil, da izvolitev Laziča za mladinskega predsednika sicer ni v skladu z akcijsko-političnim programom ZSM Srbije, statut organizacije, ki je starejši in programu nadrejen, pa tako izvolitev dopušča, bolj natančno rečeno: izvolitev ni v nasprotju s temeljnim aktom srbske mladinske organizacije.
Taka so dosedanja dejstva, h kateri m moramo seveda dodati tudi ne tako nepomemben opis sedanjega položaja v Podgaju: gradnja mladinskega doma se je ustavila, mladinci, vaščani in Zdravko Lazič pa so se zagrenjeno potegnili vase.
Podgajski primer lahko komentiramo na sto načinov, med drugim je s kančkom cinizma mogoče reči tudi, da so skušali zdaj obsojani podgajski mladinci samo še bolj legalizirati splošno stanje v naši družbi, v kateri imata dejansko moč in odločanje v rokah starejša in stara generacija. 2e zdavnaj so namreč preč časi, ko so bili jugoslovanski ministri in generali stari tudi manj kot 30 let, pri čemer je veliko vprašanje, ali je velikostna stopnja današnje krize, težav in nalog kaj manjša kot takrat, ko so strateške in zgodovinske odločitve oblikovale in ne samo potrjevale tudi mlade glave.
MARJAN BAUER
Z naravo do zdravja
GLADIŠNIK
Gladišnik (Agrimonia eu-patoria L.) je trajna rastlina. Ta njivski plevel ima v zemlji močno, črnikasto vejnato koreniko iz katere poganja do pol metra visoko dlakavo steblo. Listi so pernati in suličasti ter pilasto nazobčani. Proti vrhu stebla so listi vedno manjši, na robovih so radi zavihani. Rumeni cvetovi so v grozdastem socvetju, čaša je gosto dlakava, pod vsakim cvetom je trokrp podporni list. Po oprašitvi zrastejo iz cvetov majhni plodovi s kaveljčkastimi ščetinami. Gladišnik cveti od junija do septembra in ga najdemo ob poljskih mejah, po gozdnih parobkih, po grmovju, sončnih jasah in tudi po travnikih.
Nabiramo celo rastlino, jo zrežemo na drobne koščke in posušimo v senci na prepihu. Posušena rastlina prijetno diši in vsebuje nekaj eteričnega olja, precej čreslovine, grenčin, silicijeve kisline in nekaj sluzi ter rudninskih soli.
Gladišnik je stara zdravilna rastlina. Stari narodi so jo uporabljali za zdravljenje ran, zoper grižo in celo proti kačjim pikom. V srednjeveških zeliščarskih knjigah priporočajo- gladišnik zoper otečena jetra. Tudi v slovenskem ljudskem zdravstvu je gladišnik priznan, o čemer pričajo številna imena, ki jih ima. Tu-di v lekarni je priznana zdravilna rastlina, uporablja se za celjenje ran, za zdravljenje prebavnih motenj, kot so zaprtost črevesja, lenivost črevesja, za zdravljenje bolezni jeter, žolčnega mehurja in vranice. Učinkovit je tudi zoper putiko, to je zoper odla-
ganje sečne kisline v sklepe, saj pospešuje odvajanje vode.
Ljudsko zdravilstvo priporoča gladišnik še za zdravljenje pljučnih bolezni, zoper krvotok, vnetje grla in zoper nevšečno nočno mokrenje otrok, za zdravljenje nekaterih kožnih obolenj, posebno razjed in ran, ki se nerade celijo.
Ljudem, ki mnogo govorijo in naprezajo grlo in jih muči suho grlo in vnetje z bolečinami, priporočam, da si skuhajo čaj za grgranje: in sicer je potrebno skuhati 100 g posušene rastline v litru vode. Kuhamo toliko časa, da povre četrtina tekočine, nato precedimo in dodamo tri velike žlice medu. S to tekočino grgramo večkrat na dan. Pri pre-
hladnih boleznih jo pijemo po požirkih.
Če dodamo gladišniku meto, lapuh in šentjanževe rože, dobimo čajno mešanico, ki olajša motnje v delovanju jeter in žolčnika. Če dodamo še regratove korenine dobimo čaj, ki čisti ledvice ter olajša hude bolečine pri putiki in revmatizmu. Gladišniku lahko dodamo še nekaj og-njičevih cvetov, kamiličnih cvetov in arnike. To čajno mešanico prepražimo v maščobi, najbolje v govejem loju, precedimo in dobimo rastlinsko mazilo, ki dobro celi rane, vnetne procese na koži/ akne ipd. V gladišniku kopamo bolnike, ki imajo vneto kožo.
BORIS JAGODIČ
Domala vsa Jugoslavija govori o tako imenovanem »po-dgajskem primeru«, mladinci vasice Podgaj v nerazviti srbski občini Ljubovija so namreč za predsednika osnovne organizacije zveze socialistične mladine izvolili 62-letnega kmeta Zdravka Laziča , nakar je seveda zavladalo silno razburjenje. Telefoni so peli do Beograda in nazaj. Kako se je lahko zgodilo, da je človek, ki ima tri vnuke, postal najstarejši mladinec v Jugoslaviji?
Podgaj je zakotna planinska vasica s 30 hišnimi številkami, prebivalci pa imajo kljub revščini bistrost v genih, mladi rod se v večjem obsegu, kot je za te kraje običajno, šola ali dela v Beogradu, Šabcu, Titovem Užicu itd. In ta mladina, ki je v rojstni vasi samo čez vikend, seje odločila (mladinska organizacija je edina družbenopolitična sila v Podgaju), da bodo skupaj z vaščani zgradili mladinski dom, ki bo koristno
služil krajanom in okoličanom.
Gradnja doma, največjega poslopja v Podgaju, je postala stvar prestiža, nekakšen izziv zaostalosti in samoti. Kaj in kako je s tako gradnjo, pa vsi vemo. Če človeka ni ves čas zraven, je narobe to in ono, čas teče, dinar pada. Predvsem zaradi tega so podgajski mladinci, ki jih, kot že rečeno, med tednom zaradi šolanja ali službe ni doma, izbrali za predsednika mladinske krajevne organizacije dedka Zdravka Laziča, dobrega in uglednega gospodarja, po splošnem mnenju najsposobnejšega človeka v vasi. Dograditev doma je bila in je še najpomembnejša družbena zadeva v Podgaju, mladinci in vaščani so brez branja Machiavellija menili, da je treba vse podrediti temu cilju.
Dedek je bil soglasno izvoljen za predsednika ZSM, potem pa se je zadeva začela zapletati. Konferenca ZSM v občinskem središču je volitve razveljavila, Podgajci se za
priloga	dolenjske
priloga dolenjskega lista
na celostna podoba IMV izrazito negativn? črna. Kaj misli glede tega narediti odbor, ki mu načelujete, odbor, ki je v javnosti že zabeleži' prve pozitivne točke?
Anžur: Zavedam se celotne teže vprašanja Edino, kar lahko povem glede tega, je, da smo začeli delatk tudi na pozitivni celostni podob IMV. Dogodkov ni mogoče prehitevati, vsekakor pa je image sestavni del sanacije, sodobne pr oizvodnje in poslovanja.
DL: Po zadnji seji vseh treh zborov novomeške občinske skupščine, na kateri niste naši skupnega jezika s stališčem izvršnega sveta, k vztraja, da mora biti reorganizacija IMV z deli tvijo na dve delovni organizaciji izpeljana do konca februarja, ko IMV poteče ukrep družbene ga varstva, je bilo na to temo precej ugibam. Čemu zavlačevanje, se sprašujejo nekateri.
Anžur: Če je kdorkoli razumel naše stališče kot zavlačevanje pri izvedbi predvidene reorganizacije, je napak informiran. Mi trdno vztrajamo pri takšni reorganizaciji, saj so nam vse: strokovne in ekonomske analize pokazale, daje bodočnost IMV veliko zanesljivejša v dveh delovnih organizacijah. Hkrati je treba vedeti, da to ni nikakršna odločitev začasnega vodstva v IMV, pač pa, kot sem že rekel, posledica kopice študij in analiz, ki smo jih opravili. Prav tako lahko zatrdim, da bo reorganizacija zanesljivo izpeljana v tem letu, prej pa moramo premagali pravzaprav edini zadržek: še nedefinirano dolgoročno perspektivo IMV. In vsa naša prizadevanja šo ta čas usmerjena prav v to. Preveč je še neznank, da bi lahko govcnl konkretneje, lahko pa rečem, da delamo temeljito in da stvari ne prepuščamo naključju.
DL: Kako se bo v sklopu dveh tovarn (avtomobilske in tovarne prikolic) razrešil nezavidljivi položaj tako imenovanih dislociranih tozdov / drugih občinah in krajih (Črnomelj, Suhor, Mirna, Brežice...)?
Anžur: Dislocirane obrate bomo reševali v sklopu sanacije obeh programov, ki ju zdaj ob ravnavajo v bankah. Seveda mislimo tudi nanje naša dolžnost je tudi reševanje tozdov izven . novomeške občine. Pri tej ne preveč lahki nalogi I nam bosta lahko v veliko pomoč razsodnost in ! razumevanje občinskih vodstev in tamkajšnjih r delavcev IMV.
DL: Ali je IMV danes kadrovsko že toliko mučna, da bo kos vsem zatavljenim nalogam?
Anžur: Slika ni tako klavrna, kot bi kdo sklepa*. : Je pa v procesu osvežitve IMV, kamor sodi tudi; prej omenjena priprava pozitivne celostna podobe tovarne, brez dvoma izrednega pomer-j dodatna kadrovska injekcija IMV. Po mojem ni prav nič manj pomembna od finačne konsolidacije tovarne.
DL: Mnogi so vse glasneje sprašujejo, kaj bo z začasno vodilno garnituro IMV po izteku vašetj.. mandata. Znano je, da začasni ukrep družbene- J ga varstva v IMV poteče že koncem februarja.
Anžur: Mi sami sebe prav nič ne sprašujemo, ali bomo ostali ali ne. V IMV bomo, dokler bo ‘ potrebno. Navsezadnje: naše naloge so šele zastavljene in prav nič si ne domišljamo, da bo njihova izpeljava lahka.
DL: Kdaj boste vi in vaši sodelavci v začasnem kolektivnem poslovodnem organu zadovolj: i zapustiti IMV in Novo mesto? Ali drugače: kdaj bo vaše delo pri sanaciji enega največjih gospodarskih bolnikov v Sloveniji končano?
Anžur: Govoril bom zase. S svojim delom in rezultati v IMV bom zadovoljen šele, ko bomo imeli v žepu dovolj ugodno dolgoročno pogodbo za avtomobilski program, ob tem pa tudi nekajletne ugodne poslovne rezultate brez rdečih številk. Pogodba mora biti seveda takšna, da bo reševala naše osnovne probleme in zagotavljale) zaprto devizno bilanco, močan izvoz na konvertibilno tržišče, kvaliteto naših izdelkov, konkurenčnost in še kaj. Enako velja tudi za prik-oličarski del IMV. Program zanj imamo, potrebno ga bo realizirati, morda ne v celoti, kot danes predvidevamo. Za kaj takega pa bo seveda potrebno izkoristiti vse razpoložljive notranje rezerve, kajti ta program je še kako perspektiven, in kar je najpomembnejše, Izrazito izvozno orientiran. To slednje ne le daje danes pri nas najbolj cenjeno, ampak prinaša tudi nekatere ugodnosti družbe. Na nas je, da z realizacijo tega programa dokažemo, da smo jih vredni.
Sanacija
MESTO IMV JE V DRUŽINI SVETOVNEGA PROIZVAJALCA AVTOMOBILOV
DL: Kaj menite o bodočnosti avtomobislke industrije v Evropi? V težavah so tudi nekatere firme, katerih vsakomur znani zaščitni znaki so bili desetletja pojmi uspešnosti, napredne tehnologije, poslovnosti, gibkega marketinga in primernih dobičkov. Je »rumena nevarnost« edini vzrok, da so ti rožnati časi minili?
Anžur: Avtomobilska industrija je ogledalo življenjske ravni. Svet je v manjši krizi, razlike med bogatimi in revnimi se povečujejo, kar avtomobilski industriji ni v prid. Povsod se združujejo, v ZDA, Evropi, na japonskem. Obstali bodo najbolj sposobni, boj pa je neusmiljen. Z avtom je vsak dan kaj novega, naj omenim le elektroniko, keramične motorje, pogon na vsa štiri kolesa, več kot en avto v razredu dveh litrov porabi manj bencina na 100 km kot na primer jugo. Mesto IMV je v družini enega od svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Pristali bomo samo na enakopravno partnerstvo, naš vložek, ki ni zanemarljiv, so, če omenim samo nekatere, izurjena delovna sila, tehnologija in lepa tovarna. Ob primernem partnerstvu bi bili sposobni izdelovati najsodobnejše avtomobile za izvoz in domači trg.
DL: Ko ljudje govore o IMV, jih poleg izgub) najbolj moti pomanjkanje imagea. Dolenjski človek bi rekel, da IMV ne da nič nase. Samo spomnimo se, kakšne izkušnje imajo stranke z njenimi prodajalci, IMV se požvižga na zunanjo urejenost, varstvo okolja, če rečeš IMV, so prva asociacija delavci po bifejih, tatvine delov itd. Zavedamo se, da so to ostre besede, da ste marsikaj od navedenega že odpravili, vendar najbrž ne morete in nočete zanikati, da je tako imenova-
Nedolgo tega so delegati skupščine občine Novo mesto izrekli začasnemu poslovodnemu odboru Industrije motornih vozil priznanje za dosedanje delo. Trepljanje po ramenih na omenjeni ravni med dolgotrajno in zapleteno sanacijo enega največjih slovenskih izgubarjev ni bilo najbolj v navadi. Bolj kot pohvala novomeških Občinarjev pa so zanimanje najširše javnosti za probleme IMV spodbudile različne govorice. Od tiste, da bo novomeška tovarna, ki menda noče sodelovati s Crveno zastavo, s tem posredno škodovala »kupčiji stoletja« oziroma izvozu juga v Ameriko, do tistih, ki navajajo, s kom vse so se predstavniki IMV pogovarjali na Japonskem. O izdelovanju avtomobilov seveda. Na ta in druga vrašanja je za Dolenjski list odgovarjal Marjan Anžur, predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega odbora IMV. Pogovor sta vodila in pripravila za objavo novinarja Marjan Bauer in Bojan Budja.
celo združitve menda radi oddali v Novo mesto, sami pa se posvetili »kupčiji stoletja« in proizvodnji novih modelov 103 in 104? Nedolgo tega ste bili tudi na Japonskem, zastopniki nekaterih proizvajalcev avtomobilov iz te države pa so bili v IMV. Omenjajo firme Subaru, Suzuki in Nissan. Kaj lahko poveste o tem?
Anžur: O našem (ne)sodelovanju s Crveno zastavo kroži precej govoric, ki pa so večinoma neosnovane in netočne. Res je to, da smo imeli s predstavniki tovarne iz-Kragujevca maja in junija lani odkrite in vsebinske razgovore. Dotaknili smo se tudi možnih oblik sodelovanja ki pa so takrat pomenile odmik kratkoročne variante na leto 1987 in manj atraktivni proizvodni program zastave 101 in 128. Crvena zastava med pogovori ni pokazala pripravljenosti za večja vlaganja v IMV, mi pa smo iskali in še iščemo takšnega partnerja, ki bo lahko izpolnil tri naše osnovne pogoje: zaprto devizno bilanco, sovlaganje v skupno podjetje s čim manj krediti, rentabilno poslovanje z ostankom dohodka. Kdor bo dal na ta vprašanja najbolj ugodne odgovore, bo imel možnosti. Pripominjam, da niso v igri vsa japonska imena, ki jih omenjate, poudariti pa moram tudi, da Renault še zdaleč ni na stranskem tiru. Medtem smo namreč podpisali aneks k obstoječim pogodbam, kar je v pozitivni smeri spremenilo stališče Renaulta do IMV. Naša stran je prepričana, da je dosedanji francoski partner sposoben ustreči vsem našim ključnim zahtevam, menimo celo, da bo to najbrž tudi storil. Na dolgoročnem sodelovanju med IMV in Renaultom torej nismo nehali delati, v skladu z dogovorom z dne 24. decembra lani naj bi bila varianta pripravljena dq konca letošnjega marca.
DL: Koliko objektivna so predvidevanja, da bo IMV lansko poslovno leto po daljšem času (minilo je kar 6 let) zaključila brez izgube in v čem so temeljni vzroki za takšen preobrat?
Anžur: Natančnih številk še nimamo, po tistih, ki so na voljo, in po ocenah za december pa smo trdno prepričani, da bo rezultat pozitiven. Je pa tudi ne tako majhen pogoj. Poslovanje bo pozitivno, če bomo dosegli odpis dela obresti bank na sanacijske kredite. Dana so zagotovila, da se temu lahko nadejamo. Veliko smo tudi sami storili. V avtomobilskem delu tovarne smo povečali storilnost za 15 odstotkov, z manj delavci (odliv) smo dosegli večjo proizvodnjo, zmanjšali smo zaloge, zmanjšali stroške obresti, osvežili smo komercialni pristop. Naš dobavni rok za avtomobile je 30 dni ali takoj, ceno garantiramo. Beležimo manj negativnih kurznih razlik in obresti, dosegli pa smo tudi sicer samo po sebi razumljivo ugodnost, da na izvozne avtomobile ne plačujemo uvoznih dajatev oziroma carine.
Dovolite, da kar tukaj odgovorim na vprašanje, ki ga gotovo nameravate postaviti: Crvena zastava je pred kratkim podražila avtomobile. Tudi mi bomo morali to storiti, pri čemer bi rad poudaril, da ne gre za podražitev, ampak za nadomestitev vrednosti padajočega dinarja.
DL: Ko smo že pri Crveni zastavi, kako komentirate govorice, da IMV noče slišati za proizvodnjo stoenke in zastave 128, ki bi ju Kra-gujevčani v okviru poslovnega sodelovanja ali
•timM •
Iniervju Dolenjskega lista
Imi 1 :1
<VE
ZUNAJ
O-, ‘vt*
PLOH NI
Po 30 letih delovanja zunaj domovine se je dr. Alojzij Šuštar vrnil domov in prevzel najvidnejšo in najbolj odgovorno službo v Cerkvi na Slovenskem. Prva skrb ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita je bila, da je z ustanovitvijo Slovenske pokrajinske škofovske konference povezal vse tri slovenske škofije. Or. Šuštar je podpredsednik Jugoslovanske škofovske konference in podpred-i sednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, poz-! navalci trdijo, da gre za evropskega človeka, pod ; katerega vodstvom je Ljubljana kot sedež sloven-' ske Cerkve bliže Evropi in svetu. Ljubljanski nadškof je dolenjski rojak, brez dvoma je tudi zato rad j pristal na daljši pogovor za naš tednik. Intervju je vodil in pripravil za objavo Marjan Bauer, naslov in mednaslovi so redakcijski.
DL’ Nekateri menijo, da bo naše stoletje za katoliško •godovino stoletje razkristjanjevanja na severni polo-ili in stoletje pokristjanjevanja črne celine. Leta 1953 |?e je izreklo za verne kar 85,7 odstotka prebivalstva Slovenije, leta 1978 pa je bilo vernih še okoli 45 odstotkov Slovencev, na Dolenjskem celo samo 31 - dstotkov. Tako trdi uradna statistika. Novejši podatki < 3m niso znani, vendar je nazadovanje vere očitno. Ttienko Roter je zapisal, da je konec mita o katoliški Alovoniji in gesla dober Slovenec — dober katolik ter Ja je končno izčrpana tradicionalna vloga katoliške eligije in Katoliške cerkve v Sloveniji, Cerkve, ki je igrala eno od odločilnih vlog pri konstituiranju
ovenskega naroda in pri ohranjevanju narodne identitete. Kako gledate in komentirate te podatke kot ljubljanski nadškof in metropolit in kako kot verujoči čiovek?
Šuštar: Ugotovitev drži za razmere pri nas kakortudi po-svetu. V svetovnem merilu je veliko raziskovanj o razvoju v Cerkvi, o vzrokih in o posledicah tega razv-,ia. Nekateri namesto o razkristjanjevanju raje govo-njo o upadanju vere in vernosti, o laizaciji in sekula-uzaciji. To ne velja samo za Katoliško cerkev, temveč za vse krščanske cerkve, pri protestantih je to morda £d bolj vidno. Edino za islam za zdi, da še ohranja vso svojo moč.
Splošen zgodovinski pojav je, da vera oziroma religioznost in vernost bistveno spadata k človeku in k človeštvu, da sta sestavni del osebnega, kulturnega in Jružbenega življenja. Razvoj vernosti pa je različen; doživljamo naraščanje in upadanje, včasih gre bolj v ; qbino, drugič bolj v širino. Vernost je nekaj čisto osebnega in notranjega in je v zadnji resničnosti pra-zaprav neznana. Vendar skušamo vernost ugotavljati po zunanjih znakih, predvsem kvantitativno.
V 20. stoletju res ugotavljamo splošno upadanje erncsti, ki ga označujemo kot sekularizacijo. Ta sekularizacija je na severni polobli veliko močnejša. Morda je prezgodaj ugotavljati, ali velja to za celo 19. oziroma 20. stoletje. V našem stoletju doživljamo namreč tudi druga znamenja: prebujanje in zanimanjeza religioznost in vernost, čeprav ne toliko za cerkvenost. Ali moremo 20. stoletje že označiti kot pokristjanjevanje črne celine, je tudi še odprto vprašanje. Res doživljamo izredno močan razvoj Cerkve v Afriki, to je močna in živa Cerkev. Vendar bi omenil dve stvari. Afrika še išče svojo podobo. V Afriki se močno širi tudi slam, ki ovira razširjanje krščanstva. Tudi sekularizacija postaja v Afriki vedno močnejša. Tradicionalna poganska verstva ravno zaradi zvestobe afriški kulturi doživljajo novo poglobitev in poživitev. Drugo pa je, da ne le Afrika, temveč tudi Azija doživlja podobno pokristjanjevanje. Posebno pozornost posvečamo v zadnjem času razvoju na Kitajskem. Latinska Amerika je sicer po izpovedi katoliška, vendar doživlja močno krizo in na drugi strani si prizadeva za močno prenovo.
Vrnimo se zopet k Sloveniji. Res vsi statistični podatki govorijo o upadanju vernosti. Naš strokovnjak za religiozno statistiko kanonik Rafael Lešnik, ki je bil nekoč župnik in dekan v Mokronogu in potem v Trebnjem in je sedaj arhidiakon za večji del Dolenjske, za Novo mesto, za dekanijo Leskovec in za Belo krajino, pravi takole: »Nikakor ne more iti za .statistiko', temveč kvečjemu za kako raziskavo vernosti ali javnega mnenja, v čemer je velika razlika. Ce pa so ugotovitve kake raziskave v manjši skupini (npr. srednješolcev), jih je še toliko manj mogoče imeti ali razglašati za splošno stanje.
GENERACIJSKI ODTENKI
Zdenko Roter sam ve in priznava, da je .cerkvena statistika' dodaten kriterij presojanja pravilnosti ugotovitev različnih raziskav in hkrati tudi korektiv. Tukaj gre na osnovi cerkvene statistike za sorazmerno velike korekcije.
Zaradi različnega stanja v različnih generacijah imamo seveda generacijske odtenke tudi v statistiki. Ce je v Sloveniji cerkveno pokopanih med vsemi umrlimi še nad 85 odstotkov, krščenih med vsemi rojenimi še pri 70 odstotkih in cerkveno sklenjenih zakonov med vsemi poročenimi nad 55 odstotkov (podatki za leto 1983), pač ne bo mogoče govoriti, da je bilo leta 1978 v Sloveniji samo še 45 odstotkov vernih, saj moramo upoštevati še pripadnike drugih verskih skupnosti (zlasti pravoslavne, muslimane in evangeličane). Seveda tukaj odkrijemo regionalne razlike (ne le med škofijami, temveč tudi med pokrajinami). Ce je leta 1983/84 v naši nadškofiji pri verouku v osemletki še nekaj nad 56 odstotkov vseh otrok, tudi to govori o določeni obliki ali znamenju vernosti ali .izrekanja' o vernosti.
Sest dolenjskih dekanij od Grosupljega do Gorjancev in Kolpe, razen zasavskih hribov od Ljubljane do Radeč pri Zidanem mostu, pa kaže leta 1984 še vedno nad 90 odstotkov krščenih, najmanj tri četrtine krstov med novorojenimi, vsaj 80 odstotkov cerkveno
sklenjenih zakonov in najmanj 90 odstotkov cerkveno pokopanih. Celo k nedeljski maši redno prihaja 31 odstotkov obveznikov, kar za velike praznike naraste nad 40 odstotkov.« Tako kanonik Lešnik.
Treba je sprejeti dejstva iz statistike, vendar se moramo zavedati, da ti podatki niso edino merodajni. Iskati moramo razloge, ki jih dajejo posamezniki pri osebnih izjavah, ko so vprašani o svoji vernosti. Ti razlogi so lahko res osebno prepričanje, ki je sad vzgoje, razvoja in javnega mnenja, tako da je nekdo neveren ali veren po svojem osebnem prepričanju. Na drugi strani je treba upoštevati, da je v naši družbi klasifikacija vernosti večkrat povezana z oznako duhovne zaostalosti, kakor da bi verni ne bili na višini in vera ne v skladu z znanostjo. Nekateri se morda tudi izjavijo kot neverni v strahu za svoj položaj v družbi in v službi. Če bi se izjavili'za verne, bi bilo onemogočeno njihovo napredovanje v službi in bi to lahko imelo posledice tudi za njihove otroke in za njihovo družino. Ce ima Zveza komunistov vodilno in nekako privilegirano mesto v naši družbi, članstvo v ZK, ki je nezdružljivo z vernostjo, pa je pogoj za razne službe, potem se nekateri na zunaj raje izjavijo za neverne, da bi ne bilo težav. Končno je treba upoštevati, da je v našem času neke vrste moda biti neveren. Takšen je razvoj javnega mnenja in veliko ljudi se po njem ravna. Zgodovina kaže, kako močan je vpliv družbenih in političnih razmer na zunanje izpovedovanje vernosti, ki jo zajame statistika. Končno je treba tudi omeniti, da je vernost in življenje po veri nekaj zelo zahtevnega, zato se nekateri v svoji iskrenosti nočejo označiti kot verne, ker se zavedajo, da tega ne morejo uresničiti. Tudi če se ljudje izrečejo za verne, s tem še ni rečeno, da so resnično pristno verni.
GRE NAM ZA RESNICO O VERI IN VERNOSTI
Osebno seveda obžalujem, da je na Slovenskem vedno manj takih ljudi, ki osebi pravijo, da so verni, ne toliko zaradi številčnosti, čeprav priznam, da je ugotavljanje s statističnimi podatki vedno pomembno in ima svojo vlogo. Smo pač ljudje tudi v Cerkvi. Cerkev in verni smo del družbe in zato veljajo tudi za verne iste zakonitosti kakor drugod. Vendar osebno obžalujem, da je vedno manj vernih, predvsem zato, ker sem prepričan, da z izgubo vere in vernosti ljudje drugače presojajo bistvene vrednote, zadnjo resnico o življenju, o človeku, smernice za življenje in pomoč za življenje po veri. To velja tudi, ko gre za presojanje človeka ob njegovi smrti. Ce bi ljudje bolje vedeli, kaj vera pomeni in kakšno vrednost ima vernost, se ne bi prehitro ponašali s tem, da so neverni, temveč bi to obžalovali in bi jim bilo hudo, da so izgubili vero. Izguba vere po mojem prepričanju vedno pomeni izgubo vrednot. Upadanje vernosti pomeni izgubljanje notranjega bogastva in upanja, notranjega miru in sreče. Želel bi, da bi bili ljudje bolj poučeni, kaj zanje pomeni vera, da bi se potem lahko svobodno odločali. Gre nam za resnico o veri in o vernosti, tako da bi mogli oboje pravilno oceniti in presoditi. Mislim, da bi ne bilo prav, če bi neverujoči prehitro sodili o veri, ker jo morda premalo poznajo:
Mit o katoliški Sloveniji je vprašanje zase. Prav je, da je tega mita konec, kolikor je bil res mit ali ideologija. Drugo vprašanje pa je, koliko to ni bil mit, temveč zgodovinska resnica. Pokazati bi bilo treba, kaj je katoliška vera in Katoliška cerkev v zgodovini prispevala k slovenskemu narodu, k oblikovanju njegove duše, k zavesti in utrjevanju njegove narodnosti in k njegovi kulturi in kaj spada k slovenski kulturi še danes. Prepričan sem, da bo katoliška veVa in Katoliška cerkev še naprej ostala močan sestavni del slovenske duhovnosti, kulture, umetnosti in narodne zavesti, gotovo pa ne več v tako enotnem smislu kakor v preteklosti in nikdar več tako, kakor je bilo to včasih. Tudi včasih je bil to najbrž v marsičem bolj zunanji videz kakor pa dejanska resničnost. Danes je Slovenija pluralistična oziro-mi pluralna in tako bo tudi v prihodnosti. To je splošen razvoj v svetu. Vsak naj svobodno izbira in se po svojem prepričanju svobodno odloča, naj bodo to verni ali neverni. Formula, da je dober Slovenec dober katoličan, ne drži. Tošem že večkrat tudi sam povedal. Nesprejemljiva je kot načelo; ni mogoče istovetiti dobrega Slovenca in dobrega katoličana in obratno. Drugo pa je vprašanje dejanskega stanja, bodisi v zgodovini, bodisi danes. Odklanjam načelno identifikacijo. Priznavam, da je možno neskladje med dobrim Slovencem in dobrim kristjanom in obratno. Dejansko se to tudi dogaja pri nas doma in po svetu. Ni res, da bi bili vsi dobri Slovenci tudi dobri katoličani, prav tako ni res, da bi bili vsi dobri katoličani tudi dobri Slovenci. Treba je torej ločiti načelno vprašanje in preverjanje dejanskega stanja.
Vloga vere in Cerkve v zgodovini slovenskega naroda je bila zgodovinsko pogojena. V taki obliki kot v preteklosti se ta vloga ne bo več ponovila, ker se zgodovina ne ponavlja, temveč gre naprej. Pač pa bo ostala druga oblika sodelovanja. Cerkev bo še vedno ohranila svojo vlogo, zato ni mogoče reči, da je vloga Cerkve izčrpana. Do neke mere je izčrpana le njena tradicionalna vloga, ni pa izčrpana vloga Cerkve kot božje ustanove, in to zaradi evangeljske resnice, zaradi življenjskih vrednot in zaradi njenega poslanstva. V Cerkvi se zavedamo božje resnice in verujemo v Kristusovo obljubo, da bo njegova beseda ostala, ko bosta prešla nebo in zemlja. Kristjani gledamo, oziroma bi morali gledati na zgodovinski razvoj mirno, kajti Bog je po našem prepričanju gospodarzgodovine. Njegovi so časi in vekovi. Kristusova Cerkev ne bo prešla. Upam, da velja to tudi za slovensko zemljo. Ker pa verske vrednote niso le verske, temveč v veliki meri splošno človeške, etične, kulturne in narodne vrednote — in v utrjevanju teh vrednot smo si vsi edini — zato si moramo zanje skupaj prizadevati.
DL: V procesu demokratizacije našega političnega in kulturnega življenja so med delom marksistov prišli do polnega izraza nazori o dialogu med marksisti in kristjani kot strateški usmeritvi, pa tudi politika državnih organov do vere in Cerkve (vsaj na Slovenskem) je v primerjavi z nekaterimi drugimi obdobji manj represivna, bolj liberalna. Kako bi ocenili današnjo stopnjo in kakovost odnosov med oblastjo in Cerkvami na Slovenskem?
Šuštar: Ce bi hotel na vprašanje, ki mi ga postavljate, odgovoriti konkretno, bi najprej rad poudaril dve stvari. Prvo je, da strateška usmeritev ne more biti le kratkoročna taktika, temveč mora biti iskren dialog. Ali je ta dialog načelno možen? S svoje strani sem prepričan in sem že tudi večkrat povedal-, da je tak dialog možen in potreben. Seveda si moramo biti najprej na jasnem, kaj je dialog, kako ga razumemo, kako naj ga uresničujemo in kateri so pogoji. Druga opomba pa je: če pravite v vprašanju oziroma ugotavljate, da je politika danes manj represivna in bolj liberalna, bi dejal, da politika sploh ne sme biti represivna in ne le bolj liberalna, temveč zares liberalna, ki zagotavlja s/obodo in
enakopravnost vsem. Za.o so življenjska modrost, odprtost in medsebojno zaupanje poglavitnega pomena.
ISKATI MORAMO, KAR NAM JE SKUPNO
Današnjo oceno o stanju pri nas dajemo navadno v primerjavi, kako je bilo nekdaj in kako je drugod. V tem oziru moramo jasno ugotoviti, da je boljše z ozirom na to, kakor je bilo nekdaj, in da je boljše, kakor je drugod. Tega smo veseli, in hvaležni smo vsem, ki so k temu prispevali in si danes za to prizadevajo. Za prihodnost pa nedvomno smem reči, da pričakujemo, da bo še boljše. Tudi v primerjavi z razmerami drugod lahko rečemo, da bi bilo tudi pri nas lahko še boljše. Toda primerjave so vedno tudi neka nevarnost: drug drugemu izračunamo, kaj ježe boljše in kaj je še vedno slabo in kako je drugod boljše ati slabše. T ako si očitamo to in ono in iščemo vzroke za medsebojne očitke.
Po mojem mnenju pa si je treba prizadevati, da bi bilo pri nas, neodvisno od primerjanja s preteklostjo in z razmerami drugod, čim boljše. Gre za svobodo in pravico ter priznanje ustavnih svoboščin, enakopravnosti, spoštovanja in medsebojnega razumevanja. Gre za skupno skrb za človeka in za medsebojno pomoč ter za vedno boljšo osebno in skupno blaginjo. Vsak naj na svoj način in na svojem področju prispeva svoj delež k tej skupni blaginji. Iskati moramo najprej to, kar nam je skupno, in drug drugemu priznati in dati pravico do drugačnosti, ne da bi drug drugega kakor koli silili in prisiljevali, da bi vsi enako mislili.
Vendar nisem tako naiven, da bi mislil, da vsi to zmoremo, da smo vsi za to sposobni, verni ali neverni, in da bi v dialogu vse rešili ter se izognili vsem težavam. Med teorijo in prakso je velika razlika. Včasih je ena ali druga boljša ali slabša. Razlika je tudi med dialogom med vrhovhimi predstavniki Cerkve in družbe in med ljudmi v vsakdanjem življenju v skupnem sožitju; včasih je na eni ravni boljše, včasih na drugi. Večkrat ugotavljamo tudi razliko med načelnimi zagotovili in obljubami in med konkretnimi rešitvami. Tudi tu je včasih eno ali drugo boljše ali slabše.
Iz osebnih izkušenj ne poznam težkih in hudih časov neposredno po vojni, ker sem se šele leta 1977 za stalno vrnil v domovino. Prejšnje čase poznam samo iz pripovedovanja ter iz knjig in člankov. Pobliže poznam razmere v zadnjih letih, posebno od leta 1980, ko sem prevzel službo v ljubljanski nadškofiji. Tudi na podlagi teh izkušenj sem vedno bolj prepričan, da je mogoče vsa vprašanja reševati v dialogu, jasno opredeliti svoja stališča in odkrito povedati svoja mnenja ter v življenju preizkusiti svoje zaupanje in svojo dobro voljo.
Letos bomo praznovali 20-letnico protokola med Vatikanom in Jugoslavijo. To bi bila ugodna priložnost, da kritično pregledamo, kako smo uresničevali ta protokol in njegova načela. Kar zadeva odnose med državo in Vatikanom, to ni naša stvar, kar pa zadeva razmere v Sloveniji, je naša konkretna naloga.
DL: Dr. Aleksandar Grličkov, predsednik Zvezne konference SZDL Jugoslavije, je v intervjuju za NIN, ko je govoril o tako imenovani kadrovski obnovi in volitvah, dejal, da je zanj kadrovska obnova v Jugoslaviji predvsem vprašanje nove etape razvoja samoupravnega socializma. Tega po njegovih besedah ne bo mogoče uresničiti, če ne bomo k upravljanju z družbo pritegnili precej več ljudi. Ne samo komunistov, ampak vseh tistih državljanov, ki se z našo družbeno ureditvijo istovetijo na temelju socialističnega samoupravljanja, federativne ureditve in enakopravnosti narodov in narodnosti ter neodvisnosti in neuvrščenosti. Grličkov je globoko prepričan, da je treba v vodenje države in družbe vključiti veliko število ljudi, ki niso marksisti, torej tudi vernikov in vseh tistih, ki soglašajo z družbo na osnovah socialističnega samoupravljanja. Kako komentirate te besede?
Šuštar: Gre za vprašanje o navzočnosti vernih na vseh ravneh, v vseh organih in na vseh mestih v naši družbi, o resnični in popolni enakopravnosti. Kaj bi o tem povedala statistika? Verjetno je res, da vernih ni v vseh družbenih organih. Če so verni, svojo vernost skrivajo ali jo morajo skrivati. Gre torej za načelno vprašanje vernih in Zveze komunistov. Pri nas imaZK vodilno in na neki način privilegirano vlogo. Za nekatera mesta in službe je članstvo v ZK naravnost pogoj. Člani ZK pa ne smejo in ne morejo biti verni. Ta-ko si torej vsak preprost človek lahko na prste zračuna, kakšne so posledice, da je odsotnost vernih v nekaterih družbenih strukturah in organih tako velika. Sam sem proti članstvu vernih v ZK. Najbrž verni nikdar ne silijo, da bi sami vstopili v ZK; morda si pa včasih to želijo zaradi posledic, ki jih ima članstvo v ZK. Znano pa je, da ponekod drugi iz različnih razlogov verne nagovarjajo, da bi vstopili v ZK, jih vabijo ali jim obljubljajo to in ono. Sam sem proti temu, da bi koga silili v ZK. Sem za svobodno odločanje. Članstvo ali nečlanstvo v ZK ne bi smelo imeti nobenih posledic v družbi, v kateri smo vsi enakopravni.
SOŽITJE V IDEJNI PLURALNOSTI
Če je resnična svoboda, demokracija in enakopravnost, potem je to treba tudi dejansko izvajati, statistično preverjati in odkrito ugotoviti dejansko stanje. Morda pa so take besede dr. Grličkova tudi opozorilo, .da danes vedno bolj želimo izvedeti vso resnico. Vedno težje je prikrivati pravo stanje, vedno bolj hočemo, posebno mladi, spoznati resnico in vso resnico, bodisi zgodovinsko resnico ali današnje dejansko stanje. Zgodovinski proces itak prej ali slej odkrije vso resnico, čudno pa je, da smo se iz zgodovine, to velja seveda tudi za verujoče, tako malo naučili.
Ne gre pa samo za dejansko navzočnost vernih v ZK in v raznih organih naše družbe, temveč tudi za pravično ocenjevanje in presojanje vernih. Očitki, da se religija poraja in ohranja iz materialne in duhovne zaostalosti v določenih pogojih, kot je še vedno rečeno v uradnem programu ZK, so za vernežaljivi, so proti duhu enakopravnosti in svobode. Prav tako je proti duhu enakopravnosti in svobode potvarjanje zgodovine, enostransko prikazovanje Cerkve, vernih in nevernih, medsebojno nezaupanje in sumničenje, podtikanje raznih slabih namenov enim ali drugim in vsako posploševanje posameznih primerov.
Glede navzočnosti vernih v raznih organih družbe moram reči tudi, da stvar ni lahka in preprosta. Imamo velike naloge na obeh straneh: treba je priznati različnost, ne pa hoteti izgladiti vsa nasprotja; ne različnih barv zlivati v enotno sivo ali mešano brezbarvnost Jasna opredelitev, medsebojno razume-
vanje, spoštovanje in sprejemanje ter prizadevanje za skupno sožitje v idejni pluralnosti je edina možna oblika po svetu in pri nas.
DL: Ste podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, nedavno ste se udeležili simpozija evropskih škofov v Rimu, na katerem ste razpravljali tudi o novi krščanski apologetiki in ponovnem odkrivanju izvorov velikih vrednot evropskega humanizma. Rečeno je bilo, da je treba vero in kulturo združevati tako, da se boste obojestransko bogatili, ekumensko zbliževanje je treba pospeševati v prepričanju, da edinost kristjanov ni samo bistvena dobrina sama v sebi, temveč tudi ustvarjalno gradi mir v Evropi. Govor je bil o sekularizaciji, laizaciji, o Evropi, ki se stara in ne najde sama sebe. Kakšno vlogo oziroma vpliv utegne imeti simpozij na življenje in delo Cerkve na Slovenskem?
Šuštar: Celo vrsto vprašanj ste nanizali. Res je, da sem od začetka v Svetu evropskih škofovskih konferenc, ki obsega 25 konferenc. Najprej sem bil tajnik in pred dvema letoma sem postal podpredsednik, predsednik pa je londonski nadškof kardinal Hume. Lani je bil simpozij evropskih škofov, in to že šesti, v Rimu. Udeležilo se ga je okrog 80 škofov in še nekateri drugi člani, tako da je bilo vseh udeležencev okrog 120. Tema simpozija je bila sekularizacija in evange-lizacija v Evropi. Sekularizacija pomeni upadanje vpliva Cerkve in vernosti, pojemanje cerkvenega življenja, razhajanje med Cerkvijo in družbo. T o je znan pojav, ki je vedno močnejši in je povsod razširjen, kar so potrdile sociološke raziskave. Na simpoziju smo govorili 'predvsem o dveh področjih, kjer se to kaže: o cerkvenem življenju vernikov, kot je maša, zakramenti in sodelovanje v cerkvi, in pa koliko še veljajo krščanska načela in smernice v družini in zakonu. Skušali smo ugotoviti, kako je s tem v različnih deželah po Evropi od Portugalske do Poljske in Turčije, od Norveške do Malte.
Glavno vprašanje pa je bilo, kaj sedaj storiti, kako v tej sekularizirani Evropi oznanjati evangelij in izvrševati poslanstvo Cerkve. Ni šlo torej za apologetiko, za neke vrste obrambo Cerkve v tradicionalnem pomenu besede, temveč za iskanje možnosti za prihodnost, predvsem na podlagi skupnih vrednot iz zgodovine, kulture, znanosti in iz splošnega človeškega razvoja. Vera in znanost ter kultura se vedno bolj srečujejo in vedno bolj poudarjamo njihove skupne prvine. Prav v zadnjih letih smo imeli veliko takih srečanj, tudi v Ljubljani smo imeli simpozij o znanosti in veri. Kjer gre za pristno in pravo znanost in kulturo in za pristno in pravo vero, tam ne more biti nasprotja, temveč medsebojno dopolnjevanje, bogatenje in sodelovanje. Razveseljivo je, da to na obeh straneh vedno bolj ugotavljajo in izvršujejo.
SLOVENCI SMO V EVROPI MALO ZNANI
Evropa ima posebno vlogo, bodisi zaradi svoje kulture v zgodovini kakor tudi zaradi svojega vpliva na svet, na drugi strani pa tudi zaradi svoje razklanosti na političnem, gospodarskem, kulturnem, narodnem in verskem področju. Res je v nekem smislu mogoče govoriti o staranju Evrope v primeru z drugimi kontinenti. Vendar ta »stara Evropa« še vedno živi in išče svojo podobo tudi za prihodnost. V zgodovini je bila Evropa krščanska. Njena kultura se je razvila predvsem iz grško-latinske, pozneje tudi germanske, šele v novejšem času tudi oiuveiisKe kuituiei Aii in kako bo Evropa ostala se naprej Kise.ansKj, je veliko vprašanje. Nekateri guvoriio ze o pokrščanski Evropi,
drugi mislijo, da Evropa sploh ni več krščanska, •temveč socialistična ali vsaj sekularizirana. Vprašanje edinosti v Evropi pa je odločilnega pomena, tako idejno.kakor tudi politično, gospodarsko, vojaško in seveda tudi versko. V tem oziru je ekumensko prizadevanje odločilnega pomena.
Za Slovenijo pomeni rimski simpozij najprej nalogo, da spoznanja in predloge preverimo v naših razmerah. Treba pa bo ta spoznanja in predloge tudi prilagoditi ter se izvirno lotiti dela. Prvi korak je prevod dokumentov, ki je že pripravljen in bo izšel v zbirki Cerkveni dokumenti. Na drugi strani pa je simpozij pomenil tudi uveljavljanje navzočnosti slovenske Cerkve v Evropi in v mednarodnem sodelovanju na različnih področij. Razveseljivo je, da tudi Cerkev v Sloveniji v Evropi na znanstvenem, kulturnem, verskem in duhovnem področju vedno bolj sodeluje, da prihaja vedno več obiskov k nam, da je vedno več srečanj in kongresov in da se jih udeležujemo na mednarodni ravni. To je sicer nekaj zelo zahtevnega, saj imamo dovolj dela tudi doma, vendar je zelo koristno, ker pomeni medsebojno spoznavanje in bogatenje. Slovenci smo v Evropi pravzaprav malo znani. Zadnja leta se marsikaj spreminja. K temu je gotovo prispeval tudi Svet evropskih škofovskih konferenc, pa tudi 1100-letnica smrti sv. Metoda, in upamo, da bo letos prispevala k temu še 400-let ni ca Trubarjeve smrti, ki bo prav tako imela mednarodni pomen.
DL: V pismu slovenski mladini ste med drugim rekli, »da je vest najvišja in zadnja vodnica in razsodnica človeškega ravnanja.
Treba je zajamčiti človekovo dostojanstvo, svobodo in osebno rast vsakega posameznika, preprečiti je treba vsako samovoljo, nezvestobo, svobodnjaštvo in nezavezanost, ki bi lahko sledili iz pomanjkljivega pojmovanja osnovnega načela, da razen vesti ni druge poti, po kateri bi človek dosegel božji glas, zato je vest edino merilo in navodilo za človekova odločanja in dejanja.« Vaše besede zadenejo v živo tudi neverujočega človeka, saj smo priče precejšnje erozije morale in etike. Kako bi ocenili moralno stanje slovenske družbe, zavedajoč se, da gre za del evropske in svetovne človeške skupnosti?
Šuštar: Besede o vesti je treba razumeti v okviru celotnega pisma. Sicer veljajo te besede tudi same zase, kakor so zapisane, nevarno pa je, da bi jih kdo napačno razumel, kakor da gre za neki subjektivizem ali osebno avtonomijo, kakor da je vest popolnoma neodvisna, da vse ve sama iz sebe, da ni nikomur odgovorna in ne priznava nobene avtoritete in nobenega drugega merila, kakor da vsak človek sam vse odjoča le iz sebe. Res je vest najvišja, zadnja in edina merodajna vodnica. Toda ker človek ni neodvisno, temveč ustvarjeno in od Boga odvisno bitje, je tudi vest odvisna od višjih norm, naravnih zakonov, božje volje in za verne od nauka Cerkve. O tem je treba veliko govoriti in se v ta nauk poglabljati. Namen mojega pisma je bil, da bi mlade spodbudil k temu.
V oceni moralnega razpadanja in izgubljanja moralnega čuta, izgubljanja odgovornosti, smisla za vrednote in prizadevanja za njihovo uresničevanje, v oceni, kako je današnji človek ogrožen v moralnem redu, smo si najbrž vsi precej edini. Veliko tega je tudi pri nas na različnih področjih. Tako moralno stanje in vedno večje razpadanje moralnih vrednot povzroča odgovornim velike skrbi in jih postavlja pred vprašanje, kako bo šlo naprej, kakšne bodo posledice, ali bomo preživeli in kako bomo preživeli. To vprašanje se pojavlja na vseh področjih, načete so temeljne moralne vrednote, kot so poštempst, pravičnost, zvestoba, odgovornost, resnost dela, pripravljenost za žrtve in za odpoved. Vedno bolj doživljamo zavračanje življenja in službe življenju ter razpadanje zakona in družine. Etični red v iskanju užitkov je zmeden, vedno močnejše je brezobzirno izživljanje v pijači, mamilih, spolnosti, vedno več je nasilja, zlaganosti, kraje.
ZAVEST ODGOVORNOSTI JE VEDNO MOČNEJŠA
Ko vedno bolj izgubljamo čut za moralne vrednote, |e nevarno, da se' na vse to navadimo in da to vedno bolj vpliva na javno mnenje. Tok postaja vedno močnejši in širši, komai kdo se mu še upa ali more upreti. Tisti, ki čutijo odgovornost, imajo strah pred moraliziranjem in strah pred očitkom zastarelosti in se Izgovarjajo, češ da pač ni mogoče ničesar narediti. Cerkev ima posebno nalogo, da kot vest človeštva vedno znova opozarja na pomen moralnih vrednot in na dolžnost človeka, da jih išče in sprejema. Težko razumem, kako da Cerkev pri tem njenem poslanstvu
Kočevska dilema
ŠČITITI PRAVNI RED ALI MATER IN OTROKA NA CESTI?
Na kratko smo ze poročali, kako bi morala Jožica Oblak s svojim'dveinpolletnim sinom sredi zime na cesto, ker so ji v kočevskem Domu Dušana Remiha zapovedali, da ga mora izprazniti do 15. januarja.
Glasili srno se pri ljudeh, ki o zadevi tako ali drugače odločajo. Ravnateljica Doma Dušana Remiha Karmen Arko je povedala:
»Prvotno je bilo predvideno, da se bomo iz starega Coma Dušana Remiha preselili v novi 15. januarja, zato smo Oblakovi določili ta datum kot zadnji rok izselitve. Zaradi nekih zapletov pa bo opravljen tehnični prevzem novega doma konec tega meseca, peselili Pa se bomo okoli 15. februarja in do takrat bi morala blakova ven. Stari dom in stanovanja v njem namreč niso več naša last. ker smo dom prodali Samoupravni s'anovanjski skupnosti in smo ji ga dolžni predati P> az n »ifj a
Jožico Oblak smo imeli sklenjeno pogodbo, da a^ko stanuje v domu le do marca 1985. Že pred letom snio namreč vedeli, da bomo dom prodali, zato s stanovalci nismo več sklepali pogodb.
Z Jožico Oblak smo se lepo razumeli. Vedno smo ji ® nšali pomagati, kolikor je bilo v naših močeh. Smili-1 se nam je, pa smo jo vzeli na stanovanje. Zato je 9'do. da nas zdaj obtožuje.
Memm. da bi imela dovolj časa za iskanje stanovala. če bi nasa opozorila |emala resno. Samoupravno
in prizadevanju sumničijo, namesto da bi vsi pozdravili njeno delo in bili veseli njenega deleža pri-reševanju skupnih moralnih vrednot.
Vendar je treba reči, da drugod po svetu ni boljše, morda je celo še slabše. To sicer ni nobena tolažba, velja pa omeniti, da ne bi delali vtisa, kakor da je samo pri nas vse slabo ali celo najslabše, drugod po svetu pa vse dobro. Zato ne smemo obupavati. Doživljamo tudi zelo resna prizadevanja, posebno pri mladih, ki bi radi spremenili dosedanji življenjski red in iščejo drugih zasnov življenja. Treba pa je vedno začeti pri sebi. Ta resna zavest odgovornosti je pri številnih vedno močnejša, nujna pa je medsebojna pomoč. Šola, vzgoja, sredstva družbenega obveščanja in javno mnenje morejo k temu veliko prispevati.
DL: Sestra Snežna Večko je prva ženska, ki je dosegla stopnjo doktorata na Teološki fakulteti v Ljubljani. Teologija govori danes o enakovrednosti in polarnosti med spoloma, ki se kažeta v sprejemanju različnosti kot temelju enakopravnosti med moškim in žensko. Kljub spremembam ostaja pri mnogih ljudeh stara miselnost, ki nasprotuje glasni in javni navzočnosti ženske na nekaterih bolj izpostavljenih mestih v Cerkvi. Ob nedavni razpravi o mestu ženske v družbi in Cerkvi pri nas ste dejali, da te teme ne bi smeli zožiti samo na nekaj izrednih vprašanj, kot je na primer žensko duhovništvo. Rekli ste, da je treba iskati nove oblike sodelovanja in dela, ki bodo odprte za vse — moške in ženske. Bi to izjavo lahko konkretizirali oziroma razširili?
Šuštar: Samo po sebi ni nič posebnega, da ženska študira teologijo, še manj je nekaj posebnega, da redovnica študira teologijo, po svetu je tega že zelo veliko. Tudi pri nas imamo več žensk, ki študirajo teologijo. Da pa je sestra Snežna Večko prva dosegla doktorat, je res nekaj razveseljivega. Doktorat je dosegla iz svetopisemskih znanosti, študirala je tudi v Jeruzalemu.
Teologija je vedno govorila o enakopravnosti in polarnosti med spoloma. Na to opozarja že Sveto pismo tako v.stari kakor tudi v novi zavezi. Toda tudi teologija je bila pod vplivom časa in družbenega življenja, zato je bilo gledanje na žensko v Cerkvi večkrat pod vplivom raznih drugih religij, filozofij in kultur, kjer je ženska veljala za manjvredno in je bila izključena iz javnega življenja. V Katoliški cerkvi je imela ženska na eni strani izredno veliko vlogo, saj imamo celo vrsto velikih svetnic, ustanoviteljic redov, opatinj, kraljic in kneginj, ki so imele v Cerkvi močan vpliv. Nešteto pa je tudi drugih, ki so kot matere in kot vzgojiteljice posredovale vero novim rodovom. Na drugi strani pa je res, da je v Cerkvi ženska izključena iz hierarhičnih služb, kajti za te službe v Cerkvi je podlaga duhovniško posvečenje. Ker ženska ne more sprejeti duhovniškega posvečenja, tudi ne more opravljati hierarhičnih služb. Tako imamo v Katoliški cerkvi zanimiv položaj: večina vernikov so ženske, a nimajo mesta v hierarhični Cerkvi. Toda to ne velja samo za ženske, temveč sploh za laike.
ŽENSKE IMAJO V CERKVI VEDNO VEČJO VLOGO
Že v začetku tega stoletja pa so se začele kazati velike spremembe. Vedno bolj so poudarjali pomen laikov v Cerkvi, ki so v prvi Cerkvi igrali izredno važno vlogo. V srednjem veku in pozneje so imeli le posvečeni duhovniki in redovniki svojo vlogo v službeni Cerkvi. V novejšem času, posebno v 20. stoletju, pa spet vedno bolj poudarjamo vlogo laikov. Posebno močan je ta poudarek po 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Laiki, torej tudi ženske, so bistveni sestavni del Cerkve. Ko so se pojavila ženska gibanja v zahodnih deželah in so ženske zahtevale vedno več besede, vedno več pravic in vedno več vpliva v družbi, še je to pokazalo tudi v Cerkvi. Danes so ženske v družbi skoraj poflsod dosegle enakopravnost, čeprav so spremembe ponekod bolj počasne. Tudi v Cerkvi imajo ženske vedno večjo vlogo, vedno več jih sodeluje tudi na odločilnih mestih, toda še vedno velja načelo, da hierarhičnih služb, ki jih Cerkev daje samo na podlagi duhovniškega posvečenja, ženske ne morejo sprejemati.
V naši Cerkvi na Slovenskem smo že večkrat govorili o sodelovanju laikov, tako v Ljubljani sredi novembra lani na seji Duhovniškega sveta. V lanskem septembru je bil na seji škofijskega pastoralnega sveta govor o ženskah in o sodelovanju žensk v Cerkvi. Nakazane so bile razne možnosti ne samo za redovnice, temveč tudi za druge ženske, poročene in neporočene. Lahko so
stanovanjsko skupnost smo opozorili na problem tako. da smo ji poslali kopijo dopisa, poslanega Jožici Oblak. Menili smo, da ji bodo pomagali najti stanovanje«
Upravnopravna referentka pri SSS Kočevje Dragica Knavs ima o primeru Jožice Oblak naslednje mnenje:
»Jožica Oblak se je s prvimi ustnimi in nato pismeno prošnjo oglasila pri nas konec leta 1984 in v začetku leta 1985, ko še ni stanovala v Domu Dušana Remiha, ampak pri mami v Rožni ulici, kamor se je preselila po ločitvi. S prvo prošnjo je razpisni rok za solidarnostna stanovanja v letu 1984 zamudila. Prijavila pa se je pravočasno na natečaj v letu 1985, in sicer že v prvi polovici leta, nato pa smo dobili 25. decembra lani še dodatno oz. izredno prošnjo, v kateri je poudarila, da je potrebna takojšnja rešitev njenega stanovanjskega problema, saj so ji v Domu Dušana Remiha odpovedali stanovanje z 10. januarjem 1986.
Prva prošnja ni šla na odbor za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, ker je takrat stanovala še pri materi. Njen^ druga prošnja pa bo šla na sejo odbora, ki bo še ta mesec. Obravnavanih bo 145 prošenj. Takrat bo sprejet prednostni vrstni red dodeljevanja solidarnostnih stanovanj. Nanj bo možna pritožba, in sicer na skupščino SSS.
Menim pa, da ima Jožica Oblak bolj malo možnosti, da bi stanovanje dobila. To bi bilo mogoče po pravilniku le, če bi nastopil izredni primer, se pravi, če upravičenec izgubi stanovanje zaradi požara, višje sile ali izven svoje volje. Tu pa za izredni primer ne gre, saj je na Oblakova lastno voljo zapustila stanovanje pri materi. Imamo namreč celo vrsto podobnih primerov, ko stanujejo mlade družine pri starših v utesnjenih prostoroih. Stranka se je torej sama spravila v ta položaj«
sekretar SSS Kočevje Dušan Oražem je k temu dodal, da mora imeti red prednost pred socialo, sicer se zrušita pravni sistem in uveljavljeni red. Stanovanjsko vprašanje si mora delavec urejati najprej sam, nate preko svoje delovne organizacije in šele nato preko. SSS. Če bi dodeljevali stanovanja mimo prednostne liste, bi tako odločitvi lahko ugovarjal vsak, kdor je na prednostni listi.
članice, in dejansko so, razen s\ .ov in Komisij, župnijskih pastoralnih svetov, sodeiujejo v katehezi in bogoslužju. Vedno imajo seveda posebno nalogo pri vzgoji v družini in v službi življenja. Priznati pa je treba, da so tu in tam še težave, ker je premalo razumevanja tako pri duhovnikih kakor tudi pri laikih. Tudi ženske same so večkrat premalo pripravljene za sodelovanje v Cerkvi. Treba bo torej še marsikaj doseči. Velike naloge imamo posebno pri pripravi sinode o laikih, ki bo leta 1987 in za katero že sedaj zbiramo predloge.
Zdi se mi, da je potrebno več sodelovanja verujočih in tudi Cerkve pri reševanju skupnih vprašanj človeka. Škofje se tega zavedamo, zato smo pred kratkim dali izjavo o varstvu okolja. V letu mladih sem napisal pismo mladim, v letu duševno in telesno prizadetih je bilo objavljeno posebno odprto pismo. Leto 1986 je svetovno leto miru, Cerkev bo imela še posebno priložnost, da bo močneje sodelovala pri prizadevanju za mir.
V vsem tem se kaže sprememba v gledanju na Cerkev. Duhovniki, redovniki in laiki so eno božje ljudstvo, vsi so enakopravni in enako vredni. Cerkev je sestavni del družbe in zato je ločitev Cerkve in družbe nedopustna. V družbi lahko razlikujemo verujoče in neverujoče, ne pa družbo in Cerkev, ker Cerkve zunaj družbe sploh ni.
DL: Ob dnevih Barage in Slomška ste rekli: »Imamo vzornikov, a jih tako malo poznamo, svetniške ljudi je dal vesoljni Cerkvi naš narod v preteklosti, pa se jim ne priporočamo, ne molimo dovolj, da bi jih imeli v oltarju.« Če smo prav razumeli, gre za beatifikacijo nekaterih slovenskih cerkvenih mož. Kako daleč je zadeva? Poleg vprašanja beatifikacije naših mož je med (neverujočimi Slovenci precej zanimanja tudi za usodo večkrat in v različnih obdobjih omenjenga predloga, naj bi božič postal slovenski državni praznik, nekakšen dan slovenskih narodnih običajev. Je ta ideja, če temu lahko tako rečemo, še v igri, stoji za tem tudi Cerkev?
Šuštar: Pri naših dveh velikih škofih, Baragu, ki je umrl leta 1867, in Slomšku, ki je umrl leta 1862, gre res tudi za to, da bi ju Cerkev razglasila za blažena. Imamo še tretjega kandidata, Dolenjca, škofa JanezaGnidov-ca, doma iz Ajdovca, ki je bil nazadnješkofvSkopju in umrli 939. Beatifikacija je sorazmerno dolg proces, za katerega je treba zbrati veliko dokumentov in obdelava teh dokumentov zahteva zelo veliko časa. Kdaj bo prišlo do beatifikacije, danes še ni mogoče reči. Pri Baragu je še ta težava, da je treba večji del dela opraviti v Ameriki in Rimu. V Sloveniji prirejamo Slomškove in Baragove nedelje, da bi s tem vzbudili zanimanje za ti dve izredni osebnosti. Baraga, Slomšek in Gnidovec so bili res izredne osebnosti. Imamo še veliko drugih duhovnikov, redovnikov in redovnic kakor tudi vernih laikov, ki so izredno veliko dali narodu in imajo zanj velike zasluge. Prispevali so h graditvi Cerkve doma, hkrati pa dali svoj delež tudi vesoljni Cerkvi. Zaradi svojega kulturnega in socialnega dela so pomembni ne samo za Cerkev in za slovenski narod, temveč za človeštvo nasploh. Baraga je bil na primer eden velikih bojevnikov za pravice Indijancev v Severni Ameriki. Med mladimi pri nas je vedno več zanimanja za te velike može, želijo jih bolje spoznati v njihovi pristnosti, da bi vedeli, kaj so naredili za Boga in Cerkev, za narod in za človeštvo.
BOŽIČ JE PRAZNIK ČLOVEČNOSTI v IN KULTURE
Kar pa zadeva zadnje vprašanje o božiču, sem vesel, da ga omenjate. Vesel sem tudi, ko. pravite, da si nekateri prizadevajo za to, da bi bil božič slovenski skupni praznik. Kar je Bojan Štih napisal o praznovanju božiča, je dokaz velike kulture, širine srca in razumevanja. Sam sem dolgo živel v tujini in tam je bilo meni kakor tudi drugim naravnost nerazumljivo, da je pri nas božič navaden delovni dan. Ce govorim kje v tujini z ljudmi, ki nekoliko poznajo razmere po svetu, skoraj ne verjamejo, da je pri nas res tako. Božič je namreč skoraj povsod posvetu praznik človečnosti in kulture; praznujejo ga ne samo v krščanskih, temveč tudi v poganskih deželah in v tistih, kjer krščanstvo nima posebnega vpliva, tudi v nekaterih socialističnih deželah vzhodne Evrope. Verni v Slovenij se nezavzemamo za to, da bi bil božič slovenski državni prazn.k. Če so kje taka prizadevanja, da bi božič praznovali kot praznik narodnih običajev, ali kot praznik družine, praznik otroka, človeka ali zdomcev, je to v redu in taka prizadevanja radi podpiramo, le da kristjani želimo dati praznovanju božiča krščansko vsebino. Naša želja je, da bi bil božič dela prost dan za vse, da bi ne bilo nobenega razlikovanja, da bi ta praznik vsi lahko
Poudaril je še, da bodo stari Dom Dušana Remiha začeli preurejati, takoj ko bo izpraznjen. V njem bo 12 enosobnih stanovanj in 21 garsonjer. Le tri garsonjere bodo na razpolago za reševanje potreb po solidarnostnih stanovanjih, ostale pa so že odkupile kočevske delovne organizacije. V spodnji desni strani doma pa bo še Mercatorjeva samopostrežna trgovina.
29-letna Jožica Oblak je te ugotovitve in mnenja osvetlila še s svoje plati. Pri mami v Rožni ulici ni stanovala, ampak se je k njej le začasno zatekla, ker ob ločitvi z možem ni imela kam z otrokom. V domači hiši ni imela niti sobice, ker so vsi prostori zasedeni. Zato se je razveselila stanovanja v Domu Dušana Remiha, kjer so jo lepo sprffjeli, ji pomagali in jo tolažili, da se bo že vse nekako uredilo. Res je imela pogodbo, da bo v domu lahko le do marca lani, a je hkrati slišala tudi tolažilne besede, da ji verjetno sploh ne bo treba ven, saj stanovanje ni potrebno popravila, da se še ne ve, če bodo dom res prodali, in končno, če ga bodo prodali, da ji bo že kupec našel novo stanovanje ali pa jo morda celo pustil v sedanjem.
»Zaradi vsega tega sem bila prepričana, da mi z otrokom ne bo treba iz stanovanja, in me je zadnja
praznovali v miru in veselju. Mislim, da je večina za to, ker so izročila in navade iz preteklosti pri vseh ljudeh še zelo žive. Prizadevanje za praznovanje božiča kot praznika in kot dela prostega dne je toliko bolj upravičeno, ker imamo ob novem letu kar dva dni, včasih celo tri, če pride zraven nedelja, letos oziroma lam pa so praznovanje novega leta raztegnili še na več dni Vsem te proste dneve od srca privoščimo, radi pa bi, da bi tudi drugi privoščjlfvernim prost dan. da bi božič lahko praznovali tako, kot si to želijo. Jugoslovanska škofovska konferenca je poslala posebno vlogo zveznemu izvršnemu svetu v Beogradu, odgovor je bil vljuden, a negativen, češ da je nemogoče zaradi različnih vernosti v naši državi. V Sloveniji bi to vprašanje lažje rešili in mislim, da bi bila ob dobri volji rešitev tudi možna.
DL: Pod Vašim vodstvom se je slovenska Cerkev odprla svetu, posebno še Evropi. Sredi novembra ste izpolnili 65 let, 39 let ste posvetili službi Cerkve doma in po svetu. Imajo Vas za evropskega človeka, o čemer priča tudi funkcija podpredsednika Sveta evropskih škofovskih konferenc. Ena od Vaših zamisli je tudi vsakoletno srečanje treh narodov: Slovencev, Avstrijcev in Italijanov, kar po svoje prispeva k uresničitvi skupnosti celotnega evropskega prostora in utrjevanju evropskih krščanskih tradicij. Ne glede na vse to svetovljanstvo pa ste, tako smo slišali, globoko v srcu še vedno Dolenjec, ki ve, da mu je tekla zibelka na Grmadi pri Trebnjem. Menda svojo rojstno vasico tudi večkrat obiščete?
Šuštar: Evropsko sodelovanje in prizadevanje za rešitev nekaterih vprašanj v Evropi sta brez mojih posebnih zaslug. Zaneslo me je pač v svet. ker sem po prvem letniku teologije leta 1941 odšel v Rim, od tam po končani teologiji prišel v Švico, kjer sem imel razne naloge, med njimi tudi sodelovanje na evropski ravni. Skušal sem pač narediti, kar je bilo mogoče. To delovanje se je vedno bolj širilo, prihajalo je do novih osebnih stikov, imel sem predavanja na različnih krajih po Evropi in se udeleževal raznih srečanj in simpozijev, posebno na ekumenskem.področju. Doživljal sem, da smo Slovenci po Evropi zelo malo znani. Večkrat nas zamenjujejo s Slovaki.
Ko sem postal škof, so se ponudile nove možnosti, tudi po osebnih zvezah in z raznimi obiski pri nas in s sodelovanjem v tujini. Srečanje treh dežel je res velikega pomena, ker združuje slovansko, gemansko in romansko kulturo v stičišču teh treh narodov. Letos bo srečanje treh dežel spet na Brezjah, 16. avgusta. Za našo manjšino na Koroškem in Primorskem ter v Furlaniji kakor za medsebojno spoznavanje in sodelovanje imajo ta srečanja še posebno vrednost. Osebni stiki z osebnostmi po Evropi so za Cerkev pri nas dragoceni. Omenil bi rad posebno stik s kardinalom Konigom, dosedanjim dunajskim nadškofom, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga »Vera je svoboda«, neke vrste življenjepis in osebno poročilo o delu, v slovenskem prevodu pri Mohorjevi družbi. Ko je bil kardinal Konig leta 1981 na obisku v Ljubljani, je prišel tudi v Novo mesto. Leta 1985 se je udeležil znanstvenega simpozija »Znanost in vera« v Ljubljani.
V VSEM NEIZČRPNA DOLENJSKA
Z Dolenjsko'sem močno povezan in rad jo imam. Čeprav ni bogata, je prijazna, lepa in sončna. Pisatelj Pavle Zidar mi je pred kraktim pisal o Dolenjski, da je neizčrpna tako v jeziku kakor v fabuli, ideji, prispodobi, humorju in naravni lepoti. Moj rojstni kraj Grmada je čisto majhna vas. Zal je ne morem pogosto obiskati; če se ponudi priložnost, pa seveda rad grem, vsaj na kratek obisk. Veliko lepih spominov me veže na otroška in študentovska leta pred 2. svetovno vojno. Sedaj pa vasica skoraj izumira, ker so se velike družine razšle in so se mladi odselili kakor v toliko drugih vaseh po Dolenjskem. Ce grem v svoj rojstni kraj, moram mimo trebanjskega gradu. Tu pa me vedno zaboli da je ta grad, ki je v neposredni bližini ceste vzhod-zahod. v nevarnosti, da bi propade' Giad te za nas pomemben tudi zato, ker je bil nekaj časa last Friderika Baraga, ki je nekaj let v njem tudi živel Ko bi bil Baraga postal graščak in s tem tedanji poštar v Trebnjem, bi bil sicer manj znan in bi bil manj naredil za slovenski narod, a morda bi bili on in njegovi nasledniki za grad bolje poskrbeli. Morda se bo vendar še posrečilo, da bi grad rešili in ohranili. Na svojih poteh in ob različnih obiskih vedno bolj spoznavam Dolenjsko in sem vesel naših Dolenjcev. Vesel sem tudi, da imam priložnost, da po Dolenjskem listu pošljem vsem Dolenjcem in Belokranjcem prisrčne pozdrave in najboljše želje za novo leto, v katerega smo že kar dobro zakoračili.
odpoved stanovanja presenetila, šokirala. Prepričana sem bila in sem tudi še danes, da sredi zime matere z majhnim otrokom ni mogoče vreči na cesto,« je povedala Jožica Oblak in dodala, da je zaposlena v ribniški občini, išče pa službo v Kočevju. Je kvalificirana kuharica. Nekaj ponudb za delo v Kočevju sicer ima, a jih zaradi otroka ni mogla sprejeti. Delati bi namreč morala tudi v času, ko je vrtec zaprt (nedelja, zvečer ali zelo zgodaj zjutraj), a takrat nima kam z malim Aleksandrom. Sprejme lahko le delo v času, ko je odprt tudi vrtec.
Vse to je potrdila tudi Jožičina mama Justi. Povedala je, da se je Jožica z otrokom lahko zatekla k njim le za tisti čas, ko je bila 90-letna njena mama (Jožičina stara mama) na obisku pri hčerki v Avstriji. (Justi je namreč hči, Jožica pat vnukinja koroškega Slovenca Petra Cera iz Sveč v Rožu. V njihovi hiši je bila slovenska knjižnica, dokler je niso Nemci razdejali. Zdaj že pokojni Peter Čero je bil komunist in njegova družina je pretrpela med vojno velike žrtve. Po vojni se je z družino naselil v Kočevju. Op. pis.)
Stara mama je hišico predala hčeri Justini, a si je v njej izgovorila kot. Sicer pa v tej hišici stanujejo že zdaj v treh sobah štirje ljudje treh generacij. V hišici res ni prostora še za Jožico in otroka..
Komentar? Jožico Oblak smo napotili, naj poišče pomoč in nasvet pri socialnem skrbstvu občine Kočevje in pravni svetovalnici občinskega sindikalnega sveta. Prepričani smo namieč. da matere z otrokom sredi zime ni pravično napoditi v sneg in mraz. Če bi to storili s psom, bi gotovo protestiralo društvo za varstvo živali in še kdo.
• Na zboru delavcev Doma Dušana Remiha Kočevje, ki je bil 13. januarja, so med drugim razpravljali tudi o stanovanjski zadevi njihove stanovalke Jožice Oblak in ugotovili, da ji nihče v kolektivu ni grozil, da pri njih ni iskala nobene pomoči in da pri njih tudi ni vložila prošnje za podaljšanje podnajemniškega razmerja. Sklenili so ji tudi predlagati, naj zaprosi za stanovanje v ribniški občini, kjer je zaposlena in kjer imajo stanovanjske probleme — kot pišejo časopisi — rešene.
J PRIMC
Televizijska nadaljevanka
TRIPTNH
O
TRUBARJU
Na Rašici pri Velikih Laščah še stoji starinska stavba, o kateri gre glas, da je bila nekoč Trubarjev mlin. Od trdne domačije, š katere je izšel začetnik slovenske književnosti in kulture duhovnik Primož Trubar, ni ostalo nič drugega. V dolgih stoletjih je vas popolnoma spremenila svojo podobo. Še govorica, ki jo je tu slišati, je najbrž samo od daleč podobna tisti pojoči dole-njščini, kakršno je govoril Primož, preden ga je oče Miha, ki je slovel tudi kot tesar in cerkveni ključar, s privoljenjem Turjačana poslal v šole oziroma v svet. Kot pravi izročilo, se je to zgodilo isto leto, ko je Martin Luther zažgal bulo, s katero ga je poglavar rimske cerkve izobčil iz vesoljnega občestva svojih vernikov.
Primožu Trubarju se je življenjska pot iztekla na Nemškem. V Derendingenu je v notranjščini cerkve vzidana plošča z njegovega nagrobnika. Mnogo kasneje vzidana spominska plošča na pokopališču ob derendingenski cerkvi pravi, da je v tej cerkvi v letih 1567 — 1586 oznanjal evangelij Primož Trubar, slovenski reformator, in da je na tem pokopališču tudi njegovo zadnje počivališče. Preden je 29. junija 1586 izdihnil, je še na smrtni postelji dokončal prevod Luthrove Hišne postile.
Letos mineva torej štiristo let od Trubarjeve smrti. Ker se zavedamo, kdo in kaj je Trubar bil, kaj nam je pomenil in kaj nam še pomeni, smo leto 1986 proglasili za Trubarjevo leto. Podobno kot predlanskim, ko smo praznovali 400-letnico izida Dalmatinovega prevoda biblije v slovenščino, se bodo tudi tokrat zvrstile pomembne manifestacije. Primož Trubar pa nam bo spregovoril iz nadaljevanke, ki jo bo ljubljanska televizija začela snemati čez kakih deset dni in jo bomo pod naslovom Triptih o Primožu Trubarju na malih ekranih videli jeseni. V vlogi Primoža Trubarja bo nastopil znani dramski igralec Polde Bibič.
Scenarij za Triptih o Primožu Trubarju je napisal pisatelj in dramatik Drago Jančar, režijo so zaupali Andreju Stojanu, pomemben mož ekipe, ki bo ustvarila televizijsko pripoved o Primožu Trubarju, pa je tudi Marjan Brezovar, novomeški rojak, urednik nadaljevanke. V njegovih rokah se združujejo vse pomembne niti, od njega se začenjajo in k njemu vračajo vsa pomembna pota, potrebna, da bi uspešno izpeljali ta projekt. Z r.jim smo se tudi pogovarjaii.
Najprej o vsebini pripovedi! Urednjk nadaljevanke jo takole označuje:
Industrija motornih vozil Novo mesto tozd Tovarna prikolic Novo mesto
V začetku leta 1986 planira tozd Tovarna prikolic Novo mesto zagon nove tovarne za proizvodnjo prikolic z avtomatizirano tehnologijo, ki bo odpravila vsa fizična težka dela in zato bistveno izboljšala delovne pogoje. Mladim, ambicioznim, kvalificiranim kadrom, ki so pripravljeni prispevati svoj delež pri doseganju zastavljenih ciljev, nudimo zanimivo delo na področju nove sendvič tehnologije in
vabimo k sodelovanju
— 1 diplomiranega inženirja lesarstva ali strojništva
za vodenje kontrole kvalitete
— 1 inženirja lesarstva
za vodenje izmene
— 2 inženirja strojništva
za vodenje vzdrževanja in za delo v tehnološki pripravi proizvodnje
— 6 lesnih tehnikov
za kontrolo kvalitete in vodenje odelka v proizvodnji
— 16 KV mizarjev
za lansiranje, vzdrževanje in za delo na sendvič liniji
— 4 KV ključavničarje
za vzdrževanje naprav
— 4 KV kleparje
za proizvodnjo
— 1 KV ostrilca orodij
za ostrenje lesnoobdelovalnih orodij
— več NK delavcev
za priučitev v kovinski in'lesni stroki
V okviru zaposlitve nudimo kandidatom stimulativne osebne dohodke, možnost napredovanja ter afirmacijo na strokovnem in samoupravnem področju.
Vse zainteresirane kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kadrovska služba IMV Novo mesto, Zagrebška 18 — 20, z oznako »Za Tovarno prikolic«.
Kandidate bomo obvestili o izidu izbire v roku 15 dni po izbiri.	32/3-86
»Nadaljevanka bo osvetlilaTrubarjev izjemni kulturni pomen in razkrila razsežnosti njegove osebnosti. Jančar je v scenariju izpostavil predvsem tiste prvine, ki nam tudi danes govorijo živo o Trubarjevi sivarilni in človeški veličini, o izjemni energiji, ki se je uresničevala znotraj različnih precepov in dilem, v okviru katerih se je moral odločati in z dejanji potrjevati svoja prepričanja. Grezaživljenje, ki namssvojimi pomenskimi razsežnostmi govori živo tudi v današnjem času in nikakor ne pripada zgolj zgodovini. V izjemno težkih razmerah, ki bodo v nadaljevanki prikazane z dra-matsko jedrnatostjo, je Trubar vedno znova iskal svojo resnico in jo vedno znova izpričeval. Trubarja bomo videli v vsej njegovi zvestobi notranji svobodi, ki mu je omogočala pravo, neponarejeno življenje, da je lahko s tako neustavljivo stvarilno silo ustvarjal Slovencem novo poglavje v njihovi zgodovini.«
Na drugi strani pa bo, kot nasprotje, prikazan svet nasilja, represije, ki mu je, kot pravi Marjan Brezovar, temelj zgolj ohranitev oblasti kot take, zato ne vsebuje nikakršnih tvornih vrednot in načrtov. »Njegov interes je ohranitev tega, kar je, zoper vse, kar je novega in kar z dejanji presega znano in utrjeno, je hote proti. Diametralno nasprotje s Trubarjevim ustvarjalnim načelom torej, in med obema principoma je nenehna napetost, značilna za televizijske nadaljevanke.«
Ob tem moramo povedati, da je scenarij zasnovan tako, da se izogiblje vnanje razgibanosti in spektakularnosti. Je komorne narave, v njem pa so poudarjene predvsem Trubarjeve temeljne odločitve in njegov izjemni ustvarjalni nagon. Torej je besedilo pisano z mislijo na televizijske možnosti, ne nazadnje pa tudi na finančne možnosti.
4NV15
Triptih o Primožu Trubarju bo namreč eden najzahtevnejših in najdražjih projektov, kar se jih je lotila ljubljanska televizija. Za realizacijo nadaljevanke, ki bo obsegala tri epizode (prvi dve bosta dolgi po 60, tretja pa 90 minut), bo potrebno plačati okoli 95 milijonov dinarjev. To pa je vsota, ki je sama televizija ne zmore. Lani je v ta projekt vložila tri milijone, letos pa zanj namenila 35 milijonov dinarjev. 35 milijonov je načelno odobrila tudi republiška kulturna skupnost. Manjkajočih 25 milijonov bo televizija pokrila s pomočjo sponzorjev in s sodelovanjem z avstrijsko televizijo.
»Vsekakor predstavlja veliko pomoč pri izvedbi projekta slovensko združeno delo,« pravi Brezovar. »Podjetja so nam ali pa nam bodo še dala razne materiale, na primer tekstil, les, pomagala nam bodo s svojim delom in storitvami. Tu bi omenil, da so taka podjetja tudi na Dolenjskem, npr. ribniški Inles, potem papirničarji, sicer pa dogovori o vključevanju tudi drugih dolenjskih organizacij še potekajo. V zameno bo ljubljanska televizija pripravila in predvajala reklame v tako imenovanem EPP bloku.«
In zakaj sodelovanje z avstrijsko televizijo?
»Dogovorjeno je, da bi ob nadaljevanki pripravili tudi televizijski film o Trubarju, ki ga bo predvajala avstrijska televizija. Ta bo za to prispevala milijon šilingov, vendar bodo avstrijski davki in naknadno ozvočenje od tega pobrali toliko, da bo za realizacijo projekta ostalo le pol milijona šilingov.«
Kot rečeno, bo nadaljevanka v zamišljeni izvedbi zelo draga. Draga bo predvsem zato, ker se bo treba vrniti nekaj stoletij nazaj in Trubarjev čas, dogodke in ljudi v njem, arhitekturo in modo predstaviti kar najbolj prepričljivo, oziroma vse nanovo oživiti. Največji stroški bodo s scenografijo in kostumografijo.
Nadaljevanko bodo snemali deloma v velikem televizijskem ateljeju, ki se je zadnje čase spremenil v ogromno hrupno delavnico, kjer tudi po dvanajst urna dan dela kakih dvajset mizarjev, zidarjev, montažerjev in drugih delavcev. Poleg tega bo treba opraviti nad trideset gradenj oziroma adaptacij, od tega dve veliki gradniji v Slovenj Gradcu in Kranju, ki bosta predstavljala Ljubljano v 16. stoletju. V obstoječi arhitekturi in le ob manjših adaptacijah bo ekipa snemala še v Ptuju, Radovljici, Bogenšperku, Kopru, Bebenhausnu in Tuebingenu. Nekaj notranjih snemanj bodo opravili tudi na Turjaku in v Šentjerneju, kamor je Trubar prišel leta 1547. Sicer bo Trubarjev šentjernejski čas posnet v Sivčevi hiši v Radovljici.
Zanimivo je, kaj je’ ekipo, ki se je šla dogovarjat za snemanje na Nemškem, čakalo v Tuebingenu. Doživela je pravcato veselo presenečenje. Mestni očetje so jo sprejeli odprtih rok in s takim znanjem o Trubarju, da bi pred njimi upravičeno zardeval celo kak izobraženec in poznavalec iz Slovenije. Ljubljanski televizijci so dobili od mestnih očetov Tuebingena odobritev, da lahko v že omenjenem Bebenhausnu, mestecu iz zgodnje gotike, brezplačno posnamejo vse, kar potrebujejo za pripoved o njihovem nekdanjem pastorju Trubarju.
Ob velikem televizijskem ateljeju moram omeniti še vrsto drugih delavnic, kjer pripravljajo najrazličnejše rekvizite za nadaljevanko. Šivilje morajo sešiti več kot 300 nič kaj enostavnih kostumov, okoli 150 pa sijih bo televizija sposodila na Dunaju. V delavnicah morajo narediti 100 velikih (dolgih) brad, prav toliko majhnih, več kot 30 lasulj, dvanajst strokovnjakov pa izdeluje, tudi po dvanajst ;ur na dan, na desetine drugih tudi
Marjan Brezovar
potrebnih dodatkov. Vse to zato, da bi lahko ustrezno oblekli in opremili igralce in statiste, kijih bo nastopilo po 200, v posameznih prizorih pa tudi prek 300.
Omenili smo že, da bo nosilno vlogo, Primoža Trubarja, odigral Polde Bibič. Ker ni moč našteti vseh igralcev, ki se bodo morali vživeti v osebnosti, nastopajoče v nadaljevanki, omenimo le najpomembnejše. Tako bo škofa Urbana Textorja upodobil Boris Cavazza, škofa Petra Bonoma Stane Leban, Janez Albrecht bo Turjaški, Petra Seebacha bo oživil Stevo Žigon itd. Gledalci bodo videli tudi vse tri Trubarjeve žene. V vlogi Barbare Sitar, prve Trubarjeve žene, bo nastopila Bernarda Oman. V posameznih prizorih se bosta kazala tudi oba »posavska« protestanta in pisca: Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Medtem ko bo Bohoriča, ki bo bolj viden, igral Janez Starina, za vlogo Dalmatina igralec (menda) še ni določen, ker pa je ta vloga v nadaljevanki bolj stranska, bo bržčas nastopil statist.
Kot rečeno, bodo televizijske snemalne kamere za snemanje Triptiha o Primožu Trubarju začele teči ob koncu tega meseca. Prvi snemalni dan bo v ponedeljek, 27. januarja. Nato bodo kamere brnele vse do 15. maja, ko bodo posneli zadnji kader. Urednik nadaljevanke Marjan Brezovar pravi, da je predvidenih 70 snemalnih dni in da bo vtem času vse zelo napeto. Za nadaljevanko in film bodo porabili, oziroma posneli kar 18 kilometrov traku.
In še Brezovarjev pristavek:
»Z nadaljevanko ostvarjamo starejšo zamisel, da bi posneli pripoved o Trubarju. Sprva je imela televizija namen posneti klasično biografsko dramo o tem našem velikanu. Na osnovi take ideje je nastal tudi prvi razširjeni sinopsis. Stvar je kasneje vzel v roke književnik Drago Jančar in napisal nad 250 strani obsegajoče scenaristično — literarno delo, torej to, ki ga pod naslovom Triptih o Primožu Trubarju prenašamo na snemalni trak in na male zaslone kot dramatično pripoved o tem znamenitem možu z Rašice pri Velikih Laščah.«
1. zoran
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije
objavlja
prosta dela in naloge
v novi tehnični bazi Avto-moto zveze Slovenije v Črnomlju:
1. vodja tehnične baze
Pogoji za sprejem:
— srednješolska izobrazba tehnične smeri (V)
— vozniški izpit B kat. (zaželeno tudi C in E)
2. več avtomehanikov
Pogoji za sprejem:
— končana poklicna šola za avtomehanike (IV)
— vozniški izpit C in E kat.
— odslužen vojaški rok
3. dveh finančnih administratorjev TB
Pogoji za sprejem:
— srednja strokovna izobrazba ali druga ustrezna šola (V oz. IV)
— znanje strojepisja
— zaželena praksa na področju finančnega poslovanja
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo do tri mesece. Nastop dela možen v mesecu marcu 1986.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Avto-moto zveza Slovenije, Ljubljana, Titova 138. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
4.	istočasno objavljamo tudi prosta dela in naloge čistilke v Tehnično Turistični bazi Otočec
Pogoji za sprejem:
— osnovna šola
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo do dveh mesecev. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE Tehnično turistična baza Otočec.
28/3-86
Novoteks — tozd Trgovina Novo mesto Prodajalna Bršljin obvestilo
Cenjene potrošnike obveščamo, da naša prodajalna ne bo obratovala v času od 20.1. do predvidoma 20.2.1986. Prodajalna bo zaprta zaradi obnovitvenih del.
Prosimo za razumevanje.
Prodajalna Bršljin 34/3-86
Mercator—Agrokombinat Krško, TOZD VINOGRADNIŠTVO—KLETI KRŠKO, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
VODJE DELOVNE ENOTE VINOGRADNIŠTVO
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
1. visoka ali višja izobrazba agronomske smeri,
2. 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah,
3. funkcionalno znanje glede organizacije dela in vodenja, poznavanje dejavnosti.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošlejo na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, Krško, CKŽ 52, kadrovski službi. Prijave bomo sprejemali 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
21/3-86
Delovna organizacija Elektro Celje, tozd Elektrodistribucija Krško,
razpisuje
javno prodajo rabljenih avtomobilov, ki bo dne 22. januarja 1986 ob 12. uri v prostorih avtotransporta pri tozdu Elektrodistribucija Krško, Cesta 4. julija 32, Krško. Licitacija bo ustna.
1. Tovorni avto IMV cestar, letnik 1972, reg. št. NM 466-81, cena 90.000 din,
2. Tovorni avto IMV cestar, letnik 1975, reg. št. CE 760-71, cena 90.000 din,
3. Osebni avto Zastava 750, letnik 1980, reg. št. NM 688-45, cena 80.000 din,
4. Osebni avto Zastava 750, letnik 1978, reg. št. NM 455-44, cena 70.000 din,
5. Osebni avto Zastava 750, karamboliran, letnik 1979, reg. št. NM 584-81, cena 60.000 din,
6. Osebni avto Zastava 750 (karamboliran), letnik 1980, reg. št. NM 652-52 cena 50.000 din.
Prometni davek v ceni ni zaračunan. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odst. varščino od začetka cene. Varščina se p\ača neposredno t pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije.
22/3-86
priloga dolenjskega lista
i
r
r
PREBRALI SMO Vohunke
Borovi epigrami
Epigram je kratka, duhovita in zbadljiva pesmica. Pesnik z njo reagira na njemu nerazumljivo ravnanje posameznikov, okolja, v katerem živi, ali družbe, ki ji pripada. Epigram je učinkovit, če je napisan neposredno zatem, ko se kaj takega zgodi, čim krajši in jasnejši je, tem večja je njegova prebojna moč. In še pravijo, da dober epigram vedno zadeva v živo.
- Matej Bor piše epigrame že kaka štiri desetletja. Veliko jih je objavil v Pavlihi, večje število v svojih pesniških zbirkah, brali smo jih v Sodobnosti in drugih revijah, zadnja leta pa mu jih tiskajo Naši razgledi in predvsem Književni listi (v Delu). Koliko mu jih je nastalo, najbrž niti sam ne ve, mnogi so v teku let tudi izgubili ostrino oziroma aktualnost in so danes razumljivi le bolj ali manj dobrim poznavalcem razmer v posameznih obdobjih.
Najboljše, najaktualnejše, najostrejše in sploh najzanimivejše epigrame iz zadnjih let ter vrsto starejših, ki jim osti še vedno ni načela rja, je Bor povezal v zbirko Sto manj en epigram, knjigo pa mu je izdala Državna založba Slovenije ob koncu minulega leta. Samo branje teh epigramov odgovori na vprašanje, na kaj se je pesnik odzival, koga in kaj je zadeval s svojimi puščicami, če pa bi le poskušali ugotoviti, katera področja so ga predvsem »zanimala« in komu predvsem ni hotel ostati dolžan, bi lahko dejali takole: Bor je svoje tarče in cilje najdeval povsod, kjer je hotel, v vseh okoljih, kjer se je gibal. Lok je napenjal enako marljivo za politika kot literata, meril enako zavzeto na napake v kulturi kot čudne reči v gospodarstvu. Prizanašal ni nikomur, niti svojim najboljšim znancem in prijateljem ne.
Seveda Bor natanko ve, kar je vedel že Prešeren, da strele udarjajo le v najvišje vrhove. Zato je dal vedno na znanje, koga ali kaj si je izvolil vzeti na ntuho, kam naj udari moč na-Pete tetive njegovega epigra-matičnega loka. Zavedal se je, Pa je udarnost epigrama predvsem v njegovi kratkosti, in take epigrame tudi pisal. Tako te kratke pesmice vsaj s te strani niso dolgočasne. Da bi tisti, ki Borovih epigramov niso brali, kp so bili objavljeni v raznih publikacijah, natanko vedeli, kam Pesnik meri in kam je meril, so ePigrami v knjižni izdaji opremljeni s komentarji.
I. ZORAN
Ženska vohun? Ne! V tradicionalni pameti je to nekaj, kar gre le stežka skupaj. Ženska je nežno, krhko bitje, nemočno, nenasilno, nesposobno prenašati večje napore, zlahka jo premagajo čustva, zaljubi se in je v svoji strasti slepa, za nameček pa je splošno znano, da ne zna držati jezika za zobmi. Res je ženska po naravi radovedna in prekanjena, toda narava ji tudi ne da, da bi odkrito skrivnost zadržala samo za nekaj poklicnih ušes. Tako nekako se gibljejo pota razmišljanja nepoučenega smrtnika. Vse povedano o ženskah sicer drži, vendar pa ne za vse predstavnice nežnega spola.
Zgodovina govori drugače. Polna je primerov, ko so se ženske pokazale kot nadvse spretne vohunke, kot domiselne, pametne in prebrisane sodelavke ali celo kot samostojne obveščevalke. Vse od pradavnih časov, kot jih imamo ohranjene v svetopisemskih zapisih, med katerimi je tudi zgodba o Dalili, ki je z zvijačnostjo premagala silnega junaka Samsona, pa do polro-mantičnih pripovedi o bizantinski cesarici Teodori in o sloviti Mata Hari, da številnih vohunk iz obdobja obeh svetovnih vojn in celo povojnega časa niti ne omenjamo, zgodovina priča, da so se ženske uveljavile tudi kot vohunke, pa naj bo ta mračni poklic še tako rezerviran za moške.
Zanimiv in napeto pisan dokument o ženskah vohunkah je knjiga Vohunke, ki je nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi. Gre za izvirno delo Djura Re-biča, ki je le leto dni prej izšlo v srbohrvaškem jeziku. V slovenščino je delo prevedel Janez Kajzer.
Rebič pelje bralca v svet svetovne politike, natančneje v njeno zakulisje, o katerem običajno ne vemo nič, čeravno v marsičem kroji podobo svetovnega dogajanja. To je svet obveščevalcev, vohunov, tajnih služb in protivohunskih služb. In v tem svetu avtor vso pozornost posveti ženskam, ki so se izkazale na tem področju delovanja, bralca spretno in z nezmanjšano napetostjo vodi po vseh predelih sveta in tekoče izrisuje usode mnogih vohunk, razkriva njihove oseb-
ne tragedije, razburljiva doživetja in navidezne, igrane in resnične strasti. Za nas je še posebej zanimivo, ko se loteva naših, jugoslovanskih primerov. Med njimi je še največ pozornosti posvetil zakoncema Debeljak, ki sta celih 23 let vohunila v Jugoslaviji, dokler nista Mirko in Margita stopila pred sodišče po zasluženo kazen.
Besedilo dopolnjuje več dokumentarnih in ilustrativnih fotografij.
M. MARKELJ
Štiri iz Krta
Misel Bertolta Brechta »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!« vodi uredniški odbor, ki pripravlja izbor knjig za Knjižnico revolucionarne teorije, bolj poznano pod kratico KRT in s simbolom živali enakega naziva na naslovnicah. Knjige prinašajo zanimiva teoretična dela novejšega datuma. Izdajata jih Republiška konferenca ZSMS in Univerzitetna konferenca ZSMS v Ljubljani. Pod krtovim znamenjem so v zadnjem času izšle nove knjige, ki jih na kratko predstavljamo.
O »nedolžnosti« arhitekture raz-krinkujoče in kritično razglablja italijanski profesor z oddelka za kritično analizo in zgodovino na beneški univerzi Manfredo Tafuri v svojem delu Projekt in utopija. Po mnenju poznavalcev je to središčno delo tega misleca in ena od pomembnejših knjig s področja arhitekture.
Iz italijanščine je prevedena tudi knjiga izbranih spisov Antonia Negrija, in sicer so slovenskim bralcem zdaj dostopna naslednja njegova dela: Delavci in država, Gospostvo in sabotaža, Marx onkraj Marxa.
Odnosov med razvitimi in nerazvitimi, tako imenovanim tretjim svetom, se je lotil Geoffrey Kay v svoji knjigi Razvitost in nerazvitost. Razgrinja torej vprašanja odnosov, ki so zelo značilni za sedanji trenutek svetovnega dogajanja.
Vprašanj človekovega zdravja, socialne varnosti in sodobne medicine se z odpiranjem povsem novih nenavadnih vidikov loteva angleška avtorica Lesley Doyal v knjigi Politična ekononomija zdravja. Njena analiza je mestoma naravnost šokantna, podprta pa je z osnovno mislijo, da je pravica do zdravja v svojem bistvu revolucionarna zahteva, ker pač terja izboljšanje življenjskih razmer v prvi vrsti.
Grešni papeži
iz izložbe
Zakladnica
izbrancev
Ob koncu lanskega leta je Cankarjeva založba poslala zvestim pet tisoč naročnikom zadnje štiri knjige iz zbirke Nobelovci in s tem zaključila izjemno založniško delo, ki bi mu ne našli para v slovenskem, jugoslovanskem ali celo v svetovnem založništvu. Kot je znano, so slovenski bralci edini, ki imajo v enotni knjižni zbirki zbrane vse Nobelove nagrajence za literaturo. V svetu je bilo nekaj poskusov, da bi izdali takšno knjižno zbirko, vendar ni noben povsem uspel. Očitno je imel urednik in oče slovenske zbirke Janko Moder srečnejšo roko.
Zamisel o zbirki izbranih del nobelovcev je precej starejša, kot je zbirka sama, saj je Moder prve načrte o izdajanju knjig Nobelovih nagrajencev za literaturo načrtoval že pred zadnjo vojno. Razmišljal je celo o nekakšnem samozalo-žništvu. Po vojni je dolgo iskal založnika, ki bi ugriznil v to jabolko. Kakšnega okusa bo, pač nihče ni vedel, zato morda lahko razumemo dolgoletno nerazumevanje za Modrovo zamisel pri slovenskih založnikih. Nazadnje je zanimanje pokazala Cankarjeva založba in leta 1973 so že izšle prve knjige nove zbirke Nobelovci.
Od tistih dni do danes je zbirka obdržala enovito zasnovo. Vsakega od Nobelovih nagrajencev predstavi z izborom njegovega dela, ki ga spremlja esejistični zapis o avtorju in njegovi literaturi ter bibliografski pregled avtorjeve pristnosti pri nas. V vsaki knjigi je natisnjen tudi izvleček iz utemeljitve nagrade in iz zahvalnega govora nagrajenca. Ni odveč omeniti, da je v knjigi natisnjena tudi avtorjeva fotografija in faksimile njegovega podpisa.
O tem, kako je zbirka šla med bralce, dovolj zgovorno priča nekaj številk. Skupna naklada Nobelovcev je presegla 1.200.000 izvodov, pri čemer je povprečna naklada okoli 6.000 do 8.000 izvodov na posamezno knjigo. Vendar so bili prvi letniki večkrat ponatisnjeni in so nekatere knjige dosegle naklado tudi 23.000 izvodov. Zadnji letniki so bili natisnjeni v povprečni nakladi okrog 6.000 izvodov, kar je za naše knjigotrške razmere še vedno veliko, ni pa tako izjemno, kot je bilo pri prvih letnikih.
Če ostanemo še malo pri številkah, potem moramo omeniti, da je v zbirki izšlo 97 knjig, v katerih je predstavljenih vseh 82 Nobelovih nagrajencev, ki so od leta 1901 naprej prejeli to najbolj znano odličje na svetu. V zbirki imamo tako predstavljeno literaturo 26 narodov.
Po vsem tem lahko mirne vesti zapišemo, da predstavlja zbirka Nobelovci pravo zakladnico sodobne svetovne literature. Za nas je še toliko bolj dragocena, ker nam je predstavila mnoge pisce in ustvarjalce, ki bi jih sicer najbrž nikoli ne imeli priložnosti brati v slovenščini. V zbirki smo dobili prevode mnogih svetovno znanih del prvikrat, še številnejši pa so popravljeni ali povsem prenovljeni prevodi že prevedenih del. Nasploh je zbirka v prevajalskem smislu velik dosežek, predvsem urednika in prevajalca Janka Modra, ki je nosil levji delež na svojih ramenih, ob njem pa so se izkazali tudi drugi slovenski prevajalci, ki so svoje delo v mnogih primerih opravili odlično in tako prispevali svoj delež tudi k bogatenju slovenskega jezika.
Zbirko je Cankarjeva založba zaključila s štirimi knjigami, in sicer je predstavila lanskoletnega nagrajenca Jaroslava Seiferta, Frederica Mistrala, Erika Axela Karlfeldta in našega edinega nobelovca Iva Andriča.
Češki pesnik in pisatelj Seifert, ki je pred dnevi umrl, se predstavlja s pesniško zbirko Koncert na otoku in z izbranimi odlomki iz obsežne knjige spominov Vse lepote sveta. Prevode je opravil Dušan Ludvik, spremno besedo pa je napisal Janko Moder.
Provansalskega pesnika Mistrala, tega Homerja provansalskega jezika, ki je še zdaj nepriznan, bi najbrž nikoli ne poznali po njegovem najbolj znanem delu, »kmečki epopeji« Mireji, če bi mož ne prejel Nobelove nagrade in bi se prav za zbirko Nobelovcev Janko Moder ne lotil zahtevnega prevajanja. Tako imamo v slovenščino prevedeno to odlično delo, ki je vse od nastanka naprej zbujalo veliko pozornosti in občudovanja.
Enaka usoda bi doletela švedskega pesnika Karlfeldta, saj smo prav v Nobelovcih dobili sploh prve prevode njegovih pesmi. Pri nas je bil popolnoma neznan, čeravno je v domovini slovel kot najbolj izviren pesnik svojega časa in svoje dežele. Karlfeldt je zanimiv tudi zaradi tega, ker je edini, ki je prejel Nobelovo nagrado posmrtno. Izbor, prevod pesmi in spremna beseda so delo Janka Modra.
In nazadnje je tu še naš edini predstavnik v slavni družini nobelovcev Ivo Andrič, ki je nagrado prejel »za pripovedno moč, s kakršno odkriva In oblikuje človeške usode iz zgodovine svoje dežele«. Stanko Šimenc je pripravil pretehtan izbor krajše And-ričeve proze, saj je bil naš nobelovec prav v tej zvrsti umetniško najmočne|št in najbolj dognan. Šimenc Je napisal tudi spremno besedo, v kateri je popravil vse tiste netočnosti, kise kar naprej pojavljajo v leksikalnih in drugih zapisih o Andriču.
M. MARKELJ
Razčlenjevanje raznolikega življenja papežev je (ne)hvaležno opravilo zgodovinarjev. Hvaležno zato, ker je na pretek uradnih listin pa kronik, dnevnikov ali pisem, iz katerih je mogoče povzeti podobo pehanja in nehanja vrhovnih poglavarjev katoliške cerkve, nehvaležno pa, ker je zaradi verske vneme gradivo pogosto pisano pristransko. Zato E. R. Chamberlin
domneva, »da niti največji zgodovinopisci ne morejo ostati pošteni in uravnovešeni, kot so sicer, brž ko se ukvarjajo s papeštvom«. Najbrž ta domneva velja tudi za Chamberlina samega; on je imel sploh zapleteno nalogo, saj se je lotil sedmih papežev, ki se jfh je prijel vzdevek »grešni.« Z Grešni papeži je tudi naslovil knjigo, ki je v izvirniku izšla pred dobrim poldrugim desetletjem, za nedavni izid pri Državni založbi Slovenije pa jo je prevedla Helena Menaše.
Početja sedmih obravnavanih papežev (od Janeza XII. v 10. stoletju do Klemena VII. v 16. stoletju, vmes pa najdemo kajpak tudi razvpitega Borgijca Aleksandra VI.) so povzročila veliko krizo v katoliški cerkvi, neizogibne so bile daljnosežne posledice, in sicer v glavnem zato, ker je sedem neprimernih osebnosti, polnih napak, tako rekoč neomejeno cerkveno moč zlorabljalo za zadovoljevanje čutnosti, doseganje posvetnih koristi. Posledice izprijenosti vseh sedmih so se kopičile vse do krize reformacije.
Ob papežih, nenehno hlastajočih po posvetni oblasti in vsem, kar ta omogoča razvratnim značajem, Chamberlin upodablja še druge vladarje tistih časov pa kroniste in umetnike, koristolovce in
poštenjake, skratka vse, ki so imeli količkaj razpoznavno vlogo v življenjski igri, katere glavno dogajanje je bil boj papežev za utrjevanje in širjenje oblasti, predajanje užitkom, ne pa posvečanje verskim nalogam. Največjo škodo je utrpela Cerkev, pošteni in premišljujoči ljudje so se odvračali od nje, mali človek pa se je moral znajti, kakor je vedel in znal.
D. RUSTJA
Stalin
Josip Visarionovič Džugašvili-Stalin je nedvomno osebnost, ki se je neizbrisno zapisala v zgodovino in ki podobno kot nekaj drugih imen iz preteklosti zbuja grozljiv občutek veličine in strahu. S tem imenom je povezanih nekaj desetletij svetovnega socializma, boj Evrope za osvoboditev izpod nacističnega in fašističnega jarma, s tem imenom pa so povezane tudi eksekucije stotisočev, strašna taborišča v ledenih širjavah Sibirije, preganjanja milijonov ljudi, tiranija oblasti in kult osebnosti. Ob Hitlerju se dviga velika mračna senca Stalinovega lika v dvojico najbolj temnih zgodovinskih osebnosti 20. stoletja.
Nič čudnega ni, če Stal.n zbuja veliko zanimanja med strokovnjaki in nestrokovnjaki in da je njegov lik spodbudil že na stotine biografij, analiz, zgodovinskih osvetlitev in razmišljanj o njem in o njegovi vlogi v zgodovini. V slovenščino imamo prevedenih več znanih in odličnih del (Deutscher, Boffa), ki obravnavajo ali samega Stalina ali pa pojav stalinizma, izvirnega slovenskega biografskega dela pa doslej nismo imeli. Ob koncu lanskega leta pa je pri Mladinski knjigi izšla knjiga Miloša Mikelna, ki zapolnjuje to vrzel.
Mikelna sicer poznamo bolj kot dramatika in humorista ter manj kot publicista, vendar je že v nekaterih njegovih prejšnjih delih opazno zanimanje za tiranijo, kult osebnosti, zlorabo oblasti, kar vse povezujemo tudi s stalinizmom in
^KOMENTAR
Slovenske založbe niso nikoli kazale Pobrano prikaznega obraza mladim neuveljavljenim, čeprav nadarjenim ev tor jem, zato so tudi dobri rokopisi ostajali v predalih strogih urednikov in eekali lepših časov za tiskanje, če jih teložniki niso že takoj zavrnili. Mladi, k[ Hm je seveda bilo veliko do tega, da njihov prvenec čimprej izide in jih tako Potrdi, se s stalnim in nemalokrat neargumentiranim zavračanjem niso spri-‘aznili, še posebej ne tisti rod v osemdesetih letih, iz katerega so, kot vemo, izšli predstavniki tako imenovane mlade literature. In prav ta rod je s "■lastim vztrajanjem dosegel, da so se Polj odprle ne le literarne revije, amDak tudi založbe. Tako je nastala in bila ti-' skana zbirka enajstih pesnikov, znana *ot Pesniški almanah mladih. Seveda te zunaj almanaha ostalo še precej
Z
<
ZBIRKA NEOBROBNOSTI
zbirk in imen, tako da je vprašanje, ali ne bi kazalo izdati novo zbirko te vrste. S tem pa problem, ki pesti mlade literate, še zdaleč ni in ne bo bistveno ublažen, kaj šele razrešen.
Glas, ki so ga mladi spet povzdignili, je dokazoval, da se do knjižnega prvenca še nekako pride, da pa je težko izdati svoje drugo, tretje literarno delo. Pri izbiranju mladih avtorjev da so založbe zelo izbirčne, tiskanje pa da zavračajo z iitemeljitvijo, da ni denarja, da so časi izvirni knjigi slabo naklonjeni itd. Izhod iz tega so nakazali sami, ko so v okviru Književne mladine Slovenije ustanovili zbirko ALEPH in v njej izdali pn/e avtorje. Da niso natisnili začetniških del, je potrdil zelo lep odmev, kronan celo z nekaj nagradami za izšla dela. Možnost za tiskanje
avtorjev, ki v okviru rednih knjižnih zbirk slovenskih založb ne morejo priti do svoje nove knjige, se je lani pokazala pri koprski založbi Upa. Osnovali so novo knjižno zbirko Rob in pod uredniškim vodstvom Jaše Zlobca že prvo leto izdali pesniške zbirke štirih avtorjev . V paketu, ki ga je Lipa poslala na slovenski knjižni trg nekaj tednov pred novim letom, so izšle te zbirke mladih avtorjev: Oj božime tele dolince pesnika Ivana Volariča — Fea, Irska pesnika Zlatka Zajca, Poklon za Rast at ari Makkonen Haile Selasie Yaha pesnika Blaža Ogorevca in Obrobljena noč pesnika A Ida Žerjala. Posamezna zbirka obsega okoli 50 strani in so tako rekoč vse štiri skupaj za malo debelejšo pesniško knjigo.
Vzelo bi nam preveč časa in prostora, če bi hoteli vsako od teh zbirk dati
pod drobnogled in poskušati ugotoviti, kaj prinaša novega pod slovensko literarno nebo, s čim bogati slovensko poezijo. Povejmo pa, da je vsaka od teh knjig zanimiva, da izpoveduje svojski svet dovolj prizadeto in prepričljivo ter da se v tem smislu dopadljivo navezuje na slovensKO liriko. Zbirka Rob prinaša poezijo, ki zahteva dokaj aktivnega bralca in poznavalca sodobnih pesniških stremljenj. Po začetku je sicer težko napovedovati, kaj bo z njo čez leta, ali jo bodo napajala dovolj kvalitetna peresa, da se bo obdržala. Bržkone pa o tem niti ne smemo dvomiti, če hkrati ugotavljamo, da stoje za njo cele »generacije pred zaprtimi vrati«, kot bi 'to imenoval Brnčič. Ce pa je čakajočih dovolj, se za obstojnost ni bati.
I.	ZORAN
Stalinom; omenimo samo komedijo Stalinovi zdravniki in humoristično grozljivko o Hitlerjevi tretji svetovni vojni oziroma »kursu vladanja za začetnike«. V knjigi Stalin, življenjska pot samodržca, je Mikeln strnil nedvomno obsežno poznavanje literature o novejši zgodovini v zanimiv, pregleden in jasno napisan Stalinov življenjepis. Izpisuje ga na objektivno (kolikor je to sploh mogoče) podanem zgodovinskem ozadju, dejstva iz samodržčevega zasebnega in političnega življenja pa navaja s kritičnim premislekom in izborom iz ravnovrstne spominske in druge literature, ki se je nabrala na Vzhodu in Zahodu. Za Mikelnovo pisanje sta značilni jasnost in feljto-nistična zasnovanost, kar njegovo knjigo približuje širokemu krogu bralcev.
M. MARKELJ
priloga	dolenjske
Q115
zakonskega stanu nikoli ni oprijel, je bil doma tako med fanti kot med možmi.
»Ljudje smo se tiste dni bolj poznali med sabo in več smo hodili naokoli kot dandanes,« pravi Jože. »Tam od :šentjernejskega i polja pa do roških hribov smo se fantje klatili okoli. Iskali smo delo in zaslužek pa tudi na veselje, na veselico, žegnanje ali v kakšno gostilno smo se podali ob nedeljah in praznikih. Hodili smo kar peš, ne z avtomobili, kot to mladi počno danes. Nekaj ur hoda nam je bil mali špas.«
Jože je med obema vojnama delal betonske strešnike. S tem je začel pri Avscu in Matkotu v Gotni vasi, potem pri Pečaverju na Starih žagah. Težko delo je bilo to, ker pa je bil Jože tiste dni krepak fant, ga je zlahka zmagoval pa še mu je ostalo moči, da je ob večerih ali ob nedeljah kel-naril pri svojih delodajalcih, ki so imeli tudi gostilne. Tako je spoznal ljudi in kraje širom po Dolenjski. Še dandanes jih rad obišče, le daje nekdanjih znancev vedno manj. Iz Starih žag se je Jože ponavadi vračal v Regrčo vas kar peš. Pod večerje krenil na pot in kmalu po polnoči je bil že doma. Če je svetila luna, je šlo kar v redu. Vendar mu je včasih le bolj hitro utripalo srce, ko je začelo prasketati v globokem gozdu. Takrat je bolj trdno stisnil pištolo, ki jo je na teh samotnih poteh vedno nosil s sabo. In če je težka mrcina, medved ali divji prešič, le prišla preblizu, je nekajkrat ustrelil v zrak, da se je preplašena izgubila v goščavi.
Fantovsko srce mu ni dalo da ne bi, ko je hodil skozi speče vasi, tudi sam česa ne ušpičil. Bilo je poletje, luna je sijala, že v bližini doma je družina spala pri odprtem oknu v izbi, malo omotjčna od težkega dela, malo pa tudi od pijače, ki jo je v dnevni vročini zaužila. Tudi Jože je bil žejen, pa gospodarja ni in ni mogel priklicati. Sedel je na skladovnici drv in gledal skozi okno, kako vsi trdno spijo. Pa ga je vrag hitro premotil. Vzel je metrsko poleno in ga položil gospodarju in gospodinji v vznožje. Ko jih je bil že cel kup, seje gospodar le zganil: »Daj no mir, Ana!« je v spanju nahrulil ženo in se obrnil. Jože pa je nakladal naprej in se potem muzal, ko so po gostilnah pripovedovali, kako je zjutraj tista družina nosila drva iz spalnice. Da jo je zagodel on, se dolgo ni zvedelo, saj je bil previdno tiho, kajti kaj hitro bi jo od domačih fantov skupil na prvi veselici. Tako so pač nekdaj poravnavali medsebojne dolgove.
Da je Jože tako dobro poznal gozdne poti, je prav prišlo tudi partizanom. Marsikatero skupino je, kljub temu, da je les težavo hodil, saj je imel takrat poškodovan kolk, pripeljal v varno okrilje roških gozdov. Le nekajkrat je zgrešil pot. Enkrat je s svojo skupino prišel na Stare žage, namesto na Črmošnjice. Kot so zvedeli pozneje, jim je to rešilo življenje, kajti na Črmo-šnjicah so jih v zasedi čakali Nemci.
Danes je Jože Mihelčič že zdavnaj upokojen, vendar mu srce ne da pokoja. Še vedno hodi okoli na daljše in krajše sprehode: »Rabim veliko zraka,« pravi. Kadar pa se oddahne, se najraje, tako kot nekoč, v prijazni gostinski izbi. Tam dobi družbo, ki ji rad pripoveduje o svojih fantovskih podvigih in doživetjih. Pa ima kaj povedati, saj je fant z najdaljšim stažem v Regrči vasi.
TONE JAKŠE
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
TELEVIZORJI SE KVARIJO POZIMI
Ko je Alojz Steiner zaključeval osnovno šolo in se odločal za poklic, je moral bolj kot svoje ambicije upoštevati to, da je invalid in da si mora izbrati delo, s katerim si bo kljub poškodovani nogi v življenju lahko služil kruh. Zato se je odločil za industrijsko šolo za radiomehanike v Kamniku, a ko jo je leta 1962 končal, zanj ni bilo dela. Zato se je vrnil v domači Hrastnik, kjer si je sicer našel primerno delo, a upanja, da bo delal v poklicu, za katerega se je izšolal, ni izgubil. Kako velika je bila njegova želja, da postane radiomeha-nik, pa pove že to, da se je, takoj ko je zagledal razpis v časopisu, odločil oditi v Črnomelj. Elektro podjetje je namreč želelo ustanoviti radioservis, a ni imelo strokovnjaka. Tako je Steiner leta 1964 postal ustanovitelj radioservisa v Črnomlju, ki ga kraj že nekaj časa ni imel, hkrati pa njegov edini delavec.
Vendar so po šestih letih servis ukinili, Alojzu pa omogočili, da odpre lastno delavnico. In tako je ostal v Črnomlju, kjer ima svoj RTV servis že sedemnajsto leto.
»Pri mojem delu je potrebno veliko volje in potrpljenja, kar pa uspe le tistemu, ki ima poklic rad. In če vprašate mene, vam lahko povem, da svojega poklica ne bi zamenjal za nič na svetu,« pove o svojem razgibanem in prav nič enoličnem delu Steiner. Seveda je njegovo glavno vodilo, da pomaga in ustreže vsaki stranki. »Ni mi vseeno, kako bo delo opravljeno, kajti za vsako stranko posebej se moram boriti, da je ne izgubim.« A ne zaradi tega, ker se boji, da bi mu primanjkovalo dela, saj ga ima celo preveč, pač pa mu ne bi bilo vseeno, če se ljudje ne bi vrnili k njemu samo zaradi slabih storitev.
»Ko sem pred dobrima dvema desetletjema začel delati v servisu, sem čakal na vsak pokvarjen aparat, danes pa me, posebno kadar imam polno delavnico, kar stisne pri srcu, ko nova stranka odpre vrata, ker vem, da bo morala čakati teden ali dva, da pride na vrsto,« pravi Alojz.
Tehnika se je od takrat, ko je Steiner zapustil šolske klopi, zelo hitro spreminjala, tako rpkoč iz dneva v dan, zato se je moral veliko dodatno izobraževati. Tisto, kar so se učili v šoli, danes namreč sploh ne velja več, kajti takrat so bili v glavnem le aparati na elektronke. O televizijskih in tranzistorskih sprejemnikih v šoli sploh ni bilo govora. Zato pa je imel črnomaljski RTV mehanik to srečo, da je takrat, ko je začel z obrtjo, sklenil pogodbo z Iskro, da ima za njene izdelke tovarniški servis. In kakor se je razvijala tehnika, tako je tudi Iskra pripravljala tečaje in seminarje za svoje serviserje. Vendar je na njih Steiner zvedel le za novosti v Iskrinih aparatih, z ostalimi pa se je moral spoprijeti sam s pomočjo literature, ki jo je bilo moč dobiti v Ljubljani. »Tuji so predvsem kasetofoni in radijski aparati, ker pri nas ni dovolj razvita tovrstna industrija. Od tistih, ki jih prinesejo k meni, je uvožen vsak tretji aparat, medtem ko so televizorji pretežno domači. Uvožene, imajo predvsem ljudje, ki so na začasnem delu v tujini, vendar nekateri kupijo slabe televizijske sprejemnike, ki so poceni in se seveda hitro pokvarijo, jaz pa naj bi delal čudeže.« In Steiner jih malodane zares dela. če si ne bi vzel za vsako napako toliko časa in se poglobil v delo, bi polovico televizorjev odpeljali iz njegove delavnice nepopravljenih.
»Zanimivo je, da ljudje z razumevanjem sprejemajo vest, da njihovemu televizorju ni več pomoči, čeprav morajo za novega odšteti
že po 250 do 300 tisočakov. Brez njega si težko predstavljajo življenje. Večkrat se mi je celo zgodilo, da so pripeljali televizor, za katerega se je izkazalo, da brezhibno deluje, napaka je bila le doma, kjer se je pretrgala zveza z anteno ali kaj podobnega,« pripoveduje Alojz. Ne spominja se, da bi kdaj kdo reklamiral popravilo, saj vsak aparat pred stranko preizkusi, preden ji ga izroči. Tudi nesreč pri delu ni imel, razen takrat, ko se je po njegovi krivdi raztreščil ekran, s popravilom pa je imel potem večji strošek, kot je bil izkupiček.
Težko je verjeti, vendar je res, da se tudi v Steinerjevem poklicu kažejo navade tamkajšnjega podeželskega prebivalstva. »Moje delo je izrazito sezonsko. Medtem ko poleti popravljamo predvsem avtoradie in tranzistorje in čakalne dobe skoraj ni, začno jeseni ljudje prinašati televizorje, med katerimi so nekateri pokvarjeni tudi celo poletje, a jih ljudje zaradi dela sploh niso pogrešaji. Proti zimi, ko imajo več časa za posedanje pred televizorji, pa se pri nas, kot že rečeno, nakopiči toliko dela, da smo mu komaj kos,« niza Steiner, sicer edini RTV mehanik v Črnomlju. Pove, da je v mestu še nekaj popol-dancev in šušmarjev, a je za vse dela dovolj. Prav to, da se nihčeod njih ni odločil za redno obrt, je dokaz več, da ta poklic gotovo ni lahek.
»Dokler še ni bilo usmerjenega izobraževanja, sem imel hkrati po dva vajenca iz Iskre in še po dva ali tri svoje. Takšnega, ki bi prišel iz usmerjenega izobraževanja, pa še nisem zaposlil, ker se za zaposlitev ni še nihče zanimal, a tudi možnosti nimam. Sedaj imam le enega pomočnika, prepričan pa sem, da bi dobro premislil, preden bi zaposlil delavca s končanim usmerjenim izobraževanjem, ker so ti veliko slabše podkovani kot nekdaj vajenci,« obžaluje Steiner in hkrati spoznava, da se bodo morali novopečeni RTV mehaniki prav tako dodatno izobraževati, kot se je moral in se še mora on. Prava šola se namreč za mojstre njihovega kova začne šele, ko pogledajo v notranjost radijskega ali televizijskega sprejemnika.
M.BEZEK
NAJSTAREJŠI
REGRŠKI
FANT
Soparica vročega poletnega dne se je dvigala med krošnje dreves in rahlo razgibavala listje v njih. Ptice so utihnile in si poiskale hlad v gostem vejevju. Le zvok krampa ali lopate je kdaj pa kdaj zmotil tišino v gozdu. Daleč naokoli se je širil strašen smrad. Bilo je poleti petinštiridesetega in Jože Mihelčič iz Regrče vasi je odkopaval žrtve nepojmljive krutosti narodnih izdajalcev. Jože je bil takrat ljudski tožilec in naj bi pričal pred sodiščem, kje in kako so bile pokopane žrtve. Poleg njega je bil še zdravnik, ki je zapisoval, kakšne poškodbe je žrtvam zadala morilska roka. Težak in nehvaležen posel je bil to, vendar sta ga morala opraviti: zaradi pravice, zaradi spoštovanja do mrtvih, ki so bili pokopani kot psi komaj nekaj decimetrov v zemlji, in zaradi svojcev, ki so čakali, da bodo dostojno pokopali posmrtne ostanke svojih najdražjih. Da bi premagala odpor, ki ga je čutilo telo ob tem poslu, sta kdaj pa kdaj srknila iz čutarice z žganjem.
V plitkem grobu na grebenu je Mihelčič spoznal zmaličene ostanke Jožeta Zupančiča in bratranca Franca Mihelčiča. Skupaj z Albinom šmajdkom in- Roženbergerjevim fantom iz Gotne vasi sta pred dvema letoma odšla v gozd. Mislila sta, da k partizanom, sta padla v zvijačno nastavljeno izdajalsko past. Niže v grapi je Jože odkopal tudi Šmajdka in Roženbergerja. Tistega dne pred dvema letoma, ko so fantje vsi prešerni odhajali, se je Jože še natanko spominjal. Svetoval jim je, naj ne gredo, naj počakajo na jasnejšo direktivo. 2e takrat se je vedelo, da v šentjoški hosti nekaj ni v redu. »Če že kam, potem proti Rogu«, seje šepetalo med terenci, kajti okoli so se klatile sumljive skupine, ki so se izdajale za partizane. To je Jože vedel, vendar ga fantje/liso hoteli poslušati. Čimprej so hoteli v gozd, pod orožje. Naleteli so na izdajalce in umrli so mučeniške smrti, ne da bi kdaj sploh prišli do partizanov.
Tri regrške fante je Jože dobro poznal pa tudi onega iz Gotne vasi. Sam je bil Regrčan že od mladih nog in skupaj so po stari fantovski navadi marsikatero ušpičili. Pravzaprav je bil Jože Mihelčič precej starejši od njih, ker pa se
mm*n
nagradna kriZanka - nagradna krežanka' Rak na črevesju in mleko
Oblast: strašen strup, ki ga lahko prenese samo najbolj odgovoren moralni organizem.
J. RIBNIKAR
Kdor čuti, da je njegovo življenje nesmiselno, ta ni sanjo nesrečen, temveč tudi življenja nezmožen.
A. EINSTEIN
Majhni narodi imajo svoj smisel in se za obstoj nimajo bati, če so izjemno visoko kulturni.
,	J.	JAVORŠEK
Človek je najmočnejši in najsvetlejši takrat, ko pozabi na svoj časni okvir in računa preko in mimo sebe s srečo človeštva.
F. KOZAK
Vsaki, narodno še tako pisano sestavljeni državi daje trdnost samo zavest državljanov, da žive zadovoljno in svobodno.
JOSIP VIDMAR
Ženske bolj ljubijo hiše in stanovanja kakor pa svoje može.
J. ROTH
TROS
ROPANJE
FR.
ČETVORKA
TEŽKE
SANJE
SRS KNJIŽEVNIK (POP ClRA IN POP SPIRAJ
KAOS
OSJE
GNEZDO
TOLKALO
RIM.
PESNIK
PARADIŽ
Z. IME
OGRAJENO
POLJE
HOLINSKA
ORG
SPOJINA
SOVJI
SAMEC
SENENI
OROBIR
HN
ARHITEKT
(ALVAR)
AKRO-
BATSKI
SKOK
PRITOK
NISE
VRSTA KNJI2.' DELA
ŠALJIVA
GLASBENA
IGRA
RADIJ
VRTNA
LOPA
KANTON V
ŠVICI
SULTANOV
DVOR
HUNSKI
POGLAVAR
LAT.
UMETNOST
MOČNIK
MOCVIRSK/V i RASTLINA !
KANADSKO j JEZERO !
HLOD
KONICA
FIN. LUKA JTJRKU
RIM.
PODZEMLJE
UNIČENJE
OVALNA
SKLEDA
PREGOVOR
PIANIST
BERTON-
CELJ
RUBIDU
OKRAJ IN MESTO V NOR
CJTALEC
SPALNICA NA LADJI
ONUCE
Živela je med divjimi gorilami
Neznani divji lovci so z mačetami razsekali raziskovalko goril Dian Fossey — Bo-________rila	se	je za ogrožene živali in živela z njimi brez strahu_
Domačini so ji v jeziku svahili rekli Nyiramachabelli, kar bi povedali kot »stara gospa, ki živi v gozdu brez moža«, ostali svet pa Jo je poznal pod imenom Dian Fossey. Še posebno znana je bila med strokovnjaki za opice in med zaščitniki narave, saj je ta ameriška zoologija od navdušene ljubiteljice postala vrhunska svetovna strokovnjakinja za zelo ogroženo živalsko vrsto — gorsko gorilo. In to ne strokovnjakinja, ki bi znanje črpala iz literature,
opic, ki so še nedolgo tega slovele kot krvoželjne, pošastne zveri! Toda Fossey je skusila, da so to nežne in skrbne živali, silne in močne, a vendar nenevarne, če ravnaš z njimi nenasilno. Raje je bila v družbi goril kot v družbi ljudi. Odkrila je tragično plat življenja goril — da nezadržno izumirajo. In zaradi tega seje z vsemi silami borila zoper ubijalce teh redkih živali. Ta boj je plačala s svojim življenjem. Nekaj dni pred novim letom so jo našli mrtvo v
teologinja Dian Fossey med divji-
marveč si ga je nabrala v neposrednem stiku s temi velikimi opicami,
Kar 18 let seje vračala v tropske gozdove osrednje Afrike v skupino gorskih goril, ki žive na pobočjih spečega vulkana, v Ruandi.
u Je študirala življenjske navade Sorskih goril, velikih in močnih
Še neznana _ civilizacija
Kamera iz letala odkrila  arheološko najdišče
Ta mesec so se arheologi vrnili na ° alo Arenalskega jezera pod ognje-mkom enakega imena, ker upajo, da . °do izpod nanosov pepela in zemlje <Ih oPa^ dragocene zgodovinske naj-e- Arenal je namreč lani zaslovel po SVe‘u kot Pompeji Novega sveta.
omačini v okoli Arenalskega jeze-ra so že pred desetimi leti, koso gradili oeste tam okoli, našli tu in tam kak ar predmet ali ostanke starega oro-Ja- Našli so celo nekaj gomil, a sojih zropali in predmete prodali. Tako nanost ni nič vedela, da gre za more-‘m° arheološko najdišče, de leta 1984 je Arenal zbudil zornost arheologov. Tega leta je na-raf * Sever razvil infra rdeče fotog-a 'Je, ki jih je posnel iz letala, ko je kih et3Va*ta del Kostarike, na posnet-Pa je bilo videti sledove urejenih d°" °b jezeru. To je vodilo arheologe, so začeli lani kopati na obetavnem estu 'zkazalo seje, da so zasadili lo-P e na Pravem mestu. Odkrili so os-|. 11 e starodavne kulture, doslej nežne in neprimerljive z znanimi ^aJevskimi in azteškimi civilizacija-
Kot je mogoče sklepati po doseda-|i' “dkritjih, je kultura stara okrog oliž *et’ povsem zamrla pa je pri-Sr„i°-V “Udobju španskega osvajanja nad njC Amer'ke- Kaj je vzrok ne-nega zatona, še ni povsem jasno.
njenem taboru, razsekano od mačet.
Ve se, kdo so morilci. Divji lovci, ki so hodili v odmaknjeni pragozd, da bi gorilam ukradli mladiče in jih potem prodajali za živalske vrtove in cirkuse, pohlepni domačini, ki pobijajo gorile in jih po kosih prodajajo kot lovske
trofeje ali -iz njihovih mogočnih šap izdelujejo pepelnike. Fossey je uničila na tisoče pasti, ki Sojih nastavili divji lovci, prisilila je oblasti, da so trše prijemali tiste, ki jih je zasačila na delu. Brez zaščite bodo gorske gorile izumrle. Že zdaj jih’ je vsega 240, to pa je premalo, da bi preživele do konca tega stoletja.
Dian Fossey seje hrabro borila za ohranitev goril. Načrtovala je, da bi predele, kjer živijo, sčasoma pripravili za turizem. Turisti bi obiskovali tropski gozd na pobočjih vulkana in opazovali velike opice v njihovem naravnem okolju. In to brez nevarnosti, da bi jih močne živali raztrgale. Fossey jih je navadila na človekovo prisotnost, dolgo časa je živela z njimi, naučila se je njihovega »jezika«, se pravi krikov in gibov, s katerimi se gorile sporazumevajo. Toda pohlep po trenutnem zaslužku je bil močnejši od pametnega načrtovanja. Zašči-tnico goril so ubili tisti, ki bi pravzaprav sami morali najbolj skrbeti za to naravno bogastvo svoje domovine^ ne pa ga ropati do izničenja. Žal je to ropanje vse preveč razširjeno in je postalo skoraj pravilo v nerazvitem svetu.
Dian Fossey so pokopali, kot je želela, na pokopališču v pragozdu, kjer počivajo gorile, ki so jih pobili divji lovci. Pokopališče je sama uredila. In če bodo spoštovali njeno poslednjo željo, bo na njenem grobu pisalo samo Nyi-ramachabelli.
MiM
(Vir: Newsweek)
Super letalo
Velikanske hitrosti novih letal — V vesolje
V času, kot ga danes potrebujemo, da prevozimo razdaljo od Novega mesta do Ljubljane, se bodo po letu 2.000 popotniki prepeljali od Londona do Sidn-eya v Avstraliji. Ta skoraj neverjetni dosežek naj bi omogočila super letala, ki zaenkrat nastajajo samo na mizah konstruktorjev, vendar pa naj bi zares poletela že ob koncu tega tisočletja.
Super letala naj bi dosegala izjemne hitrosti do 25 machov, to je več kot 25.000 kilometrov na uro. Seveda bodo to posebno grajena letala brez oken, iz odpornih materialov in z novimi raketnimi motorji na kriogeni-čna goriva, kot je tekoči dušik.
Gorivo naj bi teklo ob vsem trupu in delovalo najprej kot hladilni sistem in šele potem kot pogonsko gorivo.
Najprej bodo super letalo priredili za polete v bližnji vesoljski prostor, kamor zdaj poleta raketoplan. Poleti z novim super letalom naj bi bili mnogo cenejši od sedanjih, kajti po izračunih naj bi veljal prevoz tovora v bližnje vesolje komaj 1 odstotek sedanje cene.
Jasno je, da se za super letalo zanima tudi vojska, ki ima z njim pač svoje načrte. Šele na zadnjem mestu so potniške letalske družbe.
VAŠA ZGODBA
HLEBEC KRUHA
Govorimo o dobrih starih časih. Toda za koga so bili stari časi dobri? Zame že ne. Spomini na moje otroštvo niso lepi, je pa nekaj smešnih med njimi.
Odraščal sem v revni družini z mnogimi otroki. Večkrat smo bili lačni. Saj ne da bi ne imeli prav nič za jesti, krompirja in poljščin je bilo, kolikor smo pridelali na borni podgorski zemlji, a mi, otroci, smo imeli za največjo dobroto na tem svetu kruh. Da, kruh, ta kruh, ki ga danes skoraj nihče več ne ceni, še starejši, ki bi morali vedeti, kako dragocena stvar je, ga ne spoštujejo dovolj.
Naša mama — kako dobra je bila, se zavedam šele zdaj — je včasih le priskrbela malo moke. Kje jo je dobila in kdaj, nismo vedeli. Saj nas tudi ni brigalo, važno je bilo, daje bila v hiši. Potem je bil v hiši tudi kruh.
Nekoč že dolgo nismo ne jedli ne videli kruha. Lepega dne pa opazimo, da je mama dobre volje Nataknila je čist predpasnik. In že smo vedeli, kaj se dogaja. Zamesila je kruh in ga spekla. Strmeli smo v hlebčke, ki so hajali ob peči, in požirali sline ob sami misli, da
DVE 0 KRUHU
bomo kmalu zagrizli v slastni kruh. Gnetli smo _se okoli mame in jo spraševali, če bo kruh kmalu pečen. Mama je kar žarela v obraz od radosti: »Počakajte vendar, saj ga bo za, vse dovolj!«
Drugi otroci so nehali mamo nadlegovati z vprašanji in zamotili so se z igranjem, jaz pa sem še kar naprej stopal okrog peči. In ko sem zagledal prvi lepo pečeni hlebček v maminih rokah, sem planil k nji: »Mama, kruh! Daj mi košček!«
Mama, sita mojega prosjačenja, mi je porinila cel hlebček v naročje in vzklikni-
la: »1, na ga vendar, ko pa si tako siten!«
Kaj se je zgodilo za grmovjem, si lahko mislite, saj
hlebček ni bil velik.
L. C.
KRUH VSAKDANJI
Grenki spomini me vežejo na otroštvo. Preživela sem ga med revnimi bajtarskimi otroki in ljudmi, ki so mi bili tujci. Zelo zgodaj sem izgubila očeta in mamo in še v zibki sem ostala brez svojega doma. Revščina je stiskala družino, kjer so me vzeli za svojo, in jaz sem jo delila z njimi. Od tistih let mi je ostala v srcu goreča želja — da
Zanimiva odkritja o dobrodejnem delovanju nemastnega mleka na človekova prebavila
Da je mleko nadvse koristna vsakodnevna pijača, posebno za odraščajočo mladež, ve vsakdo, šolarji bi vedeli celo povedati, da je mleko vir kalcija, kar je zelo pomembno za rast močnega okos-tjain zdravega zobovja. Povsem novo pa je odkritje, da mleko lahko pomaga kot zaščita pred razvojem raka na debelem črevesju, torej naj bi varovalo pred razširjeno in večkrat usodno boleznijo, ki pobira kar hud smrtni davek tudi med našim prebivalstvom.
Zdravniki so povezovali nastanek raka na debelem črevesju z neustreznimi prehranjevalnimi navadnimi, in sicer z uživanjem nevlaknate hrane, delikates, suhega mesa in drugih živil z visoko stopnjo maščob. Takšna hrana naj bi pri presnavljanju sprožila nastajanje snovi, ki naj bi dražile
Novo steklo
Proizvodnja pri nizki te-mpetraturi — Uporabno
Običajno steklo delajo tako, da ustrezno snov segrejejo na visoko temperaturo in jo potem oblikujejo v zaželeno obliko. Od najrazličnejših dodatkov pa je odvisno, kakšne lastnosti bo imelo steklo. Jasno, da je energetski delež v proizvodnji zaradi visokih temperatur kar pomemben. In prav na tem področju se obeta revolucionaren preobrat.
Strokovnjaki so izdelali nov postopek, pri katerem visoke temperature niso več potrebne. Avtor novega tehnološkega postopka je prof. Larry Hench. Po njegovi metodi se steklena masa dela pri sobni temperaturi, in sicer tako, da se meša voda z mešanico silicija, ogljika, kisika in vodika. Nastane želatinasta snov, ki se čez čas strdi, strnjena snov pa je povsem prozorna kot običajno steklo, le nekaj manjšo gostoto in trdnost ima.
Kljub tema pomanjkljivostma pa ima novo steklo precej prednosti pred drugimi vrstami stekla. Predvsem je njegova izdelava veliko cenejša, je za polovico lažje in se da z dodatki posebej okrepiti. Kot so pokazali prvi poskusi, je mogoče izdelati bloke stekla, ki po trdnosti nič ne zaostajajo za betonom in so zato primeren gradbeni material. Astronomi upajo, da bodo z novim steklom dobili lažje optične teleskope, fotografska industrija pa si tudi veliko obeta pri izdelavi novih leč in lažjih objektivov. In ker se za novo tehnologijo zanima tudi vojska, je jasno, da je zadeva zares široko uporabna.
Kako strašna je človeška usoda! Kadarkoli je človek srečen, je srečen zato, ker česa ne ve.
H. de BALZAC
Preteklost ne opravičuje ničesar in nikogar, ampak je samo poduk.
DJ. D. STANKOVIČ
bi imela veliko kruha. Ne belega, toplega in svežega, hlepela sem po navadnem črnem kruhu.
Velikokrat sem tudi ponoči sanjala o velikem kosu kruha, ki ga ni nikoli zmanjkalo, pa če sem ga še tako vneto grizla.
Takrat sem vsak dan hodila do nekaj kilometrov oddaljenega vodnjaka po vodo za pitje. Cesta je vodila mimo vasi v dolini. In prav po tej poti je vozil vaški pek vsak dan kruh in žemlje do bogatih kmetov. Na teh srečanjih je vzklila moja otroška zavist in škodoželjna želja, da bi peku kakšna štruca kdaj padla na tla. Pobrala bi jo in se enkrat do sitega najedla kruha. A žal se ni nikoli nobena štruca izmuznila z voza.
Nekaj let kasneje sem se najedla kruha. Bilo je to za novoletno obdaritev v šoli. ko so se nas usmilili učitelji; dobro so vedeli, kako grenka je naša mladost.
Če zdaj pomislim na tiste čase, kadar vidim velike kose kruha ležati ob poti, v smetnjaku, kadar vidim nezadovoljne in vsega site otroke, če jim ponudiš sam kruh brez priboljška, me globoko v srcu zaboli.
NATAŠA
črevesno tkivo in pripomogle pri nastanku raka. Eno od potrdil, da je najbrž res tako, je dejstvo, da za rakom na debelem črevesju skoraj ne obolevajo vegetarijanci in daje bolezni zelo malo v tistih deželah, kjer je prehrana manj mastna.
Študija, ki so jo opravili v newyorškem Sloan—Kettering središču za raziskavo raka, je pokazala, da mleko znižuje rizičnost. Prostovoljcem so dajali običajno hrano, kot jo uživajo v razvitem svetu, se pravi, da so jedli precej nezdravo, masno hrano, hkrati pa so jim dajali določeno količino kalcija. Prostovoljci so spadali v tisto skupino ljudi, ki so imeli v družini več primerov raka na debelem črevesju. Natančne medicinske raziskave so potem pokazale, da se je v njihovem prebavnem traktu odločilno zmanjšalo število hitro rastočih celic, ki jih povsem upravičeno povezujejo z nastankom raka na črevesju.
Ker je v mleku odlična naravna sestavina kalcija in žvepla, ki omogoča popolno presnovo te snovi v človeškem organizmu, zdravniki priporočajo odraslim, ne samo otrokom in odraščajočim, naj vsak dan spijejo vsaj skodelico nemastnega mleka. Naravno živilo bo vsakomur zanesljivo koristilo, škodilo pa,'razen redkim izjemam, ki mleka ne smejo uživati, nikomur.
Omenili smo že, da je raka na debelem črevesju v zadnjem času veliko tudi v Sloveniji. Davek bolj udobnemu življenju, ki je povezano z manj gibanja- in uživanjem maščobno bogatejše hrane pa z uživanjem opojnih in poživljajočih pijač, je tudi v pogostej-šrm obolevanju za rakom na črevesju. Skodelica mleka vsak dan torej pride v poštev tudi za naše razmere.
MiM (Vir: Time)
Več samskih
V razvitem svetu manj poročenih — Vplivi
V razvitih družbah zadnje poldrugo desetletje opažajo, da narašča število samskih ljudi, hkrati ko se kažejo tudi znamenja obnove družinskega življenja.
To navidezno nasprotje je lepo razvidno iz poročila, ki ga je pripravil ameriški Census Bureau. V letih od 1970 do lani se je delež poročenih parov v celotnem prebivalstvu ZDA zmanjšal od 70,5 na 58 odst. To pomeni, da kakih 20,6 milijona odraslih Američanov živi samsko, med njimi pa je precej ločencev, ovdovelih in tudi staršev z enim ali več otroki. Samskih je tudi precej mladih, saj se mladina odloča za poroko kasneje, kot seje pred dvema desetletjema. Zdaj je povprečna ameriška nevesta stara okrog 23 let, povprečni ženin pa več kot 25 let. Razlog za odlaganje poroke je predvsem Finančne narave, kot meni demograf Steve Ravvlings. Mladi namreč dlje časa ostajajo na domovih s svojimi starši kjer se najceneje živi in hrani. Prav to krepi družinske vezi, ki so se prej potrgale veliko bolj zgodaj.
Predvsem je za raziskovalce dramatično upadanje števila sklenjenih zakonskih zvez. Tolaži jih sicer število divjih zakonov, ki se je dvignilo do 523 tisoč pred 15 leti na 2 milijona divjih zakonskih zvez v lanskem letu. To kaže, da dejansko le več ljudi živi v zakonski skupnosti, čeravno ne legalizirano. Opazen je tudi premik k bolj premišljenemu sklepanju zakonskih zvez, na kar opozarja zmanjšanje števila ločitev. Za obdobje pred desetimi leti-je veljalo, da so se ljudje zelo veliko in na hitro poročali, a tudi pogosto in hitro ločevali. Zdaj se za oba koraka odločajo manj pogosto, to pa najbrž pomeni, da tudi bolj premišljeno.
Na osnovi teh podatkov nekateri sklepajo, da se kljub nekaterim številkam, kr govore nasprotno, družina dejansko krepi, če seveda obstoji. Zaskrbljuje pa jih večje število zares samskih ljudi. Menijo, da se bo to stanje odrazilo na različnih področjih družbenega življenja. Že zdaj je opaziti, da samsko življenje, ki je precej dražje od življenja v zakonski skupnosti, spodbuja gradnjo manjših stanovanj, ustanavljanje večjih restavracij in da zmanjšuje hranilne vloge v bankah. Samski pač z nikomer ne deli računa za telefon, nihče mu ne kuha doma in za dražji denarje. Vse to se seveda pozna na večjih izdatkih. Nič čudnega, če ameriške restavracije poberejo kar 40 odst. denarja, ki ga v ZDA izdajo za hrano.
Raziskovali vlom, našli kavo	MaTvTgTa otroka”v”sa vo
Odkritje uslužbencev krške UNZ — Skrila kavo, da bi počakala višje cene
BREŽICE, NOVO MESTO — Če drugega ne, sta nedavno naključno odkritje »ilegalnega« priročnega skladišča prave kave v brežiškem marketu in kasnejše sojenje na novomeškem sodišču odkrila še en, baje ne tako redek vzrok pomanjkanju nekaterih artiklov na naših trgovskih policah. Zgodba pred nami je prav po tej plati zelo poučna.
Lanskega 4. aprila so bili delavci	ženjske koristi. Sama je sicer v prei-
krške UNZ obveščeni o poskusu	skavi in na sodišču izjavila, da je
vloma v brežiški Market 43, last	hotela na ta način delno prikriti pri-
dežurni
porofajo
IZGINILO 50 KILOGRAMOV LAKA — Med lanskim 24. decembrom in 7. januarjem letos je neznani storilec ukradel iz DO Marles, tozd Inženiring, okoli 50 kilogramov laka »Kelios«. Marles je s krajo oškodovan za preko 30.000 din, do tatvine pa je prišlo med pleskanjem osnovne šole na Otočcu. Za priročno skladišče, kije bilo v šoli, je poleg delavcev očitno vedel še nekdo.
ODNESEL 35 TISOČAKOV — Med 1. in 5. januarjem je nekdo nepovabljen stopil v stanovanje 72-letne Marije Jerman iz Nakla pri Črnomlju. Ženički je izginilo 35 tisočakov gotovine, za storilcem pa je izginila sleherna sled.
VLOMIL V KASETO ZA ORODJE — Med 28. decembrom in 6. januarjem je nekdo vlomil v kaseto z orodjem, ki je bila spravljena na avtobusu novomeških »Gorjancev«. Vozilo je stalo parkirano pri mehanični delavnici v Bršljinu, iz kasete pa je izginilo orodje v vrednosti 40.000 din. Storilca še iščejo.
Emona Posavja iz Brežic, tozd Trgovina na drobno. Pri svojem delu pa so v preveliki vestnosti odkrili še nekaj. Med pregledom prostorov in ključavnic so naleteli na zaklenjeno strojnico tamkajšnjega dvigala. Poklicali so poslovodkinjo, 42-letno Frido Merslavič, da jim prostor odklene, vendar ta nad tem ni bila navdušena. Po daljšem prepričevanju je vendar obveljala beseda inšpektorjev, ki so po vstopu v strojnico imeli kaj videti: v kotu je bilo skritih natanko 384 kilogramov prave kave.
Frida Merslavič ni imela več kaj prikrivati. Priznala je, da jeJcavo sama skrila v strojnico, to pa zato, da bi počakala višje cene. Zapišimo ob tem, da je bila takratna cena kave 1.999,25 din za kilogram, ob podražitvi pa se je dvignila kar na 2.477,61 din. Poslovodkinja bi, če bi njena namera uspela, pridobila kar 166.469.28 din protipravne premo-
NOSI KRESNIČKO
AVTO UNIČEN VOZNIK CEL
BU KOŠEK — Na zavarovanem železniškem prehodu v Bukošku pri Brežicah je prišlo 8. januarja do hujše nezgode, ki pa seje na srečo končala le z materialno škodo. 32-letni Ivan Preče je pripeljal z osebnim avtomobilom do prehoda, na katerem so bile spuščene polzapornice. Zanje se ni zmenil, pač pa zapeljal na tire, takrat pa je iz Brežic proti Dobovi pripeljal tovorni vlak, ki gaje upravljal Gorazd Bučak. Lokomotiva je trčila v vozilo in ga odbila po nasipu ter popolnoma uničila. Preče, ki je vozil pod vplivom alkohola, je imel neverjetno srečo. Ob trku ga je vrglo iz avtomobila in je ostal nepoškodovan.
PO DOLENJSKI EZELI
de;
• Tudi čarovniki niso več vsemogočni. Prejšnji teden je Peter P. iz Bereče vasi, kije znan kot samouki magik in čarovnik, pripravljal interno predstavo za svoje prijatelje. A očitno med točko, ki bi naj prikazala nekaj manjših eksplozij, ni uporabil pravih čarobnih besed. Ko si je namreč nameraval prste na roki namazati s posebnimi kemikalijami v obliki praška, ki ob trenju s prsti povzroča manjše eksplozije,'je počilo zares. Očitno je ob odpiranju škatle s prahom prišlo do trenja, ki je povzročilo eksplozijo, ta pa je čarovnika poškodovala po rokah in obrazu.
• Zastražen v družbi miličnikov je prejšnji teden zapuščal gostilno »Pri Marički« v Veliki Bučni vasi 40-letni Franc B. iz Ždinje vasi. Pa ne zato, ker bi bil možakar kaka visoka osebnost, pač iz precej bolj vsakdanjega vzroka: napil se gaje in potem, ko mu niso več hoteli postreči s pijačo, pričel razgrajati. Da bi bila vsa zadeva videti resneje, je celo pograbil pepelnik in pričel z njim udarjati po mizi. Očitno so miličniki vso zadevo vzeli dovolj resno.
• Med 5. in 9. januarjem je neznan storilec vlomil v zidanico Pavleta Bobiča iz Škocjana in mu odnesel dve klobasi ter večji kos salame. Vsa sreča, da ta vlomilec ni obiskal Bobičeve mesarije!
manjkljaj, ki seje v trgovini pokazal ob inventuri, kar pa seveda teže dejanja ne zmanjšuje. Očitno trgovci
Namesto plače s steklenico po glavi
Pretep v rudniškem bifeju v Kanižarici
KANIŽARICA — V soboto, 11. januarja, je prišlo v bifeju rudnika Kanižarica pri Črnomlju do hujšega pretepa med delavci ljubljanskega Geološkega zavoda, enega od udeležencev pa so teže ranjenega prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Prvi prepir se je vnel med vodjem delovišča, 50-letnim Jusufom Ku-sikom iz Mramorja, in delavcem, 23-letnim Dragom Kalačem iz Črnača pri Kaknju. Vzrok: Husika Kalaču ni hotel izročiti osebnega dohodka, za nameček pa ga je še meni nič tebi nič z vinsko steklenico treščil po glavi. To je bil povod, da so se v pretep vmešali še 26-Ietni Dominik Hrgota iz Kaknja, 27-letni Mijo Tunič iz Glogošča in neki Zu-hrija Mašič. Med pretepom so žvi-gali pepelniki in steklenice, najhuje pa jo je v tem skupil prav Mašič, kije končal v novomeški bolnišnici.
Svoje bo o dogodku brez dvoma rekel še temeljni javni tožilec.
DOVOLJENO (ZA) LESARJE — V Kočevju in vsej občini je veliko razbitih prometnih tabel. Kaže pa, da nekateri vandali nimajo samo smisla za razbijanje, ampak tudi za (črni) humor. Tako so tole tablo »Dovoljeno za kolesarje« odbili tako, kot da je tu dovoljeno le za lesarje. (Foto: Primc)
Družbeno varstvo še drugič?
Novomeški izvršni svet predlaga nov ukrep družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost — Vrsta nezakonitosti — Vsega kriv direktor?_
NO VO M ESTO — Novomeški izvršni svet je prešnji ted^n menil, daje Zavodu za požarno varnost potrebno spet naložiti začasno družbeno varstvo, za kar je več razlogov.
Ko je marca lani kontrola službe družbenega knjigovodstva hotela opraviti pregled poslovanja, se dela sploh niso mogli lotiti, dokler niso knjigovodstva spravili v red. In tudi potem kompletnega pregleda ni bilo mogoče opraviti, ker so zadeve iz leta 1984 preveč neurejene. Sploh niso imeli inventure, niso sproti vodili evidence o osnovnih sredstvih, materialu, terjatvah in obveznostih itd. Kontrola SDK je lahko šele septembra lani končala delo, iz zapisnika pa je razvidna cela vrsta kršitev in nezakonitosti v poslovanju.
Poleg vsega tega so ugotovili nepravilnosti še pri izplačilu osebnih dohodkov in sicer v tem, ker pravilnik sploh nima ustreznih meril, po drugi strani pa niso izvajali nagrajevanja na osnovi delovne uspešnosti, kar pa so v svojem samoupravnem aktu določili.
In da je bera nepravilnosti še obilnejša: ugotovili so, da so bili vsaj 8-krat opozorjeni od sekretariata za notranje zadeve, naj kot organizacija posebnega družbenega pomena spravijo v red varnostni načrt a ni zaleglo. Ponudili so jim celo strokovno pomoč, ki pa je niso marali.
Zavod opravlja tudi dimnikarsko dejavnost, za katero ni registriran, in bi moral te formalnosti urediti že ob prvih ukrepih družbenega varstva leta 1982. Zavod za požarno
varnost je dolžan organizirati regijski center, o čemer so razpravljali že v vseh občinah; izpeljava akcije je bila poverjena direktorju, ki pa ni naredil nič. Nasploh menijo v izvršnem svetu in v kolektivu, da tako slabih odnosov v zavodu še ni
bilo, za vse te stvari pa je najbolj odgovoren direktor Iztok Hrovat.
Izvršni svet bo predlagal delegatom zbora združenega dela ponovni začasni ukrep družbenega varstva, v kakšnem obsegu bodo ukrepi, pa bo pokazal razgovor s pravobranilcem samoupravljanja in prizadetimi.
R. B.
NOVO MESTO — Mnogim je verjetno še v spominu tragična prometna nesreča, do katere je prišlo lanskega 30. marca na regionalni cesti med Žužemberkom in Sotesko in v kateri je izgubil življenje mladi Jože Papež, za katerim sta bili vsega dve desetletji življenja.
Tistega drte okoli 17.30 je 22-letni Florjan Šiško iz Žužemberka peljal osebni avto znamke VW, v katerem s.a bila še njegova dobra prijatelja Jože Papež in Jure Muhič, po cesti proti Soteski. Z ozirom na ovinkasto cesto je vozil precej prehitro, tako da ga je v blagem desnem ovinku tik pod gradom v Soteski zaneslo na levo na bankino, tam je oplazil kamnito ogrado, od katere je avtomobil odbilo preko ceste v desno, kjer je zdrsnil čez 7 metrov globok nasip na obrežje in natb še v Krko. Šiško in Muhič sta se ob tem laže poškodovala, Jože Papež pa je bil v nezavesti in je utonil.
dobro vedo, da je kava blago, ki se mu zaradi nekaterih naših »uvoznih zakonitosti« nenehno spreminja cena, in da je to eden najbolj »hvaležnih« aktiklov za tovrstne špekulacije.
Poglejmo za konec še, kako je ob tem dogodku reagiral senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedoval Jurij Picek. Emona Posavje, tozd Trgovina na drobno, je bila kaznovana s 300.000 din plačila, poslovodkinja Frida Merslavič pa s plačilom 20.000 din denarne kazni.
Zapišimo ob tem še, daje bila Mer-slavičeva zaradi tega dogodka disciplinsko kaznovana tudi v delovni organizaciji, kot tudi to, da je sodišče ob sodbi izreklo še varnostni ukrep objave sodbe v tisku. Naš zapis s tem ukrepom seveda nima nobene zveze.
B. BUDJA
r
s
I
N
*
N
I
S
I
S
I
S
I
s
I
k
I
s
I
s
I
s
I
s
I
A
I
\
I
S
La
Jok in klice na pomoč 6-letne Suzane sta slišala Husein Bošnjakovič in Žumra Džinič ter otroka __________rešila — Mati skušala pobegniti__________________
KRŠKO — Dogodek, ki seje pripetil prejšnji teden, točneje 7. januarja, na mostu čez Savo v Krškem, po Posavju še vedno močno odmeva. Le kaj lahko privede mater do tega, da se skuša znebiti svojega otroka, kot je to poskušala 26-letna Ivanka Škerbec iz vasi Novo.
7. januarja okoli 10.30 je pripeljala svojo 6-letno hčerko Suzano na desni breg Save, skupaj sta nato stopili na most v Krškem, tam pa je mati iz doslej še nepojasnjenih vzrokov sunila hčerko 75 metrov globoko v Savo. Na srečo sta bila takrat v bližini Husein Bošnjakovič in Žumra Džinič, oba iz Krškega, ki sta slišala otroški jok in pretresljive klice na pomoč. Takoj sta stekla do obrežja in prisebno potegnila Suzano iz vode. Deklici so takoj nudili prvo pomoč in jo
zatem nemudoma odpeljali v novomeško bolnišnico, od koder so javili, da življenje Suzane ni več v nevarnosti.	«
Mati je hotela takoj po dogodku pobegniti, na srečo pa je to opazil uslužbenec krške postaje milice, ki je stal v bližini in Škerbčevo prijel. Zaradi poskusa uboja lastnega otroka so Ivanko Škerbec izročili v nadaljnji postopek preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ki je zanjo odredil pripor.
B. B.
»Kradel, da bi se preživel«
Tako je sodišču zatrdil 35-letni Sabit Islamovič, ki je odnesel iz IMV za 302.000 din različnih delov
NOVO MESTO — Pred dnevi seje na zatožni klopi novomeškega sodišča znašel 35-letni Sabit Islamovič iz Knježevičev, ki je bil še v jeseni 1984 zaposlen v novomeški IMV. Islamovič je bil med tistimi, kije svoje službovanje v IM V izkoristil še za dodatni zaslužek, saj si je po navedbah preiskave prisvojil kar lepo število avtomobilskih delov.
Islamovič je na obravnavi senatu sodišča skesano priznal vse tatvine. Tako je od junija do 27. septembra, ko so ga prijeli, odnesel iz IMV predmetov v skupni vrednosti preko 300 tisočakov. Iz tovarne je odšlo z njim 18 klinastih jermenov, zunanje ogledalo, kabli za svečke, dvoje zaključnih luči, dve ključavnici volana, več vijakov različnih vrst, 28 končnikov za vilice, kar 16 končnikov za volan, 24 različnih ležajev ter 7 prednjih in 10 zadnjih amortizerjev.
Obtoženec je, kot že rečeno, tatvine priznal, hkrati pa trdil, da je bilo preko polovico vseh ukradenih
Kriv prijateljeve smrti
mesecev zapora za Florjana Šiška, ki je zakrivil nesrečo, v kateri je izgubil življenje Jože Papež
Sodišče je ugotovilo, da so Šiško, Muhič in Papež tistega dne skupaj delali v vinogradu nad Dvorom, pri tem pa tudi popili nekaj vina. Analiza krvi Florjana Šiška je pokazala, da je sedel za volan močno vinjen, saj je imel v krvi kar 2,17 g/kg etilnega alkohola, to pa je bilo tudi najbolj posreden vzrok nesreče.
Šiško je na obravnavi krivdo skesano priznal, dejanje pa močno obžaloval, saj je bil Papež njegov dober prijatelj. To in pa dejstvo, da je, čeprav poškodovan, iz Krke vendarle rešil Jureta Muhiča, ki je bil prav tako ranjen, mu je sodišče štelo v olajševalno okoliščino, prav tako ugotovitev, da obiskuje starše pokojnega in jim pomaga. Ob vsem tem je senat Šiška obsodil na 6 mesecev zapora, hkrati pa mu izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje vozil B kategorije za 1 leto. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
Neuspel zasilni pristanek z zmajem
40-letni Lado Ule se je pri pristanku hudo ra-___________nil___________
DOLENJE PONIKVE — Novoletni polet z motornim zmajem se je za 40-letnega Lada Ule-ta iz Jurčičevega pri Trebnjem slabo končal. Ne le daje bil zmaj domala popolnoma uničen, pač pa je tudi Ule dobil hude poškodbe, zaradi katerih se zdravi v novomeški bolnišnici.
Ule je motornega zmaja izdelal sam, preizkušnjo pa je opravljal 3. januarja na letališču Prečna pri Novem mestu. Po nekaj poletih je vse kazalo, da bo naprava prestala preizkušnjo nadvse dobro, zato seje Ule odločil, da bo z zmajem poletel nazaj v Trebnje. Nekje nad Dolenjimi Ponikvami pa je na zmaju najverjetneje popustila krmilna pletena jeklena vrv, ki služi za krmiljenje repa, tako da seje moral Ule odločiti za zasilen pristanek na travniku. Pri tem se je. kot smo že zapisali, huje poškodoval, saj je bil pristanek izredno trd, pa tudi zmaj je domala uničen.
stvari poškodovanih in da jih je zategadelj odnesel. Sodišče je imelo na voljo druge dokaze in zagovora ni sprejelo, še posebej, ker je Islamovič nameraval vse te predmete prodati znancu v Sarajevu, vendar so ga tamkajšnji uslužbenci SUP-a presenetili, mu ukradene stvari zasegli in vrnili IMV. Omenimo ob tem še. da je obtoženec kot vzrok krajam navedel težko finančno stanje. Po njegovih besedah je bil v tistem času v disciplinskem postopku in je zanesljivo vedel, da bo moral iz IMV, zato je jemal stvari, s katerimi bi kasneje preživljal svojo družino.
Senat sodišča ga je obsodil na 8 mesecev zapora, pri tem pa je v olajševalno okoliščino štel obtožen-čevo priznanje in skrb za nedoraslega otroka, kije po razvezi z ženo pripadel njemu.
Sodba še ni pravnomočna, saj se je Islamovič pritožil na višje sodišče v Ljubljani.
B. B.
NESREČA Z UKRADENIM AVTOM
TRNJE — 6. januarja ob 12.30 je prišlo v Trnju pri Brežicah do prometne nezgode, ki jo je zakrivil 17-letni Bojan B. iz romskega naselja v Dobruški vasi. Bojan se je z avtomobilom peljal po cesti med Čatežem in Brežicami, v križišču pa hotel zaviti proti Dobovi. Zaradi prevelike hitrosti ga je pri tem zaneslo na levo, kjer je trčil v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Branko Ištuk iz Livna. Bojan B. je takoj po nesreči zapustil vozilo in pobegnil, vendar so ga brežiški miličniki ujeli še isti dan. Izkazalo seje, da je Bojan B. vozil z ukradenim avtomobilom. ki ga je v Škocjanu odvzel Francu Blažonu. Na poškodovanih vozilih je bilo škode za 120.000 din. mladoletnika pa so izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega sodišča.
IZTOČIL 50 LITROV VINA
SOTESKA — Prve novoletne dni je nekdo izkoristil za vlom v stanovanjsko hišo 84-letne Marije Glavan iz Soteske. Storilec je obiskal klet in tam iz soda iztočil okoli 50 litrov vina. s čimer je Glavanovo oškodoval za okroglih 15 tisočakov. Storilca še iščejo.
UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE
NOVO MESTO — Letošnja prva žrtev prometnih nezgod na dolenjskih cestah je 23-letni Janez Piletič iz Dolenje Starc vasi. Kot smo že prejšnji teden poročali, seje Piletič ponesrečil v prometni nezgodi, do katerejeprišlo lanskega 26. decembra na cesti pri Srebrničah. Kot sopotnik je sedel v osebnem avtomobilu, ki ga je s preveliko hitrostjo vozil 24-letni Jože Jakše iz Drage. Vozilo je pričelo zanašati, dokler ni zdrknilo v levo na nasip in se prevrnilo, pri čemer seje 23-letni Piletič hudo ranil.
PRIČENJA SE »SEZONA«
KRAJ SMUČI
Republiški sekretariat za notranje zadeve je pred kratkim izdal opozorilni letak z obrazcem, v katerem naj vsak smučar vpiše osnovne podatke o vrsti, barvi, dolžini tovarniški številki in značilnostih svojih smuči. Nobena skrivnost ni namreč, da se število’ tatvin smuči v zadnjih letih nenehno povečuje, že omenjeni obrazec pa bo delavcem UNZ v veliko pomoč pri iskanju ukradenih stvari. Kajti smuči veljajo dandanes že pravo majhno premoženje.
Ni mladih gasilcev_________________
Je tudi to vzrok za zaspanost v nekaterih društ-______________vih?
RIBNICA — Gasilci v ribniški občini zaključujejo leto z lepimi uspehi. Izpolnili so skoraj vse načrte tako
pri gradnji gasilskih domov, orodišč in shramb gasilske opreme kot pri nakupu gasilske opreme.
V prihodnjem obdobju bodo vso pozornost posvetili preventivi, za kar pa je potrebno stalno izobraževanje gasilcev, vključevanje mladih v gasilske vrste in stalno delo gasilskih društev.
Lahko ugotovimo, da poteka usposabljanje gasilcev v glavnem dobro . ali ponekod vsaj zadovoljivo. Vključevanje mladih v gasilstvo pa zelo šepa. posebno še deklet, saj večina društev v občini nima ženske desetine. Kljub velikemu prizadevanju občinske gasilske zveze in posameznih gasilskih društev in njihovemu propagiranju gasilstva, uspeha ni. Ne pomaga niti ustanavljanje krožkov Mladih gasilcev po šolah.
V zadnjem obdobju je opaziti zaspanost v nekaterih gasilskih društvih, največjo na območju sektorja Sodražica. kjer nekatera društva zaradL velikega prizadevanja posameznikov j dobro delajo, nekatera (Zamostec, Vinice—Zapotok) pa so popolnoma zaspala. Tudi v sami Sodražici, kjer je nevarnost požarov največja, je slabo poskrbljeno za požarno obrambo. Položaj je tak predvsem zalo, ker starejši gasilci ne morejo več delati, kot so nekoč, mladih pa ni.
Kljub vsem težavam pa gasilci nebi smeli obupati.	-
M. GLAV ONJ1C
Uničena cesta
Same luknje od Mozlja od Rimskega in Brezovice
MOZELJ, PREDGRAD — Makadamski del ceste med Kočevjem in Predgradom je tako uničen, da je praktično neprevozen. Najhujejena odseku med Mozljem in Rimskim. Predgrajci, ki zaradi tega najbolj trpe, vedo povedati, daje cesta taka že nekako od sredine novembra. Tako uničene so ceste, ki so glavna povezava med sosednjimi občinami, gotovo le še na Kočevskem, in sicer razen že omenjene še makadamski odseki cest med Brodom na Kolpi in Čabrom ter med Loškim potokom in Čabrom, makadamska pa je tudi še cesta proti Strugam.
Mozeljčani med drugim opozarjajo, da je proti Brezovici tudi pluženje prekasno. ko avtomobili že narede »sani« in plug »ne prime«. Tudi cestarja ta cesta nima. Občasno jo popravljajo »skupinsko«, vendar so taka popravila redka in zato’ neuspešna.
S. K.
TRČENJE MED PREHITEVANJEM — 12. januarja okoli 13. ure se je 31-letni francoski državljan Albert Gignoli peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. Med vožnjo v koloni je pri Gmajni v blagem desnem ovinku pričel prehitevati tovornjak pred seboj, takrat pa mu je nasproti pripeljal avtobus koprskega Slavnika, ki ga je vozil 36-letni Aldo Vižintin iz Tara pri Poreču. V čelnem trčenju seje voznik Gignoli hudo poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, izmed potnikov v avtobusu pa ni bil nihče
ranjen. Materialna škoda je ona precejšnja, saj je avtobus rinil še nekaj časa avtomobil pred seboj, ocenili pa so jo na 1,550.000 din.
PREHITRO V OVINEK — 22-
letni Ivan Mohorič iz Kranja se je
12.
januarja peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pri enaindvajsetem kilometru zaneslo na jev° stran vozišča, kjer je vozilo padlo a metre pod cesto in tam odstalo. Mohorič se je na srečo le laže poškodoval, materialno škodo pa so ocenili na 150.000 din.
LE DRAGATUŠ BREZ
ADLEŠIČI, DRAGATUŠ — Ko-.«« preteklega leta je bil tudi v Adl-
ešičih
ustanovljen TVD Partizan. Med
Tujimi črnomaljskimi 8'sci. ki še ved n c
krajevnii sre-
..	- ■»“■■»> nimajo tovrstnega
flrustva. je takoostal le Sc Dragatuš, ki pa ima zelo dobre možnosti za razvoj športne dejavnosti, saj ima telovadim in športna igrišča, ki jih marsikje 'L 'edno nimajo.
Za republiške naslove : v ciklokrosu
Krka V nedeljo organizator republiškega pr-venstva na Drski
NOVO MESTO Že po tradiciji uo tudi Ibtos uradni- ^začetek kole-sezone v Sloveniji prav v N6w5n triestit. KD Krka bo namrečv jtei^ja.j-Itj. januarja organizator republiškega prvenstva v ciklokrosu za vse kategorije.
Proga bo, kot je že običaj, potekala Okoli stanovanjskih blokov na Drski, *n krog pa je dolg 600 metrov. Start Prve kategorije tekmovalcev, pio-nirjev B, bo ob 10. uri., 20 minut kasneje bodo startali pionirji A, ob
10.50	mlajši mladinci, ob 11.20starejši mladinci in ob 12.00 člani A, B in C. Slednji bodo morali kolesariti in teči 45 minut, nato pa še en krog.
Zapišimo, da so Novomeščani na lanskem prvenstvu na isti progi osvoji-
Rezultati so, denarja ni
Naslovu jesenskih prvakinj Novomeščank v I. SKL na rob — Po prvem delu za 200 tisočakov manka *
NOVO MESTO — Le malokdo je po porazu novomeških košarkaric v 2. kolu prve republiške lige še upal, da bodo dekleta do konca jesenskega dela prvenstva vendarle uresničile zastavljeni cilj: vrh lestvice in boj za vstop v■ II. zvezno ligo. Pa vendar jim je 'uspelo prav to. Z enim samim porazom v devetih kolih so postale jesenske prvakinje, pri tem pa so v zadnjem kolu v gosteh premagale najnevarnejše tekmice na vrh. ekipo Pomurja.
_ Po besedah trenerja Andreja Svetita so največje breme v tem delu prvenstva nosile Bunčeva, Srebrnjakova in Galov a in ob njih še Adamičeva, medtem ko je bito mesto pete igralke vselej odprtor Ip prat dejstvo, da jej/neilrenef pri izbiri te igralke zmeraj srečno roko. je najbolj zaslužno za jesenski. uspe/n. .Seveda je s tem prehojjenč lepokppth. Prvettstvose bo nadaljevalo v zarefku februarja'. YafqffiT%yfo ^ovof^čaplje '■ izkoristile'' za rlbdarhc indfvi-. dualne treninge nabininje fizične 'moči in uigravanje kolektivne taktike.
Moramo pa omeniti še nekaj. Novomeške košarkarice še posebej občutijo podcenjevalen odnos
do ženskega športa. V klubu je danes računov za potovanja na prvenstvene tekme za 200 tisočakov. denarja za njihovo plačilo pa ni. Zaman si v klubu že lep čas prizadevajo najti sponzorja. čeprav gre brez dvoma za ekipo, ki ima lepo prihodnost in domala že v žepu tudi status zveznih ligašev. s katerimi se v Novem mestu ne moremo ravno pohvaliti. Tako pa se je zgodilo, da so se v
klubu nekaj let posvečali delu in vadbi, pri tem zabeležili uspehe kol le malokatera ekipa, niso pa sledili »sodobnim« metodam pri organizaciji močnega športnega kluba. Ti pa danes na prvo mesto postavljajo močno (finančno in politično) klubsko upravo, vse ostalo pa je velikokrat prepuščeno naključju. V novomeški ženski košarki je bilo tokrat obratno in nemara bi bilo dobro odmor do pričetka drugega dela prvenstva izkoristiti prav za okrepitev klubske uprave. Kajti novomeške košarkarice imajo za razliko od mnogih tudi kaj ponuditi — rezultate.
B.	BUDJA
JESENSKE PRVAKINJE — Na posnetku je ekipa košarkaric Novega mesta, ki so si z zmago v zadnjem kolu nad Pomurjem v Murski Soboti priigrale naslov jesenskih prvakinj v 1. ženski republiški ligi. Novomeščanke sov tem delu prvenstva izgubile samo eno srečanje in tako ostajajo najresnejše kandidatke za vstop v 11. zvezno ligo. Seveda bo za kaj takega potrebno enako uspešno končati tudi spomladanski del prvenstva, ki se prične že prihodnji mesec.
>i'Vsa
prva mesta, izjema je bila le tek-
1,13 pionirjev A. Nedeljsko tekmovanje bo pokazalo, koliko lahko od Nrkinih kolesarjev pričakujemo v tej sezoni.
— NOVOLES 96 (51:46)
V soboto se je s 1. spo-kolom brez premora prvenstvo v I. SKL.
koper
86 :
koper —
'hladanskim
nadaljevalo ,............. - .. —
Novolesovi košarkarji so gostovali v Kopru in nepričakovano težko osvoji-" načrtovani točki. Gostitelji so namreč vodili dobršen del tekme in še 5 ntinut pred koncem je bil rezultat izenačen. Novomeščani so si zmago zagotovili šele v finišu in se s tema točkama dokončno oddaljili od ekip, ki bore za obstanek v ligi.
Novoles: Peljhan 6, Cerkovnik 17, Pintar 2. Munih 18, Bajc 20, Lalič 2, •vek 14. Plantan 17.
Vodi Slovan s 23 točkami, Novoles Pa je z 18 točkami 7.
V soboto prihaja v Novo mesto eki-Pa drugouvrščenega Heliosa.
ČIB BOVEC — KOČEVJE 1 : 3 (9, -14, -6, -12)
BOVEC — Odbojkarji Kočevjasov L kolu 1. SOL zabeležili svojo prvo Prvenstveno zmago, še zmeraj pa jih Ji . ‘0. mesta, ki še prinaša obstanek v 8j, deli kar 6 točk. Na lestvici vodi a|onit z 20 točkami, Kočevci pa so Odzadnji.
PO ZAPLETIH ZMAGA VINICI
TREBNJE — Pred dnevi je bil v Trebnjem finalni turnir v malem nogometu za območje Dolenjske. Takoj povejmo, da je bila organizacija turnirja slaba in da so gostitelji po svoje krojili pravila tekmovanja, saj sta še do lani imeli pravico nastopa na finalnem turnirju po dve najboljši občinski ekipi, letos pa le ena. V Trebnjem so tako merile moči ekipe trebanjskega Albatrosa, črnomaljskega Bel-ta, novomeške Vinice, medtem ko predstavnika Metlike ni bilo. Omenimo ob tem, da iz nerazumljivih razlogov na turnir ni bilo ekipe Smarjete, novomeškega prvaka, ki je tako velikodušno odstopila prostor moštvu Vinice, ki je to izkoristilo na najboljši način. Rezultati: Belt — Albatros 4:5, Belt — Vinica 1:5, Albatros — Vinica 1:1. Zaradi boljše razlike v zadetkih se je v nadaljnje tekmovanje uvrstila ekipa Vinice.
M. GORENC
KLUBSKA NASLOVA FLISARJEVI IN GOLEŠU
TREBNJE — Na kegljišču Čož v Ivančni gorici se je pred nekaj dnevi končalo klubsko prvenstvo trebanjskih kegljačev. Pri ženskah je s 3.012 podrtimi keglji slavila Fliserjeva, pri moških pa je zmagal Goleš s 6.566 podrtimi keglji.
Udarniško do igrišč
Sevniški igralci tenisa voljni prijeti tudi za lopate
SEVNICA — Tenis doživlja v •ej občini kot nova športna panoga vrsto »nizkih udarcev«, znanih 12 pionirskih časov te igre.
Najtežje je, upajmo, za sevniške navdušence te igre vendar mimo. Vse podpore, predvsem v obliki Posredovanja znanja in bodrenja, J? deležni od brežiških vrstnikov, imajo v primerjavi s posavskim sestrskim mestom naravnost idealne razmere za igro in delo. Zamižite si primerjavo: med.em ko v Sevnici tenisa pravzaprav ni mogoče nikjer igrati popravilih — zarisano polje je edinole na grobem asfaltnem igrišču za rokomet pri Jutranjki — je pri čateških Termah osem polj, v Brežicah imajo p1 in jih še ravno toliko gradijo. Prizadevni vaditelj pionirjev Mar-*S° Korač pojasnjuje, kako je v ■spvnici trajalo pol leta, da so se re-gistrirali, enako dolgo pa je trajalo, da sojih vzeli resno in sklicali °dbor za nadaljnjo gradnjo igrišč Pri novem bazenu.
lam naj bi bili tudi dve igrišči za e|Jis. Zakaj kar dve, nekaterim "•‘lesnokulturnim delavcem še ve-O'io ni jasno, Korač pa preprosto P°vc. da ni mogoče igrati nobene-8.a turnirja na enem samem ig-psču. »Hvalevredno je, da nam 'gro zaenkrat omogoča vsaj Jut-ranjka, da imamo lahko tam Pravljeno mrežo in še kaj. Sicer Pa se od srečanja do srečanja na trn oddaljenem igrišču bojimo, da Jo bo kateri od otrok skupil na ne-arni cesti za Savo, kjer tudi ni Pmčnika. opozarja.
Kakšni so izglcdi za utrditev ga športa v mestu?
'■Klub je tudi formalno ustanovljen. Ob pomoči Brežičanov ■mo zadovoljivo izpeljali turnir ^četnikov. Udeležilo se ga je kar
30 igralcev. Zamislite si sedaj našo stisko z enim zasilnim igriščem. Poleti smo izpeljali tečaj tenisa. Odziv je bil nad pričakovanji, kar nam kaže, da smo na pravi poti.«
— Kako do pravega igrišča?
»Slednjič je le prišlo do sestanka odbora za gradnjo igrišč. Za prve pomladanske dni načrtujemo prve udarniške akcije. Sam sem iz geodetske stroke, imamo še druge kadre, med drugim tudi pravega risarja, z načrti torej ne bi smelo biti težav. Pripravljeni smo poprijeti tudi za krampe in lopate in najprej izvesti potrebno drenažo. Skratka, mi smo tu, želimo si le, da nam omogočijo začeti, pa bodo videli, česa je sposobna današnja mladina.«
A.ŽELEZNIK
MARKO KORAČ: Tenis je lahko družinska rekreacija. Kes, da so uvoženi vrhunski loparji dragi, vendar v primerjavi z drugo športno opremo neprimerno bolj dostopni.
Proglasili športnika leta
Ta laskavi naziv za leto 1985 je v Kočevju pripadel Gregorju Komacu in Andreji Drobnič
KOČEVJE — Že po običaju so prvi januarski dnevi v mestu ob Rinži rezervirani za izbor najboljših športnikov Kočevja. Laskavi naziv za leto 1985 si je v moški konkurenci tokrat priboril Gregor Komac, najboljši igralec kočevskega namiznoteniškega kluba, zmagovalec številnih turnirjev in revij, brez dvoma pa tudi eden naših najobetavnejših mladih igralcev. Med dekleti je zmagala Andreja Drobnič, gonilna moč kočevske ženske odbojkarske vrste, stalna članica republiške kadetske reprezentance, ki že trka na vrata naše najboljše selekcije.
Na prireditvi pa so podelili tudi vrsto priznanj in Bloudkovih značk. Tako so srebrno značko prejeli: Jože Kozina, Marjan Vidmar. Jože Kočevar, Tone Piškur, Dragica Šercer, Marjan Oražem in Cveto Arko. Bronaste značke so pripadle Ivanu Novaku, Božu Arku, Francu Šturmu, Borisu Ozaniču. Francu Jurjeviču in Radu Mesojedcu. Ob tem so bile podeljene še plakete ZTKO. zlate pa so dobili: Lado Smole, Franjo Smole, Katica Čuček in Marica Rutar. Srebrno plaketo je dobil Dušan Poje, bronaste pa: Martin Kajfež, Kristina Legan, Slavko Vlah, Albin Ernest. Branko Dekleva. Stane Podkoritnik in SD Tekstilana.
Omenimo še priznanje za športne dosežke. Zlato značko ZTKO so prejeli: Gregor Komac, Dušan Špelič, Damjan Murn, Slavko Pavlič, Alenka Klarič, Duška Krizmanič, Julija Filipovič. Maja Uran in Andreja Drobnič. Srebrna značka je pripadla odbojkarjem, strelcem in namiznoteniški ekipi pionirjev, bronaste pa so prejeli: članska namiznoteniška ekipa, Katja Konečnik. rokometna pionirska ekipa deklet, ekipa pionirk odbojkaric, Primož Pantar. Robert Tomazin, Bo-
KOLESARJI USPEŠNI TUDI NA SMUČEH
GABRJE — SD Gorjanci je pred nedavnim v svoj program zimskih aktivnosti vključilo tudi teke na smučeh. Proge med Gabrjem in Brusnicami so prvi preizkusili tekmovalci KD Krka, ki so na njih organizirali klubsko prvenstvo. Pri pionirjih je zmagal Badovinac, drugi je bil Fink in tretji Kavšek, med mladinci je slavil Krevs, sledita pa Golob in A. Šmajdek, medtem ko so bili pri veteranih trije najboljši llar, Štih in Jagodic, pri veterankah pa je zmagala Kovačičeva, druga je bila Vičičeva.
PRVO TESTIRANJE REPREZENTANTOV
NOVO MESTO — I/ Poreča so set ponedeljek /tečer vrnili novomeški kolesarji, ki jih je zvezni trener I ranc I Ivasti uvrstil mod osmerico naših najboljših tekmov alcev za sestavo držav -ne reprezentance. Sandi Papež. Jože Smole in Srečko Glivar so po mnenju zveznega trenerja Hvastija testiranje odlično prestali in je že sedaj povsem na dlani, da ho ta trojica letos nosila dres z držav nim grbom. Omenimo, da ostalo peterico sestav Ijajo Pavliče Šebenik, llgrenovič (vsi Rog) ter Ropret in Lampič (Sav a).
KRATKE IZ KOČEVJA
• Letos bo Kočevje gostitelj vrste zanimivih in kvalitetnih športnih prireditev. Naj iz bogatega sporeda omenimo le aprilsko tradicionalno mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah pa majski tradicionalni planinski pohod, junijske igre lesarjev Slovenije itd.
• V športnem parku Gaj se tačas gradita dve teniški igrišči, in če bodo pravočasno poravnane vse denarne obveznosti, bosta objekta še letos dokončana.
• Za čas šolskih počitnic pripravlja občinska ZTKO pester program aktivnosti za učence osnovnih in srednjih šol. Tako je v telovadnici pri bazenu predvideno igranje odbojke, košarke, malega nogometa in drugih dvoranskih športov. Med 20. in 24. januarjem so od 9. do ll. ure predvidene ure rekreacije za nogomet, odbojko, namizni tenis in ostale športe, 22. januarja pa je predviden planinski izlet v Jelenov studenec.
• Pred dnevi se je v Kočevju končal tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral Šport bistro. Nastopilo je 20 ekip, rezultati finalne skupine pa so: Komeloli — Kočevska domača 4:4, Komeloli — Šport bistro II 7:2 in Šport bistro II — Kočevska domača 8.3.
M. G-č.
TUL' -Financ
FOND — Finance Nekam Daleč BEDA — Blagostanje Državni Administraciji MOLK — Milijoni Lahko Odhajajo Kamorkoli
Pretirano Utajevanje Odhajajo Edino
GLAVAN KEGLJAČ MINULEGA LETA
SEVNICA — Ante Glavan je najboljši tekmovalec K D Rudi Kepa iz Sevnice. Ta laskavi naslov so mu podelili v klubu za tekmovalne dosežke v minulem letu. poleg tega pokala pa je dobil še trofejo za najboljši rezultat v lanskem letu. ki ga je v disciplini 200 lučajev dosegel na kegljišču Terme z 901 podrtim kegljem.
.I. BLAS
rut Hočevar, Nada Učakar, Tomaž Krese in ŠK Kočevje.
M. G.
V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnikao podeljevanju Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu Žirije razpisuje Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Brežice
8 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1986
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvijanju naše samoupravne socialistične družbe, zlasti:
— pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti
— za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil
— pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela.
Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva.
Vsak predlog za podelitev Priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri krajevni konferenci SZDL ki se mora o predlogu izreči in posredovati svoje mnenje Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Brežice.
. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Brežice, Cesta prvih borcev 24, najkasneje do 28. februarja 1986.
Predlogi morajo biti napisani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri krajevnih in občinski konferenci SZDL Brežice.
Brežice, december 1985
•	'	ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE
PRIZNANJ OF pri OK SZDL BREŽICE 24/3-86
Komisija za delovna razmerja
DO Birostroj v skladu z določili 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v DO Birostroj
ponovno objavlja prosta dela in naloge
birotehnika IV za servis Krško (1 delavec, za nedoločen čas)
Pogoji:
— srednja tehniška šola — smer šibki tok, V. ali IV. stopnja Ul
— nad 6 mesecev delovnih izkušenj
Za informacije se obrnite na Birostroj, Greaorčičeva 24 62000 Maribor.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrdili o strokovni izobrazbi in izkušnjah ter kratek življenjepis na naslov:
Birostroj, komisija ^a delovna razmerja, Glavni trg 17 b, , 62000 Maribor, v 8 dneh po dnevu objave.
O izboru bomo kandidate obvestili v 30-ih dneh po izteku objave.
25/3-86
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM — Predstavnik ZTKO Kočevje Tone Prelesnik bere imena najboljših športnikov Kočevja. V o/.adju Drobničeva in Komac.
J
Putnik, n. sol. o. Jugoslovanska turistična delovna organizacija Zbor delavcev TOZD Putnik Trebnje, n. sol. o. Trebnje, Pod gradom 10
razpisuje dela in naloge
direktorja tozda za štiri leta
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpopolnjevati še naslednje pogoje:
1. da imajo srednjo izobrazbo gostinske, ekonomske ali družboslovne smeri, oziroma V. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe omenjenih smeri ter 3 leta delovnih izkušenj,
2. da pasivno obvladajo 1 svetovni jezik,
3. da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
TOZD Putnik, Trebnje, Pod gradom 10,
— za razpisno komisijo
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa zbora delavcev.	26/3-85
GIP Pionir Novo mesto, tozd Lesni obrat,
išče nove delavce:
*
— vodjo projekta novih harmonika vrat
Pogoj: diplomirani inženir lesarstva in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
— 5 kvalificiranih mizarjev
Pogoj: dokončana šola lesne stroke (lesar širokeaa profila)
— 9 nekvalificiranih, oziroma polkvalificiranih delavcev
Pogoj: prednost pri izbiri imajo tisti delavci, ki so že delali v lesni stroki
za vsa dela nudimo stimulativne osebne dohodke.
Prošnje z dokazili o izobrazbi oddajte 15 dni po objavi na naslov: GIP Pionir — kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.	33/3-86
D0LENJSFI UST
STROKOVNA SLUŽBA SIS MATERIALNE DEJAVNOSTI V OBČINI BREŽICE BREŽICE, Cesta prvih borcev 11
DELOVNA SKUPNOST objavlja
prosta dela in naloge
1. VODJO FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj,
— ustrezne organizacijske sposobnosti in ustvarjalen odnos do samoupravljanja,
2. FINANČNI KNJIGOVODJA ZA ENOTO ZA DRUŽBENO POMOČ IN ZA DELOVNO SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE
s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) POGOJI:
— srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— ustrezne organizacijske sposobnosti in ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pod
1.	in 2. naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
STROKOVNA SLUŽBA SIS MATERIALNE DEJAVNOSTI V OBČINI BREŽICE, 68250 BREŽICE, Cesta prvih borcev 11.	43/3-86
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
objavlja
prosta dela in naloge
INŠPEKTORJA DRUŽBENIH PRIHODKOV
Pogoji:
— višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri
— tri leta delovnih izkušenj
— vozniški izpit B kategorije
— urejena vojaška obveznost.
Kandidat mora izpolnjevati še splošne pogoje za delo v državni upravi.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo po pravilniku: tri mesece.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.	23/3-86
Obrtna zadruga RESA p.o. Krško Cesta krških žrtev 67 68270 KRŠKO
Delovna skupnost Obrtne zadruge RESA Krško razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. gradbenega referenta
2. knjigovodje saldakontov
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1 — da imajo končano srednjo tehnično šolo gradbene smeri, strokovn' izpit, preizkus znanja iz varstva pri gradbenem delu in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusna doba 3 mesece.
Prednost imajo kandidati z operativno prakso,
pod 2 — da imajo končano srednjo šolo ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj ter da obvladajo strojepisje.
Poskusna doba 3 mesece.
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na enakih delih in nalogah.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na gornji naslov.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.	38/3-86
MERCATOR AGROKOMBINAT KRŠKO, TOZD Poljedelstvo meso,
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— Kombajn Univerzal s štirirednem hederom
vozičkom, začetna cena je	1.800
— trosilec hlevskega gnoja SIP — začetna cena	300
— žitna sejalnica GAMA — OLT — začetna cena	140
— sejalnica za koruzo JONDIR — začetna cena	5
— elektromotor 15	KW	—	začetna	cena	60
— elektromotor 33	KW	—	začetna	cena	100
— dobilec za koruzo —	začetna cena	10
in
000 din
.000 din
000 din
.000 din 000 din 000 din .000 din
Javna dražba bo na poljedelsko-živinorejskem posestvu v Žadovinku (pri Krškem) 24. januarja 1986 ob 10. uri. Ogled strojev je lahko od 20. do 24. januarja 1986 od 7. do 10. ure.
Pogoj za licitacijo je vplačilo 10% varščine za pravne osebe združenega dela po pooblastilu.	42/3-86
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) ter 9. in 11. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 17/80)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu odloka za oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč Stavbne zemljiške skupnosti občine Novo mesto, sprejetem dne 13. 12. 1985,
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča v zazidalni soseski Otočec za gradnjo 17 individualnih stanovanjskih hiš in 1 obrtne lokacije, in sicer:
I. Stanovanjske hiše:
— lokacija	št. 1	na pare.	št. 160/1 v	izmeri	624 m2
— lokacija	št. 2	na pare.	št. 160/2 v	izmeri	634-m2
— lokacija	št. 4	na pare.	št. 160/4 v	izmeri	591 m2
— lokacija	št. 5	na pare.	št. 160/5 v	izmeri	637 m2
— lokacija	št. 6	na pare.	št. 160/6 v	izmeri	629 m2
— lokacija	št. 7	na pare.	št. 160/7 v	izmeri	729 m2
— lokacija	št. 8	na pare.	št. 160/8 v	izmeri	725 m2
— lokacija	št. 9	na pare.	št. 160/9 v	izmeri	705 m2
— lokacija št. 10 na pare. št. 160/10 v izmeri 783 m2
— lokacija št. 11 na pare. št. 160/11 v izmeri 881 m2
— lokacija št. 14 na pare. št. 160/14 v izmeri 742 m2
— lokacija št. 15 na pare. št. 160/15 v izmeri 1097 m2
— lokacija št. 16 na pare. št. 160/16 v izmeri 874 m2
— lokacija št. 17 na pare. št. 160/17 v izmeri 774 m2
— lokacija št. 18 na pare. št. 160/18 v izmeri 789 m2
— lokacija št. 19 na pare. št. 160/19 v izmeri 519 m2
— lokacija št. 20 na pare. št. 160/20 v izmeri 618 m2.
II. Obrtna lokacija
— lokacija št. 87 na pare. št. 160/87 v izmeri 2516 m2. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 278,79 din za 1 m2. Stroški priprave in delne komunalneopremestavbnegaze-mljišča znašajo 2.410.— din za 1 m2, razen za lokacije št. 15, 16, 17 in 18, za katere znašajo za 1 m2 2.148.— din. Pod delno komunalno opremo je zajeta kanalizacija, vodovod, nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave in ceste (samo zemeljska dela in prva plast tampona).
Nizkonapetostno omrežje za lokacije 2, 4, 5,14 do 20 in 87 bo zgrajeno šele, ko bodo kupci teh lokacij uredili zemljišča lastnih lokacij, ki ležijo med cesto in objekti, do take stopnje, da bo možno položiti zemeljski električni kabel. Vsak graditelj bo moral še posebej plačati prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za površino, ki jo ima posamezna lokacija, elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodnih varovalk, na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (ceste.
vodovod, kanalizacija, telefon, .elektriko), urediti okojico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo in sofinancirati izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav, ki so še potrebne v tej soseski (dograditi ceste s pločniki v asfaltni izvedbi, zgraditi javno razsvetljavo, telefonsko omrežje, peš poti, igrišča in javne zelenice).
Če organizacija združenega dela, v kateri interesent dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo soseske po posebnem samoupravnem sporazumu, bo interesent dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo 332.— din za 1 m2.
Prednost pri nakupu lokacij za gradnjo individualnih his imajo krajani KS Otočec in tisti, ki so zaDosleni v KS Otočec, med njimi pa tisti, kijih določa< odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Prednost pri nakupu obrtne lokacije imajo obrtniki, ki seže ukvarjajo ali pa se bodo ukvarjali z obrtjo deficitarne dejavnosti v KS Otočec, in pa tisti, ki v povezavi z organizacijami združenega dela ali samostojno izvažajo.
Ostali pogoji:
1. Stroške priprave, delne komunalne opreme ter odlškod-nino za stavbno zemljišče plača najugodnejši udeleženec javnega natečaja v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
2. Najugodnejši udeleženec javnega natečaja mora najkasneje v 15 dneh po ugotovitvi najugodnejšega interesenta in obvestila o tem skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, sicer bo zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu interesentu.
3. Varščina, ki jo mora plačati hkrati s prijavo, znaša
50.000.— din.
4. Varščino mora interesent nakazati na žiro račun št. 52100-652-64082 sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto in dokazilo o plačilu priložiti prijavi.
5. Rok za vložitev prijav je vključno 15. dan po uradni objavi v Dolenjskem listu.
6. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »Javni razpis«, naslovljene na Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Novo mesto, Ljublanska cesta 2.
7. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeleženca razpisa dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega interesenta po tem razpisu.
8. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na razpolago pri skladu Stavbnih zemljišč občine Novo mesto v Novem mestu, Ljubljanska cesta 2.
Številka: S-465-011/86-9	... . . . ..	.....
Datum: 9. 1. 1986	Sklad stavbnih zemljišč
občine Novo mesto 30/3-86
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) ter 9. in 11. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 17/80)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu odbora za oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč Stavbne zemljiške skupnosti občine Novo mesto, sprejetem dne 13.
12.	1985,
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča v zazidalni soseski Regerške košenice za gradnjo 46 individualnih in atrijskih stanovanjskih hiš ter 4 obrtnih lokacij, in sicer:
I. stanovanjske hiše:
— lokacija št.	40	na pare.	št.	1020/57 v izmeri 517 m2
— lokacija št.	41	na pare.	št.	1020/58 v izmeri 513 m2
— lokacija št.	42	na pare.	št.	1020/59 v izmeri 474 m2
— lokacija št.	53	na pare.	št.	1020/60 v izmeri 566 m2
— lokacija št.	54	na pare.	št.	1020/61 v izmeri 601 m2
— lokacija št.	55	na pare.	št.	1020/62 v izmeri 662 m2
— lokacija št.	56	na pare.	št.	1020/63 v izmeri 707 m2
— lokacija št.	57	na pare.	št.	1020/64 v izmeri 617 m2
— lokacija št.	58	na pare.	št.	1020/65 v izmeri 565 m2
— lokacija št.	59	na pare.	št.	1020/66 v izmeri 532 m2
— lokacija št.	60	na pare.	št.	1020/67 v izmeri 568 m2
— lokacija št.	61	na pare.	št.	1020/68 v izmeri 612 m2
— lokacija št.	62	na pare.	št.	1020/69 v izmeri 603 m2
— lokacija št.	63	na	pare.	št.	1002/3	v izmeri 690 m2
— lokacija št.	64	na	pare.	št.	1002/4	v izmeri 682 m2
— lokacija št.	65	na	pare.	št.	1002/5	v izmeri 731 m2
— lokacija št.	66	na pare.	št.	752/4 v izmeri 683 m2
— lokacija št.	67	na pare.	št.	752/5 v izmeri 667 m2
— lokacija št.	68	na pare.	št.	752/6 v izmeri 643 m2
— lokacija št.	69	na pare.	št.	752/7 v izmeri 660 m2
— lokacija št.	70	na pare.	št.	752/8 v izmeri 654 m2
— lokacija št.	71	na	pare.	št.	752/15	v izmeri 916 m2
— lokacija št.	72	na	pare.	št.	752/14	v izmeri 824 m2
— lokacija št. 73 na pare. št. 752/13 v izmeri 1058 m2
— lokacija št.	74	na	pare.	št.	752/12	v izmeri 718 m2
— lokacija št.	75	na	pare.	št.	752/11	v izmeri 735 m2
— lokacija št.	76	na	pare.	št.	752/10	v izmeri 716 m2
— lokacija št. 77 na pare. št. 752/9 v izmeri 704 m2
— lokacija št.	78	na pare.	št.	1020/55 v izmeri 795 m2
— lokacija št.	79	na pare.	št.	1020/54 v izmeri 962 m2
— lokacija št.	80	na pare.	št.	1020/53 v izmeri 779 m2
— lokacija št.	81	na pare.	št.	1020/52 v izmeri 778 m2
— lokacija št.	82	na pare.	št.	1P20/51 v izmeri 587 m2
— lokacija št.	83	na pare.	št.	1020/50 v izmeri 611 m2
— lokacija št.	84	na pare.	št.	1020/49 v izmeri 608 m2
— lokacija št.	85	na pare.	št.	1020/48 v izmeri 637 m2
— lokacija št.	86	na pare.	št.	1020/47 v izmeri 730 m2
— lokacija št.	87	na pare.	št.	1020/46 v izmeri 668 m2
— lokacija št.	88	na pare.	št.	1020/45 v izmeri 606 m2
— lokacija št.	89	na pare.	št.	1020/44 v izmeri 671 m2
— lokacija št.	90	na pare.	št.	1020/43 v izmeri 776 m2
— lokacija št.	91	na pare.	št.	1020/42 v izmeri 878 m2
— lokacija št.	92	na parč.	št.	1020/41 v izmeri 902 m2
— lokacija št.	93	na pare.	št.	1020/40 v izmeri 894 m2
— lokacija št.	94	na pare.	št.	1020/39 v izmeri 803 m2
— lokacija št.	95	na pare.	št.	1020/83 v izmeri 732 m2
II. obrtne lokacije:
— lokacija št.	23	na pare.	št.	1020/29 v izmeri 1594 m2
— lokacija št.	24	na pare.	št.	1020/28 v izmeri 1634 m2
— lokacija št.	25	na pare.	št.	1020/27 v izmeri 3150 m2
— lokacija št. 156 na pare. št. 1020/26 v izmeri 3083 m2 Odškodnina za zemljišče znaša 348,50 din za 1 m2. Stroški priprave in delne komunalne opreme stavbnega
zemljišča:
a) za lokacije št. 40, 41, 42, 53, 54, 55, 56,57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 94, 95, 23, 24, 25 in 156 znašajo 3.363 din za 1 m2,
b) za lokacije št. 69, 70, 71, 72, 73 in 74 znašajo 2.629 din za 1 m2, ker jih ni možno priključiti na kanalizacijo in so zanje predvidene greznice,
c)	za lokacije št. 66, 67, 68, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 92 in 93 znašajo 3.335 din za 1 m2, ker morajo kupci zgraditi v njih hidroforno napravo.
Pod delno komunalno opremo je zajeta kanalizacija, vodovod, nizkonapetostno električno omrežje, javna razsvetljava (brez kandelabrov) in ceste, brez pločnikov v asfaltni izvedbi.
Nekatere lokacije imajo že zgrajene priključke na kanalizacijo in vodovod, tako da ne bo potrebno posegati v asfaltirano cesto.	\
Stroški zgrajenih komunalnih priključkov (kanalski priključek in strošek izgradnje telefonskega omrežja do soseske) znašajo za vse lokacije poleg že navedenih stroškov še 164.512 din na lokacijo, razen za lokaciješt. 69, 70, 71, 72, 73, 74, 23, 24, 25 in 26, za katere znaša ta strošek le 30.000 din na lokacijo.
Lokacije št. 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 81,82,83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90,91,92,93,94 in 95 imajo že zgrajen vodovodni priključek in bodo kupci teh lokacij morali dodatno plačati še 130.435 din za lokacijo.
Vsak graditelj bo moral še posebej plačati prispevek za spremembo namembnosti zemljišča za površino, ki jo ima posamezna lokacija, elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodnih varovalk, na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (ceste, vodovod, kanalizacija, telefon, elektriko), urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo in sofinancirati izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav, ki so še potrebne v tej soseski (dograditi pločnike v asfaltni izvedbi, dograditi javno razsvetljavo, zgraditi telefonsko omrežje, pešpoti, igrišča, javne zelenice ter zgraditi zaklonišče v lastnem objektu).
Ce organizacija združenega dela, v kateri interesent dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo soseske po posebnem samoupravnem sporazumu, bo interesent dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo 487.— din za 1 m2.
Ostali pogoji:
1. Stroške priprave, delne komunalne opreme in priključke nanje ter odškodnino za stavbno zemljišče plača najugodnejši udeleženec javnega natečaja v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
2. Najugodnejši udeleženec javnega natečaja mora najkasneje v 15 dneh po ugotovitvi najugodnejšega interesenta in obvestila o tem skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, sicer bo zemljišče oddano naslednjemu najuaodneišemu interesentu.
3. Varščina, ki jo mora plačati hkrati s prijavo, znaša
50.000.— din. Varščina se kasneje všteje v kupnino in obračuna. Interesent, ki bo izbran, pa bo sam odstopil, varščine ne bo dobil vrnjene.
4. Varščino mora interesent nakazati nažiro račun številka 52100-652-64082 sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto in dokazilo o plačilu priložiti prijavi.
5. Rok za vložitev prijav je vključno 15. dan po uradni objavi v Dolenjskem listu.
6. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »Javni razpis — Regerške košenice«, naslovljene na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
7. Za stanovanjske hiše je že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, medtem ko je za obrtne lokacije pridobljena le lokacijska dokumentacija.
8. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeleženca razpisa dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega interesenta, po tem razpisu.
9. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na razpolago pri skladu Stavbnih zemljišč občine Novo mesto v Novem mestu, Ljubljanska cesta
2.
Številka: S-465-012/86-9	Sklad	stavbnih zemljišč
Datum: 11. 1. 1986	občine
Novo mesto 31/3-86
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE razpisuje
na podlagi 12. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 23/82),
VI. OBVESTILO ZA ZBIRANJE VLOG
za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih na območju občine Trebnje (naselja: Trebnje, Mirna, Mokronog).
Upravičenci za uvrstitev na prednostno listo za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih so:
— delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami
— občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih vključno z mladimi družinami
— občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani.
I. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ:
— da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju, lastnik primernega stanovanja ali lastnik počitniške hišice
— da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Trebnje
— da prosilec ali član njegove družine doslej*še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
— da prosilec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bljižnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske standarde na območju občine
— da se upošteva socialno stanje upravičenca oziroma članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike socialnovarstvenih pomoči, upoštevaje stališče, da vrednost premoženja ne presega 20% vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadalo po merilih družbenega dogovora
— da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen, kar dokaže s potrdilom skupnosti za zaposlovanje.
II. POSEBNI POGOJI
Kot posebni pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju se štejejo:
V_________________________________________________________
a) neprimernost stanovanja:
— če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega standardov iz 17. člena stanovanjskega družbenega dogovora
— neustrezna opremljenost stanovanja (voda, elektrika, ogrevanje)
— če gre za souporabo stanovanjskih prostorov,
— če je stanovanje nefunkcionalno;
b) socialne razmere upravičenca in njegove družine:
— če stvarni mesečni dohodek samskega upravičenca ne presega 65% čistega OD na delavca v SRS v prejšnjem letu
— če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani ne presega 50% čistega OD na delavca v SRS v prejšnjem letu
— če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne presega 70% čistega osebnega dohodka na delavca v SRS v prejšnjem letu
— če posebne razmere (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
Omejitev glede višine dohodka kot pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja ne velja za stanovanja, zgrajena iz sredstev SPIZ namensko za upokojence, invalide in udeležence NOV.
III.	NAČIN ZBIRANJA VLOG
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj vlagajo vloge na posebej tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje, Baragov trg 1. Izpolnjene vloge z vsemi potrebnimi dokazili vlagajo:
— zaposleni: v temeljni organizaciji združenega dela, kjer združujejo svoje delo
— borci NOV: pri občinski organizaciji ZZB NOV Trebnje
— upokojenci: v društvih upokojencev
— starejše za delo nesposobne osebe: v Centru za socialno delo Trebnje
— delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih: naOOZS delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih.
Zbrane vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, Baragov trg 1.
Rok za oddajo vlog je ^0 dni po dnevu objave razpisa. Nepopolne vloge in vloge, vložene po tem datumu, bodo zavrnjene.
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj bodo po pravilniku razvrščeni na prednostno listo, ki bo po sprejemu objavljena v Dolenjskem listu, številka: 36-37/86
Datum: 9. 1. 1986	Predsednik
odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje: DRAGO ing. KOTAR 27/3-86
Gorje mu. kdor v nesreči biva sam, a srečen ni. kdor srečo uživa sam.
ZAHVALA
JANKO KASTELIC
V deževnem dnevu, kot da tudi narava, ki jo je nadvse ljubil, žaluje, smo se tiho in dostojanstveno poslovili od dragega pokojnika. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in LD Novo mesto-za opravljeni pogreb. Hvala tudi oddelku visceralne kirurgije Splošne bolnice Novo mesto in Domu starejših občanov za vso nego. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali.
VSI NJEGOVI
Srce mirno bo postalo, izginil čas bo sladkih sanj. drugega ne bo ostalo, kot solza v spomin nanj.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar nam je kruta usoda iztrgala našo drago mamo
IVANKO ŠTIMEC
rojeno ŠKVARČ
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi.
Žalujoče: hčerke Ljubljana, Pariz, Dunaj
Novotehna trg. pod. na debelo in drobno p.
o.	Novo mesto,
Glavni trg 11, Novo mesto
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. trgovski potnik za področje Dolenjske
2. trgovski potnik za področje Ljubljane in okolice
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali
— VKVizobrazba trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki ali
— KV izobrazba trgovske smeri in 8 let delovnih izkušenj v stroki,
— opravljen izpit za voznika »B« kategorije in lastno prevozno sredstvo,
— zaželen telefon.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z stalnim bivališčem v Novem mestu pod 1. oz. z stalnim bivališčem v Ljubljani pod 2.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece, OD po sam. aktu delovne organizacije.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izidu izbire bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
44/3-86
   \
Blagovno transportni center Ljubljana TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 Komisija za MRD
objavlja
prosta dela in naloge:
1. SAMOSTOJNO PRIPRAVLJANJE HRANE
2. EKONOMSKEGA TEHNIKA — pripravnika
3. TRANSPORTNEGA DELAVCA
POGOJI:
pod 1) končana gostinska šola ali z delom pridobljene delovne zmožnosti,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— vozniški izpit »B« kategorije,
— 2 meseca poskusnega dela:
pod 2) ekonomska srednja šola;
pod 3) — končana osemletka,
— vozniški izpit »B« kategorije,
— odslužen vojaški rok,
— 2 meseca poskusnega dela.
Delovno razmerje pod 1. se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta).
Pod 2. in 3. se delovno razmerje sklene za nedoločen čas.
Pisne prošnje naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
36/3-86	.
  /
------------------------------------------------------------
NOVOLES lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o.
Delavski svet tozd Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, Trdinova 45,
razpisuje
dela in naloge
1. vodje proizvodnje I. oddelka
2. vodje proizvodnje II. oddelka
3. vodje priprave surovin in kooperacije
pod naslednjimi pogoji:
Ad-1., 2., 3.:
višja šola lesne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog.
Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— da imajo osebnostne lastnosti določene v družbenem dogovoru o izpolnjevanju kadrovske politike v občini Npvo mesto.
. ^
Rok za prijavo je 8 dni od objave.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1.	snažilke
pod naslednjimi pogoji:
Ad-1
— končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusnim delom 45 dni. OD okoli 45.000 din.
Kandidati naj oddajo vloge v KSS v 8 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, 68351 Straža.	.
Q)trimq
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD JKP
OBJAVLJAMO
prosta dela in naloge:
1. KEMIJSKI TEHNOLOG
2. VEČ KLJUČAVNIČARJEV
3. VODOVODNI INŠTALATER
4. ORODJAR
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat za objavljena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje:
K točki 1
Višja izobrazba kemijske smeri s tremi leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba kemijske smeri s petimi leti delovnih izkušenj ter pasivno znanje enega tujih jezikov;
K točki 2
Kvalificiran konstrukcijski ključavničar z dvema letoma delovnih izkušenj;
K točki 3
Kvalificiran vodovodni inštalater z dvema letoma delovnih izkušenj na vzdrževalnih delih. Delo je kombinirano — vodovodni in toplovodni sistemi;
K točki 4
Kvalificiran orodjar z dvema letoma delovnih izkušenj na vzdrževalnih delih.
Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas. Poseben pogoj za opravljanje del in nalog je 3-mesečno poskusno delo. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni od dneva objave v časopisu.
Prijale pošljite na naslov:
TRIMO trebanjska industrija montažnih objektov TREBNJE, 68210 Trebnje, Prijatljeva 12.
A
IGMP »SAVA« KRŠKO TOZD IGM
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge ter vabi k sodelovanju
1. 1 gradbenega tehnika
za manj zahtevno obdelavo in sodelovanje pri pripravi del
2. 2 KV zidarja
za zahtevno delo pri proizvodnji betonskih izdelkov
3. 1 KV tesarja
za zahtevno delo pri proizvodnji betonskih izdelkov
4. 2 KV ključavničarja
za naloge vzdrževanja
5. 10 NK delavcev
za manj zahtevno delo pri proizvodnji betonskih izdelkov
Pogoji:
pod točko 1: srednja šola, zaželene so delovne izkušnje in izpit B kategorije, 'delo ie za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom; pod točko 2 in 3: kvalifikacija ustrezne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, delo je v izmenah in občasno natere-nu ter za nedoločen čas;
pod točko 4: kvalifikacija ustrezne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, delo je na terenu ter za nedoločen čas;
pod točko 5: zaželene so'delovne izkušnje, delo je občasno na terenu in za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na naslov: IGMP »Sava« Krško, TOZD IGM, CKŽ 59, Krško Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za izbiranje prijav.
V______________________________-______________________________✓
KUPIM ohranjeno opremo za dnevno sobo in kuhinjo. Kličite na tel. (068) 56-668, od 18. ure dalje.
KANT 46/168, miren m pošten, želi spoznati mirno in pošteno dekle ali vdovo s stanovanjem. Naslov v upravi lista (J27/86).
NAŠLA se je ženska ročna ura na avtobusni postaji. Dobi se pri Mariji Kumer. Dol. Kamenee 2. Novo mesto.
ZAKONCA vzameta kakršnokoli honorarno delo (doma — prostor). Ponudbe pod šilro: "PRIDNA«.
IZGUBILA sem žensko uro, spomin iz Rusije. Poštenega najditelja prosim za vrnitev proti nagradi. A. Krajnc. Adamičeva 36, Novo mesto, telefon (061) 20-257.
V SMERI Pišece. Bizeljsko. Dobova vzamem v nitjem kmetijo. Ponudbe pod šifro) .»NUJNO«.
VARSTVO za devetmesečnega otroka iščenp v Novem mestu, v bližini Ragovske ali Ulica Marjana Kozine. Kličite tel. 21-921.
FRANC PINTARIČ iz Zabukovja pri Raki št. 21 opozarjam ženo Emilijo PINTARIČ, stanujočo prav tam, da ne sme prodajati niti kakorkoli odtujevati nobenih premičnin z mojega posestva, vključno pridelke, živino itd., brez mojega soglasja oz. posebnega dokaza o njenem lastništvu. Prav tako opozarjam morebitne kupce, ki bi sklepali take kupčije z mojo ženo Emilijo, da so protipravne in nične in naj. računajo na pravne posledice, ker jih bom sodno preganjal.
Naši dragi mami, babici in prababici ANI JAKOFČIČ s Cerkvišč 26 v Beli krajini želimo ob njenem 85. rojstnem dnevu vse najboljše in da bi bila zdrava in zadovoljna še veliko let med nami. Vsi njeni'
Dragemu staremu očetu JOŽI. TU MIHALIČU iz Velikih Brusnic iskreno čestitamo za praznovanje 81. rojstnega dne in mu želimo še veliko trdnega zdravja in veselja, Vsi domači.
Dragi mami FRANČIŠKI in očetu JANEZU VOVKU iz Svinjskega 18 čestitajo za 36-letnico skupnega življenja hčerke Darinka, Milka, Vera in Ivica z družinami.
obvestila
CENJENE stranke obveščam, da sem s 1.1. 1986 opustila frizerski salon na Malem Slatniku 35/a. Francka LUKŠIČ.
ELEKTROINSTALAC1JE in popravilo gospodinjskih aparatov Ivan PETRIČ obvešča stranke, da dela v novi delavnici Breg revolucije, n. h. (nad Vinsko kletjo), Metlika. Telefon y delavnici 58-649, telefon v stanovanju 58-467, CBE 46. Priporočam se in želim srečno novo leto!
PLAMEN SERVIS popravlja peči na trda goriva na domu. Franc Žnidaršič, Ob pošti 27, Škofljica, tel. (061) 666-017.
SADNE IN TRSNE SADIKE
vseh vrst prodajam po ugodni ceni vsako soboto in nedeljo naVivodini 13. Kata Vrbanek, tel. (047) 76-800.
29/3-86
TEOCNS^led,
Četrtek. 16. januarja — Marcel Petek. 17. januarja — Anton Sobota. 18. januarja — Marjetka Nedelja. 19. januarja — Marij Ponedeljek. 20. januarja — Boštjan Torek. 21. januarja — Neža Sreda. 22. januarja — Cene Četrtek. 23. januarja — Rajko
LUNINE MENE
17 januarja ob 23.14 — prvi krajec
ilj
BREŽICE — 17. in 18. 1. italijanski film Pirana II. 19. in 20. 1. francoski film S.A.S.-specialni agent. 21. in 22. E ameriški film Pot v vesolje.
ČRNOMELJ: 16. 1. danski film Seksualne fantazije. 17. in 18. 1. ameriški film Ženska v rdečem. 19. 1. francoski film Diva. 21. E ameriško-francoski film Madame Claude. 23. 1. nemški film Divje noči gospe O.
KRŠKO: 17. in 18. 1. domači film Oče na službenem potovanju. 19. 1. ameriški film Navahogrom. 21. 1. film Šest Švedinj z bencinske črpalke. 22. 1. francoski film Policajka.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 16. 1. filmsko gledališče — ameriški film Ognjene kočije. Od 17. do 19. E ameriška komedija Poročna zveza. 23. 1. filmsko gledališče — jugoslovanska drama Nekaj vmesnega.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 17. do 19. 1. ameriški film Ognjene ulice. Od 20. do 22. 1. ameriški film Lov na človeka.
SEVNICA: 16. 1. film Tajvanska Kanasta. 17. 1. film Cifra-mož. 18. in 19. 1. film Brubaker. 22. in 23. l.film Past v Montani
službo dobi
ZAPOSLIM KV mizarja po dogovoru. OD nad 70.000 din. Mizarstvo GORIŠEK, Groblje, Šentjernej, tel. 32-182.
FRIZERSKO pomočnico sprejme frizerski salon AŠ, Ljubljanska 10 b, Bršljin, Novo mesto.
stanovanja
SOBO oddam ženski, like Vašteto-ve 23, Novo mesto.
VZGOJITELJICA vzame sobo ali garsonjero v najem do julija 1986, možna pomoč pri varstvu otrok. Ponudbe na telefon 23-361.
motorna vozila
PRODAM R 4 GTL rdeče barve, star 2 leti. Tel. 25-587, od 18. ure dalje.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1978. Albert Murn, Črmošnjice 41, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750 SE, letnik 1980. Martin Mežnar, Gabrje 13, Brusnice.
PRODAM FIAT 126 P, letnik 1979, ter motor in menjalnik za Z 750. Struna. Potov vrh 1 B.
PRODAM nov moped APN 6. Tel. 47-408, popoldne od 17. ure dalje.
PEUGEOT, letnik 71, registriran do maja, ugodno prodam. Tel. 69-358.
R 4, letnik 1977, traktor Same del-lino 32. vola in mlado kravo ugodno prodam. Stane Gosenca, Podgrad 23. Novo mesto.
Z 750 SC. 80/81, prodam za 30 M. Martinšek, Kanižarica 20, Črnomelj.
PRODAM Z 750, letnik 75. Martin Krakar, Kot 88, Semič.
MERCEDES 16-20, 10,5 t prodani Marjan Rodič. Dol. Kronovo 9, Šmarješke Toplice, tel. 84-042.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977, obnovljeno. Miha Kodrič, Titova 120, Senovo, tel. 79-019, popoldne.
Z 101. letnik 1975, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. (068) 75-724, po 15. uri.
APN 6 moped, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 25-130, popoldan.
PRODAM R4 TL letnik 1978. Cena je 250.000 din. Šinkovec Roman, Trdinova 5 a, tel.: 23-222.
R 4 GTL. 10 mesecev star, malo
kmetijski stroji
■H
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton j Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600 din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24 -200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM dve gradbeni parceli. Stane Kovič, Mirna peč 49.
PRODAM parcelo v velikosti 40 arov v Ločniku pri Osrečju. V naravi je njiva in vrt, primerno za vinograd in sadovnjak. Voda in elektrika v bližini, ravno tako asfaltirana cesta. Stavbišče je zarisano, parcela dostopna z avtomobilom. Frančiška Štrk, Osrečje 8, Škocjan.
PRODAM I/3 stanovanjske hiše z vrtom v Novem mestu. Informacije po telefonu (064) 21-777.
PRODAM zemljišče in gozd, skupaj 380 m\ primerno za vikend, ob glavni cesti, 3 km od Metlike — Trnovec. Antonija Suhadolni, Kovinarsko naselje 3, Trbovlje.
STAREJŠI VIKEND z 2 ha Zemlje (travnik in sadovnjak) v Drnovcu 53. Zabukovje, ugodno prodam. Informacije: Škoberne. Drenovec 56, ali telefon (041) 429-760.
HIŠO na Mirni prodam. Kličite zvečer na tel. 40-179.
PRODAM hektar polnega gozda pri Mokronogu. Jože Šepec. Gorenja vas 2, 68230 Mokronog.
POSESTVO v izmeri 2,77 ha z dotrajano stanovanjsko hišo v Vrbovcu 7 pri Dobrniču prodam. Informacije na tel. (061) 851-009.
UGODNO prodam kmečko hišo z vrtom v Bušeči vasi 5. Informacije: Pavlovič, Vinji vrh 9, Cerklje ob Krki.
UGODNO prodam njivo 21 arov v k. o. Griblje. Anica Nemanič, tel. 58-789.
ZAZIDLJIVO PARCELO v mestu kupim, zamenjam za golfa, strega eno leto. ali za nov traktor. Tel. 24-297.
PRODAM zazidljivo parcelo z lokacijo k. o. Gotna vas 464/1. Prodam seno. dam v najem posesti vinograd in sadovnjak. Telefon (061) 772-769.
TRAKTOR Guldner z novim motorjem (35 KM) prodam. Franc Premru, Gruča 3, Šentjernej.
TRAKTOR 1MT 533 prodam. Jože Plantan, Rumanja vas 18, Straža.
TRAKTOR Ferguson 533, generalno obnovljen, in nove gume 11 — 28 prodam. Cizi. tel. (068) 62-975.
TRAKTOR Štore 402, 500 delovnih ur, prodam. Janez Predanič, Sp. Po-hanca 20, Artiče.
TRAKTOR TV 523. letnik 1984, prodam. Ivan Švajger, Vojna vas 19, Črnomelj, tel. (068) 51-422.
PRODAM frezo Agria 506 in cirku-lar za kosilnico BCS. Plut. Mladica 9, Semič.
KOSO za traktor Ursus 335. dobro ohranjeno, prodam. Ivan Pezdirc, Primostek '5, 68332 Gradac pri Metliki.
KOSILNICO BCS (Diesel), dobro ohranjeno, prodam. Zupančič, Cerovi log 2, 68310 Šentjernej.
NOV avtomatski sadilnik za krompir in tračni obračalnik SIP prodam. Gorenc, Dobrova 7. Kostanjevica.
PRODAM motokultivator Honda 600 s šestimi priključki. Jure Rukavina, Osrečje pri Škocjanu.
TRAKTOR Zetor 47—12 prodam. Ivan Komljanec, Zloganje 4, Škocjan.
PRODAM Deutz (45 KM),, 1000 ur, brez kabine. Stanko Kosec, Češča vas 22, Novo mesto.
TRAKTOR Deutz (18 KM)s koso in hidravliko, prodam. Drage 1, 68331, Suhor.
TV 730 prodam. Jože Trbanc, Dolenje Dole 19, 68275 Škocjan.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 730, letnik 1979, ohranjen, prodam. Stane Repovž, Kij 20, 68297 Šentjanž.
TRAKTOR Hanomag(20 KM) prodam. Tel. 56-778.
ZA DIANO poceni prodam novo plastično tapecirano zifnsko streho. Telefon (068) 22-745.
PRODAM 200 W ojačevalec z mikserjem. Tel. 21-059, popoldne.
PRODAM ohranjeno spalnico, kavč in dva fotelja. Tel. 23-398.
UGODNO prodam barv ni televizor Iskra — montreal. Tel. 26-614.
UGODNO prodam črno-bel televizor Iskra. Informacije popoldne na tel. 26-205.
ENO leto star črnobel TV Gorenje 106. prodam. Tel. 84-036.
NOV 500-litrski sod in dva kotla za kuhanje žganje (55 in 100 litrov) prodam. lnforamcije na tel. 84-906.
PO UGODNI CENI prodam pianino »Lina« Apače. Tel. (068) 74-662, popoldne ali zvečer.
PRODAM žrebico, primerno za nadaljnjo rejo. Dim, Račje selo 3, Trebnje.
PRODAM novo rusko kučmo — srebrna lisica, enak ovratnik in malo nošeno modno italijansko jakno — strižena ovca. Tel 21-912.
PO UGODNI ceni prodam belo žensko poročno obleko številka 40. Može, Gotna vas 75, Novo mesto.
PRODAM suhe hrastove plohe debeline 5 in 3 cm. Tel. 26-884.
PRODAM dober cvetlični in kostanjev med. Tel. 21-912.
TV. črno-beli, star dve leti. prodam. Ponudbe po telefonu (068) 22-097.
PRODAM črno-beli TV Iskra in poročno obleko številka 40, primerno tudi za nosečnice. Tel. 21-202.
PRODAM avtomobilsko prikolico s cerado, varilni aparat in valilnico. Drago Kump, Kot, n. h., Semič.
ZAMRZOVALNO skrinjo (210 1), rabljeno, prodam. Bobnar, Mirna peč 165.
ZAMRZOVALNO OMARO (130 I) prodam. Skušek, Koštialova 38, Novo mesto.
UGODNO prodam štiri nove gume s platišči dim. 145 x 13 in smuči Elan 185 cm, vezi Tirolia 160 ter smučarske čevlje št. 44. Tel. 24-008, v večernih urah.
PRODAM avtoradio na kasete Blaupunkt. Anton Deželan, Velike Brusnice 69 a.
PRODAM dve dobro ohranjeni zimski gumi Sava 165 SR 13 (125 P, 1300, LADA) in ustrezne verige. Tel. 22-694, zvečer.
PRODAM štedilnik (plin-elektrika) brez pečice, cca 20.000;— din. Tel. 26-069. •
PRODAM 16-colski voz zviezne konstrukcije. Telefon 58-785, zvečer od 18. do 21. ure, Papič.
ZA PEUGEOT 204/304 prodam 4 rabljene gume michelin X z obroči, prtljažnik in masko. Tel. 85-192.
PRODAM malo rabljene harmonike B, S, AS. Vsak dan popoldne. Jože Ucman, Škocjan 14.
PRODAM prikolico za osebni avto 15 co in snežne verige 13. Franc Penca, Dol. Mokro polje 1, Šentjernej.
PRODAM zimske gume 6.15 — 13, rival verige 7 in prtljažnik za smuči za R 18. Tel. 24-663.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (410 I) Gorenje, prodam. Tel. (068) 21-939.
JAKNO iz avstralske ovce, številka 40. prodam. Tel. 21-874.
UGODNO prodam regal z mizo ter trosed. Tel. (068) 23-964.
UGODNO prodam gramofon Tu-randot 41 z zvočniki 2 x 25 W. Telefon
21-345.
DOBRO ohranjen električni harmonij prodam po ugodni ceni. Telefon (068) 84-589.
SENO IN OTAVO — 5 ton — prodam. Možna dostava in tehtanje, Lavrič, Loke pri opekarni Zalog.
PRODAM kuhinjske elemente in pomivalni mizo. Sreto Matič, Slavka Gruma 10. Novo mesto.
PRODAM kavč trosed. raztegljiv v zakonsko ležišče s predalom. Cena ugodna. Informacije Slavka Gruma 30, stan. 6.
PRODAM nov ženski plašč, črn, številka 38. in novo peč (gašperček), vse za polovično ceno. Šmihel 44, Novo mesto.
PRAŠIČA prodam. Jablan 8, Mirna peč.
PRODAM štiri fotelje in mizico. Tel. 26-297.
PRODAM športni zložljiv otroški voziček. Tel. 21-783.
NA KREDIT BREZ OBRESTI ZA DOBO OD 6 MESECEV DO 1 LETA
Kupec plača ob prevzemu blaga samo eno trinajstino vrednosti blaga, kupljenega na kredit.
Uporabnost fasadnih zidakov cepljenih zidakov in blokov je zaradi pozitivnih lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, oblike, toleranc in trdnosti vsestranska.
Z našimi proizvodi lahko estetsko in toplotno sanirate stare objekte, gradite nove stanovanjske in gospodarske objekte 20% ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati in finalno opleskati.
Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068/61-798 v Prodaji Brežice.
PRODAM traktorski plugSIavonac in nakladalko za gnoj. Franc Tomšič, Gruča 6. Šentjernej.
DO »GOK« ČRNOMELJ tOZD OBRT
Odbor za medsebojna razmerja Objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
VODENJE PROIZVODNJE
pogoji:
— VI. stopnja strojne smeri
— alternativa: VI. ali V. stopnja strojne, lesne ali gradbene usmeritve
— 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih
— strokovni izpit
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Obrt v roku 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka prijave kandidatov.
SALONIT
ANHOVO
vožen, garažiran. kot nov, prodam. Tel. 22-349.
PRODAM BMW 1502, letnik 1975, karoserija obnovljena. Jurčičeva 21, Trebnje, tel. 22-441 interna 685, dopoldne.
PRODAM Z 750, starejši letnik, obnovljeno. Miha Fabijan, Vel. Rigelj 1, Dol. Toplice.
PRODAM Z 750, prva registracija 1977, za 12 SM in avtoradio 4 x 25 \V. Tel. 24-741.
PRODAM FIAT ELEGANT 1500, letnik 1979, registriran do 1987. Ilar, Stranska vas — Ruperč vrh, od 15. ure dalje.
Z 101, rahlo karambolirano, 1977, ugodno prodam. Gostilna Kos, Kostanjevica na Krki.
PRODAM R 4 GTL, star tri leta, prevoženih 21000 km, v odličnem sta- , nju. Tel. 25-901 dopoldne ali 22-748 popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1983, ugodno pjodam. Stane Martinčič, Dobrava 57, Škocjan.
PRODAM TAM 110 kiper. Marjan Bradač, Gor. Mraševo»5, Novo mesto.
PRODAM motor Javo 350, letnik 1984. Ljubljanska 25, Novo mesto.
PRODAM dve leti staro LADO 1200 S. v odličnem stanju, garažirano. Vprašajte popoldne na naslov: Žunič. Ob Težki vodi 1. Novo mesto, telefon
20-527.
ZASTAVO kombi 430 K prodam za
12,5	SM. Novak, Krka 26. Novo
mesto.
PRODAM odlično ohranjeno Z 850, letnik 1981, registrirano do januarja 1987. Ogled popoldne. Somrak. Majde Šilc 8. Novo mesto.
VW 1200 prodam. V Brezov log 15, tel. 24-982.
Z 750, letnik 1975, registriran do.av-gusta 1986, prodam.,Tel. (068)32-117.
GOLF JGL, letnik 1981. opremljen in odlično ohranjen, prodam. Tel. 23-542. zvečer.
NUJNO prodam TOMOS 15 SLC, letnik november 1985. registriran. Jože Turk. Hrušica 14. telefon 85-976.
Z 101. letnik 1977, obnovljeno, prodam. Tel. 25-096.
PRODAM motorno kolo TOMOS 14 M, registriran do 22. 8. 1986. malo rabljen. Klevišar, Pod Trško goro 41. Novo mesto. tel. 24-173. popoldne.
POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM GRADBENEGA MATERIALA NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 28. FEBRUARJA 1986!
VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE—RUDNIK GLOBOKO, BREŽICE, vam nudi silikatne fasadne zidake in bloke
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi in nepozabni oči, sin, brat in vnuk
SANDI MIKULAN
-Z
Najlepše se zahvaljujemo prijateljem, sostanovalcem, šoli v Šmihelu ter vsem. ki ste ga pospremili v tako velikem številu do njegovega zadnjega doma in ga zasuli s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo gospodu proštu Lapu za iskrene besede ob slovesu in za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da je v 79. letu starosti 5. 1. 1986 umrla naša draga mama, stara mama, prababica in teta
JOŽEFA VIDMAR
iz Kota pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, nam izrazili sožalje in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Antunu Kvasiču, ki ji je več let nudil zdravniško pomoč, pevcem iz Iskre Semič, celotnemu kolektivu Iskre za pomoč in sožalje, gospodu župniku za opravljeni obred in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: sin Tone z družino iz Avstralije, hčerka Marija s Francetom iz Črnomlja, hčerka Pepca z družino iz Vrčic in hčerka Nada z družino iz Blatnika ter vse ostalo sorodstvo
I	£■ L L 5 *:. ' A aš dom je prazen, dom je tih. a v naših srcih še živiš. AW■	 V ljubezen naša še gori. v JBT ! a u‘^n ' a,a'l,u’vc(' * • Z A II V A L A E " .& .. : ’ Težka je bolečina ob spoznanju, da nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, ata. brat in stric A M JOŽE GLIHA iz Mačjega dola pri Šcntlovrcncu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje, ter ga v tako velikem številu pospremili do nieaovcua nreraneea uro ha Posebei se/ahvaliiiiemo zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ŽTP Novo mesto—TOZD Sekcija za vleko, sodelavcem Pisemsko izmenične pošte Ljubljana. ŽITU—TOZD maloprodaja Ljubljana. Društvu upokojencev in Gasilskemu društvu iz Šcntlovrcncu. govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJI HOV!
	
'	^ ^ skrbela noč in dan. fr * V 44. letu starosti nas je nenadoma in za vedno zapustila naša nadvse Iju-‘hfM SmMM: ba žena. mama, stara mama,'sestra in teta m M ANICA JAKŠE rojena STARIHA iz Malin 1 pri Semiču Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, koso nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja KZ Črnomelj, Iskri Semič. Hotelu Kandija, MPZ iz Semiča za zapete žalostinke, govornici Tončki Malenšek, zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto, kaplanu za lepo opravljeni obred in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Vsem in vsakemu posebej iskrena hVala! Žalujoči: mož Tone, otroci hčerka Sonja in Anica z družinama, Darinka z Janezom, sin Toni, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Trud in trpljenje — bilo je vajino življenje.
URŠKI in FLORJANU PRELESNIK
iz Vinjega vrha 46
4. januarja je minilo 16 let, kar je prenehalo biti zlato srce atu Florjanu.
17. januarja letos pa mineva leto dni nemih bolečin, kar je zapustila nas in svojo zemljico, ki jo je tako ljubila, naša mama, stara mama in prababica Urška. Čas neizgobino beži. a bolečina ostaja. Hvala vsem, ki ste ju imeli radi.
Žalujoča hčerka in njeni
Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo /e grenko občutiš.
(Shakespeare)
Z A II V A I. A
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očima, brala in strica
FRANCA ŠILCA
iz Novega mesta, Ragovsku 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga \ tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. mu darovali vence in cvetje, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se pevcem »Dušana Jereba-, godbi na pihala in govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala družini Zabukovec iz Ljubljane, ki nam je nudila vtem težkem časti vso •pomoč. Posebno se zahvaljujemo osebju Kliničnega centra v Ljubljani, ki seje nadvse trudilo.da bi našemu Francetu rešilo življenje.
VSI NJIHOVI
Novo mesto. Vrhnika. Zagreli
Z A H V A L A
V 54. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi oče. stari oče. brat in stric
JOŽE DOLTAR
iz Črnomlja, Heroja Starihe 9
Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom, sodelavcem. lO OQ sindikata DSSS DO Novoles in Antonu Planincu za poslovilne besede.
Žalujoči: sin Jane/ z Darjanom, hči Marija z družino, sestra lončka z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Tiho in za vedno je odšel od nas naš dragi mož. oče in stari oče
JANEZ PUHEK
iz Obrha
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, darovano cvetje ter vsem. kateri so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedu Janezu za poslovilne besede ter Pepci. Katici in Kristini /a pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJI HOVI
Saj čas zaceli rane vse. tolažijo ljudje, a brazgotin, ki r srcu so. ne celi čas. nihče!
V S P O M I N
17.	januarja mineva leto žalosti, odkar smo izgubili dobrega in skrbnega moža. očeta in starega očeta
DUŠANA BIZJAKA
> s Trebanjskega vrha 20
•Vsem. ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob ter prižigale sveče, iskrena hvala!
VSI NJI HOVI
Zakaj si mora! umreti.
ko je bilo s teboj tako lepo živeti!
ZAHVALA
Po težkem življenju nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče. brat in stric
ALOJZ
BUTALA
%
Grič 4
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izjemno pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo DO GOK Črnomelj, kolektivu ŽP Črnomelj. GD Dobliče, pevskemu zboru Dobliče in govornikoma. Hvala dekanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Dptrpela je naša ljuba mama. stara mama in sestra
JOŽEFA
ZAGORC
s Pahe 2
Veliko vas je, ki ste jo imeli radi. ji v bolezni pomagali in / nami sočustvovali, pokojni darovali vence in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vaščanom in sosedom Pahe. Vrha in l.ulcrškcga sela. Tovarni zdravil Krka. Iskri Šentjernej, patronažni sestri in gospodu župniku /a oprav ljeni obred ter vsem. ki stenašo mamo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Jože, hčerke z. družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 87. letu starosti zapustil naš ljubi mož in oče
FRANC SAŠEK
iz Loke 7 pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, gospodu kaplanu za lep obred.' dr. Barbut iču in dr. Hribar — Sustar za obiske na domu, GD Stara vas — Loka, Mokro polje. Orehovica, upokojencem, sosedom Francu Kosmaču. Marjanu Kosmaču. Jožeti Radovan. Stanetu Vintarju za klicanje zdravnika. Potočarju, Lenčiču in Petru Radovanu. Hvala vsem za izrečeno sožalje in za spremstvo našega dragega moža in očeta na zadnji poti.
Žalujoči: žena Rezka, hči Tončka, sestra Pepca ter ostalo sorodstvo
23
St- 3 (1901) 16. januarja 1986
DOLENJSKI LIST
0
0
0
*0
0
0
0
0
0
0
0
0.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
*0
0
0
0 0 0 0 0. 0 0 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■ 0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
JOŽE S
Prav takrat, ko so iz vseh vetrov prinesenih delov sestavljali tekmovalno kolo za Sandija Papeža, je skozi vrata novomešk ega	k olesarsk ega
kluba prvikrat pokukal mlad in krhek fantič. Vsega sedem let je tega in takrat nihče niti v sanjah ni »pomislil«. da se za temi radovednimi očmi skriva mladenič. ki bo že kmalu oblekel dres z državnim grbom. Tudi sam Jože Smole ne. Nekaj časa je še okleval, prigovarjanje njegovih starejših prijateljev. Staneta Finka in Slavka Črniča pa je le zaleglo.
»Spominjam se tistega dne v letu 1978. ko sem odločno stopil skozi vrata kolesarskega kluba. Priznam, da nisem bil tako odločen, ko sem prvikrat odhajal domov, saj razmere za delo res niso bile idealne. Toda zmagala je moja trma in danes mi ni žal. Kolesarjenje je postalo moj način življenja. Tako kot tudi delavec ve, da mora vsak delavnik ob 6. uri v službo, tudi jaz vsak dan sedem na kolo. da prevozim tistih 200 kilometrov, nekaj pa jih potem tudi pretečem. Če hočeš postati dober tekmovalce, ti mora kolo zamenjati tako rekoč vse.«
Ko je Jože prvikrat dobil pravo klubsko kolo, je bil srečen kot malokdo. In podobnih srečnih trenutkov mu je kolesarstvo dalo kar nekaj. Se med pionirji, ko je na svoji prvi
tekmi v Dolu zasedel 12. mesto, pa kasneje, ko je v tej konkurenci dvakrat zmagal, domala vselej pa bi! med tremi najboljšimi. Slovenija je prvič, zvedela za nekega Jožeta Smoleta. ko je bil kot starejši mladinec J. v republiki, isto leto je bi! na dirki »Po Istri« 2., prvič pa se je njegovo ime pojavilo tudi v drugih časopisih, ko je novomeška mladinska vrsta osvojila 2. mesto v ekipni vožnji na državnem prvenstvu.
»Se kot starejši mladinec sem se nekajkrat poskušal med člani, moja prva prava vožnja v tej konkurenci pa je bila dirka v Italiji. In tudi prvi pravi pokal sem dobil tam. Za najbolje uvrščenega Jugoslovana. Pa da ne bo kdo mislil, kako lahek je prehod v takšno konkurenco! Morda spočetka, ko ti pustijo kakšen pobeg, potem pa vidiš, da moraš temeljito spremeniti način življenja.«
Sele dober mesec je tega, kar je dvajsetletni mladenič z novomeškega Brega slekel vojaško suknjo. In prav to leto mu je prineslo največje uspehe: II. mesto z jugoslovansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v italijanskem Travisu. Za Smoleta pravijo, da je pač kolesar za ekipno vožnjo.
»Tudi meni o tem že toliko govorijo, da sam verjamem i' to. Vem. pa tudi. da se velike svetovne ekipe takih kolesarjev izogibajo. Enostavno zato, ker s treningi za ekipno vožnjo izgubiš na eksplozivnosti. Sam pa se ambicijam v posamičnih dirkah še zdaleč nisem odrekel. In če so moji cilji obdržati mesto v državni reprezentanci za ekipno vožnjo za svetovna prvenstva in olimpijske igre v Seulu, ni nič manjša moja želja, da novomeški kolesarji letos poberemo največ prvih mest na naših največjih dirkah. Imamo ekipo, ki mora letos dokazati, da je najboljša i’ državi. Navsezadnje kaj takega dolgujemo vsem. ki nam že leta stojijo ob strani.«
Jože dobro pozna svoje sposobnosti in sposobnosti drugih. In prav nič ga tudi ne moti, da že lep čas živi v senci Sandija Papeža. »Na to se navadiš. Je pač boljši. Veš. da ne boš prvi. boš pa zato drugi.« pristavi.
BOJAN BUDJA
H
*
%
N
*
S
V
*
s
s
*
s
*
N
%
%
*
I
i
*
*
!
*
*
N
%
%
*
%
v
%
*
%
N
%
H
%
*
*
%
%
%
*
*
*
%
%
PRIPRAVE NA PUSTOVANJE — Že peti mesec se skoraj vsako popoldne pripravljajo kočevski mladinci na letošnje pustovanje, ki naj bi bila ena največjih pustnih prireditev daleč naokoli. Skupina mladincev na fotografiji izdeluje igrače in druge predmete, ki jih bodo prodajali na pustnem sejmu. Spet druga izdeluje kostume, tretja kulise itd. za nastop vadijo tudi kulturne skupine. (Foto: Primc)
Pustna ohcet pred vrati
Že pet mesecev pripravlja to prireditev kočevska mladina—Pomagajo tudi delovne in druge organizacije
KOČEVJE — Kočevska mladina se že od septembra pripravlja na veliko pustno prireditev, ki jo bodo organizirali v dneh od 7. do 11. februarja. Doslej so naredili iz podarjenih materialov že vrsto izdelkov in igrač, ki jih bodo prodajali na pustnem sejmu, zdaj pa je na vrsti izdelava kostumov. Vadijo že glasbene skupine, plesne skupine, razdelili pa so tudi že igralske vloge, saj bodo prireditve potekale tudi v obliki igranih prizorov.
»Vabimo obrtnike, naj se prijavijo za prodajo na našem sejmu. Doslej smo prejeli le prijave obrtnikov iz drugih občin. Najemnina za stojnico je majhna, kar je možno
TEČAJA
SMUČARSKA
NOVO MESTO — V času zimskih počitnic, med 26. januarjem in 1. februarjem, organizira SD Gorjanci smučarski tečaj za šolsko mladino in odrasle pri Gospodični na Gorjancih. Tečaj, v katerega so zajeti poln penzion s prenočiščem v planinski koči pri Gospodični, smučarska šola ter dnevna karta za žičnico, velja za odrasle 24.000 din, za mladino do 15. leta po 20 tisočakov. Prijave z vplačilom akontacije 5.000 din sprejema Darinka Jelovčan, Kastelčeva 9 (Obrtna zadruga Metlika), telefon 23-001, do 18. januarja.
Drugi teden zimskih počitnic, med 2. in 8. februarjem, pa organizira SD Gorjanci tečaj na smučišču Dedci nad Gabrjem. Cena je 4 tisočake, prijavite pa se lahko na isti' naslov do 25, januarja.
tudi zato, ker nam jestojnice po zelo nizki ceni posodil Atelje STIL Vreg iz Ljubljane,« nam je povedal Dušan Kaluža, ki vodi organizacijski odbor za pripravo pustovanja.
Za nastop na pustnih prireditvah se je prijavilo že več kulturnih skupin iz raznih krajev Slovenije pa tudi iz pobratenih občin in mest po Jugoslaviji in v zamejstvu. Kljub temu vabijo še nove, saj je treba s kakovostnimi programi napolniti pet dni pustovanja v Kočevju.
J. P.
PES REŠIL
ČLOVEŠKO
ŽIVLJENJE
BREŽICE — Že lanskega 28. decembra je Valentin Klemenčič iz Poštene vasi pri Brežicah obvestil miličnike, da je dan poprej odšel od doma neznano kam njegov 18-letni sin, prav tako Valentin, ki se še ni vrnil. Ker je ob odhodku kazal znake duševne zmedenosti, je seveda takoj stekla obsežna akcija iskanja. Po nekaj neuspešnih dneh je bil vanjo vključen tudi službeni pes brežiške postaje milice z vodnikom. Ob pregledu gospodarskih poslopij v vasi je pes na domačem kozolcu odkril v senu ležečega Valentina, kije bil v komi. Nemudoma so ga prepeljali v brežiško bolnišnico, od koder so nas obvestili, daje Klemenčič že izven 'življenjske nevarnosti.
»Zaminirani«
poštni
nabiralniki
Med prazniki v Kočevju poškodovani trije poštni nabiralniki in štiri telefonske govorilnice
KOČEVJE — Med novoletnimi prazniki so v Kočevju neznani storilci metali v poštne nabiralnike po mestu petarde in tako poškodovali tri i/med osmih poštnih nabiralnikov, da so potrebni popravila. Med drugim so zvita vratca, skozi katera pobirajo iz njih pošto, ob dežju pa je začelo v nabiralnike zamakati.
Seveda so »minerji« s petardami poškodovali tudi pošto, ki je bila v nabiralnikih, saj so bila pisma, čestitke in razglednice tako poškodovane, da jih niso mogli odposlati naprej. Med njimi je tudi nekaj razglednic »Podarim—dobim«.
Upravnica PTT enote Kočevje Francka Dejak nam je povedala, da so se podobna pobalinstva dogajala tudi med prejšnjimi novoletnimi prazniki, vendar doslej nikoli niso bili tako hudo poškodovani nabiralniki in tudi poštne pošiljke ne.
Huligani pa so med prazniki poškodovali še telefonske govorilnice, štiri od skupno šestih, kolikor jih je po Kočevju. j. PRIMC
Novoletni podvig jamarjev
Člani novomeškega Jamarskega kluba Vinko Paderšič—Batreja so 2. januarja prodrli v najgloblje brezno na območju novomeške občine
NOVO MESTO — V četrtek, 2. januarja je članom Jamarskega kluba Vinko Paderšič—Batreja uspelo prebiti dve ožini v Breznu pri Cinkovetn križu v Kočevskem Rogu. Vhodno 117 metrov globoko brezno se sedaj nadaljuje s šti-rimetrsko poševno razpoko, ki smo jo morali razširiti, da smo se lahko
DVA TEČAJA NA GAČAH
• SD Rog bo organiziral med 25. in 30. januarjem smučarski tečaj v SC Rog na Gačah. Tečaj bo za mladino in odrasle, prijave pa bo sprejemal Kompas še dva dni pred pričetkom tečaja.
• Od 2. do 8. februarja bo na Gačah tudi nadaljevalni in dopolnilni tečaj za dobre smučarje. Prijave bo tudi za ta tečaj sprejemal novomeški Kompas najkasneje dva dni pred pričetkom tečaja.
RUDMAN JANUARSKI ZMAGOVALEC
NOVO MESTO — Zmagovalec januarskega hitropoteznega turnirja SK Novo mesto je Robi Rudman, ki je med 23 šahisti zbral 19 točk, sledijo pa: Picek 18, N Lončarevič 17,5, Milič 17. Šušnjar 14,5 itd.
splazili skozi. Razpoka se razširi v naslednje brezno, ki je globoko 10 metrov. Na dnu tega brezna smo začutili prepih iz manjše razpoke, kar je bil zanesljiv dokaz, da še vedno nismo na dnu te ozke, a globoke tektonske razpoke. Ko smo po enournem širjenju razpoko le toliko razširili, da smo se splazili skozi, smo bili prijetno presenečeni. Obstali smo na stropu 90-metrskega brezna, ki meri v premeru 5 do 10 metrov. V tej vodnjakarski dvorani ni kapnikov, stene pa so iz kompaktnega apnenca. Zanimiva je gladka stena, ki sc vleče prav od vhoda pa do najnižje točke v breznu, kar je približno 200 metrov višinske razlike.
Na dnu se meteorna voda zbira v manjše jezerce, voda pa odteka skozi razpoko na dnu. Brezno se konča z 8-metrskim suhim vodoravnim rovom oziroma požiralnikom.
ki pa je zamašen s suhim blatom. Po obliki sige v bližini sklepamo, da so bili v preteklosti v tem rovu veliki prepihi, kar je dokaz, da je bila razpoka nekoč globlje v zemeljsko notranjost, vendar so siga, meteorna voda z blatom ter erozija opravili svoje ter tako onemogočili nadaljnje prodiranje. Nekaj upanja nam daje še okno, ki se odpira sredi stene 15 metrov nad dnom, vendar ga zaradi pomanjkanja karbida, opreme za opremljanje in časa nismo pregledali. Vsekakor ima brezno še vedno velik globinski potencial, saj je vhod v brezno na nadmorski višini 660 m. vodni izviri v Topliški kotlini pa so ok. 200 nad morjem.
Med nadaljnjimi raziskavami bomo jamo natančno izmerili in zrisali ter seveda poskušali najti nadaljevanje.
MARKO PRŠINA
•••kozerija«
Grobarjeva tožba
Izpoved semiškega grobarja Jožeta Pašiča, ki zaman išče pomočnika
SEMIČ — Na pokopališču pri sv. Duhu v Semiču ima grobove okrog 700 družin, kar pomeni, da tudi pogrebi niso redki, vendar vse delo opravi le en grobar. Zadnja tri leta koplje in zagrinja grobove Jože Pašič z Vrtače, ki je v tem času pokopal okrog sto ljudi. Pred njim je bilo že veliko grobarjev, vendar so vzdržali le po leto dni ali še manj. »To je dokaz več, da delo ni ne lahko ne lepo, sicersploh ne bi prišel na vrsto,« pravi Jože.
Prizna sicer, da se je, čeprav je doživel že marsikaj, dela navadil. »Nevarno je, ker se mi nad glavo maje ta ali oni spomenik. Lani pozimi je bila zemlja zamrznjena kar 35 centimetrov v globino, od mraza so pokali marmorni okviri. Poleti, ko je bila suša, pa je bilo na novem pokopališču, kamor so pripeljali neprimerno zemljo, kamne, štore in debele korenine, za kopanje trdo kot beton,« potarna Pašič,
»V krajevni skupnosti sem prosil, naj bi mipriskrbelizložljivostreho.da ne bi kopal po dežju. To bi bil majhen strošek, a za krajevno skupnost očitno še prevelik. Lani spomladi je bilo 20 pogrebov, od tega le 5 v lepem vremenu. Če bi imel streho, bi se tudi zemlja manj rušila. Tako pa ravno skopljem, pa je spet polna jama zemlje,« je nezadovoljen. Pašič na starem pokopališču izkoplje grob v približno štirih urah, če je suho vreme,'celo že v dveh, za delo na novem pa potrebuje kar 6 ur. Plačujejo ga svojci umrlih. »Lani je
Prva nagrada v Jamo pri Mavčičah
Dobitniki nagrad novoletne nagradne križanke Dolenjskega lista
NOVO MESTO — Za tokratno novoletno nagradno križanko smo prejeli skoraj natanko toliko rešitev kot leto poprej — 313. Med njimi je bilo nenavadno veliko število napačnih, saj je skoraj polovica vseh pred žrebanjem romala v koš. Sicer pa je sreča izbrala naslednje dobitnike nagrad:
Prvo nagrado — 50.000 din bo prejela Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče, drugo — 3.000 din Rezika Bogovič, Emona Posavje, Brežice, tretjo — 2.000 dih Maja Šimec, Črnomelj, Kolodvorska 46. Knjige bodo prejeli: Jože Frece, Jesenice, Maršala Tita 89, Slavka Vovk, Soteska 56, Katja Vernig, Šegova 106. Novo mesto, Marjan Štemberger, Mirna peč 17, Marjeta Kladnik, Sevnica, Glavni trg 38, Helena Golobič, Gotna vas 68, in Anica Ostrovršnik, Sevnica, Prešernova 2. Čestitamo!
OPOZORILO REŠEVALCEM ANKETE — Žrebanje dobitnikov nagrad za reševalce ankete, ki je bila objavljena v novoletni Prilogi, bomo opravili L februarja. Do takrat imate še čas, da anketo izpolnite in pošljete na naš naslov. Sodelujte z nami, mi pa vas bomo nagradili.
UREDNIŠTVO DL
Jože Pašič
imela tista, ki je zvonila, po 5.500 dinarjev, jaz pa sem dobil za izkop 5.000 dinarjev, za zagrinjanje pa 2 tisočaka. Letos zaračunam za oboje po 10 tisoč dinarjev.« Jože je v obratu IMV v Semiču, kjer je zaposlen, prosil, da bi mu dali takrat, ko mora biti grobar, proste ure. a iz tega ni bilo nič. Vzeti mora redni dopust, ko pa ga zmanjka, izgubljene ure nadomešča.
»Ne vem, koliko časa bom še vzdržal pri tem delu. Že delo v službi in doma na kmetiji je dovolj naporno, posebej še. ker me zapušča zdravje. Če bi bila dva, bi bilo lažje, saj bi se lahko menjavala. Tako pa se je že večkrat zgodilo, da bi moral pospraviti krmo, pa je bilo važnejše kopanje groba, krmo pa je namočilo. A kaj, ko nihče noče prijeti za to delo!. Prijatelji so mi že rekli, da so pripravljeni izkopati grob ali dva, če zbolirn, toda nič več.« pove Jože ter ne pozabi pristaviti, da bi bile predvsem za novo semiško pokopališče bolj priporočljive žare, ker je grob globok le pol metra, sicer pa poldrugi meter.	M BEZEK
V NEDELJO ZNAN NAJBOLJŠI SMUČARSKI PAR DOLENJSKE
NOVO MESTO — SD Gorjanci bo organiziralo v nedeljo, 19. januarja, pod pokroviteljstvom Labodovega tozda Commerce prvič pri nas smučarsko tekmo za najhitrejši par Dolenjske v veleslalomu. Pravico do nastopa na tekmovanju, ki nosi ime »ONA—ON«, imajo moški in ženske ne glede na starost, partnerja pa sr lahko izbere vsak sam. Par bo starlal istočasno, tekmovalca bosta Vozna eden za drugim, ciljno črto pa bosta morala prevoziti istočasno ali v razmaku največ 5 sekund. Pisne prijave sprejema do 17. januarja SD Gorjanci. Kastelčeva 9, Novo mesto, prijavitepaselahkoše 2uri pred startom. Start tekme bo ob 13. uri na smučišču pri Gospodični, ob novo zapadlem snegu pa bo veleslalom na smučišču nad Gabrjem.
S KOLESI ČEZ DRN IN STRN — Člani novomeškega krškega in metliškega kolesarskega društva so letošnjo zimo združili priprave s tekmovanji v ciklokrosu v vseh treh občinah. Preteklo nedeljo je bilo tako že četrto tekmovanje zapovrstjo, in sicer okrog Veselice v Metliki. To je bil hkrati zadnji preizkus pred slovenskim prvenstvom v ciklokrosu, ki bo konec tega tedna v Novem mestu. Na tekmovanju v Metliki, kjer seje pomerilo okrog 50 kolesarjev, je za društvo gostiteljev prvič tekmoval Peter Jerič, nekdanji mladinski državni prvak in lani član državne reprezentance (na fotografiji prvi z leve), ki pa je tokrat moral odstopiti. Sicer pa je bil med pionirji B najboljši Miro Matekovič (Metlika), med pionirji A Igor Kranjec (Krško), med mlajšimi mladinci Roman Judež ter med starejšimi mladinci Peter Štangelj (oba Novo mesto).
DOBRO PLUŽIJO — V ribniški občini je pluženje cest dobro organizirano, kar je zasluga novomeškega Cestnega podjetja, ki to delo opravlja z mehanizacijo. V odmaknjenih in manjših krajih pa še ne gre brez starega domačega pluga. Na fotografiji je 17-letni Edo Osvald iz Jurjeviče pri Ribnici, ki pluži tam, kamor motorizacija ne more. (Foto: Glavonjič)
A
n
n
bi
APEL RAJ ENO
Ki
Sedel je v kotu. Sam. Z uhanom v ušesu in z lasmi kot strelovod. Mi pa smo peli: Adijo pa zdrava ostani, Al me boš kaj rada imela. Barčica po morju plava, Beri, beri rožmarin zeleni, Bežimo, tecimo. Bledi mesec, tebi tožim, Bodi zdrava, domovina, Bod moja, bod moja, Bog je ustvaril zemljo. Bom godca si vzela. Bom pismo pisala. Bom šel na planine. Boš upihnila luč, Bratci veseli vsi, Cvete dekletu rožmarin, Če mi lučka ne gori. Če se bom ženil. Če študent na rajžo gre, Čez to ravno polje. Čez tri gore, čez tri vode. Čin, čin, čin. Čuk seje oženil, tralala, Da bi bila lepa ura. Da sem jaz ptičica, kam bi zlete-
la, Dekle je na pragu stala. Dekle je po vodo šla. Dekle je prala srajčki dve. Dekle je zajemalo z vedrom vodo. Dekle moje. Dekle na sred morja. Dekle, poglej me prav. Dekle, povej, povej. Dekle, zakaj tak žalostno. Delaj, delaj, dekle, pušeljč. Dobil sem pisemce. Doli v kraju sama zase. Ena ptička priletela. En hribček bom kupil, bom trte sadil. Eno ljubico imam. En starček je živel. En Šuštar meje vprašal. En vetrič po zraku pihlja. Fantič sem star šele osemnajst let. Fantje po polj gredo. Fantje se zbirajo. Glej, glej, kak mimo gre. Glejte, že sonce zahaja. Gor čez izaro. Hladna jesen že prihaja. Hrib-
čki, ponižajte se. Jager gre na jago, Jager pa jaga. Jaz bi rad rdečih rož. Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Jaz pa sem si nekaj zmislil. Jaz pa vem. kako ptičice pojo, Jaz pa vrtec bom kopala. Jaz sem pa vinski brat. Je bela cesta uglajena. Je pa davi slanca pala. Jutri bo v Celovcu smenj. Kadar boš na rajžo šel, Kaj pa ti piskaš. Kaj ti je, deklica. Kam bova vandrala. Kdor hoče flosar biti. Kje so moje rožice. Kje so tiste ptičce moje. Kje so tiste stezice, Ko dan se zaznava. Ko so fantje proti vasi šli, Kukavica lepo kuka, Le dol se usedi, kaj boš stal. Lepa naša domovina. Lipa zelenela je, l isička je prav zvita zver. Luna sije. Marko
skalče, Marko skače. Mica Kovačeva, Mi Slovenci vinca ne prodamo. Na planineah sončece sije. Naš maček je ljubco imel.
Od Celja do Žalca. Nocj pa, oh, nocoj. Odkod si, dekle, ti doma.
Oj lepo je res na dfllcli. Oj ta vojaški boben. Slovenski smo fantje. Sonce čez hribček gre, Ti si urce zamudila. Tri ptičice, tri ptičice. Venite, fožce moje. Vsi so prihajali. Zabučale gore. Zaplula je barčica moja, Zvedel sem nekaj novega. Žabe svatbo so imele. Že dolgo nismo pili ga....
Ko smo odhajali, je zavpil za nami: »Fantje, a ne b zapel raj eno našo?«
TONI GAŠPERIČ
»••••• »MtMMMMtHMN