241. številka.
Ljubljana, nedeljo 19. oktobra.
VI. letu, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja eBuk kavseaavi kpOiiftdnOfc«  in <: »v« po prazninu, .ur po po*tl *>i jvjucv.   xa av*tro-ti«er«ke dflielu       «; 13 *fi>i(i., £.»        n    8 xul>:,
sa odtrfc lota 4 j<old. — Za LJubljano br«z j>o5iijanja na di-u za col«.- tut<< 13 gold,, a« četrt leta 3 golu. 30 kr., m en uaeb^i-. I gold. 10 kr.   Za pošiljanj« na dom ae računa 10 kraje. z.a inoaei;, 30 kr.      žntrt let«. — Za toj« cteich; sa otAo lot • 20 #<>ld., z& pol let* 10 gold. — Zr» ,.•   •. •..!.• učitelje na ljudskih šolah in za dijake vnlja znižana cena hi .-.i. »m-: Za LJubljano sa fotrt lota 2 iroJd, 50 kr., M posti prawmat> M četrt leta 3 <old      Za oznanila ae plačajo od četiri-atopno peM*-vrsto 6 kr. će      • •HiS.-ailo ankrai tiska. 5 L-r. čr, r.   IvakrSt : i 4 Kr. 6o ao m« ali   oikrat tiaka. Vaakokral ae plača štompolj za 30 kr. Dopisi naj      izvole rrankirati. — Rokopisi »o na vračaj;. — Uredništvo Je v Ljubljani t>s celovški ooa:.i v Tavčarjevi hiši „Hotol Evropa". Opravnlatvo,  r.a katero naj ae blagovolijo posi^jatf naročnine, r«klauiarh>, omami* t. j. administrativna reći, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiji.
Naši kandidat je so:
I.   V kmetskih občinah:
V okrajih Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj z voliščem Celje; Brežice, Kozje, Sevnica z voliščem Brežice:
Ptuj, OrmuŽ, sv. Lenard z voliščem Ptuj; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Ljutomer, Gornja Radgona z voliščem Ljutomer:
Maribor, Slovenska Bistrica z voliščem Maribor; Konjice z voliščem Konjice; Slovenji Gradec, Marenberg z voliščem Slovenji Gradec:
II.   V mestih in trgih:
i.
2.
Glavno mesto Ljubljana in kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica :
Celje, Zavec, Vitanje, Vojnik, Laško z voliščem Celje; Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Vransko z voliščem Mozirje; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje z voliščem Brežice; Konjice z voliščem Konjice; Šoštanj z voliščem Šoštanj :
Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Radovljica, Tržič,  Kamnik,  Kranj, Loka:
g. dr. Josip Vosnjak.
deželni poslanec.
ii. dr. J a Iv ob I* loj.
g*, Janko B**i.j K.
bivši profesor.
tt". d i'. .1. Ha/Jas.
g*, tli. Anton Prns.
ili*. Valentin Zamik.
Slovenski centralni rolilni odbor v Ljubljani.
Slovenskim volilceni v Celji!
N a r 0 d n i volilci se zbero v p o n-deljek 20. oktobra pred volitvo prj „Slonu" (Hotel Elefant). Volilci, ki bi že v nedeljo prišli v Celje, se tudi pri „Slonu" snidejo.
Slovenski centralni volilni odbor.
Slovenskim volilcem na Notranjskem, Dolenjskem in v tržaški okolici!
Na podlogi volilnih shodov v Postojni, Kaki in Kojanu je slovenski centralni volilni odbor postavil kandidate gg. dr. 11»%-lagii.   PaTelfevJa  in   rljilftcrgojji. Pri
volitvi 16. oktobra ste zvesti svojim sklopom volili te ruožo za državne poslance in sijajni) zmagali. Vsi Slovenci gledajo ponosno na Vas; slovenski centralni odbor pa si stejo v svojo dolžnost, Vam izreči srčno zahvalo, da ste možato in neustrašljivo stali 10*. oktobra za našo kandidate in tako slavno prosvetili pred svetom slovensko ime.   Slava Vam!
Slovenski centralni volilni odbor.
Dr. Razlagova kandidatura v Ljubljani.
Kakor jo miš list včeraj poročil in nosi deucs na svojem čelu ponavljano, postavljen jo g, dr. Razlag za kandidata v ljubljanskem mestu.
Dr. Razlag jc že na Notranjskem voljen za državnega poslanca, kako torej pride, da ga še v Ljubljani postavljate? Tako nas vprašajo, in na to hočemo denes brez okolišev odgovoriti.
V Ljubljani smo domačini pri zadnjih volitvah propadali, teren je torej negotov in težaven. Ako hočemo zmagati je vso na tem ležeče, kakšnega kandidata postavimo. Kajti vsak, kdor ima priliko opazovati javno strankarsko življenje, vidi, da je tako pri uetnškutarski, kakor pri slovenski stranki samo en del odločno in brezpogojno s stranko. Odločni Slovenci bi šli za vsacega narodnega kandidata glasovat, če bi prav no imel sposobnosti, kakor bodo odločni nem ško-nacijonalci in v nemštvo zagrizeni birokrati gotovo za S c ha flor j a, če prav sc med soboj zdaj strašno jeze, da se ta mladi, neznani Človek sili za poslanca glavnemu mestu dežele, in da se jo ustavoverni odbor tako prenaglil in tace ga kandidata postavili — A v sredi med odločnimi privrženi-ki te ali one stranko je mnogo volilcev; ti so neodločni, da si baš le-ti koncem odločujejo, kam se v razmerah, kot so naše, vaga uague. Treba je za to primernega kandidata. Treba je, da so postavi mož, čegar ime, socijalna veljava in pošten značaj že sami vabijo. Kot tacega moža Čujemo od vseh strani, zlasti pa iz gori omenjene, tako odločivne „sredine" volilcev g. dr. Razlaga zaznamovati, zato bodo naš kandidat. On ima največ upauja, da zmaga. In slovenska zmaga v Ljubljani, v glavnem mestu, v sredini Slovenije, kjer smo dozdaj propadali, kjer pa moremo zmagati, ako se upremo — zmaga v Ljubljani bi bila neprecenljivo vrednosti! Zcdiuimo se torej za dr. Razlaga!
Da je dr. Razlag žo voljen na Notranjskem, to čisto nič ne moti. Ako zmaga v Ljubljani — bodi ponavljano, da bi ta zmaga bila najvažnejša, in da po našem prepričanji nobeden drug kandidat zdaj v Ljubljani zma-
gati ne more, — ako je dr. Razlag izvoljen v Ljubljani, potem so na Notranjskem voli drug poslanec. Volilci na Notranjskem bodo imeli potem prav za prav dva zastopnika; kajti dr. Razlag bo pomnil, da so ga No tranjci prvi volili in bodo gotovo vselej, kadar bo prilika, tudi njih interese zastopal. In ker notranjski rodoljubi sprevidijo važnost narodnega vspeha ljubljanske zmage, ne bodo se ustrašili, za domovino še enkrat na volišči zbrati se.
Da smo dr. Razlaga kandidirali tudi na Notranjskem, to je zato, ker so rodoljubi hoteli, da pride gotovo v državni zbor. — Sicer pa so kandidature enega istega moža v dveh volilnih krajih* povsod, kjer je parlamentarno življenje, uavadna stvai. Na Hrvatskem na priliko sta kaudidirala zadnjič MrazoviČ in Rački, vsak v dveh volilnih okrajih, in če višje sežemo : Thicrs je bil voljen v 14 volilnih krajih, Lamartine ob svojem času v 21.
Politični razgled.
Notranjo dežele.
V LJubljani 18. oktobra.
Deucs so na ćeŠtcem volitve v deželni zbor v kmetskih skupinah; uij dvomiti, da bodo zopet izvoljeni vsi deklaranti.
Izid volitev v f/itliških kmetskih skupinah nam dozdaj še nij znan; v Lvovu sta za kandidata postavljena minister Zic-mialkovski in S mol k a, v Krakovi pri volilnem shodu 1(>. oktobra nobeden kandidat uij dobil absolutne večine.
Mitii&vi It'ltl je zopet zgrešil dva govora v Wildonu, kjer sc jo polagal temelj ui kamen novi deželni hiši za neozdravljivo siromake. Na vso kripljc jo hvalil Stre-mavrja ter gorko priporočal njegovo kandidaturo. Vendar še nij gotovo, kdo zmaga, ali Strcmavr ali labrikant Scholz.
Vsled razvojuičenja hervntslee granice se je povišalo število poslancev ze deželni zbor v bclovarski županiji za deset poslancev ; županija Belovar dobi osem, meRta Belovar in Ivanić vsako po enega poslanca.
Vitanje države.
l%*«Mteo#M listi o Ohambordovem odgovoru v Solnogradu vsakojake vesti prinašajo, akoravno še nij znan. V parlamenta-ričnih krogih se govori, da se misija nij posrečila. — Italijanski minister na Francoskem je nastopil svoje počitnice, pa se vrne, kadar se narodna zbornica odprč.
Si#V<fi-tki zavezni svet je odpustil junaške župnike iz službe ; do konca oktobra imajo svoja mesta zapustiti. Stolni vikar llauscr v St. Galu je v sodnijskej preiskavi zaradi hujskanja proti drngovercem.
V veliki cerkvi v Genovi so bili strašni nemiri. Baje se bo ta cerkev prepustila liberalnim katoličanom.
#'/#»• »A» sultan je zapovedal r da se imajo vsa raošejska posestva, kar jih je v njegovem sultanatu, sekularizirati; grnntni davek pa se ima odpraviti , ker ovira poljedelstvo, kupčijstvo in obrtnijo. Tobakova režija se raztegne čez vso cesarstvo, rudokopi in šume se bodo javno licitirale. Davki za kolke in vre gi stro vanj a so bodo pobirali po celem cesarstvu, visoko plače se bodo znižale. Izvoljena komisija pod predsedništvom velikega vezirja bo budget v ravnotežje spravila.
Dopisi.
Iz Mlov. NI»i.ierttkesffu. (Dr. Gosta nemški „Bursch".) „Burschenhaften" so vse pangermanske zveze nemških študentov s tem namenom, da si drug drugemu zavezujejo in v roko sezajo v poznejem življenji čem najbolj mogočo in na vso način nemški duh razširjati. V Gradcu že od nekdaj slovi „Burschenschaft Stvria", kateri je tudi naš zdaj poslovenjeni dr. Costa pripadal..— Med naj odliČnejo „Bursche Stvriae" Jse je njega dni prišteval pravdoslovec Alojzij H 0-gelsberger, krasen tenor, sicer izobražen in navdušen Nemec.
Ko je A. llogclsbcrger pravdoslovje dokončal, napravila mu je „Styriau za slovo velikansk komers, bilo jo to 1860., ali 61. leta v Gradci. — Pri tem komersu se je veliko pelo, še več govorilo, ae ve da v hiper-germanističnem duhu. In kaj mislite, kdo je bil najbolj glasui in besedni govornik pri tem komersu V Vaš ljubeznjivi dr. B. II. Gosta! — On je držal slovesni govor na Hiigelsber-gerja in rotil ga je pri nemškem T o nar n in nemškem \Vnodan-u, da naj ostane zmi-rom veren sin German i j o in da naj razširja povsod nemško kulturo itd.
To vse se lehko natanko zve pri gosp. dr. Alojziju Hogelsbcrger-ju, odvetniku v Fehringu na Štajerskem, ki je povsod obče spoštovan in si zmirom dosleden Nemec, nekdanji kompanjon Costov.
Par mesecev po tem komersu je šel naš novi Konrad Wallenrod v Ljubljani čitalnico postavljat.
Slovesni govor na Bursche pri komersu v germanski Stvriji, pa slovesni govor na ljubljanske kuharice v reduti o papeževi nezmotljivosti, — — kakšen kozlovsk skok!
„Deutsch.es Hochstitt" mi je prav znano društvo. Ob sebi se razumeva, ka to nij freimaurerska loža, ampak društvo osnovano in delajoče v nemških freimaurerskih načelih.
J Z Vrsta 17. oktobra —ž.— | Izvir. dop.| Take složnosti, take politične zrelosti si nijso naši dobri sosedje pričakovali od na-
ših vrlih okoličanov in tukajšnjih Slovencev sploh. Včerajšnji dan pa oBtane vsacemu do-tičniku v spominu, po svojej važnosti v slovenski zgodovini. — Veliki plakati s kubi-kalnimi črkami, so naznanjali uže nekoliko dni po vseh voglih tržaškega mesta kandidate za državni zbor. Za tretji razred in okolico priporočal seje gospod baron Josip Mor-purgo. Na vse kriplje se je delalo zanj po mesta in po okolici, odkrito iu tajno, s prošnjo , /.Hiranjem in z novci. Njemu nasproti je pa stal kandidat, katerega so tukajšnji časniki do zadnjega dne dosledno ignorirali, kojega ime se nij čitalo po plakatih, za katerega nij bilo treba s cvenkom agitirati, to je Janez Nabergoj, ki je pri včerajšnji vo-litvi sijajno zmagal, kakor vam je to sinoči kesno, stoprv ob enajsti uri zvečer je bilo dovršeno škrutiniranje, telegraf naznanil. Od 1500 glasov 1100 za Nabcrgoja, je tako absolutna večina, da so bode menda malo poslancev z njo ponašati moglo. Živio poslanec Nabergoj! Obrekovanje, grdenjo in psovanje, ki se bode po tržaških časnikih čez-nj zdaj vsulo, naj mu ne krati zadostenja in ponosa.
■ z XotrtlllJ*k<*$ffll 14. oktobra.*) |Izv. dop. ] Volitve pokazujejo, da ima pravna stranka tukaj slaba tla, če ravno se je sem ter tje nedeljo za nedeljo glasila laž iz priž-nice, da je „vera v nevarnosti", da se v šolah premalo kerščanski nauk uči; — da se je treba varovati „hudobnih" slovenskih časnikov in ljudi, kateri svobodo oznanujejo itd.
Znamenito jo to, da klerikalci zoper našega kandidata dr. Razlaga nič zdatnega povedati nijso mogli, pa vendar nijso nehali in ne nehajo agitirati zoper njega. Ako pa prašaš „pravnarja" za pravi uzrok, zakaj ne priporoča Slovenca dr. Kazlaga, ker nema nič zoper njega, odgovoril ti bo sčasoma: Razlaga zavoljo tega ne moremo podpirati, ker je priporočan samo od liberalne stranke. Ce bo Razlag izvoljen, bodo vsi liberalni listi — slovenski in nemški nad nami I avpili: „Kje je vaša moč, kje je zaupanje ljudstva, s katerim ste se toliko bahali." — (Zdaj se je dokazalo, da ga nij. Ur.)
Gospodje! vi očitno priznate, da vam zagrizena trma dr. Blcivveisa nij po volji; pa kdo vam bo to verjel , in kaj s tem nameravate , ako kijubu vaši izpovedi — za njim silite skozi vsak grm. Saj nijsto vi grofa Ilohenvvarta za kandidata postavili, dr. Islei-weiB ga je silil. Pa recite, da nij res tako!
Iz <h<h ice 17. okt. [Izv. dop.] Do-nes je dobil dr. Lavrič sledeče pismo iz Tolmina, katero priobčimo, ker jo kolikor toliko našim volilcem namenjeno.
Dragi prijatelj I] llad bi bil Vam privoščil, da bi bili namestil mene, Vi prišli v ožjo volitev. Meni j c zadosti, da mi je ljudstvo političnega okraja Tolminskega brez vsake prizadevo od moje strani spet z ogromno večino svojo zaupanje skazalo. A to nij zadosti tukajšnjim volilcem, kateri želijo se tudi pri ožji volitvi na me ozirati, v kateri namen pa, so ve, da potrebujejo podporo od vaše stranke. Po besedah gosp. Ličina, ki je bil včeraj tukaj , bi se smeli morda na to podporo zanašati, ako bi jaz svoj program razodel. Dovolite mi torej, da Vam, ker tako tukajšnji volilci žele, o tej stvari pišem.
*) Zakasneno. Ur.
Meni se zdi, da mora moj program vsakte-rcniu, ki javno življenje naše domovine količkaj opazuje, biti vže znan. Kako sem do-Nilinaal v dež. zboru, oziroma v dež. odboru postopal, katerih vodil sem se držal v narodnih in materijalnih zadevah, to se razodeva iz dotičnih obravnavnih spisov, in izreči smem, da se nijsem še nikoli kesal, da nijsem drugače postopal. Mislim, da moja dosedanja politika nij bila niti deželi, niti narodu, niti Avstriji, niti napredku sploh v v škodo. Tudi mojega ravnanja kot uradnik nij mi treba sramovati se.
Da Rem jaz uradnik, to so vedeli moji volilci, ko so me pred 13 leti prvikrat, potem čez 6 let v drugo in pred 8 leti v tretje soglasno volili -. zdaj sem še vedno uradnik, pa ljudstvo mi zarad tega svojega zaupanja še nij odtegnilo. Zdi se mi torej, da sem doslej hodil po pravi poti , te poti se hočem držati še zanaprej ; to je moj program.
V zboru na Dunaji ima naš poRlancc le en glas; on ne bode tedaj mogel politike zasukati, kakor bo hotel on sam, naj dela prej v svojih programih, kakoršne koli obljubi. Več ne bo storil, nego bode storiti zamogel. Vsak pa naj skrbi, da bo delal po svoji vesti.
Sicer je bila vselej moja Želja, naj vsa-kteri pri volitvah po svojem prepričanji glasuje, in tako naj se godi tudi pri ožji volitvi dne 20. oktobra.
Z velikim spoštovanjem Vaš prijatelj
"VVinklcr 1. r.
V Tominu dne 16, okt. 1873.
V ponedeljek 20. t. m. bo ožja volitev mej \Vinklerjem in Tonklijem in mi poživljamo denes vse slovensko-liberalne volilce, naj se je prav gotovo udeleže ter oddajo svoj glas za g. Winkler-ja.
Res je, da smo poprej izpodbijali njegovo kandidaturo, ker je zoper naša načela priporočati uradnika za poslanca. A zdaj gre za ožjo volitev mej poštenim uradnikom in neznačajnim farizejcem — in v tem položaji nasvetujemo s popolnim prepričanjem in z dobro vestjo g. Winkler-ja, ker ima za razvoj naše narodnosti in posebno za slovensko uradovanje na Goriškem — zraven tega pa tudi za osnovo novih prepotrebuih cest in drugih koristnih naprav neprecenljive zasluge.
Tonkli je že večkrat svoj plašč za-suknil po vladnih vetrovih — zdaj mu je kazalo, da je potegnil z narodnjaško, reak-cijonarno stranko in bo, če zmaga ali propade, morda čez noč v kak drug tabor pobegnil, — da se pri tem le njegova nenasit-ljiva častihlepnost in njegov žep kolikor toliko okoristi.
Koliko veljajo njegove besede, koliko njegove obljube — tega smo se uže večkrat do čistega prepričali. Sicer pa no doseže niti sč svojim vplivom niti se svojimi zmožnostmi nikdar Winkler-ja.
Zatorej rodoljubni volilci, kateri ste 15. t. ni. izkazali dr. Lavriču svoje zaupanje, • (M;iit o 20. t. m. svoje glasove vsi složno AVinkler-ju, da bo njegova zmaga gotova.
Iz t*ru«lc*ai K>. oktobra. [Izv. dop.j Šolske počitnice so minole in slovenska mladež prihaja vsak dan, da nastavi dalnje svoje uke na tukajšnjih, „žalibog" le nemških uČi-liščih. Število vseh poslušalcev, ki so se do zdaj na vseučilišči vpisali, je znatno menjše od lanjskega leta, ker se samo okolo 600 vrti. Preteklo leto pa je bilo prek 800 vpi-
8anih. Čutimo kmalu, da jo lotos razmerno temu obče menjšemu številu dijakov tudi »Slovencev menj, ker le semtertje novinca opaziš, ki slovenski govori in katerega izključivo med Slovence računiti 'smeš. Sicer pa se še trdno odločiti ne more , koliko jib je slovenske krvi, ker se še vsi videli nijsmo. To bode pokazal prvi zbor, ki se na skorem sklicati ima. Znano je, da še neki slovenski dijaki vedno raji med soboj nemški govorč, nego-li slovenski , in take jvsak za Nemce drži, dokler god so no izdajo ali svojevoljno narodno bojo pokažejo. Med goriškimi Slovenci se šo celo takih najde, ki furlanski parlajo, dasiravno io Goričani na glasu kot navdušeni in postojani Slovenci. Čast in poštenje takim! Upati je, da bodo taki v vsem le tuji jezik ljubeči mladeniči letos izginoli.
Želeti pa je, da so bodo vsi slovenski dijaki letos bolj družiti začeli in pokazali resno, da so izza Nemcev najbolj zastopani na tukajšnjem vseučilišči in da torej nijso nikakor gosti (vseučilišča) , ampak z Nemci skroz ravnopravni tembolj, ker so tudi Slovenci Nemcev sodeželani in bi pravici za ljubo vseučelišče moralo biti toliko slovensko, kolikor je nemško.
Slovenci nemajo dozdaj nobene višje šole — da bar kako akademijo, kjer bi mogli v lastnem jeziku izpito polagati. Oj, grozne nam ravnopravnosti! Da — isti Italijanissimi, ki jih je lo peščica (izvzemši mnoge, ki so našega rodu in naš jezik govore) imajo ta privilegij, da smejo v naši zemlji na zavodih, ki jih Slovenci zdržavajo , v svojem jeziku izpito delati, Slovenec pa niti slovenski ziniti ne sme. —
Iz llVl;fr;a«l;t 14. okt. [Izv. dop.] Kneza Milana smo že v petek pričakovali nazaj iz njegovega pota, ali nij se še vrnil : kako dolgo bode še na potu ostal, to se gotovo ne ve. Skupščina, katera je trebala, da so otvori meseca oktobra, bode sc mescea novembra odprla, kakor se govori, v Bel-gradu, ne v Kragujevci. Uzrok prodolženju so železnice, kajti od vseh ponudeb za zidanje železnice skoz Srbijo vlada nij nobene primila, in je morala na novo konkurz razpisati. Ako bodo med oferti kakov, ki odgovarja zahtevam vlade, pa ako ga bode narodna skupščina primila, to jo izgleda, da se bode že prihodnjega leta začela železnica skoz Srbijo zidati. V protivnom slučaji, to je, ako bi se ne mogla nobena ponudba sprejeti, bode vlada, kakor govori, na svojo stroške železnico zidala, in to s posojilom od 50 milijonov frankov.
Te dni je bila v Carigradu neka slavnost tamo živečih Slovanov; pri tej priliki je arhimandrit Sava nekoliko besedi izpregovoril o Slovanstvu, to sledečo: „Nemojte braćo iz nerazumlja iz medju nas je-dnokrvnu braću razdvoj da uvodite, za to što smo neki grčkoga, a neki rimskoga zakona (vere), ta dosta su nas tudje intrige cepale; nepitajte nikoga, koji jo koga zakona, no pitajte kojim jezikom govori, i koja krvca v njemu vri, jer koji god se odriče braće svoje, odriče so samog boga." Verski vi slovenski fanatikarji, pravuičarji, pridite in učite so od s r b s k e g a duhovna, da v sedanjih časih no treba nobenega vprašati, kakšne vere ali nevere je, kajti to je za nas Slovane propast, nego s kojim jezikom govori, in da mu li v žilah teče slovanska kri. D.
Iz Potro^mda 14. oktobra [Izv. dopis.] Letošnjo zimo bode tukaj velika svečanost razkritja pametnika Katarine II. Pri tej priložnosti pride baje v Petrograd Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef. Avstrij-sko-pruski rusofagi gotovo vse žile napenjajo, da bi sc to ne uresničilo; kajti njihna ne-navist zoper Rusijo je ravno tako velika, kakor njihov strah pred mogočnoj slovansko) državoj. Rusi se tem šuntarjem samo zanič-ljivo posmehujejo. „Golos" n. pr. po omenjenem uvodu piše: „Cesar Franc Jožef se sme zanašati na iskreno srčen sprejem v ruBkej stolici. Naj si židovsko dunajsko časnikarstvo še tako prizadeva, podšuntati ga zoper ruski narod, Rusi vse eno vidć v njem vladarja mnogih sorodnih slovanskih narodov, katerih osodo zlajšati si vedno prizadeva, kolikor to dopuščajo osodepolni politični za-pletki. Mi nijsmo pozabili, da je njegov lihe ral ni prednik, Jožef II. — tudi nekdaj naš gost — bil iskren prijatelj Katarine II., i da je Avstrija jedina naša soseda , s katero se nijso nikoli razprtije končevale krvopre-litjem. Prišestje Franca Jožefa v Pcterburg bode imelo tudi važno politično pomembo. Njegovo Veličanstvo so lastnimi očmi prepriča, kako strašna da je pošast panslavizma ali panrusizma, kateroj ga neprenehoma strašć nemški centralisti i Židi — novinarji."
Domače stvari.
— (Dr. Bučar) soje odpovedal kandidaturi v dolenjskih mestih. Slišimo, da se kandidujc zdaj g. Ilorak.
— (Iz Vranskega) so nam piše 17. oktobra: Se le denes so se v našem okraji vršile poslednje volitve volilnih mož. Narodno liberalna stranka sme zadovoljna biti z izidom, kajti večina volilnih mož bode stala za našega priljubljenega deželnega poslanca dr. Vošnjaka. Da jo tu pa tam kak mračnjak izvoljen, temu se ne bode čudil, kdor vidi nezaslišano farško agitacijo v našem okraji. Pa vse klerikalno ravnanje ne bode ničesar pomagalo; naš državni poslanec bode g. dr. Vošnjak.
— (Mihael Herman), znani klerikalni kandidat na Stajersko-Slovenskem, je v agitaciji proti dr. Bazlag-u izrekel slavne „geflllgelte Worte" : „Klorus uud Landvolk mUsseu cine gesehlosscue Phalanx bilden t>4'£>rii ucIfliclM' ln<«'IBJi;«'ii/-denn das Bllrgcrpack bat politiseh abgcdankt." — Dosedaj so sc slovenski rodoljubi dolgo let trudili za sveto narodno reč pridobiti Vie stanove, torej tudi mestjane in tržane, kar še se jim nij popolnem po Slovenskem posrečilo; ker vendar od leta do leta narašča slovenska inteligencija, nam tega ne privošči rojen Nemec Herman, ker srca za slovenski narod nema. Prišel bode čas, ko bodo vsi stanovi, v prvi vrsti pa inteligencija, med Slovenci v edinosti delali, da pride naš narod duševno in materijalno naprej, pa pred vsem je treba vedno v vso zbore voliti take može, kateri imajo tudi srce za narod, ker sicer lc delajo za njega, dokler jim lastna korist kaže.
— (Luka Jaran) se je v svoji pobožni „Danici" sveto razjaril nad nami in nad vsemi liberalci. Ker jo dones (18.) ko to pišemo ravno sv. Luka dan , kolegijalno voščimo Luki Jaranu srečo za god, ker sv. pismo uči, da moramo   odpustiti   in   s tem
goreče oglje zbirati na glavo svojega sovražnika. Torej, bog vam daj zdravje, g. Luka, in da bi še dolgo v „Danici" ropotali in nas tako razveseljevali. — A propos, pri tej priliki vam na vprašanje v ,,Danici" odgovarjamo, da se mi na nobeno živo vižo nečemo dati pregovoriti, da bi satanu (fff) veliki H privoščili. No bojte se torej, gospod!
— (Gospod Jurij H c han tel,) kot kapelnik vojaške godbe, katera je več let v Ljubljani bila, tukajšnjemu slovenskemu občinstvu dobro znan in po pravici priljubljen, izstopi iz vojaške službe in bo ob enem čitalnični p c vo vodja pa gledališki kapelnik dramatičnega društva. Kakor je bilo razglašeno uže po inseratu v našem listu od poslednjega četi tka, podučeval bo g. Schantel brez plat no gospode in gospodičinc v petji, poleg tega pa še učil igranje na raznih instrumentih (goslih, rogovih, klarinetih itd.), tudi brczplatno. Na ta nauk obračamo pozornost naše ukaželjne, za glasbo nadarjene mladine in posebno opominjamo stariše, naj nc zamude tako lepe prilike, da se njihovi otroci brez stroškov izurijo v petji in v glasbi sploh. Gospod Schantel je izvrsten in poleg tega tako navdušen glasbenik, da bo s pravim veseljem gojil mlade talente. Ker se uže ta teden začne podučevanjc, naj se oglasi takoj, kdor želi udeleževati se ga; učenci in učenke se sprejemajo vsak dan med 7. in 8. uro zvečer v čitalnični pevski sobi; sicer podajejo se kaka razjasnila v pisarni dra matičnega društva, katera rade volje prevzame vsako naročila za gospoda Sebantla.
— (Iz Maribora se nam piše: Zarad preobloženja z nujnim delom v „narodni tiskarni" se užc stavljena „Zora" in „Vest-nik" za malo dnij zakesnita. Izredni časi naj oprostijo to zakasnenje.
Razne vesti.
* (Krvavo pobalinstvo.) Dva brata na gimnaziji v Tripolici na Grškem sta pred nekaterimi dnevi gimnazijskega vodjo na javnem trgu z noži umorila, ker jih zato uij pustil k preskušnji, ker sta secelo leto okolo potepala. Morilca sta bežala v svoje stanovanje, in so ju vojaki, ki so šli po-nju, komaj   branili proti  razdraženosti ljudstva.
* (Poj a snenj e.) Napoleon III. je svojega bratranca princa Napoleona dobro poznal, kar kaže sledeča prigodba. Ko je bil princ Lulu, Napoleona III. sin, komaj šest let star, vpraša očeta, kakovšen razloček je med nezgodo in med nesrečo V Cesar odgovori: „Ko bi tvoj strijc v reko Seino pal, bi bila to nezgoda; ko bi ga pa kdo ven potegnil, to bi bila nesreča".
]*4»*lilllO.
Slavno uredništvo!
Drzno napaden, da sem jaz logaški dopisovalec „Slov. Narodu", ter da sem jaz oni Članek iz Logatca, ki ga je „81. Nar." v št. 219, dne 24. sept. prinesel, pisal, primoran sem, slavno uredništvo prositi, naj objaviti (preklicati) blagovoli, da jaz dopisovalec ovega članka nijsem, kakor tudi, da jaz se rSlov. Narodom" ne korespondiram, akoravno se svojih napadovalcev prav nič nc bojim.
Na zdravje 1
Logatec 16. okt. 1*73.
Tone P o ž a r, učitelj.
Poslano«
K tfNarodni šoli"jo pristopil gosp. dr. Zamik  kot ustanovuik,  ter daroval 1
akcijo rbanke Slovenije" in gospod dr. J. Vošnjak, ter vložil polovico ustanovni ne 10 gold.; kraljičova biša v Šentvidu pri Ljubljani je nabrala o g<»ld. S8 kr. — Za vse te darove izreka dolžno zahvalo
Matej M o č n j k , blagajnik „Nar. Sole".
Poslano«
V'sem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barr/
[svrstna zdravilna hrana Ko v u I e se ic reduIJ a r ry odstrani vso bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljueah, jetrali, žlezah, na sli/.niei, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuborkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivo«*, zapor, drisko, UespeČOOSt, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlieo in bljevanjo krvi tudi ob času nosečosti, scaloo .silo, otožnost, sušenje, revniatizeni, protin, bledico. — Izpisek i/. 76.000 spričeval 0 ozdra v ljenji, ki bo vsem lokom kljubovale.
Spričevalo št. 78.831,
Na Dunaji, l. februarja 1H71.
Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam to vrstico pisati. Bil iem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij nuigol olajSanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja VaSe izvrstne Uevalosciero vzel, ki meje od tega zloga temeljito ozdravila. Feliks baron pl. Clarov.
Spričevalo št. 06.715,
1'aris, 11. aprila 18(50. Hoj gospođi Moja hči, ki je izredno trpela, tuj mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona so nahaja celo dobro po čokolad) Revaleaclere, ki j«> je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje.
II. de M on tlo u i s. Spričevalo št. 711.71 (i. Boden pri Dunaji, 11. julija 1871. Dolgo sem se obotavljal, svoje ime kot javno spričevalo razglasiti; pa moja hvaležnost je vse po-inislikc premagala in iz  celega  srca  »pričujem na blagor  vseh  trpečih,  da,  ker moji ženi kakor tudi meni nij jed dišala, posebno jaz na bljevanje pojedi iu hudi nespečnosti trpel, sva naposled, ko je zdravniška pomoč brez vspeha bila, k Vašoj Revalesciere pribežala in zdaj  po enomesečni rabi  se kakor novorojena   počutiva in  se  Vas hvaležno spominjava.
Ilugo baron pl. Dunaj", graj £čuk. TcčnejSi kot ineso, prihrani Kevalesciero pri odra&čenih iu pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih puSicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kevalcsciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 t as 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na. I>u-
IVnllllNclignNN«* št. 8, v Ljubljani K d. M a lir, v Oriftdvi bratje < > b e r a n z m e y r, v Iuh* bruku Diochtl & Frank, v Celovol P. Birn-bacher, v L.ou£l Ludvig Muller, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v 9Ieranu J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraju po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Opomenica.
Deželno gledališče v Ljubljani.
V pondeljek 20. oktobra 187,'!. l'r\ i krat:
Gospa, ki je bila v Parizu.
Veseloigra v treh dejanjih  Po (J. pl. Uoserju poslovenil Josip Geeclj.
Osobe.
Orlovee pl., uaajor v pokoji — gospod Kocelj.
Borta, njegova hči---- gdč. Nauiretova.
Oskar pl. Znoj----- gospod Sohmidt.
Matilda, njegova gospa--- gdČ. .Jaumikova.
pl, Podgorski, huzarski oficir — gospod Juvančič.
pl. LepotiČnik, asesor--- gospod J. Nolli.
Minka Lepotlenikova, vdova — gdč. Podkrajškova, Ivan, sluga majorja pl.
Orlovo«------ gospod P. Kajzel.
.Sluga gospoda Znoja---gospod Eržen.
ilodi sc v stanovalisči gospoda pl. Znoja in v gradiči majorja pl, Orlovca,
Prihodttfa slovenska predstava bo v nedeljo 26, oktobra 1873.
i i.vi.uOoic tlružbe. Mfc oktobru: Peru-ilovo, '611-1 gl., v Mariboru. — ^ 1. okf.: Vidicevo, 4002 gl., v Zatičini. — 22. okt.: Tckavčevo, 475 gl., v Vel. Laščah. - Pieinernovo, .'|-'74 gl., v Vipavi. — .Stojanovo, v Kadoljici. — Šusterič, 4e0 gl., v Črnomlji. — (Jrablovičovo, 412 gl., v Zatičini. T.i. okt.: ' OloboČnikovo, 9169 gl.. v Tržiči. — H. okt.: Pečarjevo. 450 gl., Kovšokovo. lHo.r) gl.. in (Jostinčarjevo, 861 gl., na l.rdii. — 2't. okl. : Stibi-Ijevo, 82^0 gl., v Vipavi. — Kastelicevo 9S£, gl., v Ljubljani.  —  Kajtinanovo,  2'>2f» gl.   in Zaplatovo,
*2()45 gl., v Ljutomeru.
Umrli v rjnl>U»Hl
od 15. okt. do 16. okt. Jožef iMalek, dolovodnik, 7;i 1 , na senu. — Janez Mam, gotlec, 35 1., Helena Morhar, U9 I., in g. Valent. Dovžan, bogoslovne 3. leta, 26 1., vsi trije na pljuč, tuberk. — G. Anton Petruel, davkar, 69 I., na oslabljenji. — Peter iMarkič, marelar, 50 I., na slabosti. — Gustav (oisič, vojaški dosluženec, 66 let, na mrtudu. — Anton Gernck, berač. b% 1., na driiti.
Tujci«
17. oktobra. Evropa: Keglevič iz Trsta. — Potočnik iz
Trsta.
Pri Klefantu: Serčnik, Pak, Kurz iz Gorice.
— Friedjug iz Dunaja. — Czeh iz Kostanjevice. — Kass ■ gospo iz Šolnograda. — SiebengrandI iz Gradca. — Tapezirer iz Dunaja. — Zupan iz Boke.
— Heini iz Leipziga.
Pri Mallćit pl. Visiak Julij z gospo, pl. Vi-siak Alfons izvTrsta. — Ueltrich iz Broda. — Paška iz Dunaja. — Svarcl iz Gradca. — Dolenc iz Vipave.
— Krasovič iz Trsta. — Gros iz TrebiŽa. — Bono-(jero s hčerjo iz Zadra. — I.ovvingor iz Dunaja. — Safor iz Stiro.
Pri Zamorcu: Petrič z gospo iz Dolenjskega. — Benedikt iz Novega mesta.
Tržne cene
v Ljubljani 18. oktobra t. 1.
Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rež 4 gl. 90 kr.; — ječmen 3 gld, 70 kr.; — oves 2 gl. — kr. j — ajda B gl. 90 kr.; — proso 3 gl. 80 kr.; — koruza 4 gl. 40 kr.; — krompir 1 gl. 5)0 kr.; — fižol (i gl. 50 kr;
— masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr..
— speh frišon — gl. 35 kr.; — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2'/i kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedino funt 2h kr.; — teletino funt 35 kr,; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 80 kr ; — slamo cont — gl. 70 kr.; — drva trda 7 gld, 80 kr.; — mehka 5 gl. 40 kr.
T
1
Zobozdravnik
A. Paichel
sc počasti s tem naznanjati, da je svojo prakso v Gradci popolnem popustil in se stalno v Ljubljani naselil, ter ima svoj rtl«*li€*r od /,*. Oktobra naprej tam, kjer je tlo zdaj g. dr. Kovač biva), v gUMli*W'iiili ulicah v I. nadstropji.
Ordinira vsak dan od 9.—12. in od 2.-5. ure. (278-—8)
Dunajska borza 18. oktobra
(Izvirno telegrafi čno poročilo.)
Enotni drl. dolg v banko '/oh .   68 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v Brobn    .   .   72   ,, 65 „
1860 drž. posojilo.....101   . 25
Akcijo narodno banko   .   .      952 — ,
Kreditne akcije .       ...      217   , 60
London ........112 90
Napol..........9   „     6 ,,
G. k. c-.S.mi.......—   „ —
dr'ibro  . . 107  . 60
Srčna zahvala.
Za sprcniljevanje našega nepozab-Ijivega brata k večnemu pokoju, izrekam dragim znancem v imenu vseh svojih srčno zahvalo.
Zagorje, 18. oktobra 1873.
(278) Ivan Šink.
Posebnej pozornosti priporočeno! Vabilo
na iidoleženjn pri od državo garati t i ranem solidnem nodvzotji. Dno       oktobra 1878  so začno glavno ždrolianjo velike o«l   «lr*a%e gui-uiitimu«* liituilMirHke iltnnriK' loterije in traja do 10. novemhra 1878.
V tem kratkem času so bodo 81*4100 dobitkov v znesku
4 milijonov 5 65.200 mark (our.
gotovo odločilo, resp. na deležnike razdelilo.
Natančneje so dobitki sledeče razdeljeni: Ui.ili it. 800*000« loo.ooo. 75.000, .10.004», lo.OOO, »O.ooo, 2 h 8O»0O0« 2 a 1O.0O0, 5 a 12.OO0, 10 :'i IO.OOO, 10 a HOOO, 10 a OOOO. 30 a BO00, 60 a 8000« 200 a :ooo, 400 a lOOO* 100 a BOO« 466 a 800« 19.800 a 11« Mk. Ct. kot najmcnJHi dobitek.
Vsi ti dobitki so bodo po načrtu 14 dnij po ždrebanji pod državnim poroštvom dotie-niii) posestnikom srečk izplačali.
Za vse zgornja ž<lrebanja in za udele-ženje pri izždrubanju dobitkov velja
Vs original srečka samo gld.   8*/j a. v.
0 17'
/« n n i. n     35       ,, „
1 * n ti 70 „ „ Nij ga enacega podvzetja, katero bi oziroma solidnosti in točnega izplačanja dobitkov več gotovosti ponujalo, kakor to; .torej priporočamo to udoleženjo vsakemu, kateri želi po ceni iu Solidno srečo poskusiti. I>oi»l»£e ulj nobene in vsak deležnik dobi takoj od države garantirano originul-srerko sam v roko.
Naročila naj se z dotičnim /.neakoin v avstrijskem eenarji v priporočenem pismu direktno na podpisano menjalnico pošljejo in se bodo te naročila takoj točno in natančno izvršila.
S. Steiftdeckei & Comp.
Bank- und Wechselgeschaft
(27G—2)       I lamin* rt*.
Oznanilo opravilstva.
Uda no podpisano predstojniatvo se počasti s tem, v imenu društvenikov p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da ho Stroja«'! (delalci) v LJiililjani društvo v namen prevzemanja in izgotavljanja vseli v krojaško rokodelstvo spadajočih del ustanovili in tiodo to opravilstvo pod lirmo
Obrtno krojaško društvo
izvrševali. Opravilska dvorana je v lii^i itev. iČIUJ \r l>.jiil>ljaiii (poleg llradecki-jevega mosta, Cale Kari, zadaj v I. nadstropji), kamor naj sc vsa dotična naroČila obračati blagovolijo.
Pozornost p. n. česlitega občinstva na to opravilstvo obračaj e, zagotavljamo ob enem, da bomo vsa pripravna naročila elegantno in po niski ceni izvrševali. Uredjcnje našega opravilstva in okolščina, da bodo samo društveniki in izvrstni delalci v tem opra-vilstvu, nam bode pomagalo to nalogo izpolnjevati. Nadejajo se prav mnogobrojnih naroČil, sc podpiše spoštljivo (277)
Predstojništvo krojaškega društva
v Ijiiff»IJ-aifti.
Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen,
Las nuna in tisk 9 Narodne tiskarne".