0 gletiafcsi Ul Iiiiiiiira. Največja žival v družini giodalcev je na severu živeči bober. Dolg jc 75 do 95 cm in njegov pioskasti rep doseže dolžino 30 cra. Tchta 20 do 35 kg. Bober je bil zelo razširjen ob rekah scverne Nemčije, Poljske in Rusije. Lovili in iztrebljali so ga radi dragocene kože, ki daje najboljše in najbolj trpsžno krzno. Danes Se životari kot muzejski spomin nekaj bobrovih družin ob reki Labi v Nemčiji. Zanimivo je bobrovo bivališče, katerega nazivajo »grad«. Bobrov grad je postavljen vedno ob vodi. Graditelj bivališča je samica, samec le donaša materijal in opravlja službo pomagača. Z ostrimi zobmi se spravi nad vrbo ali brezo v debelosti 8 do 10 cm in jo podre z obglodanjem tekom 5 minut. Loti se pa tudi drevesa od 40—60—70 cm debelosti. Podrto deblo odvleče v vodo, kjer mu ogloda škorjo. Še le olupljena debla rabi pri svojih zgradbah. Vhod alr izhod v gradišče se izteka v vodo in je popolnoma prikrit. Grad sam, ki služi kot bivališče in shramba za živila leži nad vodo. Z neverjetno vztrajnostjo izdolbe samica v zemljo kotlino, katero pokrije s hlodovjem, bičjem ter ilovico. Istotako so trdno prikriti hodniki, ki vodijo v grad. Nekaj občudovanja vrednega so jezi, katere gradi bober pred vhod, ki je pod vodo. Ti jezi so večkrat dolgi po 200 metrov, 2 do 3 metre visoki in obstojajo iz debelih debel v debelosti pol metra. Hlodovje zveže žival z vejami, ločjem ter blatom. Za jezom stoji voda kakor v jezeru mirno po zajezeni vodi lahko prepeljava bober najbolj dolge ter težke hlode za svoja gradišča. Naravoslvoci se ne morejo načudit bobrovi gradbeni podjetnosti in roma jo iz celega sveta v Nemčijo ob bregove reke Labe, kjer je še videti znamenitost živalske tehnike.