291. Številka. Ljnbljana, nedeljo 20. decembra. Vil. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Ltuaiu vuan d. Hi ij u tt'. t ■ pu ;kih, hm vtnja pO posti 2« uvatro-ogers*« deželo ..^ it) 16 . kranjska trgovinska zbornica oh svojem času bila zoper angleško trgovinsko pogodbo, re speetive proti dopolnilni trgovinski pogodbi 30. dec. 1809 1., izrekla se in to pogodbo kot Danioklov meč nad avstrijsko industrijo zaznamovala, rekla, da bode posebno industrija z volno in pavoljo strašno trpala, ter da je ova pogodba le koncesija storjena Angličan-ski državi. To je bilo po leti 18G9 in 4. aprila 1873 je komite za volnato industrijo v Brnu na drž. zbor vlogo naredil, v kateri se pravi, da se nazadki naše prodaje samo z množino uvažanega blaga iz tujih dežel razložiti dajo, katerih geometrična progresija je vse proračune, da celo najini jša bojazui daleč preko sila. Tako je znašal uvoz navadne volne robe v letu 1860: 167 col. centev, leta 18G0 je poskočilo na 561 col. cent. in je doseglo leta 1872: 39.475 col. centov. Te številke zadonta jasno dokazujejo, — pravi se dalje od besede do besede, — ali se je ob svojem Času tudi na položaj domače industrije zadosli oziralo. In v drugem dopisu do trg. ministra, datirano v Brnu 1. apr. 1873. 1. pravi omenjeni komifć: „Glede trgovinske pogodbe z AngliČansko: da je samo v enem letu (1868 1.) dovoz navadnih vol natih izdelkov od 14725 centov, vzviŠal se na 32.551 cent., tedaj v enem letu vzdignil se za 121°/o« Od t« dobe je zakonodarstvo glede svobodne trgovine hitrejše napredovalo, nego je domača industrija bila v stanu vsled navideznih resultatov to isto storili." Tako je pisal omenjeni komite 1873. I. Kranjska trgovinska zbornica je pisala visocemu ces. kr. trgovinskemu ministerstvu uže večkrat 1867 I., ter izrazila bojazen o rapidnem vstopanji Avstrije v krog industrije bogatih, zapadnih dežela, ki so v primeri z nami uže bile čudovito napredovale, ter je mej druzimi omenila škode, ki nasta-jejo vsled takozvanega apprcturnega pnbla-žcvalntga prometa, zaradi pomanjkanja reciprocitete in zadostne kontrole avstrijske produkcije ; glede slednjega je Giskra z drogovi 23. novembra 1873 v drž. zboru stavil interpelacijo na trgovinskega in finančnega ministra. Razpuščena kranjska trg. zbornica, kakor je povsod znano in se ne moro tajiti, je glede avstrijske trgovinske politike vselej objavljala pozitivna pojašnjenja in prorokovala, da se bodo tuje industrije z vso močjo vrgle na avstrijsko trgovišče, in da bode moč, tujo robo kupiti, ■ močjo svoje vlastno blago prodati, nničena. In mar nij zdaj tudi prišlo tako V Kupimo li zdaj na tujom po ceni blago, komu ga tedaj prodamo , ker je vse uničeno V Da bi pak volilci, ki so može v razpuščeno trg. zbornico ponlali, lete dostojno spoznali, da jo edino pravo trgo-vinsko-politično načelo v Avstriji le načelo bivše trgovinske zbornice, dokažemo bod'ično Še z drugim načinom. Za sedaj omenjamo le toliko, da je bilo začetkom t. m. na Dunaji zbranih črez 200 trgovinskih strokovnjakov zaradi volitev v dunajsko trg. zbornico in vsi kandidati so se po teh izkušnjah in izidih proglasili za čolne branitelje, en posameznik, nekov g. Koncer, se je proglasil še za slobodnega trgovinarja, kateremu so pak zbrani — sikali in se mu smijali, tedaj so bili vsi za večji „schutz-zoll", kar je uži razpuščena trg. zbornica rekla pred več leti in nasvetovala. Raztreseni listi. v. Na planini je cvela divja planinska roža. Vzrastla je na strmem robu, kamor ne stopi nikdar Človeška noga. Krog in krog je molelo kvišku razpokano skalovje v neotesanih surovih kosih, kakor jih navali po zimi sneženi plaz, in le tu in tam so prievetali iz mokrih razpoklin skromni Šopki pogorakih rožic. Zelen mah jo poraščal kamenite velikane, in v zatišjih 86 je plazil po tleh sč svojimi dolgimi koreninami skrevljani borovec. In tu je vzrastla lepa planinska roža, sama v samoti. Nij ga bilo vrtarja, ki bi jo bil izkopal iz razpokline, po katerej so se tiščale njene koreninice, ki bi jo bil prenesel v priljudnejše, lepše kraje, da bi tam krepko rastla in cvela, in razveseljevala ljubeče device, in zdihujoče mladeniče. Tu je rastla sam.j, nepoznana, neob-čudovana, in jutranjo solnce jej je božalo mehko lice, in gorki jug, ki je pripiboval z daljno ravnine, zibal jej je glavico, na lahko sem ter tja. Ko je pa prišla meglena jesen, ko so ne divjej roži vpognili cveti, in ko je palo velo stcbljo na hladna materina tla, nij vedel nihče za to, ni v bližini ni v daljini , nikomur nij bilo treba pozabiti krasnega divjega cvetja. Se mali borovec v bližnjem zatišji se nij zmenil, ter je na lahko kakor prej, otresal kaplje, ki jih je nanj rosila gosta megla. Jaz sem poznal enkrat tako pogorsko rožo. — Nij bila roža, ne, — mlad fant je bil, raztrgan je ležal na zelenem pašniku, in p;skal na vrbovo piščalko svojim trem ovcam, ki so v bližini pojedale skromno pičo. Piskal je in žvižgal, ter gledal v ru-dečo žrjavico, ki je tlela pred njim. Razne, Čudne in divje podobe so nastajale pred njegovim očesom, tuji, lepi kraji, ki jih za- krivajo daljne, daljne gore, svitli gradovi, kraljevi vitezi, in kraljevo hčere, o katerih mu je pripovedoval stari sosedov gostač, ko sta sedela zvečer za pečjo, in plela slamnate kite. Žtjavica pred njim se je oživela, z zlatom okinČani vojščaki so prijaliali iz nje, in divji ljuti boj se jo pričel na ravnini. Žvenketanje mečev in peketanje konjskih kopit je donelo na njegova ušesa, in temno oko se mu je žarilo. „Kaj pa delaš Janez"? ga potrka nekdo na ramo. liil je stari sosedov gostač, ki se je vračal domov. nAli ne vidiš, da tvoje ovce hodijo po zelniku; le Čakaj, kaj bodo očo dejali." Pastir poskoči, in . žene molče svoje ovce d< mov. „Pa si uže spet cel dan v žrjavico gledal, šentani fant, in pustil ovce kamor so hotele", ga sprejme stari, in žuga s čepom, ki ga je ravno obrezoval pred hišo sede. In tako se je godilo mnogo let; pastir Politični razgled. \oir.»n34> dežele. V Ljubljani 19. decembra. V državnem oborit je 17. t. m dr. Razlag interpeliral ministra za deželno hrambo ali hoče na to delati,1 da bode : a) vsak v tretjem letu reklamirani novak prej preiskovan, potem se le Re o njegovi reklamaciji odloČi; b) naj se uže pri prihodnjem glavnem asentiranji vsi, ki so v evidenci za reservn in deželno brambo, preiščejo in tisti is evidenco ispuste, kateri se bodo kot nesposobne našli. — Sle/viški vrli poslanec Č i e n c i a 1 a je zopet stavil interpelacijo o zatiranji slovanskega jezika pri sodnijah v Šleziji. Prav. Tako bi se morali v parlamentu germanizatorji vedno in brezobzirno pred Evropo drezati in na njih krivičnosti opominjati. Z diplomatiziranjem se pri teh Nemcih res nič ne opravi. V najnovejši Beji 18. dec. je vlada dobila 7.«-pot od svoje lastue stranke fakt čno tir zrn tii*it*c<>, ker se je s 120 glasovi proti 110 Bklenilo gornje-avstrijske volitve velicega posestva zavreči, ker so se volitve udeležili dubovenski preužitkarji. Minister Unger je zastonj zagovarjal te volitve. Drugod v parlamentarnih državah bi minister-stvo odstopilo, a v Avstriji — bog varuj ! O .intir4iJt.tif-}n piše Asboth v brošuri, katero smo užo omenili : Grof Andrassy v začetkn nij bil v svojem postavljenji zadovoljen, njegove namere in cilji so segali višje. Ogersko mu jo bilo premajheno, zatorej je moral na vsak način postati minister vnaujih Rtvarij. Vso njegove poslovanje je golo in pogubi »i vo diletuntstvo. Pri najvažnejših konfi-rencijah je Andrassy nemo gledal v modri li ak, igrajo se, s krasno vezano knjigo francosko, ki je obsezala mej narodne pogodbe. Ko so mu prišli njegovi uradniki o kacej stvari poročat, odjahal jo rajo v gozdič. Gospodarstvo njegovo, kateremu se je privadil od Napeleona III. v Pa-rizn, je bilo pravo gospodarstvo ogesskega kavalirja, ki je na enej strani vse v lćsku, na dmgej pak do ul?s vse zadolženo! in vendar je hotel napraviti iz Ogerske velevlast. Asboth se v svojem spisu vedno sklicuje na Senyeya in njegov program, ki ga je o svojem času objavil v devetčlenikem odboru, vendar bi so S?oy y gotovo ne strinjal z Asbothom glede vojaške organizacije. Po njegovem mnenji bi morali vsi ogerski polki biti samo na Ogerskem, z izključljivo magjarskim velenjem in magjarskimi (ficirj'. Obe armadi, cis- in transleitanska bi se imenovali: armada Nj. Veličanstva. Končno pak pravi, ka more le močna, narodna politika konservativua spasiti Ogernko. Je-li to izražanje posameznega človeka, ki h« čo vzbu- diti na sč pozornost, ali tolmač kake stranke, pove nam bodočnost. — A vzbudila je ta brošura veliko pozornost. V n tanje* «frA**v«». i Francoski „Journal des Debata" konservativno - svobodomiseln organ pra^i o Binmarkovem znanem izreka glede monarhije na Francoskem: „Varajmo se razkritjem Arnimove pravde preveliko važnost pripisovati. Rismark nij hotel ponovi jen je monarhije zabraniti, nego vsako definitivno vlado. Nemčija se boji monarhije in konservativne republike, a želi nam Napolenovce ali pa komuno." — „Republike Franeaise" v istem smislu pravi, da želi Rismark Francijo brez Francozov; a repnblika bode na čelo Evrope stopila v kateri je Germanija le želodec, ki pa teško probavlja. ttismartc je bil 17. t. m. slabe volje in je hotel vso politiko popnstiti in v svoj grad Varzin iti repo sadit in lov lovit, pa na lovorjih počivat, katere si je za zedinjenje svoje domovine pridobil. Cesar VViljem njegove demisiie nij sprejel, in tako je krize hitri konec. Povodov, daje bil Rismark svojo ostavo izročil, menda je več. Navidezni je bil ta, ker so enkrat narodno-liberalci v eni res liberalni stvari z ultramontanci edini bili proti njemu, ko so namreč sklenili, da se mora ustava tako prenarediti, da ne bode mogel poslanec mej sejo zaprt biti, kakor so zdaj zaprli Majunke, urednika katoliške „Germani«". Mogoče, da je tudi Arnimova pravda in prikazki javne obravnave sodelovalo pri nevolji Rismarkovi, ker se sploh misli, da ima Arnini visoke prijatelje v dvoru. — Rer-lin^ki državni zbor je R smirku s tem zaupnico dal, da je Wmdh< ratov prodlog, naj »e zbiše tajni fond za minisferstvo vnaujih stvari j, zavrgel s 199 glasi p-oti 71. G'aso-vanje bc je sprejelo z viharnim odobravanjem. — Tudi vsi dunajski prusnljnbni listi so včeraj neizmerno solzo točili: pkaj bo, Če Rismark p-jdo!" — prav kakor žena, ko vidi moža zboleti, kateri jo redi in hrani. Dopisi. Iz Nloveiiftkegrii Štnjcrji* 17. decembra. [Izvirni dopis.] Nensmiljeno deluje nekateri glavar in davkarski uradnik pri izterjevanji štibre, ki se vendar pri nas sigurno še najbolj redno plačuje; s tako hitrostjo terjajo davke, da bi človek mislil, da bode uže zjutraj naše države konec. Toda mi bi nže plačevali tudi visoko „štibro" s tvojimi trdo zasluženimi krajcarji in voljno prenašali velika bivnrna, da bi se nam le v narodnem obzira toliko krivice ne go- dilo, zlasti v šolskem obziru, da vse droge reči za denes preziramo. Naše šole so po večjem nže od nekdaj narodne, t. j. učni jezik je na njih slovenski, in nemščina je nčni predmet po ne koliko ar na teden. Sole so zaradi Ttega tako osnovane, ker to krajni šolski »vqti Žele in terjajo in ker so tudi okrajni Šolski sveti s tem zadovoljni bili. Poleg tega je pa nčiteljstvo na tukajšnih šolah, razen nekaterih, vedno narodno. Vse to je bilo trn v očeh nemškntarskim nadzornikom in okrajnim glavarjem. V zvezi s temi so bili tudi nže od nekdaj nekateri stari ikolniki. Vsi ti merijo in delajo uže dolgo na to, da bi se na naših šolah kolikor mogoče veliko nemščine nvelo: pa ves njih trud je bil zastonj, kajti proti volji k rajnih šolskih svetov si nihče nij upal šnl ponemčevati. Samo nekateri glavar ima v najnovejšem času toliko srčnosti, prav za prav predrznosti. Vpraša krajni šolski svet, kako da želi v zadevi jezika. Ta mu odgovori v tem smislu, kakor smo uže povedali. Glavar nij b tem odgovorom zadovoljen, vpraša še enkrat in krajni Šolski svčt skliče sejo, ki se je pa zopet v tem zedinila, da ima hiti slovenščina skozi in skozi učni jezik, nemščina pa učni predmet. Glavar pa v svoji naglosti ne čaka odgovora, marveč v Beji okrajnega šolskega sveta, pri kat*ri nij odličnih in izvedenih narodnjakov, porabivši to dobro priložnost} predlaga, da se ima v nemškem jeziku na šoli telovaditi, in da se naj nemščino s pomočjo nemščine uči, to je, pri podučevonii v nemščini naj učitelj nemški govori. Iz tega se razvidi, da tak mož po vsej sili šolo po ne niči ti hoče. Pa ne po j de; dokler narod naš živi, ne bodo mu se njegove šole p one niče val e. So tndi okrajni glavarji, ki hvalijo edino le nemškutarske učitelje, vse druge pa grajajo. Ali ne veste gospodje, da je taka pohvala „flđjscetel", dotičnemn nčitelju za njegovo nemškutarsko politiko ?! Po vsej sili bi radi nekateri glavarji narodnjake in narodne učitelje v „kozji rog" ugnali, pa to se vam ne bode posrečilo. Narodnjaki so neodvisni možje in značajni toliko, da bodo svoje šole in svoje učitelje hrabro branili. je ležal na zelenem i» . u ku in sanjaril. Sosedov France, ki je v mestu študiral, mu je b.\ prinesel neko kujigo, in to je bral sedaj dan na dan. Bila so v njej razna popisovanja tujih, neznanih dežel, in kadar je bral bi re pastir o krasoti onih krajev, Sirilo se mu je sice, iu romati bi bil hotel črez hrib in plan, le naprej, naprej za potokom, za reko, ki se izteka v morje, in tja črez daljno, globoko morje, naprej, lo naprej. Sam nij vedel, kaj ga vleče, nij vedel, po čem hrepeni, iu kadar je zvečer ležal v senu na hlevu, mu je prinašal hladni večerni piš odmev fantovske pesmi, hi je donela za vasjo, zjokal se je tako britko; pa vendar je bil srečen, neznano srečen v biitkem joku, — pa zakaj? Trga nij vedel. To je bila roža, ki je vzrastla na skalnem, samotnem robu, roža poezije, katera pak je pogrešala skrbuega vrtarja, ki bi jo bil presadil vuukaj v široki, daljni svet. L »ta so potekla, iz funta postal je mož; navaden kmetski gospodar, ki dela od zora do mraka, ki se muči z žuljeno roko, da prisluži sebi iu svojim živež. Tt) jo megla, ki pokriva fč svojim mo-rilnim plaščem divno rožo. Enkrat sem ga srečal; moža, ko so je vračal B6 sekiro na rami iz gojzda. Pri potoku je postal in gledal sč svojim temnim očesom v bistre valčke. „Kaj ne, gospod, ta voda teče dalje, d olj (J v reko, in dalj«, dolje v morje?", je dejal z zamolkVm glasom. ..Ko bi mogel Človek tako hod ti." To je bil spomin iz pastirskih let. Nem s» iu šel zraven njega, in nem sem si ponavljal globekočutem! besede : O Vrba, srečna, draga vas d mača, Kjer bila mojega stoji < fieta; Da b'uka ž ja in i iz tvoj'ga Bveta Spejlala no bila, goljfiva kača) Rodi zadovoljen mož sč svojo osodo; kdo ve, k j? ko bi ti bilo, ako bi se bil tvoj pot mej svet zavil. Pa tožno se mi je vendar storilo, za lepo divjo rožo, ki nepoznana, neoboudovana vene na nerodovitnih tleli ; krog nje raste muh po skalovji, in pritlikovi borovec Re plazi po razpoklinab. J. K. K. Pisma iz St. Peterburga. (I*.v. dopis „Slov. Narodu") IV. (Konec.) Če se vprašamo , razmotrivši tak žalostno prošlost naroda nam bratskega, s m e m o -1 i spokojno gledati v p r i -h o dn j 011 svojo in inostranih nam sorodnikov, živečih v dotiki z d a vi tel j-n i m germanskim elementom, smemo-li smatrati se nepremagljive, neiztrebljive raz zemeljsko oblo: odgovoriti si moramo zopet z žalostnim srceni, če smo sami sebi odkriti prijatelji--no. Zakaj? Zato, ker Slav- Domače stvari. — (D e n e s) zvečer je slovensko gledališče. Predstavlja se veselo-igra ..Zakotni pisar". — (Kranjski deželni zbor) bode, kakor je baje niinisterstvo notranjih stvarij deželnemu odboru poročalo, prihodnje leto mej velikonočjo in binkoštrui sesijo imel. — (Iz Gorice) se nam piše 18. dec.: D enašn j a „Soča" je bila konfiscirana; gotovo bode sodni ja tudi to (ker jih je nže toliko tisoč) konfiskacijo državnega pravdnika potrdila. — Z januarjem leta 1875 bode izhajal kot priloga „Soče" nov kmetijski ilnstrovani list. Pridobile so se zato izvrstno podvzetje uže dobre moči. Priporočamo ga uže naprej našim rojakom in je zagotovijsni'>, da jim bode ta list na vse strani ustrezal posebno, ker bo prinašal kmetijskih strojev ilustracije! — (Na deželni vino- in sadjerej-ski šoli na Slapu) pričel se bode posebni nedeljski kurs podučevanja v trtoreji in kletarstvu za ukaželno mlajše gospodarje brezplačno. Kdor želi tega podnka udeležiti se, oglasi naj se do prvega januarja pri vodstvu te šole. — (Za podpiral no zalogo slovanskih vseučiliščnih dijakov v Grade i) so daljo darovali gg.: Dr. J. Mencinger advokat v Kmnji 5 gold. (3 letni donesek); dr. Moji c v Kranji 1 gold.; dr. Kocuvan v Kranji 1 gold.; J. Purgaj profesor v Mariboru 6 gold«; dr. Peč k o v Marihoru 3 gl.; Matej Pire trgoveo v Kranji 1 gold.; prof. dr. Iti de rmanu 5 gold. (2 letni donesek); prof. dr. Krek 5 gold. (4 letni donesek); Ed. Savn i k slušatelj med. zopet 1 gold.; Drag. Lnbec slušatelj prav, zopet 2 gold.; Jos. Krsuik slušatelj med. 1 gold. — Za te doneske srčno hvalo izreka opravilni odbor. — (V Konjicah) je štajerska kmetijska družba imela to dni podružni shod, katerega se jo udeležilo 150 slovenskih gospodarjev. Govorilo se je mnogo, a le nemško večini kmetov nerazumljivo. — (Povožen) je bil 15. dec. delavec na železnici mej Ponikvami in Št. Jurijem. Mašina gaje uhvatila za suknjo, podse vigla in na ta strašni način stila. jani ostali smo Slavjani, vsegda še ncKložiii, malomarni Slavjani, a Germani ostali so Germani, vsegda složni, brižni Germani. Tolaži ji vo za nas je samo to, da se je tandem aliquando pokazala l«l«\J« v *c*la v Janš*va, vse-slavjaustva v slovstvenem, a ne v političnem pomenu, katera se širi ne le iz kateder ruskih univerz, no i nekaterih zagraničnib. Daj bog, da bi nam vedno topleje ogrevala i celila naša tak hladna, a globoko ranjena srca!1' — Kdor ima krveno srce i zdrav razum, konieutara ne potrebuje nikacega. A mojega veselja si dregi čitatelj domišljsvati ne moreš, če nic ne poznaš i čo no \c3, da sem v teka vseh svojih Študij imel samo dva profesorja, katera sta sposobna govoriti i JSuvstvoviiti tako besedo, čo bi jo Krnela; no „non.ina odiosa", I znana Hta dov.djuo v alovcnskej literaturi. P«) končanem sijajnem govoru bral je doktorand Kotljarevskij položenj (thesis), — (Ljubljanski „Tagblatt") se hoče v svoji nevednosti in prirojeni mu be-dastoči norce delati iz poprejšnjih volilnih listin naše trgovinske zbornice, češ, da so tudi advokati in notarji v njo nvrsteni. Po postavi mora priti vsakdo iz cele dežele ki pridobnino (Ervverbsteuer) plačuje v obrtni zaznamek, (Gevverbsregister), torej čisto naravno tudi vsi advokatje in notarji. Po §. 141 cesarskega patenta 20. dec. 1859 leta se pa morajo ti obrtni zaznamki tudi trgovinski zbornici naznaniti. V teh obrtnih zaznamkih, katere trgovinske zbornice zaradi statistike oskrbujejo, bs naravno tudi vsi kranjski advokatje in notarji nahajajo. Iz teh obrtnih zaznamkov se potem pri volitvah volilne liRtine sestavljujejo. 'Nikdar se pa še nij s o pri nas v v o 1 i 1 n e listine advokatje in notarji uvrstili. Torej vse to nemšku-tarsko zasmehovanje in obrekovanje || samega neznanja postavnih naredeb izvira. — Dostavimo še, da je zadnjikrat volilna komisija za trgovinsko zbornico v Ljuhnii (Leoben) na Štajerskem tudi vse notarje kakor volilce v obrtni oddelek uvrstila, ki so potem tudi v tem oddelku volili, pa se nij nihče nad tem spodtikal. — „T*gblatt" se nekako sramežljivo brani, da nij vladen! Mi pa mu povemo, da on štempelj samo navidezno plačuje: vsake k vatre pa hodi njegovo lastništvo* s pobotnico k g. Posaner-ju, ki mu potem ves štempelj povrne, kar na leto vsaj 2000 gld. znaša. Samo ob času Flohenvvar-tovem jo bila ta vladna podpora izostala. — (Volicega volka) je ustrelil nekov kmet pri Grosupljih ter ga je predvčeranjem pripeljal v Ljubljano, da dobi od ljub. okr. glavarstva dolično nagrado. — Tudi pri Jezeru in Podpeči se klatijo volkovi, katerih je torej letos po Kranjskem izjemno dosti. — (Stekel pes.) Iz Loke se nam piše: Denes je tukajšnjemu trgovcu stekel pes, ki je že zadnje dni zelo sumljivega se kazal. Zaprli so ga v podstrešje, kjer se je odtrgal skozi lino raz streho, zelo visoko poskočil, in po mestu in okolici razsajal; popadel je več psov, in mnogo mimogredočih ljudij za obleko, katero jim je raztrgal, tudi nekoliko ranil, enega možkega za komolec in enega dekleta. — Enega šolarja iz šole gredočega je na trgu popadel, zagnal na tla, in ne rečem preveč, ako pravim, da ga je prav mesaril. katera zaključajo v sebi sucus celega učenega dela i katera zagovarjati, moral se je posebno pripraviti. Oponentov ex ofticio je troje: dekan, profesor strokovnjak i še drug profesor. Glavna rola pripada, se vć, profesorju, kateri se posebno peča s predmetom, o katerem se v dotičnej disertaciji govori. V našej bil je V. Lamanskij, kateri je napisal večji kritiko o Kotljarevskega knjigi, katero pomesti v kakem učenem časopisu. Kolikor je učeni profesor uže pri disertaciji priobčil iz svoje kritike, kaže se meni jako ostro. Recensiral je v takem tonu, da sem jaz precej začel misliti o učenih frakcijah, da g. Kotljarevskij ne spada k istej šoli, katero g. Lamanskij predstavlja. A zag< toviti jaz tega ne morem, tudi posne}« nij^eni mogel o tem prav nič pozitivnega zvedeti, da si sem vprašal ljudi, kateri razmere dobro poznajo, no ne marajo vsega praviti. Podrobnosti toga učenega prepira vam ne morem opisovati, samo povem, da se je gOSp. Kotljarevskij pokazal prebistrega i preostro- — Pač so ga ustrelili, — a prepozno. — Žalostno je, da nij ta nobenega zdravnika, edini ranocelnik, pak še ta je bil od doma. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 20. decembra 1871. Prvikrat. Zakotni pisar. Veseloigra v 4 dejanjih, po A. VVinterfeldu poslovenil J. Kalan. Osobe: Avgust Slavnič, kancelijski svetovalec —--— — gospod J. Nolli. Karolina, njegova Soproga — gdč. Ledarjeva. Edvard, njijin sin--— gospod Juvanćič. Viljem slavni A, kupčijski svetovalec, brat Avgustov — gospod Jekovec. Amalija, njegova soproga — gdč. Podkrajskova. Podviti Bal, zasebnik — — — gospod Scbmidt. Lujiza Vrednjakova — — — gdč. Namrčtova. Prnsukanec, zakotni pisar - • gospod ŠuStersič. Adam, njegov faktottim — gospod P. Kajzel. Klepctač, brivec — — — — gospod pl. Neugebauer, llisni gospodar — — — — gospod Duhski. Blaga —----— •— gospod Rebolj. Kasa ho odpre ob uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. Prihodnja slovenska predstava bo v .suboto (sv. Sttfatta dnu) '2C>. dtcfitdirn J874. Vsem bolnim moe in zdravje brez leka in hrez stroškov po izvrstni RuTalesciere ta Barry 28 let nže je nij liolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrasčonih i otrocih brez medicin in stroSkov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-havljenje, zaprtje, prchlajenjo, nespanje, slabosti, zlato iHo, vodenico, mrzlico, vrtoglav je, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in hlcvanje pri nosečih, otožnost, dlabet, trganje, shujšan je, bledičico in prehlajenje; posebno se pripomba za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. \Vurzerja, g. F. V. Hcncka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Khorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr, Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize do Hrehan a mnogo druzih imenitnih oeob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 iprieevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, io. j ni. 1852. Revalesotere Do Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kumuju, pri prisadljivcm a hotehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnein bodenji v Isvrttnl. V »• t d. <' 1 ;i i. s li e r g e r, e. kr. okr. zdravnik. et.80.416. Goep, F, V. poneke, pravi profeaof medicine na vseučilišču v Maribora iNeloeija I. piše v plte r II n e r K I i n i s c li e W 00 li e n I 8 h r i I t" od K aprila 1H72 to le: .Nikdar ne žabi ni, da je ozdra vila enega mojih otrok le takozvana „Ke\alenla Ara- bioa" (Kevalesclore). Dete Je n l. mesecu vedno več in \ eč hujšalo, ter vedno Idjuvalo, k:n vsa zdravila liijso bila v stanu odpraviti; toda Kev alcHcičre gaj*' ozdravila popolnoma \ ti tednili. Btt M.SflOi Markizu de Orehan, holehaje sedem let, na nespanji, trt-slici na vneli udih, shujsuuji in hipohondriji. St. 79.810, (Jospo vdovo Kltunniovo, Dllsscldorl na dolgoUtneiii bolehanji slave in davljenji. SI. 7.r>.H77. Klor. Kollcrju, e. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki N ara/din, na pljučnem kašlji iu bolehanji diišnika, omotici i tiara nji v prsih. St. 7.ri.'.i7(>. Gospoda Gabricla Teinorja, stala telja višje javim trgovinski- akademije dunajske, na ■kom breznadejiii prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 66.716, (ios|ioilieni «le Montloiiis na nepre-bavljenji, ncHpanji in hujsanji. Bc, 76,9x8, Barona Sigtno LOletno lirumoto na rokah in iiogali i t. d. lvev aleseiere je 4 krat teč ne j a, nego meso, ter M pri ndraAčeiiih iu otroeih pribrani oOkrat več na ceni, glede hrane. V pletoiHi ih puiieah po pol funU 1 gol.I f>o kr., a* j gotd. f**> kr., i fanta 4 foM. r*> kr., f> fae ..v U gobi., II funtov 'JO gold., '24 funtov H gold, UevaloHeii r. ltincuitcn v puiicah k 2 gold. 60 ki ■ \ gold. fto kr. — UovKloHciero fhocolateo v prabi. n v pluičioah M 1'2 Ui 1 gold. 60 kr., 24 las A gold •O kr., 4H tm 4 gold. 50 kr., v prahu ta UKJ '.a .Id., za 28H Ufl 10 gold., — M 576 tas M gold "roilajo: B»rry d u lUr.-) I u« t*)l, W»IHIm«Iik**">« it. A, v I.JnblJaul M ddir, v Uradol b rut je Obe ranimo yr, v Iu« vuhu Diuchtl A Frank, v 4'elovel P. Birn-iHcliur, v i.on<* Ludvig Mtltlur, v M ur 1 boru M. Mnrid, " Mrrimu J, H 4 t oo k h a u a » u . v /.HKircIiu v lekarnici u s iu i I j e n i h sester, v Enotni drl, dolg v ■rebra 74 n 7ft 1880 dri. poeojue .... l«>*.» , t;o Akcij« n4rodno banko . 881 Kreditno akcijo .... '237 „ bi) London........110 „ HO Napol.......... 8 „!»«'. 0. k. cekini....... B „ 11 Brebro......... li;i> — ('. kr. izključlji vo pri vil. zobni preparati (h: Tanzer-ja v Ghradcu. 1. Antiscptikon ustna voda i\ .steklenica 1 gUI., je naj bolj ie ■redi vo proti lobnej snjilobl in iob* iiciiiu mesu, ter odpravi vsak neprijeten duh i/, ust. 2. 1'ulcherin /nlnii prašek, a .skalljiea HI) kr. 3. 1 * 1111-berili /iiliu.i pasta, i pušica SO Ur., a eulica IM) kr. — Oba preparata sta od rastlinskih in čisto nič škodljivih tvarin sestavljena, tedaj no moreta rabiti v vsakej starosti; daljo izvrstno čJislita zobe, ter je ibdgo obranita. V zalogi: v Ljubljani pri gg. Blriiotl in Malim, dalje v lekarnah i v Kaminikii, Kranju, Loki in v vseh mestih Avatro-Ogorskega; vrhu tega so inorfl naročiti v vsaeej Apecerijskej iu pailuineiijskej proda-jalnici iu lekarni. [868—i) Glavna zaloga pri dr. Tanzcr-ju v Gradcu gospodska ulica, „zum alten Igel". ........" :- ':: ..............-—llf i m,«) zaloga klobukov v Ljubljani. P, T. uljudno naznanjam, da nem ho denaŠnjega dno preselil iliSJr^tS^ v štacuno stev. 14 na glavnem trgu, "TgflKS takoj zraven moje prejšnje Htaouiic Atov. L 3. — [skreno priporočam tedaj P. T. občinstvu mojo bogato preskrbljeno zalogo raznovrstnih klobukov. S odliooim spoštovanjem 18 > *\ /i. SuiHiia i<: Gabriel Piccoli, lekar „k angelju4 v Ljubljani, dunajska cesta, priporoča slav. p. n. občinstva sledeče nle občno znane zdravniške droge: Anatherinova ustna voda in Aolmi prah. Od vsake zobne in ustne bolezni obvaruje vsakdanje ruliljcujc moje liatnc Vodo In mojega zobnega pruhu, kajti tu dva produkta služita osobito zato, da ho ojači zobno meno, da se odpravi gobasto zobmi meso, da ho (dirani zdravi dub sape in naravna barva zob, da He zavarujejo pred kontnim jedenjem, pred zobnim kaiueuoni, ki jo EObl 1 glazuri tako ne\aieii. Cenil lln-e iinIim> t«»«• IIuh«' NO kr. Pravi Seidlitzevi prah, itueat^okr. Pravo borovniško žganje s soljo, i m,i« o k.. PafflianO-sirUp \t Plorenoo, I aoa l gold. V Olltl lam*as|('l sko liliji1. (IiStneantei>*N i.iij'«Hiti«'r.) Ta voda da koli nonadejano beloat In mehkoat, jo obvaruje prezgodnih gub, ter naredi, da vidoma zginejo, halje i.e rabi, da se predeno pege iu liio/.oli, in da ozdravi naglo poke, katere m- narede zaradi hu.šc ali neglatlka. /. eno bosodo, ta voda je pravi /uKlad za toaleto, zaradi č4«snr jo po pravici \se dame, katerim je za lepoto mari, viioko cenijo in raliijo. 4 inu 11»-.» I r,l«l. Tfaro&ila Zutiq) Ljubljane /ki zywvj itnmorauc drni/r, /,;■ (tuli mi me tlruije zdravila se, če tuoi/oče z vračajoča se /w«?/o proti poknem i><»^ iu lAsjMiiieijo itd. naijradijo