IJorica- ' , ' izhaja vsaki lorek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Oredništvo se nahaja v „Narodni iiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pis ma. CHefrankirana piHma se ne sprejemajo, enako se tie uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisl dopisov se ne vračajo GORICA „Goriea* stane na leto 10 K, za po! leta 5 K, za četrt leta 250 Upravnifttvo se nahaja v „Narodni TUkarni" ulica Vetturini St. 9. Za »glatte se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratrti natis primeren popust. t'uNamezne Itevilkt* stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. St. 102. V Gorici, v soboto dne 24. decembra 1910. Lcto XII. Božič. Sveti večer!... Komu se ne vzradosti srce ob spominu na one lepe vžite trenotke v lunojasnih božičnih večerih?! Božična noč, ona lepanoč, ko gredo ka- dit okolo vseh oglov, po vseh sobah, po vseh hlevih, naj bi nebo blagoslo- vilo delo naših rok v bodočem letu. Mrak se je znižal do strehe in meglena noč je legla na zemljo in po hišah so zagorele luči. V lepi slogi sedi cela družina skupaj, veselo pričako- vanje v obrazih. Lepe pesmi zvenijo ter se menjajo s prijetnimi pogovori. In ta- krat... pravijo, plava angelj miru nad našimi hišami in rosi miru in blago- slova Stvarnika, ki nam je poslal svo- jega Sina na zemljo, da nas reši več- nega prokletstva. Tisto noč, ko zapojo zvonovi v zvoniku, vabeč k polnočnici, tisto noč se je zgodilo največje čudo, tisto noč so se objela v bratski ljubezni človeška srca in njili duše so se raz- veselile nad neskončno milostjo... To je bila ona sveta noč, ona blažena noč, katera nas blagoslavlja s svojo blaže- nostjo že stoletja in stoletja... „Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje/' pravi nam angelj miru, angelj, ki prosi ljudem najdražje bogastvo, naj- dragocenejšo dobroto — mir in Ijube- zen! Mir in ljubezen da bi zavladala v vseh srcih polnih strasti, polnih zavisti, sovraštva ! Naj bi se samo to noč en- krat izčistil njih grešni ogenj njih ne- čisto hlepenje! To noč se spomnijo, da je začelo za milijone in milijone ljudi, za cele velike narode novo življenje; naj se spomnijo, naj si pregledajosvoje duše in naj si obljubijo novo življenje, vsi, katerih dejanja niso bila vedno po volji Onega, ki nas je prišel odrešit. Svojega edinega Sina je poslal naš Bog, naš Stvarnik med nas zemljane, da nas odreši večnega trpljenja, tako nas je On ljubil, tako velika je bila Njegova ljubezen !... A mi, revni ljudje na tej grešni zemlji, na poti težkega žalostnega ?.iv- ljenja, naj ne ljubimo svojega bližnjega, naj mu ne pomagamo, naj ga ne dvig- nemo, če vidimo, da ga je potrla teža življenja?! Mi revni ljudje naj pozabimo ljubezen do svojega bližnjega, lek in plačilo tega sveta ?! Nocoj, to noč sklenimo, da hočemo biti vredni one velike neskončne lju bezni našega Stvarnika. To noč, ko za- pojo o polnoči zvonovi spokori naj se naše srce, začne naj novo, boljše živ- Ijenje! Brez strasti, brez hudobije, brez zlobnosti, brez zavisti bodi naše pri- hodnje življenje! Plačilo za to nam ne izostane in bo večje, kakor ga pričaku- jemo. In veselili se bomo, kakor se ne- dolžni otroci vesele okoli božičnegadre- vesca, ko si ogledujejo darila. S tem storimo svojo dolžnost, ki se glasi: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Harlekin in Fakanapa sta doživela v Gregorinovi slovenski izdaji vrlo ponesrečen prevod. Ta trža- Ški g. dohtar se je čutil namreč tedaj v neprijetni zagati. Z veliko gotovostjo je upal, da pomečejo predminole deželno- zburske volitve — druge v eri goriSke politike Gregorinove — vse „klerikalce" iz dež. zbornice in da bo na slovenski strani le en (t. j. liberalni) hlev in Gre- gorin njegov pastir. Ali prišlo je dru- gače. „Po svoji politični kvaliteti čisti in vzvišeni in moralno previsoki mož" („Edinost" štev. 280.) je postal po svoji goriški politiki toli „čist", „vzvišen" in „previsok", da mu gor?ko Ijudstvo ni moglo najti tovarišev (liberalnih poslan- cev), vrednih njegove politične „čistosti", „vzvišenosti" in „previsokosti", t. j. g. Gustav se je videl naenkrat na čelu iz- ginjajoči deželnozborski manjšinici! To mu je razjedalo že itak k politični stra- sti nagneno dušo. Podžigal ga je pogled na devetorico „klerikalnih" poslancev- nasprotnikov. On, ki je trdno upal, da bode mogel — prekoračivši mejo gori- ške politike — v kratkem času svojega goriškega političnega delovanja sporo- čiti svojim prostovoljnim in neprosto- voljnim tržaškim „častivcem" Julija Ce- zarja krilate besede „veni, vidi vici" (prišel sem, videl in zmagal); On, ki je, progfošivši boj goriškemu „klerikalizmu" in — v maskiranje svojih pravih na- menov — tudi liberalizmu, zatajil to svoje politično dete, da bi je na skriv- nem vzgojil in okrepil, On se vidi zdaj stoječega ob pičlih razvalinah svojih visokoletečih političnih načrtov!! In ti prokleti „klerikalci", katere v žlici vode popiti si je že davno domišljal, ti mu bodo zdaj v zbornici kruh delili!! 0 tega ne ! Zatorej ven iz zbornice !! In ko je začel v Trstu premišljati svoj veliki politični fijaško, mu je že dozorel sklep: prelahko sem se jimumaknil, maščevati se hočem, torej nazaj v zbornico! in — shod v Dutovljah se je prikazal na vi- diku. — Ta shod ga je imel odškodovati za pres^ano trpljenje v zbornici, ta shod mu je imel ohraditi jezo, pogasiti ogenj strasti, zadostiti maščevalnosti. In skli- cal je shod v Dutovljah ; bil je volilni shod, če tudi se ni nikomur niti sanjalo, kdaj bode volitev razpisana. Ali dr. Gre- gorinu se je mudilo. On ni mogel ča- kati, ker ni bilo izključeno, da ga kak novi volilni kandidat ne prehiti, in pa, da ne začnejo volilci 'ogično misliti, recimo, tako-le: dr. Gregorin je bil kot poslanec potrjen, pa se je odpovedal mandatu, znamenje, da noče biti več poslanec; izberimo si torej novega kan- didata! Ti pomisleki niso dali g. doh- tarju mirovati, zato mu je bilo hiteti na Kras. Na shodu bi bil moral seveda naj- prej poročati o svojem delovanju v naši dež. zbornici, povedati bi bil moral ne le, zakaj da se je odpovedal mandatu, ampak tudi, ali je s svojo odpovedjo kaj dosegel, ali je ž njo svojim volilcem koristil. ali jim ni temveč škodoval ? Ali o tem se razgovarjati, ni g. Gustavu kazalo. Zato je začel kar venomer ma- hati po naši delegaciji: da se je pro- dala lib. Lahom, da ne more vsled tega ničesar doseči za Slovence ne v narod- nem, ne v gospodarskem oziru. Predrzno je bilo to njegovo početje in zanj tudi nevarno. Če bi bilo na shodu res kaj treznih in zavednih mož, ki znajo mi- slit; in soditi s svojimi možgani, bi bil prišel g. dohtar prav lehko v neprijetno zadrego, tembolj, ker se je drznil gra- jati in napadati tudi to, kar je imelo še- le priti. Kako lahko bi bil kak ra7soden mož opomnil: „G. dohtar, številno raz- merje strank v gor. dež. zboru je tako, da nima nobena potrebne večine. Če je S. L. S. navezana zarad večine na ital. lib. stranko, je v prav isti meri ta na ono. Pravi tepci bi morali torej biti po- slanci S. L. S., ako bi tega ne vedeli in znali izkoristiti. To kar Vi prorokujete, se prav gotovo ne zgodi, pač pa se dež. podpore razdele v enakem delu na slov. in ital. stran, in če to ne, do delitve niti ne pride, ker se bodo morali po- slanci raziti." lak odgovor Jbi bil moral g. doh- tar dobiti, ako bi se bil našel na shodu kdo, kogar mož^ani bi segali dalje nego pogled. Ali g. (Mstav je poznal predo- bro kriterij svoBi poslušalcev, vedel je, da se mu dajo lotegniti, in potegnil jih je pošteno s rjmekinom in Fakanapo. Mi smo täkoj zapazili, da se je g. Gustav hudo urezal in ko smo zvedeli, da se je posebno glede razdelitve de- želnih podpor hudo urezal, smo se ogla- sili in zahtevali dokazov za Harlekina in Fakanapo. „Edinost" jih je obljubo- vala več mesecev pod raznimi pretve- zami. Slednjič je umolknila. Iz tega molka jo je zdramil dr. GregorčiČ. ki je v zadnjem zasedanju dež. zbora predla- gal, da naj se dr. Gregorin za grdo ža- litev, izraženo proti našim poslancem v Marlekinu in Fakanapi, kaznuje s tem, da se izroči njegova volitev verifikacij- skemu odseku. ki naj preiskuje, ali je Gregorin vreden, da sedi v goriškem dež. zboru. To je bila moralna pljuska ne le za Gregorina, ampak tudiza „Edi- nost". Za oba ni bilo druge rešitve nego obljubovani dokaz, da so se podpore v dež. zboru res tako delile kakor med Harlekinom in Fakanapo. Ali. kakor se človek. stoječ v najglobočjem blatti člo- veške pokvarjenosti, niti ne zmeni, če ga kdo pozove, naj se opraviči pred jav- nostjo, tako je „Edinost" lahke duše in brezsramnega lica preskočila vse oblju- bovano dokazovanje ter prav povzgledu tržaskih staromestnih vlačug imenuje svojo infamno laž „opravičeno kritiko nasprotnia političnih strank"!!! Tako nizko je padla „Edinost" v naziranju o morali in poštenosti. Pfuj! (Dalje prih.) Dopisi. Iz Št. Petra pri Gorici, — Neki goriški dopisnik obregnil se je v „SI. N." z dne 21. t. m. ob našega občespo- štovanega g. nadučitelja Matija Lav- renčič, ker je volil pri zadnjih obč. vo- litvah za klerikalno stranko, ko je šlo zato, da se konečno otrese ta občina „klerikalnega jarma". Potem pravi, da kako to upliva na ljudstvo. Mi pa pra- vimo, da, ako bi bili vsi učitelji tako vzgledni kakor je naš, potem bi se ne bilo treba bati, da bi jih kdo napadal. G. nadučitelj je pri nas že 25 let kot učiHj in starešina in vživa zaupanje Ženitev ]ahoba Zaletela. Veseloigra v dveh dejanjih. Splsal: Dragotln Lamurčan. (Konec.) Dr. Za 1 etel: Če me boš ubogal in se ne poročiš, ti dam vsako leto nekaj denarja! Ako se poročiš, pa ne dobiŠ nič. Le dobro premisli. (Gre k mizi in čita časopis.) Jakob: (Proti občinstvu.) V takih škripcih pa nisem še bil, ne vem kaj storiti. Ivanka je lepa, denar še lepši. Če ne vzamem Ivanke, dobim od strica vsako leto nekaj denarja, če poročim lvanko, mi ne da stric ničesar. Toraj Ivanka ali denar. Brez Ivanke lahko živim, brez denarja pa ne. Gospod stric, sem že na konju. Dr. Zaletel: (PoloŽi časopis na niizo.) Ali si gotov? Jakob: Sem! Dr. Zaletel: Torej se poročiš? Jakob: Ne! Dr. Zaletel: Vidiš, tako je pa- metno! Le sam zase živi in ne boš se kesal, mene ubogaj, ki ti dobro želim. Vsako leto za tvoj god ti pošljem pet- deset kron. Če bom pa sliša!, da se misliš zopet ženiti, potem ti podporo odtegnem. Zdaj veš, kaj te čaka! Ivan: (Vstopi.) Gospod doktor, nekdo želi govoriti z vami! (Odide.) Dr. Zaletel: Tako, ljubi moj Jakob Jaz moram iti. Tu imaš pet- deset kron za prvo leto, k letti za sveti Jakob dobiš ravno toliko. Pa pridi me večkrat obiskat, da se kaj pogovoriva. Zdrav ostani in na lvanko ne misli več! (Gre.) - Jakob: Pa je le dober, ta moj stric, pa bogat mora biti, kar petdeset kron mi je dal. Vsaj zastonj nisem pri- šel v Trst. Skoda, da ga nisem prišel že prej obiskat. Pa na lvanko moram pozabiti, malo težko bo, a petdeset kron vsako leto je tudi lep denar. Lepa je Ivanka, a še lepši je petdesetak, marsikakšno merico ga izpijem na stričev račun. T o ni a ž: (Vstopi.) Po vsem Jhestu sem te iskal in komaj sem te našel. Jakob: Zakaj si me iskal, saj si moral vedeti, da pridem kmalu domov! T o m a ž: Nekaj groznega sem ti hotel povedati. Pa nikar se ne ustrasi. Jakob: (V strahu.) Kaj je koza crknila? To m až: Nekaj hujšega ! Jakob: Povej hitro, če ne umrjem od strahu, kar naglo izblekni, kar imaŠ povedati. T o m a ž : Le možko se drži. Tvojo lvanko je zasnubil sinočl Lužarjev Ja- nez, oni bogataš, in Ivanka mu je dala roko, v kratkem bo svatba. Jakob: Kaj meni mar Ivanka. Tomaž: Ali si ti ali kdo drugi? Ali si že pozabil, kako si zdihoval po njej ?! Jakob: Veš, moj stric ni bil nič zadovoljen z mojo ženitvijo. Obljubil mi je vsako leto petdeset kron, ako ostanem fant. Tomaž: To je pa dobro, škoda da nimam še jaz takšnega strica. Jakob: Takšnth stricev, kakor je moj, jili je malo na svetu. (Vstane.) Domov pojdimo, komaj čakam, da bom zopet doma! Eno krono ti dam za trud, ker si me spravil v Trst. Brez tebe bi ne videl Trsta, brez Trsta strica in brez strica bi ne bilo svitlih kronic. (Zagrinjalo pade.) pri ljudstvu, s čcmur se ne more ponašati noben iiberalni učitelj na Goriškem. Volil je može, kateri so v cast in ponos občini, ne pa tiste, katereje hotela volit liberalna stranka in ki niso še za ob- čino ničesar dobrega storili, kakor je rekel nekdo: .Volim po svojem prepri- čanju može, kateri so res vredni. Od nasprotnikov pa si ne pustim ukazo- vati, ker to bi bilo pod mojo cast!" Skrilje — Županom v Skriljah ]e izvoljen naš pristaŠ g. Franc Bra- ti na i/. Št. Tomaža št. 32. Grabovo. (Občinske volitve). V nasem županstvu so se vršile občin- ske volitve te dni, pri katerih je zma- gala po večini naša stranka. Sicer bi zmagala na celi črti, da ni bilo nespo- razumljenj v naših vrstah in da niso volili naši pristaši liberalne može. Sicer se ni š!o pri volitvah za politične stranke, ampak za to, kje naj bo sedež oodo- čega županstva. Liberalni listi in po- sebno „Edinost", ki jo je nekdo natna- zal, da so zmagali na celi Črti liberalci, naj ne preveč vriskajo veselja, ker bo jako malo kruha za njih zobe. Iz Anhovega. Ponarejaica 5-kron- skih kosov V o I f a, znanega libe- ralca domačina so spet aretirali. Zasle- dili so, da se mož še ni sparnetoval in da ni še opustil obrti: kovanje denarja. Najprej in sicer predminulo nedeljo so are- tirali njegovega liberalnega nečaka Igna- cija Križniča, ker je zmenjaval 5-kron- ski kos ponarejen. Koj je padel sum na Volfa. V pondeljek so oba peljali ukle- njena v kanalske zapore. Preiskali so njegovo stanovanje, a našli niso niče- sar; ampak dinamit. in sicer zakopan v vrtu so našli. Poveda! je. da je stroj za ponarejanje denarja vrgel v Sočo. nakar se je komisija podala k Soči. ki je res iz nje izvlekla neko ponev, v ka- teri je najbrže topil svinec. — Enkrat je uže imel opraviti s sodnijo zaradi opiav- ljanja takega prepovedanega „meštirja", in je tudi uže sedel. — In ta Volf je še vedno v okrajnem Šolskem svetu v An- hovem. Ja Ijudje, kje imate glavo! — Njegov zvest prijatelj učitelj Klavora najbrže da bo žaloval, ker ne bo imel s kom obirati klerikalce! Naše sožalje ! Polifični pregled. Delegacije. Delegacije so sklicane na dan 28. decembra v Budimpešto. Pri otvoritvi delegacij bode zastopal cesarja presto- lonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Delegacije bodo za sedaj skupaj le tri dni. da votirajo proračunski provizorij. Redno zasedanje delegacij se začnešele 18. januvarja 1911 in bo trajalo do konca marca. Resile se bodo velike vo- jaške reforme in mornariški program. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica je v seji z dne 21. t. m. sprejela vse postave, sklenjene od poslanske zbornice. Češki deželni zbor. Deželnozborski klubi so sklicani na posvetovanje na dan 28. decembra. Sestanek vseh nemških dež. poslanccv se vrši dne 2. januvarja, da se posve- tuje o dnevnem redu prve seje češkega dež. zbora, katerega se namerava skli- cati do Novem letu. Upati je, da češki dež. zbor postane delozmožen. Ves ma- terial češko-nemškega spora se izroči permarientni komisiji, ki bo morala svoje delo dokončati v gotovem roku, za ta omenjeni čas pa sprejrne deželni zbor tudi davčne predloge. Ceško-nemško vprašanje. Češko-nemška spravna pogajanja se zopet začno 2. januvarja v Pragi. Na tek pogajanj bodo seveda .:a^bolj vpli- vala pogajanja glede rekonstrukcije mi- nisterskega kabineta. Hrvatskl sabo;\ V četrtek se je v hrvaskem sa- boru izvršila volitev predsednika in pod- predsednikov ter odsekov. Prišlo je med tern do hrupnih prizorov nied seliačko stranko in koalicijo. Predsednikom je bil izvoljen clan koalicije Neumann; prvim podpredsednikom je bil izvoljen dr. Batrodovic, drugim pa dr. Su- per i n a. Oarovi. Za „Š ols k i D o in" so plačali predsedništvu: Miha Zega, dežolni posl. 12 K; dr. Ferdinand Ter- kuč, notar v Kanalu 50 K; Ivan Berbuč. deželni poslanec in odbornik 40 K: Karol Breščak. Osterfeld 1 K; Alojzij Lukežič cerkovnik 50 v. Za „Božičnico" „Šolskega Do m a" soplačali predsednistvu : Miha Zega. del poslanec K 8; dr. Ferdinand Terkuč. no- tar 5 K; Ludovik Kumar, župnik v Bi- Ijani 5 K; Leopold Jonko, veleposestnik v Bovcu 10 K. Gospicama Makuc Hlizi in Cigoj Zinki so izročili, kakor sledi: Prevzv. knezonadškof dr. Fr. B. Sedej K 20; dr. Fr. Žigon K 10; baron Winkler K 10; Franjo K 5; N. N. K 2 v 40; F. S. K 2; dr. Jos. Ličan K 10; dr. Fr. Pavletlč K 10; Stepančič Franc, ekon. K 5. Gospicama Allekuš in Šantel sta v ta namen izročila gospoda Fogar Alojzij K 10 in svetnik Ant. Šantel K 2. Tudi gospici Milost Ljud. in Pahor Vikt. sta nabrali pri sledečih gospodih: Teodor Hribar. trgovec K 15 K: prof. Gvaiz K 5; Skrober K 5. Gospoda: dr. Kos K 10 in N. N. K 3 sta darovala za „Božičnico' in iz- ročila nabirateljicama gospicama Saunig- Posega. Gospica Mrovatin Kiementina je poleg objavljenega nabrala za „Božtč- nico" pri Zini Vazzaz, prot'esorjevi so- progi K 5. pri gos. dr. Puca K 3. V blagu so darovali ti-le gospodje in tvrdke: IvančiČ in Kurinčič: 3 kose ženske obleke; Koritnik in Hedžet: 8 kosov ženske obleke, 24 rut za nos; župnik Čigon: 5 izvodov knjige „Bitka pri Visu"; Josip Čigon, cerkovnik: 2 molitvenika in 2 knjigi. povesti; Anton Jug, krojaški mojster: 2 kosa moške obleke; tvrdka Steiner: 1 deški plašč, 1 muf in 3 kape; Baumann: zavoj sladčič; Anderwald: škatljo piškotkov; A. Fon: 4 kape in 2 klobuka; N. N.: 10 kap; Medved: plašč za dečke; Krajner: 4 spodnje maje; Oblaschiack: 3 rute, 2 šerpi, 6 parov rokavic; Culot: 12 parov nogavic, 1 Škatljo igrač; N. N.: 6 vol- nenih rut in 2 kosa obleke; klobučar J. J.: 15 kap; Breščak Anton, trgovec mo- bilij: en zavoj (30 m) za ženske obleke; Draščik Karol: nad 600 kolačev; üril J. 200 kolačev. Usnja so darovali: Tvrdke Dru- fovka Rudolf, Casegrande, Culot in Co- ledani, mej temi največ Drufovka. Srčna hvala! Domače in razne vesli. Veseie božične praznike voščimo vsem našim gg. dopisnikom, naročnikom in podpirateljem! Slava Bogu na viša- vah in mir ljudem n zemlji! Dr. Karlln, tržaški škof. - Cesar je imenoval dr. K a r 1 i n a, kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja, tržaškim škofom. (Došlo ob sklepu lista.) V „Centralovo" dvorano na sv. Štefana praznik. — Še enkrat opozar- jamo mestne in okoliške Slovence na lepo veselico v pondeljek v veliki dvo- rani „Central" na korist „Slovenskega Sirotišča". Pripravlja se res nekaj no- vega in lepega! Za Božične praznike je vspored veselice prav srečno izbran. Točka: „RazglaŠenje Gospodovo je krasna. Nastopijo sv. Trije kralji z ve- likim spremstvom in se poklonijo Je- zuščku v jaslicah. Petje lepo. — Naj nikdo ne zamudi obiskati te lepe vese- lice. Začetek je napovedan točno ob 4 in pol Dopoludne. Imenovanja v poštni slnžbl. -- PoStnim viSim oficijalom so imenovani poštni oficijali Ivan Mermoljaza Gorico. Hugo Noncovicli in Viktor Zischka za Trst in Mihael Palčič za Ljubljano. Poštnimi oficijali so imenovani postni asistentje: Josip Perich, Albin Matossovich, Karol Umek, Oskar Toros, Josip Peüzon in Lucijan Taverna za Trst; Karol Ussai, Anton Jamšček in Ksist Hrovatin za Gorico; Fran Cus in Friderik Tomažič za Ljubljano in Martin Radej za Opatijo. Iz polltlöne službo Provizorični okr. komisar dr. Rudolf Steinmetz na Volovskem je imenovan definitivnim okr. komisarjem. namestniški koncepist lirvin baron Dubsky v Trstu pa pro- vizoričnim okrajnim komisarjem. Na- dalje so biü imenovani: prov. namest- niski koncepist dr. Robert K e 1 e r, pri- deljen c. kr. avstr. trgovinskemu mu- zeju na Dunaju, dr. Fran grof G u d e- n u s v Gradiški definitivnima namestn. koncepistoma, namestn. konceptna pra- ktikanta dr. Evgen vit. ü a r i b o 1 d i in dr. Valdemar A d a m k i e \v i c z v Trstu provizoričnima nam. koncepistoma; vsi imenovani ostanejo na svojih dosedanjih mestih. — Nadalje je namestniški kan- celist Viktor Bache v Trstu imenovan okrajnim tajnikom. namestniška kan- celista Fran 0 a in i n v Gradßki in lgnac R u s v Poreču sta prideljena c. kr. okr. glavarstvu v Tržiču. Imenovanja. Ministerstvo za javna dela je imenovalo arhitekta Ernesta Dejak stavbenim svetnikom in inženirja Cvetka Derossi in Frančiška Pasma višjima inženirjema za državno službo na Primorskem. Hotel „Pri Jelenir zaprt. — Hotel „Pri Jelenu" so zaprli v nedeljo. Do sedaj se je glasila namreč dotična koncesija na inie Rudolfa Konjedica, ki je, kakor je znano, ko je „Mizarsko zadrugo" zagospodaril, pobral šila in kopita ter jo, kakor vendar enkrat zadnja „Soča" pravi, popihal ne ve se kam preč iz naše države. A. GaberŠče- ku so se vsled tega začele cediti sline po koncesiji, podal se ie zategadelj na tukajšnji municipij, ki jt prva obrtna instanca, ter je zače! pripovedovati o begu svojega najboljšega prijatelja pre- ko meje naše države ter obenem raz- lagal, kako da ne gre, da bi so še na- dalje glasila koncesija na Rudijevo ime in da bi pač bolj v redu bilo, ako bi se prepisala koncesija na njegovo, to je na Gabrščekovo ime. Na municipiju so prišli sicer do spoznanja, da res ne gre, da bi se glasila koncesija za go- stilničarsko obrt „Pri Jelenu" še na- dalje na Konjedičevo ime, od katerega se niti ne ve, kam jo je popihal.. a na Gaberščekovo ime tudi je ni hotei pre- pisati, ker se je temu odločno uprla večina članov konsoreija, ki je svoje- časno kupil in prevzel liotel „Pri Je- lenu". Naprosil se je potem municipij, naj bi omenjeno koncesijo podelil članu konsoreija Jeretič-uj a municipij tudi ti prošnji iz njemu znanih vzrokov ni mogel ali ni hotel ustreči Na ta način je prišlo do tega, da je koncesija uga- snila in hotel se je moral zapreti. Zadnja „Soča" pravi, da se bode hotel že danes ali jutre zopet odprl in se nekako ponaša, kakor da bi to od- visno bilo od njenega lastnika Gabrščeka. Kolikor je pa nam znano, se zna hotel v nekolikem času res zopet odpreti, ali to novo odprtje ne bo prav nič odvisno od A. Gabrščeka, marveč od drugih oseb, katere pa pravijo, da Drejc jim več oštiril ne bo. Torej gre se za koncesijo. Konce- sija je pa lahko semtertja dragocena reč. Vzemimo en slučaj prav iz zgodo- vine narodnega klopotca hotela „Pri Jelenu". Ko je konsorcij, obstoječ iz 10 oseb, pred leti kupil „Jeiena" od g. Joos a, izvrševal je iz začetka gostilni- čarsko obrt na ime koncesije, ki je bila last g. Joosa. G. Joos si je pa sezidal svoj „Tiroler-Hof", v katerem je začel izvrševati gostilničarsko obrt, za kar mu je morala služiti za podlago nje- gova koncesija. Vsled 'tega je ostal kon- sorcij „Jelena" brez koncesije in je mo- ral za nekaj časa tudi ustaviti izvrše- vanje gostilničarske obrti. V ti stiski mu je prišel na pomoč g. Rolf, ki je imel svojo restavracij'o „Central" tarn, kjer se sedaj nahaja Medvedova trgo- vina in katero restavracijo je slučajno prav takrat opustil. S pomočjo Rolfove koncesije je začel konsorcij zopet izvr- ševati gostilničarsko obrt pri „Jelenu" — pa ne zastonj, marveč plačevati je moral Rolfu mesečno 200 K, dajati hrano in to toliko časa, dokler se mu ni posrečilo, dobiti za se posebno kon- cesijo, ki je bila izdana na ime,Rudolfa Konjedica, ki jo je zdaj s svojim begom zopet zapravii. Kakor je videti, si je A. GabrSček skušal nrihnr'*5 ^^li^i tie1, jP5":;" * i Cesij». ; ;<.\\-.--'\ '•¦¦i-M"\y ,V. ' , # sorcij • .¦ ! ¦ ¦: •.;,.!• ¦. ,\.> hi p<; krili : . • . ' .:!•¦ : ;'• ,¦¦' „Pri ji.: ........ ! -... :, .;¦ „Trgovsko-obrtna zadruga", ki se pa sedaj nahaja v takih stiskah. da hoče po vsi sili imeti sedaj povrnjen denar, naj se ta vzame od koder se hoče. Uboj v fiozani. — Poročali smo o tem uboju uže v torkovi številki. Popra- viti pa moreino le to, da je zaklani De- benjak umrl v Kozani in ne v goriški bolnišnici. — A nehote se moramo še nekoüko baviti s tem ubojem, to pa zato, ker je goriška lažitorba, ki sliši na ime „Soča", posvetila temu uboju uvodnik. iz ka- terega se vidi, da se Člankarju mtSa v glavi. Zvrnil bi rad krivdo tega uboja na naše Kozance, ki niso imeli s pre- teporn prav nič opraviti. Liberalni „So- koli" med seboj so se sprli in zaklali Debenjaka. Čujte pa, kaj piše „Soča" z debelim tis.om: „Če bi ne bilo klerikal- nega sovraštva v Kozani, pa bi bil De- benjak še živ". — Mi pa pravimo takole : „Če nebibili liberalci Debenjaku trebuha razparali, pa bi bil še živ!" Ali ni tako? Dalje pravi. da so naši ustanovili v Ko- zani „Orla", kar ni res. „Orlau v Ko- zani ni še. „Soča" se na vse načine zvija a tako neumno, da se ji vsi Brici smejejo. ko je znano, da niso imeli naši ljudje prav nič opraviti z liberalnim razbojni.štvom. Saj so liberalni „Sokoli" upili minulo nedeljo v Kozani: „Danes mora komu zvoniti". in res so zasadili nož v trebuh možu, ki je vsled tega umrl. Tu je zopet svarilen vzgled, kako nevarno je v liberalni družbi. V Oseku tolovajski napad, v Kozani uboj! Raz- bojništvo tu in tarn! Kari jadrate, o li- beralci ! Cela vrsta uklenjenih „Sokolov" je bila pripeljana v Gorico! Kaj pravite k temu vi, širitelji liberalizma po de- ^eli! Vi irnate na vests tolovajski napad v Oseku in uboj v Kozani! Ne zvračajte krivde na nedolžne ljudi, kajti s tem dajate še potuho moj- strom kamenja in noža, marveč pojdite med svoje pristaše in recite: Do tu in ne dalje! Kamen in nož iz rok! Stariši! Ako imate le količkaj raz- sodnosti v sebi, ne puščajte svojih si- nov in hčera v liberalna društva, ker tarn jim preti nevarnost za dušo in telo. Pokvarjenost je tarn doma in shujskajo jili tako, da se poživinijo in pozverijo. Liberalne organizaeije pretvarjajo zlasti mlade ljudi v živino in zverjad. Zato proč od njih! Zatreti treba liberalno go- lazen, ki širi pokvarjenost, pohr.jšanje in poboje po deželi. Zatre pa se jo na način, da se jej odvzame zlasti mladino. Kdor hoče dobro svoji hiši in svoji dru- žini, naj se ogiblje krivih prerokov iz liberalnega tabora ter naj zabrani mla- dini, da bi se bratila z zapeljivci, ki tako željno stegajo svoje kremplje po njej. Kajti to divjanje po deželi, katero so vzročili liberalci, mora nehati! Je uže „klerlkalec"! — V „Pri morskem Listu" je bilo čitati in sicer v številki od predminulega četrtka, da je stal pred goriškim okrožnim sodi- ščem gojažki liberalni župan France Lozer vsled tega, ker je pred enim letom na nekem plesti v Črničah z no- žem trebuh razparal mladeniču Bav- čerju iz Črnič in sicer zato, ker mu je imenovani mladenič rekel, da vendar ne gre, da bi on namreč Lozer — pie- sal z dekletom, ko je poročen, družin- ski oče in celo župan. Vsled tega zlo- čina je bii gojaški župan Fran Lozer miniili teden obsojen na 3 meseee za- pora, njegov prijatelj, ki je s steklenico udaril Bavčerja po glavi pa na štiri tedne zapora. — „Primorski List" je re- kel, da je Lozer liberalec in da se lahko ponaša liberalna stranka s takim žu- panom. Tega ninenja pa ni bila „Soča". Ravno isti dan kakor „Prim. List" je prinesla vest, da je bil obsojen „klerl- kalni g o j a s k i ž u p a n Franc L o- zer na tri mesece zapora. To je niinulo . *(j cnkrat ponovila in Lozerja -,. ..-.^.'¦- »!a*! stranki. Ml nismo o tej za- devi so ,;iC'^ar pisali. Pač pa smo se informi111C • prehlajenja? Poiskusite vendar bol lajšajoči, zdravilni. krepilni Feller-jev fluid s z. „Elsafluid". Ta je res dober! To ni samo reklama! Dvanajstorico za poskušnjo 5 krön franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici Elstarg St. 264 (Hrvatsko). Hemiina tistilnica in barvalnico. Marsikdu ne ve, da se nahaja v Gorici Filialka kemične čistilnice in barvalnice ALBIN 0OE6ANA Iz Trsta, kjer se pere, Čisti in barva vsakovrstno blago, moškein ženskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd. Izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. — Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dado prati. —-—— Zone zmerne. ———¦ Za obtla naročila se priporoča zastopnik Anton Jug, ulica Vetturini štev. 3. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem oniin, ki so si s prehlajenjem ali s preobloženjem želodca. z zaužitjem slabih. za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jodi ali z nezmernim življenjem nakopali kako želodeno bolezen, kakor: aelodčni katar, krce v selodcu, bolečine v aelodcit. tesko prebavo ali zaslisenje, se priporoča tern potom dobro domačo sroditvo, cegax dobrodelni vpliv se je preiskusil že več 'let. In to je HT Hubert Ullrlch-ovo želiščno vino. ^H To zeliščni vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavTie organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo zelodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor- glavobol, kolcanje, žganje. napihnjenost, bljuvanje, ki se pri starih želodčnih boleznih pojavljajo, pojenjajo večkrat po par požirkih teg* vina. Zaprtje in njega slabe posledice. kakor kolika, utripanje srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zel:ščnim vinom. Zelišino vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari in želodca in čreves s tern, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjka» je krvi, clohnQt so ^° nava^' posledice slabe prebave, pomanjhljive krvotvoritve in ölttUUöl bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljeni in so ozlo'.oljeni, ki trpijo na glavobolu, so brez sna, ko največ hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemo življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospesi tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vslvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spri- Čujejo to. — ZeliŠčno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče. Romans, Ajel, Dolgopolje, Ronke, Tržič. Ajdovščina. Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradei Sežana, Vipava. Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Go- j riško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. --------u Svari se pred ponarejanjem! — Zahtevajte izrecno IT Hubert Ullrich - ovo ~Wf Zßliscno yjno. I Moje zfliščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga I 450.0, vitiski štrkljaj 100.0, glicerina 10Ü.0, črno vino 240.0, sok jerebike 150.0, črešnjev sok 320.0, aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zrnešajo. hi toi rfflnii" =«s Yelika za- loga dvo- koles od K , 30-300; ši- i v&\. stro- 1 jfv od K I 30-250; j gramofo- nov od K 15- 1500; plošoe od K 1-4; vsako vrstnih kmetijskih stro- jev, orkt'Strijonov i. t. d. Mehanična delavnica pri BATJEL-u GO RICA, Stoln« ulica 8-4. Prodaja tudi namesečne btrpke. Novi slovetiski ceniki m lepaki za go- stilue, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštninc prosto. Najnovejše acKilcn svetilke za gostilniCarje in društva od 8 kron naprej. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v e c s« v Podgori ^^ üä VU|[lll ÄölöillliilLDp IllUSld (na cesti, ki pelje proti Gradiiki) o o o TrguJ« tudi z opeko, inia ve- liko zalogo vHakuvrHtne^a trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- ! va, vinHkih poHud, «tiskaliiic itd. i __________________________________________ F^uarilo! 5rhicht-ouo milo |e prauo 5amo z imenom Schich' in 2 znamfco „Tele nM. Stoite! „. , ,. Stojte! " Kdo ne pozna tvrdke __........m____ Kerševani & Cuk na Stolnem trgu (Piazza Duo mo) v G O RI 6 I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria siyalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po l0-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria ši\alni strojl so se k vsem šiviljam, krojačem in drugim močno pri- ^ ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- M -r—^=_ nega stroja -----------^r= I 2H „ Original Victoria" šivalne stroje.' f«r Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje ' brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi tel stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje ^g (reka