Neusmiljena strela
Minuli -teden je ponekod na
j dolenjskem minil v znamenju
strele in hudih neurij. Prvega
popoldne je udarila
strela v hišo in gospodarsko
poslopje Ivana Račiča iz Hrast-ja.
1 . je strela poškodovala ji^aove in električno napeljavo, ' , pa je ubila tele in razbija okno. Škode je za 2.500 din. i 1 soboto popoldne je trešči-■ 7 ^ gospodarsko poslopje Aloj-t ^ Vinterja iz Podorka. Leseni je pogorel, razen tega pa še IJ sena, tona pšenice, gospo-orodje itd. Po nestro-
'	j®
j ,. "^0 din. Požar so lokalizi-i ni PP^^ovoljni gasilci iz Sev-^ in Zabukovja, ki so rešili
Huda neurja v Beli krajini
v 2ačetku
nev?Č^ Beli krajini divjale rnatm-'^i ^ povzročile veliko "^5«>alno škodo.
v	j®	nevihto
stre^	Vinice
Dod7irt ^ leseno kaščo s zidanico, last kmeta
vendi/''^^;	hitre inter-
daliŠanrP^ j® Zgorelo le po-Se?n	s tremi voimi
■^e m nekaj orodja.
Gornii^^^ območju vasi nik	^""^ce in Blat-
cm	• debela tudi 3
opustošila vinogade.
straiii Bde il^h n"®
vetrnm 1,—^ ® drvjalo neurje
otalt' 'pj'.nivallcvesam Matiii ^	Kmetoma
PrpJ,. ^PisiČu iz Jakovine pri Mari H	Vukčeviču iz
je strela zažgala lesena in Ta, • ^ *^0, dvema vozema Gasilcem je se ni lokalizirati, tako da ^ sosednja poslop-tiidi Mmi-iI® neurje s točo zajelo MetUko z okolico.
FRANC BELAVIC
tudi 7 glav živine.
Med sobotno večerno nevihto je udarila strela tudi v skedenj Matije Petroniča v Preloki. Skedenj je zgorel, z njim pa tudi seno in poljsko orodje. Škode je za 20.00i0 din. V približno istem času je treščilo še v skedenj Sime Vukčeviča v Marindolu. Zgorel je do tal, lastnik pa je tudi ob 10 ton sena.
SEVNICA: TOCA KLESTILA PO HMELJU, JABLANAH ...
Toča zajame običajno ožji pis, tista, ki je po Dolenjskem klest^ v ponedeljek zvečer, pa je zajela široko območje. Hudo je prizadelo laa-je od Trnovca do Canja, na Kozjanskem, Loko pri Zidanem nwstu, Kompolje, Log, vse do Šentjanža, nekaj jo je bilo tudi na Malkovcu.
Po prvih pr^ledih je velika škoda na nasadih jablan na Čanju (70 hektarov!), prizadeta so tudi hmeljišča v Loki, Kompolju in Šentjanžu. Po besedah inž. Srečka ŽV(^liča, direktorja TOZD proizvodnje pri sevniškem Kmetijskem kombmatu, je vse do te nesreče sadje na Canju kazalo izredno lepo. Hudo so prizadeti tudi vinogradi na Trnovcu.
A. Z.
DAVČNA SLU2BA -USPEŠNO
Komisija za pregled letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1974 pri občinski skupščini Ribnica je ugotovila, da je bilo delo davčne službe kljub kadrovskim težavam v tem obdobju uspešno.
Čeprav pa so si prizadevali, da bi davčni zavezanci redno plačevali svoje obveznosti, izterjava ni potekala tako, kot bi morala. Lani je bilo davčnih zavezancev: 2850 kmetov, 322 obrtnikov, 17 jih mora plačati davek iz intelektualnih storitev, 89 davek na cestna vozila, davek na gozdove 89, prometni davek je odmerjen 135 zavezancem, davek na skupni dohodek občanov 711, ostalih je še 165.
Izdali so nad 700 opominov, povprečna izterjava je bila 72-odstot-na,	-v
Prejšnji četrtek so v okviru tedna solidarnosti Mgadiije, ki delajo v Suhi krajini, obiskah prostovoljci iz kozjan^e mladinske brigade in jim pomagali pri kopanju vodovoda. Po uspešno opravljenem delu in športnih tekmovanjih so se brigadiiji poslovili s pesmijo in kolom. (Foto: J. Pezelj)
„Kamnojedci" obetajo vodo do roka
V tednu solidarnosti so se pri kopanju suhokrajinskega vodovoda izkazali mladi iz Kočevja, Domžal in s Kozjanskega - Pomagalo bo tudi 80 pripadnikov JLA
Prejšnji četrtek je vsa mladinska brigadirska ddovišča v Sloveniji obiskal predsednik republiSce konference ZSMS Ljubo Jasnič in se z brigadiiji pogovaijal o njihovem delu, življenju, uspehih na delo-viščih in o aktualnih dogodkih v naši družbi!
Na seji predsedstva brigade v Pre-volah so Jasniča seznanili z delom četrte izmene 69 brigadirjev iz Po-savja. Nove Gorice in Nov^a mesta in poudarili, da so imeli v okviru tedna solidarnosti že štiri udarniške dneve. Obiskali so jih mladi iz Kočevja (36), Domžal (27), brigadirji s Kozji nskega (47), 100 mladmcev iz Grosupliega, Nove Gorice. Idrije,
Ajdovščine, Sevnice, Kršk{^a in Brežic. Kot ikaže, bodo z udarniškimi dnevi nadaljevali. Tako bo na ttasi ,jgostovalo" okoli 200 mladih iz Žužemberka in z Dvora, na pomoč pa bo prišlo tudi okoli 80 pripadnikov JLA.
Kljub temu, da je suhokrajinska trasa najtež>, potekajo dela po načrtih, zlasti sedaj, ko so suhokra-
Mekra „Čateška noč"
Našteli so 3500 gostov, predvsem iz Zagreba
Spet je mimo ena veselih Čateških noči, ki vsako leto privabijo nekaj tisoč obiskovalcev. Organizatoijem mul\a3to vreme tudi tokrat ni prizaneslo. Zaradi hudega naliva so začetek prire-

^mperamentne Mehikanke so goste hitro spravile v dobro voljo. (Foto: Jožica Teppey)
jf ^^1hfnS0"eneitn vremenu z c' tetj,, ' ^ v drugi polovi-ll ha^ °oeta precej sončno me oporna toplejše vrc-
ditve pomaknili od 20. na 21. uro, da so se stoli in mize kolikor toliko osušili. Nebo se je na srečo hitro zjasnilo.
Dobri dve un se je valila na parkirišča zdravilišča reka avtomobilov iz lagrebške in ljubljanske smeri. Primalo seje nad 3500 gostov.
Začetek velike zabavnoglasbene prireditve je naznanil pisan ognjemet. Z bolgarskim ansamblom „SlAS 65" je najprej nastopil pevec Boba Stefanović, s humorističnimi točkami pa sta zabavala goste Vinko Simek in Feri Smola. Zlasti velik aplavz ie doživela ženska show skupina „Las chic's" iz Mehike, ki je zabave željno občinstvo zelo navdu-Sla in ogrela za ples. Na račun so prišli tudi ljubitelji Planšarjcv s pevcem I-rancem Babičem.
Ko je bilo veselje na višku,'je zabavo na žalost zmotil dež. To jc bilo okoli polnoči. Najbolj vztrajni sc niso zmenili za mokroto in so se veselili do jutranjih ur.
J. T.
POPUST ZA KOPALCE
Občinski sindikalni svet v Brežicah je v treh tednih prodal več tisoč vstopnic s popustom za obisk kopališča v Čateških Toplicah. Enkratna vstopnina jc pet dinarjev, siccr pa deset, ob nedeljah in praznikih pa celo dvanajst. V delovnih organizacijah so zadovoljni, da imajo zaposleni možnost popusta tudi v glavni sezoni, česar jim prejšnja leta niso omogočili.
*	860 OTROK
°bčinski odbor Hdc-r>r^e v letošnjem juliju in iz llnfri,v'l letovanje /a 860 V1*1 niču ?m°^c občine. Na De-\ «tr C V P61''1 izmenah Icto-fci i 'v ,;azanu pri Portorožu 4<Jz,nienah 100, v Puntiieli in na Vranskem 45.
Ni vse tako črno in brezizhodno
Ludvik Golob v minulih dneh obiskal več „izpostavljenih" TOZD
Član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob je pred kratkim obiskal na Dolenjskem več TOZD in delovnih organizacij, predvsem tiste, za katere so trdile partijske ocene, da zaostajajo v uresničevanju ustavnih določil ter partijskih in drugih dokumentov.
Po obisku in pogovorih v nekaterih TOZD IMV je dejal, da stanje ni tako črno in brezizhodno, kot ga opisujejo v tej ali oni občini. „Kjer sem bil, sem lahko opazil znaten premik v tem smislu, da imajo debv-ci dejansko možnost odločati o dohodku, Mspodarjenju, sredstvih skladov. To pomeni, da imajo TOZD elemente za samostojno po-
spodarjenje in da se lahko vključijo v stabilizacijska prizadevanja."
Pb pogovorih v mirenski TOZD IMV je Golob dobil vtis, da delujejo samoupravni sporazumi, sprejeti na ravni IMV. Tehnična in operativna priprava dela, obračun proizvodnic, kadrovska vprašanja, varstvo pri delu, družbeni standard in druge zadeve so izključno v pristojnosti TOZD.
jinskim „kamnojedcem" ob tednu solidarnosti priskočili na pomoč mladinci iz nekaterih mest. Do sedaj so položili že več kot 500 metrov cevi, do 27. avgusta pa bodo opravili vsa načrtovana dela.
J. PEZEU
SLAVJE V JUTRANJKI
V soboto, 16. avgusta, bodo v Brežicah slovesno odprli novo proizvodno dvorano sevniške Jutranjke -TOZD Orlica Brežice. Na slovesnost so povabljeni vsi zaposleni, ker jo združujejo s proslavo trinajste obletnice obstoja podjetja Jutfanjka, Proslave se bodo udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz sevniške, hrastniške in brežiške občine.
„INFORMACIJE" VSAKIH 14 DNI
v sevniški Jutranjki je ta mesec izšla prva številka Informac'j, glasila, ki bo poslej dvakrat na mesec obveščalo delavke o vsem, kar se dogaja v podjetju. Seznanjalo jih bo z delom samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, z delom strokovnih služb, s poslovanjem podjetja in uspehi posameznih temeljnih organizacij združenj dela.
Zaposleni imajo odslej tudi možnost, da dobijo v Informacijah pismene odgovore na tista vprašanja, ki zanimajo šira krog bralcev. V glasilu bodo odgovarjali Te na podpisana vprašanja, ki jih bodo delavke oddajale v to seben pisemski nabiralnik. Na manj pomembne stvari bodo dobivale odgovore mimo glasila.
Na sliki: predsednik dovenske mladine Ljubo Jasnič se je na trasi prepričal, da je Suha krajina res „suha". Pod decimetrom skope zemlje je sam kamen.
$E SEDEM MLADIH PILOTOV
Pri Dolenjskem letalskem centru se je v nedeljo končal tečaj začetni-šk^a šolanja jadralnih pilotov, ki ga je uspešno opravilo 7 mladih ljubiteljev letenja. Naslednji teden se bo začel enomesečni tečaj motorni^ letenja, prijavilo se je 6 kandidatov.
V PLANINSKI SOLI
v ponedeljek, 4. avgusta, so se vrnili v Brezice mladi planinci -osnovnošolci, ki so prebili osem dni v planinski šoli v Logarski dolini. Prišli so nadvse zadovoljni, čeprav jim je vreme večkrat ponagajalo.
V črnomaljski TOZD bodo morali, če bodo hoteli biti kos takim pristojnostim, zaposliti več ljudi z visoko, višjo in srednjo izobrazbo.
„Pravice, dolžnosti iz sedaj veljavnih samoupravnih sporazumov pomenijo v teh TOZD tisti stvarni okvir, ki v celoti omoeoča delavcem,, da lahko odločajo, ' jc poudaril Ludvik Golob. Seveda so še vedno pripombe tako na stopnjo samoupravnosti kot na vlogo političnih organizacij. Delegatski odnosi in oblikovanje stališč jc šibko razvito. Tudi preobrazba krajevnih skupnosti še ni rui potrebni ravni.
I. Z.
Nečlovečnost je po 67,15 dinarja
Zgodilo se je pred mesecem in pol, vendar sem vse do nedavnega razmišljal, ali naj dogodek opišem ali ne. Bojim se namreč, da bo izzvenel preveč grozljivo in pesimistično.
Ponoči se je zgodila prometna nesreča. Na prednjem vozniškem sedežu je hudo ranjen obsedel moški. Prvi vozniki, ki so pripeljali mimo, so ustavili in ranjencu, ki je močno krvavel, pomagali po svojih močeh. Rane so bile hude, ena roka je tako rekoč visela samo še na nekaj kitah. Povojev iz prvih pomoči je zmanjkalo in eden od priložnostnih reševalcev se je postavil na rob ceste in začel ustavljati voznike. da bi jih zaprosil za zavojček prve pomoči.
Takrat se je zgodilo. Le redki vozniki so ustavili,
čeprav je bilo očitno, da se je pripetila huda nesreča, še bolj grozljivo pa je bilo, da se je skoraj polovica tistih, ki so ustavili, zgovarjala, da prve pomoči nimajo, da ni popolna itd. Ali je bilo to res, priložnostni reševalci niso mogli preveriti, verjeti so morali vsaki besedi Miličniki, ki bi edini lahko preverili, če vozniki lažejo, ali pa se res vozijo naokoli brez prve pomoči, namreč še niso prihiteli na kraj nesreče.
Medtem so pridrveli poklicni reševalci, vendar ranjencu ni bilo več mogoče pomagati. Izkrvavel je. Nisem zdravnik in ne morem trditi, da bi morda preživel, če bi se ob pravem času našlo nekaj povojev iz prve ponu)či, ki stane borih 67,15 dinarja.
M. BA VER


Nič posebnega: prizor z naših cest
Št. 32 (1359)	Leto XXVI
NOVO MESTO, četrtek,
7. avgusta 1975 «
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
mm y
tedenski mozaik
Ugandski prcdsetlnik general Idi Amin, ki ima 32 Ici. se/e ta teden v ugandski prestolnici drugič poročil. Topot je njegova izvoljenka devetnajst let na pripadnica posebnih enot ko-mandosov. Poroka je bita. na splošno presenečenje, po musli-tnanskih običajih... ie ena novica o zanimivem predsedniku ...
Ta čas pa so ameriški vesoljci, ki so pred dnevi končali uspešen (in zadnji iz te serije) polet z vesoljsko ladjo apollo, prenehali jemati zdravila. Zdraviti so se morali zato, ker so med povratkom na Zemljo staknili lažjo poškodbo dihalnih organov. Do te je prišlo v zadnji, nemara najbolj kritični fazi poleta, namreč med povratkom, ko je v kabino nenadoma začel vdirati nekak plin. Za zdaj so ugotovili, da plin ni bil nevaren - namesto strupa, ki so ga nekateri prvotno pričakovali po prvih sporočilih, je šlo samo za običajen dim, ki je nastal, ko So v kabino vdrli goreči plini iz zunanjega dela ladje... preplah brez potrebe...
Ce pa smo že pri novici o ama-iških vesoljcih, dodajamo še eno o sovjetskih, bo^e rečeno o poveljniku vesoljske ladje Leonovu, Ta si je namreč od veselja, da se je njegova misija tako uspešno končala, kupil štiri povsem nove obleke in tako obogatil že itak dovolj dobro zbirko, v kateri je sedaj natanko petnajst oblek Tako je vsaj poročal neki ameriški časnik . .. zaslužena nagrada...
Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih je sedaj že del zgodovine in medtem ko Evropejci (pa drugi Zemljani kajpak tudi) upajo, da se bodo določila zaključnega dokumenta tudi uresničila, prihajajo na dan nekatere zanimive podrobnosti s tega velikega sestanka. Na primer: neka kmetijska zadruga v okolici Helsinkov je bila tako srečna, da so se v finskem glavnem mestu sestali tako pomembni predsedniki in državniki, da je poslala v palačo Finlandia (kjer je zasedala konferenca) kar tono jagod! Toda jagode niso prišle do šefov držav, ki so jih čuvali tudi pred takimi „presenečenji", marveč so jih pojedli novinarji... hvaležni odjemalci...
Neosnovana namigovanja
Samoupravljalska zavest in s tem odgovornost delavcev se krepi, to pa je spodbudno dejstvo ob prizadevanjih za stabilizacijo
Tudi ob sedanji akciji za boljše gospodaijenje so se, kot smo že lahko kar pričakovali, pojavila ponekod namigovanja, da je za sedanje razmere predvsem krivo samoupravljanje, oziroma nezrelost in strokovna nesposobnost delavcev, da bi odgovorno sprejemali pomembne odločitve. Toda v resnici bi analiza stanja dokazala, da ddavci kot gospodarji celotnega dohodka kažejo vse večjo zavzetost, zanimanje in odgovornost za reševanje družbenih vprašanj, še posebej po uvajai^'u delegatskega sistema.
Znano je sicer, da je število delavcev v delavskih svetih v zadnjem desetletju padalo, kar še mnogo bolj velja za upravne odbore. Komaj vsak tretji predsednik delavskega sveta je bil delavec. Delegatski sistem pa je na tem področju naredil bistvene spremembe, saj so delavci v samoupravnih organih v večini, v organih delavske kontrole pa je skoraj po pravilu povsod nad 80 odstotkov neposrednih proizvajalcev. Tako je tudi v skučinah občin nad 50 odstotkov delegatov iz delavskih vrst, bistvene spremembe
TELEGRAM hIEW DELHl - Zaradi povodnji v severni Indiji, ki so jih povzročili monsunski nalivi, je prizadetih deset milijonov ljudi, 400 pa jih je bilo ob življenje. V državi Biluu: je milijon ljudi ostalo brez strehe. Državnu oblasti so poplavljencem poslale pomoč v zdravilih in hrani.
pa so tudi v republiški in zvezni skupščini. V vseh delegacijah pa je v Sloveniji skoraj 52, v Jugoslaviji pa 56 odstotkov neposrednih proizvajalcev.
Seveda te številke same po sebi še ničesar ne povedo in prav tako ne spreminjajo. Toda očitno je, da se v zadnjem času marsikaj spreminja. Prav delavci zaostrujejo odgovornost in delovno disciplino, vplivajo na skrbnejše gospodaijenje in - se zavzemajo za večjo produktivnost. Tako od 3295 temeljnih in delovnih organizacij, ki so podpisale samoupravne sporazume glede osebnih dohodkov, kar 2924 ni izrabilo vseh možnosti za nagrajevanje. V povprečju so se namreč zadovoljile s skoraj 6 odstotkov manjšimi dohodki pod dopustno mejo in več sredstev namenili za sklade, predvsem za obratna sredstva in za razširjeno reprodukcijo. Že

GENOVA — Avgust je seveda tradicionalen mesec počitnic, pa ni čudno, da so vse ceste ^ dopustnikov. Toda ne samo ceste, tudi ladje in letala so nabita. Tako denlnK), tudi tale trajeW» komaj čaka, da bo „pogoltnil" množico avtomobflov, ki so iz italijanska pristanišča Genove d8 njeni na Sardinijo, velik otok v Sredozemskem mm-ju, za katerega je zadnje čase vse več zanin'^'^ med tujimi turisti. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVUHE
- Tiho bodi in letujl
samo to dokazuje, da so samo-upravljavci sposobni vestno go^odariti.
Se bolj značilen pa je podatek, da so v dveh tretjinah delovnih organizacij, v katerih so iz protesta prekinili delo, sklenili,-da bodo ves izgubljeni dohodek nadomestili z dodatnim delom. To pa nedvomno kaže, da se večina naih delovnih ljudi temeljito zaveda spoznanja o tesni odvisnosti dohodka delovne organizacije in delovnega prispevka posameznika in predvsem tega, da jim izgubljenega denaija ne bo mogel nihče nadomestiti.
Prav zato tudi lahko optimistično gledamo na nadijevanje sedanje akcije za stabilizacijo gospodarstva, katere uspeh zavisi predvsem od prizadevanj v temeljnih organizacijah združenega dela. Prav v teh osnovnih družbenih celicah se bo namreč odločalo o uspehu ali neuspehu. In tačas lahko govorimo že o desetinah konkretnih pobud za ukrepe.
Samoupravljalska zavest je prodrla že pregloboko, da bi lahko slavBi zmago tisti, ki bi želeli ribariti v kalnem.
JANEZ KOROSEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Živo srebro se v minulem tednu ni spustilo, prav tako pa tudi ne aktivnost družbenopolitičnih dejavnikov v prizadevanjih Za stabilizacijo gospodarstva. Živo srebro in aktivnost resda navadno nista sovpadajoča pojava, toda prebiranje naslovov v časopisih preteklega tedna nam kaže, da za marsikoga tokratno poletje mineva v znamenju resnega dela, razpravljanja, sestankovanja ...
Pretekli teden so se tako sestali sekretaiji medobčinskih svetov ZK in sekretarji občinskih konferenc ZK na posvetu, ki sta ga vodila sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in predsednik komisije za družbenoekonomske odnose predsedstva CK ZKS Miran Potrč. Glavna točka dnevnega reda omenjenega posvetovanja je bila pričakovana: sekretaiji so prvič ocenili široko družbeno akcijo za stabilizacijo in predvsem prispevek zveze komunistov oziroma aktivnost komunistov na vseh ravneh v teh in prihodnjih mesecih.
V razpravi je bilo slišati, da je akcija tokrat zajela izredno široko fronto in daje temeljito razgibala teren, kar nedvomno kaže, da se večina delovnih ljudi zaveda resnosti gospodarskega položaja. Za sedaj akcija dobro teče, saj je bila zastavljena resnično široka aktivnost, čeprav so se ponekod bolj počasi „prebujali". Tako so se, na primer, marsikje zadovoljili s pregledi, z nabiranjem statističnih podatkov, kot da pregledno narisani grafikoni že prinašajo stabilizacijo v naše vrste ... To je seveda le prva stopnja, osnova, na podlagi katere je treba začeti konkretno akcijo, .v kateri se je treba dotakniti ne le „pomanjkljivih sistemskih instrumentov" temveč predvsem introspektivno pregledati lastne slabosti, lastne „uspehe" na področju produktivnosti, delovne discipline in reda nasploh. In pa izkoriščanja delovnega časa, kot je poudaril eden od razpravljavcev, ki je omenil priporočilo, naj bi bili vsi se-
stanki, zlasti pa tisti v zvezi s stabilizacijo -izven delovnega časa ...
Na posvetu sekretarjev je sodeloval tudi Zvone Dragan, podpredsednik IS SRS, ki je poudaril, da gre sicer za akcije kratkoročnega značaja (v mislih je imel akcijski dokument IS), katere učinki pa bodo pomembni tudi dolgoročno. Prizadevati si moramo, je dejal, da bomo lahko sproti ugotavljali rezultate vsega tistega, kar si zastavljamo z dokumenti. Izvršni svet bo še bolj konkretiziral svoje naloge, še izraziteje pa bodo morale to
v ospredju: stabilizacija
Storiti občinske skupščine, njihovi izvršilni organi pa se morajo v celoti ^gažirati za temeljito operativno delo.
Čeprav ugotovitve Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete v ničemer ne zmanjšujejo resnosti položaja in akcije pri stabilizacijskih prizadevanjih, pa vendarle analize jugoslovanskega uvoza in izvoza z žarkom optimizma osvetljujejo črne oblake, ki so se zbrah nad našimi tovarniškimi stre-
hami. Strokovnjaki omenjenega inštituta so namreč ugotovili, da so najbolj črni dnevi jugoslovanskega uvoza in izvoza pravzaprav že minili in da se stanje popravlja hitreje, kot se zdi. Seveda pravniki niso „iznašli smodnika", ampak so pri analiziranju ubrali povsem drugačno pot od vseh ostalih analitikov: upoštevali in analizirali so namreč trende gospodarskih gibanj, medtem ko se večina ostalih analiz ozira le na letne stopnje rasti, ki je po oceni tega inštituta „dobra za preučevanje ekonomske zgodovine, ne govori pa skoraj nič o trenutnem gospodarskem položaju". Ta metodološki preklop je „kriv", da analiza pravnikov kaže drugačne rezultate. Ce se na kratko izmažemo iz teh trendov in odstotkov — na inštitutu ugotavljajo, da je naš izvoz doživljal največje krize v drugi polovici lanskega leta in da sedaj stanje ni več tako kritično. No, naj bodo analize takšne ali drugačne — že v uvodu smo omenili misel, ki bi jo kazalo zapisati še enkrat: zgolj številke, trendi, stopnje, tabele nam ne bodo prinesli stabilizacije. Ali, če omenimo še drugo misel, ki se v teh dneh velikokrat sliši: tokrat bomo (kljub drugačnim navadam) morali pojesti juho takšno, kakršno smo skuhali....
Da pa bi ta juha klub temu „izreku" vendarle ne bila za vse taKO vroča, je vsaj do neke mere poskrbel zvezni izvrSni svet, ki je sprejel odredbo, po kateri se stopnje osnovnega davka na promet hištva, hladilnikov, televizorjev, v črno-beli tehniki in nekaterih kemuskih proizvodov znižajo s 14 oziroma 12,5 odstotka na 8 %. Tako bodo zagotovili ustrezno znižanje maloprodajnih cen teh izdelkov, s tem pa seveda (morda) tudi izpraznili polna skladišča.
Prvi odmevi na ta ukrep so bili seveda ugodni. I^oizvajalci men(jo, da bo znižanje davčne stopnje skupi^ z znižanjem obvezne udeležbe potroSnikov pri odobravanju kreditov ter s pričakovanim znižanjem republišiega prometnega davka na pohiitvo ter z znižanjem občinskih davčnih odstotkov sprožilo kompleksno razreševanje zapletenega vozla, v katerem se je znaSla pohiStvena industrija.
tedenski zunanjepolitični pregletjj
Ameriki predsednik Gerald Ford je kon^l dvodnevni uradni obisk v Jugoslaviji in odpotoval v domovino, za njim pa je ostalo zadovoljstvo v krogih obeh dd^cij ifiradi izredno uspešno končanih razgovorov.
Tega zadovoljstva ne bivajo ne v Beogradu in ne v VVashing-tonu — pri čemer na obeh straneh poudaijajo izredno odkritosrčnost in prijateljstvo, ki je bOo značilno za obisk ameri^e-ga predsednika.
Pogovori so zajeli tako ekonomske in politične probleme današnjega sveta kot dvostranske odnose, pri čemer je bilo ža slednje rečeno, da so dobri in da se razvijajo na ustaljenih načelih tako imenovane vvashing-tonske listine, se pravi skupnega sporočila, podpisanega med obiskom predsednika republike' Tita v ZDA jeseni leta 1971.
Američani so tudi to pot potrdili svoj interes za neuvr^e-no, neodvisno in suvereno Jugoslavijo, pri čemer je ameri^i predsednik osebno v svoji izjavi za tisk izredno laskavo govorfl tudi o osebnosti predsednika Tita.
Obisk sam predstavlja nadaljevanje sedaj že utrjene prakse osebnih srečanj med državniki obeh držav, pri čemer poudarjajo, da je to tudi nadaljevanje tradicionalno dobrih odnosov med obema stranema.
Ta tradicija izvira že iz preteki^ stoletja, še posebej pa se je utrjevala v tem, ko sta bili obe državi dvakrat na isti strani boja zoper skupnega sovražnika.
Med pre^edom mednarodnega položaja je bilo rečeno, da je hdsinšlu konferenca nedvomno uspela, da pa bo šele čas pokazal njene prave vrednote: dejstvo je namreč, da je treba vse dobre želje in načrte, zajete v več kot sto strani obsežnem tekstu zaključne dekla-racye konference o varnosti in sodelovanju šele uspešno potrjevati v praksi.
Prvo preveijanje bo že čez dve leti v Beogradu, kjer se bodo, v skladu z minuli teden končano konferenco v Helsinkih, zbrali predstavniki vseh dežel — podpisnic, da bi preverili, kako se določila 'dokumenta izvajajo v vsakodnevni praksi.
Amerik predsednik se je strinjal z oceno jugoslovanskega
gredsednika, da je položaj na ližnjem vzhodu Se vedno zaskrbljujoč, pri čemer je bilo mogoče v njegovi oceni zaslediti tudi neke nove odtenke. Dejal je namreč, da bosta morali obe strani pokazati več prilagodljivosti, če naj bi tu doseli trajen mir. To pa je jasen opomin Izraelu, da bo moral nekoliko popustiti v svojih zahtevah.
Ford končal
obisk v Beogradu
• J
Med razgovori, ki so se j® različnih ravneh udeležili], predsednik jugoslovanske^
Djemal Bijedić in podpri* nik ZIS ter zvezni sekre^ zunanje zadeve Miloš M"1"' sodelavci, sta obe strani vili precejšnjo podobnost v nekaterih mednarodnih ^ šanjih.
Protokolarni del vseboval med drugim tudi5™, hod ameriškega predsedni^ središču Beograda, pri čeI1% ga prebivalci navdušeno p®z,f vili. Ameriški gost je u gim zasadil tudi tradici°n ^ drevo prijateljstva v paJ*u izlivu Save v Donavo.
ZAPLETENO V ANGO^
V Angoli se položaj vse „[♦ zapleta, saj sta si dve joči se skupini osvobodi •, gibanja, ki sta že doslej ^ mnogo časa in energije v ^ bojnih spopadih, še ve^n^ukf to sovražni. Boji se nada'J & zdaj z večjo in zdaj z t močjo in nekateri govpflJ odkriti državljanski vojni* j
Največje žrtve ima angolsko ljudstvo, ki je P ^ gih stoletjih portugalskega . $ nialnega obl astništva pragu težko priboijen« ^ bode ... dočakalo brid* očaranje bratomorne
Organizacija afriškid ^ ki je minuli teden končaj $ danje v Kampali, ^ mogla storiti ničesar- * $ med obema osvobodiln^vf banjima v Angoli so bil®j -ft like, da bi jih bilo mog° mostiti.	se$
Angolo čakajo tako se hude prizkušnje.
TELEGRAMI y
NIKOZIJA" - Ciprski p'cd* *1 Makarios je sklical l7S vlade in „nacionalnega	Or
ciprske skupnosti, na kat«'. ^ kos Klerides, ki se je te d Nikozijo, poročal o dunaj*. t iw vorih. Zasedanje pričakuj J^ tfP večjim zanimanjem J,rcdJji ftO ka dunajsko srečanje ra^ ,
njUi?NEVA - Tuje bil sestanek strokovnjakov * so
o razorožitvi, na katere" voj pravdali o meteorolog prfT| Obravnavali so možnosti p , vod vsa kr Sne vojaške 8 J&0 r bila usmerjena na sprern nebja ali okolja.
I
oc
-®prav so se začeli pravcati pasji dnevi in ljudje ožično hitijo iz mest v počitniške kraje ob °i]u ali v hribih, marsikdo ni pozabil, daje pred jesen, zato je takihle prizorov čedalje več. oični meter drv stane letos najmanj 200 din. 'froto: France Brus)
Največ zanimanja med obiskovalci novega gostišča „Rog" v Dolenjskih Toplicah vzbuja restavracija, ki so jo opremili v slovenskem kmečkem slogu. K prijetno urejenemu prostoru sodi seveda tudi kuhinja, ki obljublja pripravo kulinaričnih specialitet. (Foto: S. Mikulan)
Turistične kažipote po brežiški občini so letos postavili v vseh večjih krajih in pomembnejših križiščih. Na njih so označeni kulturnozgodovinski spomeniki, arheološka najdišča, spomeniki NOB, sakralna aihitektura in lovske koče. (Foto: Jožica Teppey)
POMOC BRIGADIRJEM - V soboto in nedeljo je brigadinem IV. izmene mladinske delovne akcije „Suha krajina 75" v Prevolah pomagalo več kot sto mladincev iz Grosupljega, Nove Gorice, Idrije, Ajdovščine, Sevnice, Krškega in Brežic. Podobna akcija je spet na programu v soboto.

25. gorenjski sejem
25. mednarod-♦nu Sorenjskem sejmu, ki bo v iGanju od 8. do 18. bo razstavljalo sto do-Mph	razstavljaIccv.
K-,., ^sdnjimi bo največ firm iz Ip Zvezne republike Nemči-bo H-dosedanji, nKiJu letošnji sejem predstavil Obiskovalcem vse, kar potrebuje-TnV u delovni vsakdanjik.
velika izbira opreme, elektro-V^niSkih izdelkov in pohištva.
Zelenega zlata letos tolikokot lani
y
Letošnje muhasto vreme je vse prej kot naklonjeno kmetovalcem. Zaradi obilnega deževja smo v zamudi s pobiranjem poljščin in drugih kmetijskih pridelkov, pa tudi bera ni najboljša. Tudi hmeljarji so računali, da bo letošnja letina izdatnejša.
§ejmišča
od^4M?iCE ~ V soboto je bilo DraSiv tre^ mesecev starih ; P aš cev prodanih 327. Cene za
jey teže so bile do 21 dinar-
i liek^vi^^^ ~~ V ponede-L*_Je "" promet na prašičjem
i no^of'ldnje živahen. Od skup-i 22n n ^av J'*1 Je bil° prodanih in 4in^e s? se gibale med 300 sti j ^aiji za prašiče v staro-
•	42q° ^ do 12 tednov in med ! «. ® dinarji za prašiče v
Si , 1 °d 3 do 7 mesecev. Od
[ bilo n? ioveje živine Pa jih Je ve t£i	Cene za kg ži-
. 13 cnZj Pa so bile: volom od . 8 s'o i 0 14,10 din; kravam od
m °d 17 cn t*"r> n^adi živini
*	As50 do 14 din.

V drugi polovici avgusta obiranje: ^af hmelja bo letos okoli S din.
V Srebrničah pri Novem mestu, kjer je hmeljišče Kmetijske šole Grm, bodo pričeli obirati 18. avgusta. „Najprej bomo obrali golding, ki raste na 8
! v
*e ni čisto vse zamujeno
f le 2ato°i^ro^no plesnijo (Botrytis) je zadnja leta velik križ. Ne ' aj&alo	'ntenzivnejše gnojenje zlasti z dušičnimi gnojili
zelo te^i,razrast bolezni, marveč tudi zato, ker se je tej nadlogi tfk°Seše ° P°stav't' v bran. Škropiti je treba namreč že takrat, J V*n°gradn^LVe' se P'esen sploh pojavila, vrhu tega pa doslej v l*u$nnik.še n*ina na vo'j° st°odstotno zanesljivega pripravka. ^l°godJe- • ejo' uPoraba nekaterih organskih fungicidov (T nasjji ^'V' gozdni plesni, ki se zato pojavlja v skrbno varova-p jetos pq- .j Trški gori, pa tudi drugod na Dolenjskem, se je stlikj Th V večJem obseg" siva plesen v vinogradih, ki jih i. ne e 0 škropijo zoper peronosporo - vendar z organski-t ^Va (bo Z )>a'cren'm' pripravki. Celo tako je, da bakrena škro- ^ ^Hateri^* brozga, cuprablau) spet dobivajo veljavo, saj ^ V- ^"^S/adniki, po svojih izkušnjah sodeč, trdijo, da je le £ jr	°goče zanesljivo obvarovati trto pred glivičnimi bolez- ^
kai^0rr. *.
(f ^rozdna ? dejstvo je, da je v letošnjem mokrem poletju siva st°riti §e P'CSCn tukaj in da je treba zoper njo storiti, kar se ? n Šk \^recej jc že zamujenega. Prvič bi morali zoper sivo ^t u r°P'ti že vsaj ob drugem škropljenju po cvetju. Će smo zoper peronosporo euparen ali mycodifol, ni , ePray seT^Heg3' saJ ladva pripravka zatirata tudi sivo plesen, *Mta, nI 0 nadejamo le polovično učinkovitost. Bolj učin-^0r0ča° ^O-odstotno, sta benlate in enovit M. Z njima ^ d popiti zdaj v avgustu/
đ I^°rai, ^"h vinogradnikov ni potrebno posebej opozaijati, 1 in ^r°Di Pr°!i jeseni pravočasno opustiti škropljenje, sicer bo-bL^Vco^jf3, k' ostajajo na grozdih, motila vrenje. Prav euparen ■ % Pfen h ,ahko zavreta vrenje, če prideta v mošt. Zatorej je . p 'cer D s kropljenjem vsaj en mesec pred trgatvijo.
^n°- Po SiVa 8rO'zdna plesen ni tak sovražnik, če se pojavi i p, ^viieV^ča namreč tako imenovano žlahtno gnilobo, ki pa f De**11 tak V zarcs žlahtno le v lepih jesenih, z obilico' sonca, j, J%lje ra* zgosti in bolj osladi grozdni sok, ker poveča izhla-r ^opa k ' Žal pa ni vedno tako in vse prevečkrat plesen posieh.ot tako imenovana surova gniloba z značilnimi kvarni-'canu za kakovost vina.
f^rnetijski nasveti
ha," nam je povedal vodja del Alojz Jelen. „Obe kasnejši sorti, atlas in aurora, pa bomo obirali šele v začetku septembra. Toča nam je letošnji pridelek močno zmanjšala. Padala je ravno v času, ko je hmelj cvetel in zbila cvetne nastavke. Tako bomo namesto 18 ton obrali le kakih 10." V Srebrničah letos za obiranje ne bodo potrebovali pridnih rok. Vse bodo obrali strojno, pomagali bodo le dijaki srednje kmetijske šole in nekaj sezoncev.
KZ iz Novega mesta, ki ima svoji hmeljišči v Šentjerneju in v Jurki vasi, bo pričela obirati od 15. do 20. avgusta. Računajo na 80% pridelek. Obirali bodo v glavnem s stroji. Potrebovali bodo le kakih 30 obiralcev.
V Brežicah, kjer je zasajenih s hmeljem 33 ha, bodo pričeli obirati 20. avgusta. Polovico bodo obrali s strojem, drugo polovico pa ročno. Potrebovali bodo približno 250 pridnih parov rok.
KZ iz Sevnice bo pričela obirati takoj po 15. avgustu. Obirali bodo ročno in strojno.
S pripravami na obiranje so povsod že končali. Stroji in sušilnice so nared. Za 30-litrski škaf hmelja bodo obiralci dobili okoli 5 dinarjev.
IGOR VIZJAK
du s srednjeročnim načrtom kemične industrije. Domačemu trgu bo zagotavljala dovolj tanina in furfura-la, ki ga potrebujejo pri izdelovanju umetnih smol. Izboljšala pa bo tudi donosnost poslovanja, kar bo za Sevnico velikega pomena, saj je Ju-gotanin doslej posloval na robu rentabilnosti.
Vrednost naložb znaša po predračunu 45,8 milijonov dinarjev, od tega za osnovna sredstva 29,6 milijonov. Ko bo po rekonstrukciji obrat delal v polnem obsegu, bo več kot podvojil vrednost celotn(^ dohodka, nc da bi se povečalo število za-po.slenih.
Taninka bo živela
Prenovitev in povečanje zmogljivosti sevniškega Jugotanina je smotrna iz več utemeljenih razlogov. Tako so menili na nedavni seji združenja TOZD kemične in gumarske industrije, ko je bilo v skladu z zakonom o obveznem evidentiranju investicij in pravilnikom republiške gospodarske zbornice potrebno izreči mnenje o predvideni sanaciji v Sevnici.
Tartinka v mestu ob Savi je zadnja tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Pred nekaj leti ni dosti manjkalo, da bi zaradi velikih stroškov surovin tudi ona morala zapreti vrata. Pomagala si je z dodatno predelavo izluženega taninskega lesa v furfural, iskano surovino kemične industrije.
Rekonstrukcija Jugotanina je, kot so poudarili na omenjeni seji, v skla-
Delo kliče — na vseh področjih
Mladinsko „Pismo"
„Potrebno in nujno je, da se tudi mladi ljudje, kjer delajo in živijo, zavzemajo in po svojih močeh prispevajo h gospodarski stabilnosti tako, da učinkovito zaustavljajo in preusmemjo n(^tivna gospodarska gibanja. To je v največji meri mogoče v združenem delu samem, predvsem s povečanjem izvoza in zmanjševanjem uvoza, nasprotovanjem neupravičenemu dvigovanju cen itd."
Te misli so zapisane v „Pismu", ki ga ie sekretariat predsedstva RK &MS naslovil mladinskim organizacijam in njihovim vodstvom. V njem so opredeljena vsa osrednja gospodarska vprašanja, pomembna za akcijo in mohiliziicijo kar največjega števila mladih ljudi v vseh sredinah, posebej jia je izdelan tudi konkreten operativni program, po katerem morajo teči naloge za odpravo nastalega položaja.
V okviru tega programa .so člafii sekretariata RK ZSMS, člani predsedstva RK ZSMS in člani predsedstva konference mladih delavcev pri RK ZSMS že obiskali vrsto delovnih organi7.acij (bili so tudi v IMV, Krki in SGP Pionir v Novem mestu), kjer so se v okvini koordinacijskih svetov

Inž. M. L.
ČEZMERNA PORABA
- Kako je praktičen! Toda mi vseeno raje ostanimo v svo jem
(K:irik:i(iira: Marjiin Hregar)
ZSMS pogovarjali o konkretnih nalogah članov mladinske otgaiuzacije.
MIROSLAV BARTAK ČSSR
Varčevati tudi pri sestankih
Je že tako, v naravi je za preneka-tero pravo rojstvo treba dobrih devet mesecev. Toliko časa je nekako minilo tudi od pobude delegata Trebanjske industrije montažnih objektov (TRIMO) Alfonza Trataija, da je treba varčevati tudi pri sestankih, v glavnem tako, da bi bili sklici popoldne. Samoupravni in organi družbenopolitičnih organizacij Trima so takrat razposlali vsem družbenopolitičnim organizaci^m v občini, občinski skupščini in samoupravnim interesnim skupnostim pismo, s katerim so jih pozivali, da sklicujejo sestanke le v popoldanskem času.
Kakšen je bil odziv? Vodstva družbenopolitičnih organizacij so Se tega nekako držala, predvsem občinski sindikalni svet. Občinska skupščina je menila, da je delo delegatov tako pomembno, da je treba temu žrtvovati najbolj produktiven dopoldanski čas! No, resnici na ljubo je treba pripomniti, da je bil sklic zadnje izredne seje, kjer je bila na dnevnem redu stabilizacija, vendar na prosto soboto. Udeležba^ delegatov (z nekaj izjemami v družbenopolitičnem zboru) je bila nadvse zgledna!
Napočil je primeren čas za ponoven poziv. iJelegat ga je ponovil na zadnji razširjeni seji občinskima sindikalnega sveta v Trebnjem. Podobno kot pred devetimi meseci poudarja, da mora TrinK) na eno sejo občinske ah kakšne druge .skupščine ponavadi poslati od 10 do 15 ljudi, kar pomeni za tovarno izrad 600 ali 700 delovnih ur! Alfonz Tra-tar je na plenumu sindikatov v Trebnjem glasno vprašil: „Ali smo na delovnem mestu toliko nezaposleni, da si lahko privoščimo tolikšne izpade delovnega časa," čeravno gre za samoupravno odločanje v družbenopolitičnih skupnostih.
A. Ž.
V PRID STABILIZACIJI
v tovarni „l^juro Salaj*' že več mesecev presegajo proizvodne načrte. Tako je bilo tudi junijii, ko so i/.delali za trg več kot 10.000 ton papirja in celuloze in presegli načrte za sedem odstotkov.
VEČJA PRODUKTIVNOST
Produktivnost, merjena z družbenim produktom rci zaposlenega, se je v brežiški občini v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za 29 odst. Podatek o ekonomičnosti je manj ugoden in kaže, da je bilo na sto dinarjev porabljenih sredstev letos ustvarjenega za 128 din celotnega dohodka, lani pa za 131 din. Nepokritih investicij v občini ni bilo, naraščajo pa zaloge, zlasti v industriji-
redno fe
•••
Zadnja leta so pokazala, da je bolje - kljub nekaterim kritikam - imeti delno pomanjkljiv zakon o pospeševanju razvoja manj razvitih območij Slovenije, kot pa sploh biti brez njega. Enaj-sterica manj razvitih slovenskih občin, med katerimi sta tudi črnomaljska in trebanjska, si je v poprečju izboljšala svoj gospodarski položaj v primerjavi z vso Slovenijo, četudi se vsi rezultati še ne poznajo.
Največ kritičnih puščic je bil dosedanji zakon deležen zaradi svojih dokaj togo določenih meril. Zlasti iz našega Posavja je bilo često slišati kritične glasove, češ da je zakon nepravično razdelil Kozjansko v zaostali in ,,razviti" del, čeprav resnične razmere sploh ne poznajo take razdelitve.
„Popravilo" zakona
Osnutek novega zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij in obmejnih območij Slovenije postavlja pojem razvitosti na drugačne, širše temelje. Tako predvideva, da bo štel za manj razvito občino tisto, ki bo izpolnjevala najmanj enega izmed naslednjih meril: da ima družbeni proizvod na prebivalca vsaj za polovico manjši od republiškega poprečja, da ima najmanj za polovico manjši delež zaposlenih, delež kmečkega prebivalstva za polovico in več večji kot v vsej Sloveniji, nadalje, da ima vsaj pol manj predšolskih otrok zajetih v vzgojnovarst-venih ustanovah, da je delež stanovanj brez vodovoda vsaj polovico manjši kot je republiško poprečje in da je delež sodobnih cestišč vsaj za polovico manjši.
Osnutek novega zakona predvideva, da bo mogoče šteti za manj razvite tudi posamezne krajevne skupnosti, če ležijo v zemljepisno zaokroženem območju, povezanem z manj razvitim območjem, kar pomeni, da bo lahko odpravljena krivica za del Kozjanskega in še nekatere predele, ki bodo pod posebnim pogoji (velikost) lahko uvrščena med manj razvite.
M. LEG AN
Socialistična zveza - fronta
Kako SZDL na Dolenjskem dohaja življenje oziroma ustavo? — Pogovor z inž. Nikom Riharjem
Z novo ustavo je dobila Socialistična zveza nov pomen, novo vlogo. Po domače bi dejali, daje postala še bolj središče družbenopolitičnega življenja in dejavnosti, da je kot magnet, ki navezuje nase vse druge dejavnike, pri čemer je Zveza komunistov avantgarda. Odtod izhaja tudi frontnost Socialistične zveze, o kateri zadnje čase vdiko dišimo in beremo.
V pogovoru z inž. Nikom Rihaijem, predsednikom medobčinskega sveta Socialistične zveze, smo želeli zvedeti, v koli-
Inž. Lojze ŠkrabI
Prezgodnja smrt je neizprosno iztrgala iz naše srede dobr(^ družin-sk^a očeta in moža, delavnega strokovnjaka in zavzet^ družbenopoli-tičn^a delavca dipl. inženirja kemije Lojzeta Skrabla s Cateza pri Brežicah.
Že kot dijak se je vključil v družbenopolitično delo in se mu tudi pozneje ni izneveril. Do zadnjega je bil zgleden član občinskega sveta Zveze sindikatov, član medobčinr skega sindikalna svela Posavje, delavce posavske regije pa je uspešno zastopal v republiškem odboru industrije in rudarstva.
„Od vsega začetka je želel biti enak med enakimi, delavec med delavci, čeprav je prevzemal nase odgovorne strokovno in družbenopolitične naloge," je v poslovilnem govoru dejal o njem Tone Jesenko.
Lojze Skrabl je bil tudi predsednik skupne komisije za štipendiranje v brežiški občini in se je odločno zavzemal za drugačen odnos do mladih strokovnjakov. Veliko je razmišljal o napredku regije in občine in dobro se je zavedal, da brez sposobnih kadrov ni napredka. Zaradi tega jim jc z vsem svojim vplivom utiral pot na ustrezna delovna mesta v domačem okolju.
Ivan Zivič, ki se je poslovil od pokojnika v imenu brežiške občinske skupščine in izvršnega sveta, jc prikazal njegovo voljo, delovno zavzetost in veliko željo po hitrejšem razvoju občine. Tisti trenutek, ko jc inženir Škrabl prevzel vodstvo brežiške Opekarne, je začel graditi temelje novi industriji v okviru Salonita Anhovo. Delovni kolektiv je z njim izgubil nepogrešljivega sodelavca, človeka, ki se ie z vsem srcem in z vsemi močmi vključil v snovanje lepšega jutrišnjega dne.
J . T.
ki meri se je Socialistična zveza na Dolenjskem že prilagodila novi vlogi.
,J*Ialoga jc bila približati Socialistično zvezo ljudem tako, da bi združevala vse njihove interese in resnično postala frontna organizacija," je začel razlagati inž. Riliar. „Moram reči, da se jc aktivnost v zvezi z novo organiziranostjo začela že lani, kar pomeni, da smo se na delo dolgo pripravljali in šli v akcijo z načrti. Razprave so bile obiarne, poskušali smo z njimi prodreti čim bliže delovnemu človeku. Hkrati smo pridobili veliko aktivistov, evidentirali množico ljudi za vodstva, skoraj vedno pa spregovorili tudi o dejavnosti ,in statutih krajevnih skupnosti, ki se morajo tudi prilagoditi vsebini nove ustave.
Na novo oblikovane občinske konference so že imele prve seje. Izvoljene so po delegatskem načelu. Podobno so sestavljene krajevne konference Socialistične zveze, pri čemer smo upoštevali, da mora imeti vsaka krajevna skupnost vsaj eno konferenco. V slehernem naselju so ustanovljeni odbori Socialistične zveze kot oblika delovanja, vendar naj pripomnim, da so ti odbori hkrati tudi delegati za krajevne konference. Krajevne konference so po delegatih povezane tudi s temeljnimi organizacijami združenega dela."
kakšna pa je organiziranost na ,Arhu"?
„Občinske konference imajo predsedstva. To so njihovi političtu) izvrSlni organi. Ožja telesa so izvršni odbori, ki jih sestavlja 7 do 9 članov. Na občinski ravni so ustanovljeni še sveti, komisije, koordinacijski odbori.
V nasprotju s tem krajevne konference nimajo predsedstev^ marveč samo izvr&ie odbore, v katerih so predstavniki družbenopolitičnega življenja krajevnih skupnosti. Povsod so oblikovali sekcije, svete in komisije kot dodatne oblike delovanja, v katerih lahko občani svoje interese uvelnvljajo neposredno.
Poudaril bi, da so otgani Socialistične zveze na vseh ravneh osnovni po frontnem načelu, kar pomeni, da so na primer v predsedstvih občinskih konferenc Socialistične zveze vsi, od predsednikov občinskih skupščin do partijskih sekretarjev ter sindikalnih in mladinskih pred-sediiikov."
Na seji medobčinskega sveta ZK ste govorili tudi o težavah. Za kakšne težave gre, oz. je ao?
„Potrebno je vedeti, da se mora Socialistična zveza spreminjati vsebinsko in organizacijsko. Kakšne so organizacijske sjM-emembe, sem deloma že odgovoril. Ko smo o tem govorili na sestankih, je bilo slišati
obilico pripomb k tako imenovani razdrobljenosti Socialistične zveze. Nekateri so menili, da pomenijo odbori Socialistične zveze ponovno uvajanje vaških odborov, ki so že zdavnaj odmrli. Pri razčiščevanju takih in drugih pojmov so često po-magah tovariši iz osnovnih organizacij ZK.
Teždve so se pojavile pri kadrovanju v vodstva in druge organe Socialistične zveze. Ljudje, navajeni „metati oči" na ene in iste ljudi, so se težko sprijaznili z dejstvom, daje treba naloge porazdeliti tako. da ne
„Sedanji odbori SZDL po vaseh niso isto kot nekdanji vaški odbori."
bi bili nekateri preveč, drugi pa premalo obremenjeni. Kamen spotike je bilo pomlajevanje, in sicer iz dveh razlogov; prvič na terenu, kjer mladih ljudi ni na izbiro, drvgič v mestih in sj^oh večjih krajih, kjer se mladi nočejo vključevati v politično življenje ali po to store^neradi.
Naj k tem težavam dodam še težave s sestajanjem. Ker marsikje ne premorejo večjega javnega prostora, so bili^sestanki pogosto lar v zasebnih hišah. Ce omenim še to, da tudi sestavljanje programov dela ni gladko stelclo, ker financiranje Socialistične zveze še ni sistemsko urejeno, je omenjenih težav že kar dovolj, čeprav nisem naštel vseh."
Bi hoteli za konec povedati še kaj o sestavi in delovanju medobčinskega sveta Socialistične zveze, ki ga vodite?
„V sklepu o ustanovitvi piše, da je medobčinski svet ' pobudnik, usklajevalec in usmerjevalec skupnih akcij v dolenjski regiji. Vsaka občinska konferenca ima v njem po pet delegatov, predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ter odgovorni urednik pokrajinskega glasila pa so člani sveta po položaju. Sej medobčinskega sveta se s pravicami ih dolžnostmi člana sveta udeležujejo predsedniki medobčinskih svetov drugih družbenopohtičnih organizacij.
Med osrednjimi nalogami medobčinskega sveta jc skrb za delovanje delegatskega sistema in razmerij na medobčinski ravni. Usklajevati mora kadrovske dogovore, obravnava vpraMnja, ki ph predlaga republiška konferenca socialistične zveze, opravlja naloge, ki mu jih zaupajo občinske konference in republiška konferenca, spremlja in usklajuje aktivnost pri uresničevanju stališč in sklepov republiške konference, sodeluje z medobčinskimi sveti Socialistične zveze drugih regij itd.
Potrebno je dodati, da delegati v medobčinskem svetu oblikujejo svoja stališča na podlagi smernic svojih občinskih konferenc, njihovih predsedstev in drugih organov. Priporočila, stališča in dogovori, sprejeti na seji medobčinskega sveta, so obvezni za vse občinske konference, ko jih le-te verificirajo. Kadar sprejme svet priporočila, stališča in pripombe iz lastne pristojnosti ali iz pristojnosti, ki so jih nanj prenesle občinske konference, so le-ti obvezni za občinske konference neposredno."
Na koncu je inž. Niko Rihar pristavil: „Zavedamo se, da smo ob konstituiranju preveč zanemarili vsebinsko spremembo Socialistične zveze. Te naloge se bomo morali lotiti takoj zdaj m prav tako temeljito kot organizacije."
1. ZORAN
75 let v službi ljudstva
Škocjansko gasilsko društvo slavilo 75-letnico
v nedeljo, 3. avgusta je prostovoljno gasilsko društvo v Skocjanu praznovak) 75-lctnico svojega obstoja-
Pokrovitelj te slovesnosti je bilo podjetje Pohorje iz Doba pri Mirni, ki izdeli^ vso sodobno gasilsko opremo. Žastopala sta ga Martin Ma-jerle in ing. Marjan Umek.
Slovesnost se je začela s prikazom uporabe moderne gasilske opreme. Sledik) je tekmovanje v hitrosti razvijanja tridelnem napada. Tu so domači tekmovalci prikazali izredno spretnost. Potem je prišel na vrsto še uradni del, kjer so se zvrstili govorniki. n^vi med njimi jc bil P^vle Ku-ret, ki jc na kratko orisal ^^odovino društva. Zastopnik pokrovitelja Mar-
tin Majerle Je navzoče seznanil s proizvodnjo gasilske opreme. Zadnji govornik, zastopnik ot^inske gospodarske zveze tov. Medle, jc poudšu'il predvsem pomen ^silcev pri čuvanju splošne imovine. Ob tej priložnosti Je podelil priznanja gasilskemu društvu in 13 članom za njihovo nesebično delo v gasilstvu. Za 50 let dela v rasilstvu sta (M-iznanji prejela Karel mninšek in France Jerman.
Poudariti pu moranv), da so škocjanski msilci zelo požrtvovalni in delavni. V svojih vrstah imajo tudi žensko desetino. Ker sedanji gasilski dom ne ustreza več, pripravljajo gradnjo novega.
P. MIKUC

Josip Broz-Tito:
Odpustiti, ne pa tudi pozabiti
Naša pozornost mora biti odslej posvečena uresničevanju sklepov, vsebovanih v dokumentih, ki jih bomo sprejeli. Pri tem moramo biti dovzetni za vse tvome predloge in nove ideje v nadaljevanju skupnih dejavnosti, zato da bi vse države udeleženke te konference nenehno razvijale medsebojne odnose in uveljavljale pozitivno vlogo v svetu in da bi Evropa resnično postala trdnjava miru. S tem bomo tehtno pripomogli k uresničitvi ciljev ustanovne listine OZN, kije v veliki meri navdihnila tudi to našo konferenco.
Po drugi svetovni vojni Je minilo že trideset let, vendar narodi po vsem svetu tudi danes hrepenijo po miru. Kajti vse dotlej, dokler bodo tlela žarišča, ki grozijo z novim požarom, ne more biti noben narod miren. Mir, ki bi ga vzdrževali s silo orožja ali samo s strahom pred uničenjem, ne bi bil mir. „Oboroženega miru, miru pod orožjem", če uporabim besede pesnika, „ne more biti. Tako kot ne more b'ti bratstva brez enakiJi pravic". Na tej konferenci smo se zbrali v letu, ko proslavljamo Jubilejno tridesetletnico zmage nad fašizmom. In ravno v teh dneh veliko teh reči oživlja v mislih in spominih, predvsem spominih nas, ki smo preživeli to strašno golgoto. Človeštvo je, mislim da lahko to rečeni, pripravljeno tudi odpustiti številna hudodelstva v preteklosti, toda pozabiti Jih ne more. Kajti tako bo bolj budno ostalo na straži miru. To, kar Evropa zdaj dela, Je največje slavje tega jubileja.
(predsednik republike Josip Broz Tito na konferenci *
Helsinkih)
Miran Potrč:
Na sito tiste, ki ovirajo akcijo
Politični pomen sedanje akcije za stabilizacijo je v tem, da z vso ostrino zahtevamo odgovornost in doslednost komuni' stov na vseh ravneh pri uresničevanju že sprejetih sklepov in usmeritev. Zato za vse, ki te politike ne bodo uresničevali brezkompromisno, zahtevamo ugotavljanje moralnopolitične odgovornosti. Zelo pomembno je tudi, da ZK danes zahteva konkretno izdelavo celovitega stabilizacijskega prograflia-Delo je v teku in bomo jeseni, skupaj s sprejemom srednjeročnega razvoja, sklepali tudi o celovitem programu štabih* zacije. S sedanjo politično akcijo bodo ustvarjeni le pogoji za postopno spreminjanje tudi materialnih gibanj, ker gre Pn tem za nekatere objektivne zakonitosti, ki jih ni mogoče spremeniti prek noči. Qdpori proti akciji se bodo pokazali tako, da bodo posamezniki poskušali dokazovati, da v Sloveniji nismo mnogo krivi za položaj, kar pa ni točno, sajs0 posamezni primeri slabega vedenja in nedoslednosti tako p11 nas kot tudi v drugih republikah. Naša dosledna akcija b° porok, da bomo lahko zahtevali doslednost tudi drugod.
(Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose Prl CK ZKS v odgovorih mariborskemu „Večeru")	J
i
Jedrska elektrarna ni - atomska bomba
66 vprašanj in odgovorov, ki pojasnujejo vse
10
Aktivnost, ki jo kontrolirano spuščamo z odpadnim zrakom ali z odplakami, ne škoduje okolici.
Tako znaša doza sevanja med normalnim obratovanjem v bližini jedrske elektrarne komaj okoli 1 % že tako povsod prisotne doze zaradi naravnega sevanja. Celo zaradi največjih, po realističnem predvidevanju možnih motenj bi bilo sevanje pod dozo, ki je v današnji medicinski diagnostiki mnogokrat običajna.
Pri objavi podatkov o spuščanju aktivnosti iz jedrskih elektrarn nas ne smejo motiti visoke vrednosti Ci. Podatek v Ci je samo merilo za število razpadov v vsaki sekundi. Ničesar ne pove o biološko učinkoviti dozi obravnavanega sevanja, ki je odvisna od cele .vrste dejavnikov, denimo, načina sprejema v telo, meteoroloških razmer (razredčenja) itd. Z biološkega stališča je 1600 Ci tritija manj pomembno kot 5 Ci mešanice produktov cepitve.
Neposredno sevanje, ki je posledica samega procesa cepljenja atomskih jeder, ne ogroža okolice. Meter in več debeli zasloni, npr. biološka zaščita, slabijo jakost sevanja za več decimalnih velikostnih redov. Ne glede na to pa pojema to sevar\je tudi s kvadratom razdalje od izvora. Zato je dejansko učinkujoča doza sevanja te vrste izredno majhna, čeravno je oseba, geometrično gledano, blizu izvora.
Bistvene varnostne zapore jedrskega reaktorja
so:
-	gorivo-kristalna rešetka
-	obloga gorivnega elementa
-	kotel reaktorja
-	zadrževalni hram
-	filter in čistilna naprava
34.	vprašanje: Ali bo z naraščanjem števila jedrskih elektrarn prišlo do nedovoljenega seštevanja sevalnih doz?
Odgovor:
Za spuščanje plinov in tekočin iz Jedrskili elektrarn veljajo predpisi in uredbe o zaščiti pred sevanjem. Vendar imajo oblastveni organi pravico, da zahtevajo za rečne tokove nižje vrednosti, kot pa bi bile dovoljene po uredbi o zaščiti pred sevanjem.
35.	vprašanje: Ali je res, da je po uradnih ameriških statistikah več raka na pljučih ter levkemije in večja smrtnost otrok v okolici jedrskih ele-Ktram kot drugod?
Odgovor;
Obravnave za tehnično uporabo Jedrske energije in proti njej niso vedno stvarne in brez Čustvene prizadetosti. Mnogi argumenti, kijih navajajo, niso trdni ali so celo napačni. To velja tudi v tem primeru.
Statistične navedbe za gornje bolezni so povzete iz edinega pisanja, ki ga je sestavila ameriška gospodinja Mrs. Mary Hays Weik. V ZDA ni našla nikoU založnika. Mrs. Weik je uradne zdravstvene statistike ZDA za leto 1^62 priredila po svoji
potrebi. Pri tem so se ji vrinile omembe vredne napake. Tako je med drugim ugotovila, daje bilo v vasi Eureka v Kaliforniji leta 1962 trikrat več spačkov, kot je narodno poprečje. Menila je, da Je to v zvezi z jedrsko elektrarno Humboldt Bay. Pri tem Je očitno spregledala, da Je pričela obratovati ta elektrarna šele leta 1963, torej leto pozneje, in zaradi tega ne bi mogla vplivati na število spačkov. Isto napako Je napravila tudi glede dveh nadaljnjih jedrskili elektrarn (Parr in Piqua).
Nemara najbolj očiten primer neverodostoi-nosti pisanja Mrs. Weik je pa naslednji. Po njenih izjavah obstajajo v severni Minnesoti nenormalni zdravstveni problemi (spački 105 % prek nacionalnega poprečja in levkemija 230 %) zaradi tega, ker priteka po reki Red River radioaktivni material iz kanadskega Jedrskega raziskovalnega centra White Shell onstran meje v severno Minne-soto. Pri tem je Mrs. Weik spregledala, da Red River ne teče iz Kanade na jug, temveč da teče in z njo tudi vse druge vode iz severne Minnesote prav v nasprotni smeri, proti severu, v Kanado in se izliva v Hudson Bay.
Kljub takim očitnim napakam utemeljujejo od tedaj mnc^ kritiki atomske energije svoje izjave o domnevi nevarnosti s pisanjem Mrs. M. Weik,
PROtZVOONI 8TRMKI V OOVISNMTI 00 LETNE OBREMENITVE
.■ti i' ii
KURILNO OUE pfltmoc

LETNE URE OBRATOVANJA
hoo
1000 h/mo
Tudi dr. Ernest J. Sternglass, profesor verzi v Pittsburghu, je večkrat dajal izjave vih sevanja na prebivalstvo, ki so bile v nasp'^ z mnenjem pretežnega števila znanstvenikov. ,
Pred kratkim je Stern^ass razširil novo normalno obratovanje jedrske elektrarne ^ den-1 (Morris, Illinois) Je dovedlo do smrtnosti otrok v področjih, ki ležijo v s*" vetra od elektrarne Dresden.	. j)
Kot ugotavlja k temu ameriška atomsko energijo (AEC), je okolica Dresd® -pogledu vplivov na okolje najbolj Hontro^j^jjn področje v ZDA. Studija ameriškega Health Service" ugotavlja, da v okolici živeče prebivalstvo ni prejelo merljivih sevanja zaradi radionuklidov iz te napia^®' 50: Jih zaužilo s hrano ali s pitno vodo.	j
ugotovili zunanje sevanje zaradi	^fe^' |
odpadnih plinov iz dimnika, čeprav je tp stavljalo le majhen del naravnega sevanja . ( bilo daleč pod zakonito mejo.
Podobno je bilo z dmgimi argumenti jedrskih elektrarn. Z netočnostmi,
in celo neresnicami, ki temeljijo delno na računskih napakah ali pa na popolnem nep vanju osnovnih naravnih zakonov,	^
jedrske energije, ki jć v popolnem na^*"
dejstvi-
36. vprašanje: Ali je res,da lahko	l
tovne nevarnosti zaradi prizemiiega kriptona 85? (Kripton <je kemijski žlahtni plin — s kemijskim znakom Kr.) ^ Odgovor;	'	J ^
Atomsko jedro kriptona 85 sestavlja ^ ^ pfi-tonov in 49 nevtronov in ima zaradi ycii' merjavi z zrakom 3-krat večjo maso,	;
dar ne smemo sklepati, da se zadržuje Gostota knptona se, podobno kot gostota zmanjšuje z naraščajočo višino. Iz baro^^ viSinsJce formule izhaja, daje zračni tl^ 5,9 km samo Še polovičen v primerjavi s ^ ^ na nadmorski višini nič. Ustrezajoča vr®"
kripton 85 Je 2,1 km.
DOLENJSKI LIST
Št. 32 (13b9) - 7. avgugjfL^^
4
To stran ste napisali sami i
tura n
bra-anje
Voda gre svojo pot
K temu pisanju so me prisilile okoliščine, v katerih živim, in nerazumevanje pristojnih občinskili organov.
Stanujem v bloku v Kidričevi 9. J^ot več blokov v Kočevju ima tudi j- w terasasto, ravno streho, na kateri I® pred leti med posameznimi be-ronskimi ploščami začela rasti trava, tako ima ob koreninah trave prosto pot tudi voda, ki že ob najmanjšem skozi strop pri stano-^'cih, ki stanujemo na vrhu. Posebno močno pa teče v moje stano-anje. Že lani sem javil na Stano-
^ ODLIKOVANA TEHNIČNA SLU2BA
Kad^ neka služba v vojski do-oceno, potem je to Cilk dogodek za enoto - to je Hiznanje ljudem iz tehnične zbe in neposrednim koristni-ni tehnike. Tako oceno od j P® predpostavljene komande ha v dobila tehnična služ-A	tovariša Rada Petrovi-
• Najzaslužnejši za to priznanje
tehn^A*	Cordaš ki dela s
^enničnmn sredstvi ze več kot
Milan Dalmacija,
star"*-	^ sposobnih
starešin, Uikoh Lazić, ki je po
odsl^itv, vojnega roka ostal kar
njegov dolgoletni
čp^* Nikola Sučević. Na
na e* kvalitetna kolektiva
Obilja	Milič in Mirko
___LAZAR DRAŽICy
STARO V „NOVO"
Dial F®"feditvenimi deli, ki bodo doma??^	^ Krškem
reši r., »^^okombinat" končno V	stisko v svoji upravi.
leti, bo v^Str- -^ ^	P^®*^
jedilni/. ^?^'thcju sodobna kuhinja z nad<rfr^- "^pjša sejna soba, v Upravnih" ^ pisarne. V sedanjem bodo s
'kUdiSeniprostS;'''^" "SO'^Ki
vanjsko podjetje v Kočevju, ki skrbi za vzdrževanje stavbe, da so se na stropu pojavili madeži, toda nihče ni prišel pogledat. Tedaj bi se dalo brez večjih stroškov streho popraviti. Spomladi sem se spet oglasil pri istem podjetju, saj je voda še naprej šla svojo pot. Nič ni zaleglo!
Približno pred dvema mesecema meje ponoči prebudila iz sna mokra posteljnina. Izpod stropa je kapljala voda, madež na stropu pa je imel že premer okoli dva metra. Voda je tekla tudi po steni. Zjutraj sem takoj telefoniral v omenjeno podjetje in odgovorni vodja vzdrževanja tov. Derenda je prišel pogledat in obljubil, da bo takoj poslal delavce popravit teraso, ko se bo vreme izboljšalo. Do danes se ni oglasil še nihče. Pač, na terasi so z nečim posuli travo, da se je posušila. To pa je tudi vse. Še zmeraj čakamo, vo^ pa teče in uničuje stene, parket, preproge, poliištvo!
CVETKO SEVER KOČEVJE Kidričeva 9
Takole pustoši voda v stanovanju v Kidričevi 9 v Kočevju
Potacali so mi kruh
Zakaj obdavčene zemlje ne smem obdelovati?
Letos spomladi so me na novomeški občini obvestili, da bodo na moji njivi zidali hiše. Podpisal sera pogodbo in zvedel tudi, da na njivi ne smem več sejati, pospravim lahko le še pšenico. Tako sem se s težkim srcem poslovil od zadnje njive, ki mi je dajala vsakdanji kruh.
Prvo razočaranje je prišlo, ko serh zvedel, koliko mi bodo plačali; za 1 ha rodovitne njive bom dobil manj, kot bo stala majhna gradbena parcela. Pravijo, da je to zaradi komunalnega prispevka. Alije to prav?
Ker z občine ni bilo več glasu, sem s strahom posadil krompir, če-, prav nisem vedel, ali ga bom lahko izkopal. Ko sem ga sadil, je prišel mifno nekdo in me pokaral, da na njivi nimam več kaj početi. Nisem
se dal, zato krompu" šc zmeraj raste in ga bom morda celo tudi izkopal. Pšenico pa, čeprav bijo lahko požel, so mi potacale človeške noge. Kje je tu razum, kje odnos do zemlje, ki daje kruh, do zemlje, za katero še plačujem davke? Škodo sem ugotovil šele ob žetvi in napotili so me na sodišče. Pa ne bom šel, nočem izpa-sti kot hlapec Jernej.
Pšcnica pa jc vseeno uničena. Kdo je odgovoren za to, kdo je naščuval ljudi, da so hodili po klasju, kruhu? Ali se res lahko vsak norčuje iz kmeta? Zakaj se pri odmeri davka upošteva rodovitnost zemlje, pri odkupu pa ne?
M. B.
Mala Bučna vas 15 Novo mesto
Einstein ni bil slab matematilc!
^^^l^fl^^'joieta .Gadnjavca k reportažiV,Orionov prah v. Novomeščanovih možganih", L	i- V'Pi'iliogi 30. *š^eViik6 Dolenjskega lista	i'
^•Ipgi Dolenjskega lista sem v N ^ naslovom „Orionov •Novomeščanovih možganih",
u. YEL PODLOG:
MLADINA POŽIVLJA
•p
^a(m!n!i-Pn?znujemo obletnico na-v S£? £S.ke8a aktiva. Zadnja leta lanskn a^tlYu nekaj ni bilo v redu. Šestih v15? etJe P3 smo mladi iz vseh mladin^1 ?t0PiH skupaj in sestavili Štefan^1. aktiv> ki ga vodi sposobni delom in an" ^akoj smo pričeli z dinsita 7 ^ začetek pripravili mla-Judi za 7q °' ^ smo i° priredili ii biin '.;noyember. V našem krasto <;m n °'! kulturnih prireditev, p_? Priredili „Pokaži, kaj j in nanf • '!e.v nam jc dokaj uspe-^aljnie rini !'a spodbuda za na-defcnk0 ^i°: ^"Pravih smo tudi štiri-v •J0 naJPrej uprizorili v do-Na i , ?JU-liki poj}™" konferenci OOZSMS Ve-in	Pregledali dotedanje
Peglam ^f.tavili n» leto 1975 nov ^^jemo p8u po načrtu ures-H^ditpv n ^ ^med nalog jc bila tev ie ir. " °kaži, kaj znaf". Prire-^agajaio ,P° UsPela. Ker nam je pothrani i .r9n^e» smo jo priredili v v0tiČl® i' ^ Polna do zadnjega ^ je itr2?1011 dvanajst nastopajo-^rv° napJ?^03 komisija dodelila i? s?remiiai ar'j' Felicijan. Pcvce k?neani iT- ansambcl Memoria, po Dav0. Prireditvi pa smo imeli za-Sk,
ve'ali Drl' «SI^0' ^a bomo še naprej Nje ,, . *®J .Poti, da bodo lahko j Prijetn i2"^ krajev preživeli nc-'h večerov v naši vasi.
B.M.
ki sta ga napisala vaša sodelavca A. Bartclj in J. Splichal. V tem zapisu sem omenjen tudi jaz.
Moram povedati, da sem se res ob neki priložnosti srečal z novinarji zagrebškega Starta in sc pogovarjal tudi o parapsihologiji. Zaupal sem jim, da imam določene telepatske sposobnosti in da bi mogel te sposobnosti tudi dokazati. Presenečen pa sem bil, ko sem v eni naslednjih številk te revije prebral članek o sebi: objave namreč nisem dovolil, šc bolj pa me je presenetilo, ker so bile napisane stvari, ki jih nisem rekel!
Povedati želim, da mi je o telepatiji marsikaj znanega, ker imam telepatske zveze z nekom, ki jc izredno dober, sposoben in prijatelj vseh dobrih ljudi - pa tudi moj najboljši prijatelj. Te sposobnosti sem si pridobil z izredno intenzivnim delom - z utrjevanjem svoje sugestivne moči in volje. Na ta način sem se končno srečal z osebo, ki neživi na Zemlji in ta oseba mi je veli ko pomagala. Tega nikoli nebom zanikal, nasprotno: v neki obliki bom to kasneje tudi dokazal.
Kajpak pa ni res, da bi rekel, da jc bil Einstein slab matematik: trdil sem, da je Einstein eden največjih fizikov današnjega časa. Tudi nisem rekel, da bi bil golob posrednik med menoj in razumnimi bitji ozvezdja Orion.
Žal sta novinarja Bartclj in Splichal v zvezi s člankom omenila tudi mene - kar pu jima ne zamerim, saj sta zapisala to, kar sta prebrala. (Opomba uredništva: gre le za en odstavek iz daljše reportaže.)
Naj zaključim: sem član poštene delavske družine, da živim skromno in da imam realne poglede na svet in čas, v katerem živimo. Hvala za pozornost.
JOŽE CODNJAVEC
NASELJE liVIV PRIKOLIC
v Cateških Toplicah napovedujejo za prihodnje leto ureditev prostora za kamp IMV karavan prikolic. To bo privabilo še več turistov.
Lačni in žejni ob glasbi
Na jubilejni proslavi kapelske godbe so z jedačo in pijačo oskrbeli samo — goste
27 ANA TURK
JM* Umrla Ana Turk, podi^ teta AnAl' aU BP domaČe Fran-I Dft^i* Rni .'z Žgur v Cabranski let • leJ "?Je bil4 21. decembra ' t ni^s Prazna, sm°. da bomo ' T ^ . točk '• njeno devet desettet-ki*	H^sje prehitela. Bila
ža?L histra in načitana
tb^ciii. M,,Si . "a^a Sc Jc v VSaki
nL?n°m. v°Jno je pomagala par-Ck°dW®nY mno6e druge so tudi itar i« v r ,nternacijo. Bila je na s i,r 0na.rsu- Leta 1942 so ji v n^a Po	in P°^a,i dom, ki
ni« 1^ sri>;r 2 možem obnovila in *a nchiŠe *'ycla. Zdaj so vrata boH^enimi . njcna- NJ've žalujejo
iokai10 m' in llišna Vrata dokler ne bodo teh, oJ* 'a> kakor mnoga dru-a v*eh pozabljenih krajih.
v Dolenjskem listu je bilo precej zapisano ob 12S-letnici kapelske godbe na pihala. To je tudi prav, zato naj tokrat spregovorimo še o proslavi, kjer seje zgodilo nekaj takega, kar bi se ne smelo.
Kapelska godba ni znana samo v domovini, ampak tudi zunaj njenih me». Zato je tudi veliko zdomcev pri^o na proslavo, da bi slišali Ka-pelčane „iz prve roke". Toliko bolj so bili presenečeni, ko so tamkaj izvedeli, da je za jedačo in pijačo poskrbljeno v glavnem za povabljene goste, drugi pa naj se znajdejo, kot znajo. Dobili ni bilo niti piva, če pa je kdo dobil vino, je bilo le-to najslabše, kar ga premore bizeljski vinski okoliš.
Kaj takega se ne bi smelo zgoditi, saj ob julijski vročini res ni bilo lahko opazovati skupine gostov, ki se je ob prigrizkih hladila z osvežilnimi pijačami. Drugi tega ludi za denar niso mogli dobiti. Lačen in žejen pač ni mogoče uživati ob glasbi kapelske godbe, pa če jo ima.š šc tako rad. Kapelčani, ki so bili nekdaj znani kot dobri prireditelji in gostitelji, so tokrat odpovedali. 2^to ni čudno, da jc veliko poslušalcev pred-
časno odšlo s proslave. (lotovo dolgo ne bodo več pri.šli v Kapele.
Kako drugače jc bilo ob otvoritvi asfaltirane ceste v Globokem, kjer so spretni in prijazni ljudje res presenetili z organizacijsko sposobnostjo.
IVAN SEPI'TAVC KRANJ C. Koroškega odreda 5
Ni NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa jc pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
1'REDNlSTVO DL
France Slana: OTROK MED ZIDOVI, akvarel, 1975. Z umetnikove retrospektivne razstave v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici.
Slikarji že ustvarjajo
V Novem mestu se je v petek začela tradicionalna 5. dolenjska slikarska kolonija z 10 udeleženci
Pod pokroviteljstvom in z mecenstvom delovnega kolektiva novomeSce tekstilne tovarne se je začela prejšnji petek v Novem'mestu 5r dolenjska slikarska kolonija. Deset slikaijev bo na temo „Novo mesto in njegovi prebivalci" ustvaijalo dela, katerih izbor bomo ob dnevu republike videli na tradicionalni razstavi v Dolenjski galeriji.
Letošnje kolonije se udeležujejo akademsla slikani: E^en Sajovic, Janez Kovačič, Ćoro ^odlar, Jože Centa in Damir Smrdelj iz Ljubljane, Boris Jesih iz Škofje Loke, Branko Suhy iz Novega mesta in Ejub
NASI V KOLONIJI
Desetdnevne slikarske kolonije v okolici Lazerevca v Srbiji se je udeležila poldruga stotnija slikarjev amaterjev iz vseh republik, med njimi tudi okoli 25 slovenskih ustvarjalcev. V slovenskem zastopstvu so bili tudi slikarji iz Nov(^ mesta in drugih dolenjskih" krajev, kjer delujejo likovne skupine.
Begovič iz Trebinja ter slikarja No-vomeščan Marin Berovič in Škofje-ločan Pavle F-lorjančič. Škodlar, Centa, Smrdelj, Berovič in Florjan-čič v tej koloniji sodelujejo prvič.
Komisar kolonije prof. Andrej Pavlovec, ravnatelj škofjeloške^ muzeja, ki kolonijo vodi že petič (bil jc tudi med njenimi pobudniki in ustanovitelji), prejšnji teden še ni mogel povedati, kaj bo z ex tempo-re, čeprav se sam ogreva zanj, čes da „tista razstavica vsekakor ne more hoditi".
Slikarje, ki so v petek že prispeli v Novo mesto, jc zvečer sprejel predstavnik pokrovitelja in mecena kolonije Novoteksa. Za včeraj je bil napovedan sprejem udeležencev kolonije in njenega vodstva pri predsedniku občinske skupščine Jakobu Be-riču. Kot je dejal prof Pavlovec, so si slikarji en dan v tem tednu rezervirali za obisk Kostanjevice, njenih kulturnih ustanov, ogled umetniških zbirk in ostalih zanimivosti.
Zvesti tradiciji bodo slikarji tudi letošnjo kolonijo zaključili s srečanjem s predstavniki Novoteksa, občine in kulturnega življenja v domu Vinka Paderšiča pri Gospodični na (jorjancih. Srečanje bo ob koncu tedna.	j ^
Po vsem, kar vemo, ndcoliko naivno vprašanje, pa vendar: ali bi rop arheoloških oziroma ^o-dovinskih dragocaiosti iz ^-lenjskega muzeja	smo, da
gre za tatvino stoletja) lahko preprečih. Čeprav bo kdo opore-kel, češ da je po tako „čistem" dejanju lahko biti razsodnik, se pravi pameten, vendarle ne moremo mimo dejstva, da bi bil vlom v galerijo, kjer so bili predmeti do kraje razstavljeni (večje število teh v vitrinah, pod steklom), manj možen, ko bi muzej premogel najenostavnejši alarmni sistem. In ker takega sistema"- da o zahtevnejšem nujnem zavarovanju ne govorimo - ni bilo, je morala ustanova plačati
do zdaj najhujši davek zlikovcem. Au pa gre ta davek v celoti na pleča D^olenjsk^ muzeja oziroma njegovega maloštevilnega kolektiva;
Rop-opomin
Nedvomno bi lahko večji del krivde za tatvino neprecenljivih dragocenosti naprtili družbi, ki bi morala že zato, ker financira poleg ostalih dejavnosti tudi arheološka izkopavanja, odriniti nekoliko več denarja tudi za zavarovanje, za tako imenovano fizično zavarovanje vseh predmetov, Id sestavljajo posamezne zbirke. Izkazalo se je, in to bi kazalo po.sebej poudariti, da zavarovanje s polico pri zavarovalnici Sava ni dovolj. Nemara lahko govorimo tudi o zadnjem opominu tej družbi, ki bi se morala zavedati, da ni tako bppta, da bi si lahko „privoščila' tovrstne posege v zakladnico svojega kulturno zgodovinskega bogastva.
,	J. JUSTi
Miran Hočevar: DOLENJSKA DOMAČIJA, 1973
Okosteneiost aliliaj?
Dolenjsko poletje 75 gre h kraju, kako naprej?
Drevi bo na ploščadi pod „gobami" otoške restavracije nastopil mehiški ansambel Las Chics. Deset dni kasneje pa bo pri gradu na Otočcu plesal slovaški folklorni ansambel Slug. To bosta bržkone tudi zadnji letošnji prireditvi Dolenjskega kulturnega poletja.
Kot prejšnja leta jc tudi Dolenjsko poletje 75 priredil novomeški zavod za kulturno dejavnost v sodelovanju s turističnima društvoma Otočec - Šmarješke Toplice in Novo mesto. Zato so bile tudi vse dosedanje prireditve v dveh ki^ih: na Otočcu in v Novem mestu. Četrtega partnerja - turističnega društva Dolenjske Toplioc, ki je bilo soorgani-zator tradicionalnega Dolenjskega poletja v minulih letih, letos ni na spisku prirediteljev. Naj omenimo še, da letošnja bera tudi ni tako bogata kot včasih, saj velja poleg znanega črnskcM ansambla (jolden Gate Ouartet, ki je letos že drugič gostoval na Dolenjskem, omeniti le še dvoje prireditev za izseljence na Otočcu.
Dodati je treba, da tako omejevanje nastopov povabljenih kulturno umetni.ških in glasbenozabavnih skupin kot manjše število prireditev, da o obiskih ne govorimo, kaže na to, da je Dolenjsko poletje zašlo v krizo. Ker tudi denarni izkupiček ni kaj prida, saj po trditvi Romana Ce-lesnika. direktorja zavoda za kulturno dejavnost, lahko govorimo le o samokritiu, bo treba razmisliti, kako v prihodnje: ali bo Dolenjsko poletje šc lahko uspevalo ob čedalje manjšem številu soorganizatorjev in krajev nastopov ali bo nujno mredi-ti korak, dva iz že kar tradicionalne okostenelosti prepričanja, da so la-
hko prireditve Dolenjskega poletja Ic strogo v neposredni bližini Novega mesta, ne pa še kje drugje, denimo v sosednjih občinah - n.pr. v Trebnjem, Metliki. Črnomlju. V tem primtru bi se krog organizatorjev in plačnikov povečal, to pa bi omogočalo, da bi „dnevni red" Dolenjskega poletja napolnili tudi z manj komercialnimi nastopi.
1. Z.
USPEŠNI SLOVENCI
Na pravkar končanem 22. festivalu jugoslovanskega igranj filma v Puliu jc slovensla film visoko „pristal": podjetje Viba film je prejelo bronasto areno za „Povest o dobrih ljudeh", Matjaž Klopčič zlato areno za režijo „Strahu", Olga Kac^in srebrno areno za žensko vlogo, Angelca Hlebce zlato areno za epizodno vlogo („Strah"), snemalec Rudi Vavpotič srebrno areno za „Povest o dobrih ljudeh", scenograf Niko Matul zlato areno za prispevek v filmu „Strah", Uroš Krek zlato areno za glasbo v „Povesti o dobiih ljudeh". Posebne diplome so od debitantov (diplomantov) dobili: Alenka Bartl za kostime v „Strahu", Silvo Božič in Marjan Meglič pa za uspešno vlogo v „Čudovitem prahu" oziroma za nastop v „Povesti o dobrih ljudeh". Za najboljša filma so proglasili „Hišo" in „Prezimova-nje v Jakobsfeldnu".
List za vsakogar »Dolenjski list«

TISNI KAR RAZSTAVLJA -Samouki slikar Jože Tisnikar iz Slovenj Gradca, ki je že pred leti vzbudil veliko pozornost s .slikami o mračnem vzdušju bolnišnic itn., od zadnjega petka naprej razstavlja svoja najnovejša dela v portoroški galeriji „Casino".
O ZNAMENITI BITKI - Iz poučenih virov smo izvedeli, da ljubljanska televizija pripravlja snemanje o znameniti veliki partizanski .bitki pri DražgoSih.
PRIZNANJE NASIM PESNIKOM - Zadnja letošnja številka priznane poljske literarne revije „Poezija" je v celoti posvečena jugoslovanski poeziji. S pesmimi je predstavljenih kar 70 naših pesnikov. Izbor je pripravil Alija Dukanović, pesnike iz vseh šestih republik pa so predstavih ugledni literarni zgodovinarji in teoretiki. Studijo o slovenskih pesnikih je pripravil dr. Boris Paternu.
DILM O NIKOLI TESLI) - Prihodnje leto bon*^ proslavljali 120.
obletnico rojstva velikega znanstvenika in izumitelja Nikole Tesla. Zato znani režiser krsto P&pić že dalj časa zbira gradivo o življenju in delu velikega Jugoslovana, ki ga bo oblikoval v scenarij za film. Snemanje naj bi se začelo kmalu, ni pa še gotovo, ali bo v koprodukcijo stopila tudi ameriška kinematografija. Film bo po vsej verjetnosti predstavljen na „Puli 77 .
NOVI- KNJIGE - Med najnovejše knjižne novosti založbe Partizanska knjiga lahko uvrstimo izbor pesmi „Mojc poti" pokojne Anice Ccrncjcve, znane pedagoginje, ter ponatis „Partizanskega dnevnika" (pripravila ga jc Marjeta Čampa) in polemično knjigo „Pičevci" Jožeta Javorška. V slednji Javoršck „obračunava" s „pičevci", sodelavci revije Prostor in čas, ki po avtorjevem mnenju v mnogih pogledih ne ustrezajo trenutku časa, v katerem živijo, še posebej glede na zadnje zdrahe okoli Edvarda Kocbeka. Knjiga nosi podnaslov „Jesenski dnevnik leta 1974".
DOLENJSKI UST
5
MILAN MARKELJ
JOŽE SPLICHAL
PRI POBUTIMIH V „MANCHESIRU
J?

panoga je združena v Leskoteksu. Najbolj znane tekstilne tovarne so: Le-teks, ki ima že skoraj stoletno tradicijo, ter tovarni v Vučju in Grdelici."
NAŠA
PRIJATELJICA JUGOSLAVIJA
Če bi bil Leskovac Leskovec, bi te reportaže nikoli ne napisala, saj bi se prebivalci našega mesta in Leskovca dobro poznali; ker pa gre za Leskovac, mesto, ki leži globoko v južni Srbiji in je od pobratenega Novega mesta oddaljeno dobrih 750 kilometrov, je razumljivo, da se na najini poti nisva molela ogniti bratskemu mestu, ki je velikj večini naših ljudi dokaj neznano. Že več let je minilo od pobratenja dolenjske metropole z Leskovcem v Srbiji, a velika razdalja je onemogočila, da bi se mesti spoznali v tisti meri, kot bi si želeli. Prav to in pa gostoljubnost Leskovčanov, ki so naju zelo prijazno sprejeli, je zadosten razlog, da to reportažo posvetiva „srbskemu Manchestru", kakor Leskovac v Srbiji tudi imenujejo. Tako ga imenujejo zaradi tega, ker slovi po tem, da ima zelo močrx) tekstilno industrijo, ki ni samo ena od najstarejših v Srbiji, ampak je tudi še v današnjih časih tista osrednja panoga, na kateri je zasnovana gospodarska moč te občine.
KAPITALISTI SO BEŽALI IZ MESTA
Leskovac ni mlado mesto. Po tem, kar je danes znanega, je leskovško območje bogato z zgodovinskimi spomeniki iz daljne in bližnje preteklosti. O nastanku prvih naselij govore številni predmeti: orodje, orožje, keramika, denar, ki so jih arheologi našli v Le-skovcu in okolici. Žal je to le majhen del vsega, kar skriva zgodovina tega kraja, a tudi to dovolj jasno dokazuje, da je bilo območje naseljeno že v najstarejši zgodovini.
^umsaamma
v novem mestnem središču so Le-skovčani postavili spomenik borcem iz prve svetovne vojne.
Največ ostankov iz starih časov sodi v čas Rimljanov. Leskovac je bil, po izkopaninah sodeč, važno križišče prometnih poti tistega časa. Caričin Grad, arheološko najdišče 28 kilome-
DOLENJSKI LIST
trov od sedanjega mesta, je bogat vir dokazov o živahnem življenju v časih gospodarstva Rimljanov. Sploh je vse območje leskovške občine dokaj bogato s spomeniki, ki pa se žal niso ohranili v tolikšnem številu, kakor bi pričakovali.
Veliko bolj burna in zanimiva je novejša zgodovina. Kot staro središče tekstilne industrije je imel Leskovac močan delavski razred. Ta premoč se je pokazala tudi leta 1920, ko je na občinskih volitvah zmagala komunistična stranka, kar je bil brez dvoma eden redkih dogodkov v Jugoslaviji tistega časa. Se isti dan — volitve so bile 22. avgusta — so se po mestu raznesli glasovi, da bodo delavci ponoči napadli kapitaliste. Nekaj leskovških bogatašev je pobegnilo iz mesta in se v strahu poskrilo po okoliških krajih, nekateri pa so kar nenadoma izginili neznano kam. Seveda se govorice niso uresničile, a delavci so ob razglasu izida volitev praznovali in se veselili svoje zmage. Vsesplošno veselje in navdušenje je prišlo najbolj do izraza na mitingu, ki so ga v mestu pripravili v počastitev zmage delavskega razreda. Novi predsednik občinske uprave Jovan Diskić se je na mitingu javno zahvalil delavcem za zaupanje. Veselje je trajalo cele tri dni, komunistična občina pa je zdržala celih deset mesecev. Konec decembra 1920 je zloglasna Obznana zadala močan proti-udarec delavski oblasti. Dokončni zlom komunistične leskovške občine je prinesel zakon o zaščiti države. Sledile so aretacije in v zaporu so se znašli vsi komunistični odborniki s predsednikom Diskićem na čelu.
SRBSKI MANCHESTER IŠČE NOVIH POTI
In kakšna je podoba Leskovca danes, dobrega pol stoletja po opisanih dogodkih? O tem je pripovedoval član izvršnega sveta občinske skupščine Djordje Tomašević, ki je nadomeščal odsotnega predsednika:
,,Leskovac je občina z okoli 150 tisoč prebivalci in ima več kot 140 naselij. Središče Leskovac šteje 50 tisoč prebivalcev. Po številu naseljenih krajev sodi na prvo mesto v ožji Srbiji, po številu prebivalcev pa se uvršča takoj za Nišem. Prebivalstvo je v veliki večini srbsko. V gospodarskem pogledu lahko občino štejemo bolj za industrijsko, ako merimo nacionalni dohodek. Danes je v družbenem sektorju zaposlenih 30 tisoč delavcev, se pravi, da je zaposlena petina vseh prebivalcev. Na vasi živi nekaj manj kot 100 tisoč ljudi. Razen Leskovca imata v naši občini značaj mesta samo še Vučje in Grdelica. Osnovna industrijska panoga je tekstilna industrija, ki zaposluje okoli 9 tisoč ljudi. Celotna tekstilna
Djordje Tomašević: „V naši občini moramo reševati hude probleme, ker smo po vojni na račun razvitosti pomagali drugim, tekstilni industriji, po kateri slovimo prav mi, pa se danes povsod slabo godi. .
Tomašević je izdal javno skrivnost, da tako zgrajena ekonomska struktura povzroča vrsto resnih vprašanj, s katerimi se občina ubada. Ker je tekstilna industrija'v Jugoslaviji zašla v kritične vode, so tudi v Leskovcu, ki je prav v tej panogi najmočnejši, te težave odjeknile. Po osvoboditvi so Leskovac smatrali za razvit kraj in njegova dolžnost je bila pomagati nerazvitim. Cele tovarne so premeščali v druge kraje. Takrat je bila tekstilna industrija visoko akumulativna, toda v času administrativnega socializma sta tako amortizacija kot akumulacija odtekali drugam. Leskovška industrija je ostala tehnološko zastarela in šele v zadnjem času so zamenjali tudi po pol stoletja stare stroje z novejšimi.
Da bi se podobne težave ne ponavljale več, so v razvojnem načrtu dali poseben poudarek drugim panogam: prehrambni industriji, kmetijstvu, kemični in kozmetični industriji! Za vse te panoge ima leskovška občina dobre pogoje, saj ima 100 tisoč hektarjev koristnih površin, prideluje odlični „pečenjevački" krompir, ki ga žal še ne predelujejo sami, čeprav imajo velike tržne presežke. Znani so crnotrav-ski gradbeniki, med najbolj perspektivnimi pa sta proizvodnja kmetijskih strojev in v maju odprta tovarna plastificirane pločevine „Lemind", ki bo proizvajala 30 tisoč ton na leto.
Vendar se Leskovčani ob vsem tem ne mislijo odreči svoji tekstilni industriji. Pričakujejo pa, da bo tudi republika pomagala najti tej panogi izhod iz težav.
GLEDALIŠČE VSEH IN ZA VSE
„Če bi hoteli iz kulturnega življenja in dogajanja v leskovški občini izločiti tisto, kar ji daje najbolj izrazit pečat in jo postavlja v poseben položaj, ne moremo mimo našega gledališča," je povedal Sava Popov ić, referent strokovnih služb izvršnega odbora občinske skupščine, ki je pet let preživel v Sloveniji in ima nanjo nepozabne spomine.
Sava Popović: „Naše gledališče ima zelo staro tradicijo!"
„Leskovško poklicno gledališče ima zelo staro tradicijo. Tudi takrat, ko so ostala mesta ukinjala svoja poklicna gledališča, pri nas o tem ijii bilo nobenega dvoma. Za naše gledališče in njegov obstoj nismo nikoli postavili vpra-
šanja. Imenujemo ga „Gledališče vseh in za vse", s čimer hočemo povedati, da gre za kulturno ustanovo, ki je v srcu naših delovnih ljudi. Predstave so brezplačne; vstopnice razdelijo v sindikalnih organizacijah, nekaj pa jih je vedno na razpolago tudi pri blagajni. S tem hočemo uresničiti zamisel o komunističnem gledališču. Financiranje gledališča je urejeno tako, da vsaka delovna organizacija prispeva določen delež potrebnih sredstev, nekaj pa primakne občina iz svojega proračuna. Moram reči, da je ta način delovanja rodil lepe sadove. Gledališče je vedno polno."
OD „LESKOVAČKOG ROŠTILJA" DO JUSTINI JANOVEGA MESTA
Ob koncu obiska v Leskovcu sva na ulicah vprašala Leskovčane, kaj predlagajo, da bi morali prebivalci pobratenega Novega mesta, če bi prišli v ta srbski kraj, vsekakor spoznati. Najpogostejši odgovori so bili naslednji:
Novomeščan si mora ogledati muzej v Leskovcu, da bo dobil predstavo o preteklosti tega kraja. Ogleda je vreden tudi spomenik padlim borcem, delo akademskega kiparja Bogdana Bogdanovića. Da bi spoznal napredek leskovške industrije, naj si ogleda kemični tovarni Zdravlje in Nevena. Le-skovčan bo Novomeščana peljal na hrib Hisar, od koder je prekrasen razgled po Leskovcu in njegovi okoHci. Med naravnimi lepotami sta zlasti vredna omembe kanjon Vučjanke, kjer je bila zgrajena prva hidrocentrala v Srbiji, ki še danes obratuje, in 29 kilometrov dolga Grdelićka klisura. Med zanimivostmi, ki jih ne gre prezreti, je zlasti pomembna Sijarinska banja, oddaljena okroglo 50 km od Leskovca. V Sijarinski banji so zdravilni termalni vrelci, dva gejzira pa sta edina na evropskem kopnem! Zanimivo je tudi umetno jezero na Vlasnici, ki je na 1200 metrih nadmorske višine. „Slovenci ste planinci!" pravijo Leskovčani in predlagajo tudi obisk doma na Kukavici, 1400 metrov visoko, kamor na srečo ni mogoče priti z avtomobilom in kjer se najbolj navdušeni prebi-' valci teh krajev lahko ob trdih zimah celo smučajo.
„Srbi smo znani jedci!" se hvalijo v Leskovcu in ponujajo Novomeščanom posebno poslastico — „leskovački roštilj". Čevapčiči, ražnjiči, jetra na žaru in druge dobrote, vse pripravljene na žaru, sodijo v spisek tega „roštilja".
V divjem kanjonu Vučjanke stoji prva srbska hidrocentrala, ki še danes obra* tuje.	^
katerega posebnost je v tem, da ga t servirajo hkrati, pač pa natakarji noSi- t jo na mizo speciaiiteto za specialite^® t ] .. . Menda ni treba posebej poudarja; ti, da si nisva mogla kaj, da tega ne I'' , ^ še sama poskusila!
In še eno stvar so Leskovčani sveto* i ^ vali: ogled „Caričinog grada". Lege*^' i ji da pripoveduje, da se je tu rodil zna': i r meniti cesar Justinijan. Ostanki tega kraja so 8 kilometrov severozahodno od Lebana, 28 kilometrov od LeskoV' > ca. Sodijo, da je „Caričin grad" nasta J v 6. stoletju in da je takrat mesto štelo j več kot 10.000 ljudi. Kraj je bil k izmed važnejših središč močnega b'' | k zantinskega cesarstva, bil je močn" ; utrjen, saj je imel tudi obzidje jj obrambne stolpe; nekaj se jih jeohra'i ^ nilo do danes. Mesto je imelo 15 kilo* T metrov vodovoda in bazen ter števili^® druge objekte. Kot številna druga P®" i ^ dobna mesta v tem delu države je »^a* [ že ričin grad" propadel v 7. stoletju,
so ga porušili Slovani, ki so začeli P^^ dirati v te kraje. Ostanke so začeli^'! krivati pred pol stoletja, Justinia']^;; Prima, kot mu še pravijo, pa zadnje čase vse več pozornosti • • • / ve
•i P' ' pi vi
(PRIHODNJIČ: TU NEKDAJ § STO JE CVETELO)	sq
Stari del Leskovca ie diha polpretekle čase: majhne trgovinice z izlo*b ^jh prostem, tu in tam je ie videti kak kos narodnega oblačila. Na starih P<°
najde prostor tudi izdelek današnjega časa.
1
St. 32 (1359) - 7. avgust«
6
Dežurni poročajo
Črpalk - v noči
je nekdo na gradbišču to--hiiu^ 9™^ ^ Veliki Loki snel z aozerja hidravlično oljno črpal-vn'3.500 din. Za nepridipra-''om poizvedujejo.
IZGINILA DENARNICA - Zad-julija zvečer je prihitelži na T„	postajo milice Ivanka
7alJ Prodajalka v kiosku kmetijske Slu na Trdinovi v Novem me-. in povedala, da ji je, ko je str^-h	"eznana Romka odnesla
u;.	denarnico, v kateri je
550 dinarjev.
Ko^j^KNIL AVTOMOBILSKO tQ ~ Alojzu Smoliču je v sobo-p- ,®5*®nec ukradel kolo z njegove-Hp„^^°"®bila, ki je stal pred Smoli-Avtn "^'^osr^jeno hišo v Mirni peči. o je v nevoznem stanju.
^ izginila pri koUca - v no-
Semičif ^"^1 j® ^	P"
osehniL	ukradel pr polico
iu 17^1^ avtomobila Janezu Suštar-mesta. Prikolica, ki ima številko NM 181-49, je ^edna 7.000 din.
v n5, ^^ldne razgrajal -
TopUcah so morali mi-do	popoldne pridržati
' W	tomiča iz Ljub-
* sodnik za prekrdce.
2iv^yr\ypzil in zmerjal - Po-Matiin H X za prekrške^aka tudi ^rebnien?^"^ ^ Račjega sela pri bre7v«l •» 8^ j^ "^pil in nato fcrno koTo^ dovoljenja vozil molili iivT •	8^ miličniki zasa-^I^ru ^zr^erjaL Streznil se je v
t>tovorm| vilak v tovornjak
je^lln ^®denje tovornjaku, ki ga vedai Preskar iz Boršta, odpo-peljai ravno v trenutku, ko je PrehoH v v nezavarovani železniški Vlak iri . gornjem Obrežu. Tovorni kljuk j? pripeljal iz Krškega, je ^del tovornjak v So ocpnli" ^"j®n ni bil nihče, škodo "ženili na 10.000 din.
prehitevanje se
NI IZSLO
y
Niec	popoldne je zdo-
cesti nri pan llfastov iz Ozlja na Prehiteva)^ reda Pfi Družinski vasi ljubijo Va tovornjaka, ko je iz i^rniaknm"1^' "a^roti pripeljal s ^skovcT ranlco Jovanovic iz ^kniti v j astov se je skušal •rcii v on CSno> vendar jc pri tem 3i6 Prehiteval °w tovorn**kov, kijih TOVanović„v t Nat0.8a jc odbilo v • v°rnftU • t°v°rnjak in na nasip, ^u. Hra J2 Vukovca je obtičal v r°v' triip e Je bil huje ranjen, nje-!> so ;;u ^Potniki pa laže. Odpelja-f^radi nM 5ov?me*ko bolnišnico.
Zelo ^ K bil promet nekaj din. 0 ov>ran. Škode je za 73.000
Mladoletna roparja prijeli
V Zlebiču sta ukradla denar, v Kočevju pa jedačo, pijačo
in kolesi
Te dni so miličniki končno le prijeli mladoletna vlomilca in ropaija F. M. iz Kočevja, starega 17 let, in B. L. iz Ribnice, starega 15 let. Na podlagi tiralice so ujeli najprej en^a na Gorenjskem, nato pa v Ljubljani še drugega, ki je ob aretaciji prvega miličnikom
pobelil.
Oba mladoletnika sta pred dobrim mesecem dni pob<^nila od doma, se klatila iz kraja v kraj in vlamljala. Doslej so ugotovili, da sta vlomila konec junija oziroma v začetku julija na kt^ljišče v Gaju v Kočevju in kočevsko klavnico ter odnesla jestv^c, pijačo in drugo. Še pred tem vlomom sta v Kidričevi ulici v Kočevju ukradla dvoje koles,
ki sta ju nato pri mostu odvigla v Rinžo.
Največji plen pa sta si pridobila med roparsko tatvino v stanovanju Frančiške Grm iz Žlebiča v ribniški občini, kjer sta 5. julija ob 20.45 ukradla 3.600 nemških mark in 1.300 din. Lastnica ju je med krajo presenetila, zato jo jc eden ali pa morda oba napadla. Kaže, da sta se je lotila z rokami, jo tepla in davila.
Poškodovala sta jo precej hudo, da je bila polna podpludb pa tudi zobe je imela razmajane. Pretepeno so
nato našli sosedje, ki so slišali jok in stok ter.prihiteli pogledat, kaj se do-gaja.
Medtem ko to poročamo, zasliševanje mladoletnikov še traja. Oba se bosta zaradi svojih hudodelstev zagovarjala pred sodnikom za mladoletnike.
I. P.
PREHITRO MIMO . TRIKOTNIKA
Minuli četrtek je Reiner Tinnern iz ZR Nemčije med vožnjo z Gorjancev proti Novemu mestu pri Vinji vasi spregledal varnostni trikotnik -postavili so ga gasilci, ki so nakladali poškodovano vozilo. Ko je bil že mimo, je močno zavrl, vendar je avto na mokri cesti zaneslo v skalni vsck. I^njen ni bil nihče, škode pa je za 3.000 din.
DVAKRAT PO SREDI CESTE
Iz Uršnih sel proti Rt^erči vasi se je v sredo, 30. julija zvečer, peljal z osebnim avtom Metod Jakše iz Re-gerče vasi. Ko jo peljal po sredi ceste čez železniški prelaz, mu je,prav tako po sredi ceste pripeljal naproti Janez Žurga iz Dobindola. Čelno trčenje je terjalo na avtomobilih za 9.000 din popravil.
KANADČAN ZAPRL POT
Kanadski državljan Rafael Ovsec, ki je doma iz Butoraja, je v četrtek na Trgu svobode v Črnomlju z avtomobilom rent a car, ki si ga je sposodil pri^ Kompasu, zavijal na Ulico Staneta Rozmana. Pri tem je zaprl ot avtomobilistu Alojzu Kozanu iz ribuč, ki je pripeljal nasproti. Škode jc za 9.000 din.

Kolikšen bi šele bil krvni davek cestnemu prometu, če ne bi bilo rednih kontrolnih akcij delavcev prometne milice? (Foto: A. Železnik)
ZA 150.000 DIN ŠKODE PRI DRAGI
Ko je minuli petek zjutraj Anton Zbašnik iz Grobelj vozil proti Zagrebu, ga Je pri Dragi dohitel tovornik grške r^istracije, Id ga je vozil Nikolas Roumelio-tis, in začel prehitevati na neprekinjeni črti. Tedaj je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom zahodnonemški državljpn Wolf-gang Kohler in, ko je opazil Grka, začel zavirati. Za njim je v prekratki varnostni razdalji vozila Notburga Braunger iz ZR Nemčije, ki je trčila v Kohlerjev avto in ga porinila v levo pred grški tovornjak. Tudi njo je zasukalo v levo, tako da je tovornjak zadel obe vozili.
Tovornjak se je pievrnil in zaprl promet v zagrebški smeri skoraj do 11. ure. Škode je za 150.000 dinarjev.
PREPOZNO	ZMANJŠAL
HITROST - V nedeljo popoldne je Štefan Zadravc iz Črnuč pri Biču z osebnim avtom dohitel kolono vozil, ki je peljala proti Zagrebu. Ker je prepozno zmanjšal hitrost, je trčil v zadnji del osebnega avtomobila Ignaca Kovačiča iz Ljubljane. Škode jc za 9.000 din.
OPLAZILA STA SE - V soboto zvečer je v Semiču pripeljal vozniku osebnega avtomobila Antonu Drago-vanu iz Praproti po sredini ceste in z neprimerno hitrostjo na sproti Jože Stukclj iz Radenc. Avtomobila sta sc oplazila, škode jc za 9.000 din.
ALKOTEST POZE LENE L - V petek dopoldne jc Janez Sašek iz
J® d
^ Vrtnice lepe, vendar na križišču v Bršlinu v Novem rneftu ne bi smele voznikom ' Pogleda na kažipot, ki napoveduje odcep proti Ljubljani. (Foto: M. Bauer)
Kranjske ulice Novomeščanom
Novomeški kolesarji Vehar, Mijajlovič in Turk so v Kranju še enkrat dokazali, da so v odlični formi
V nedeljo so se v Kranju na 9. kolesarski dirki ,JPo ulicah Kranja" ponovno srečali skoraj vsi najboljši slovenski kolesarji.
Novega mesta vozil z osebnim avtomobilom po Gubčcvi proti servisu IMV. V nepreglednem ovinku pri plinski postaji je nasproti pripeljila z neregistriranim R-4 Jasminka Zni-daršič iz Gotncvasi. Avtomobila sta trčila, škode je za 9.000 din, testni balonček, v katerega je pihnil Sašek, pa je pozclcncl čez polovico.
MOPEDIST HUDO RANJEN Minuli četrtek zjutraj je peljal avto-mobilist Stanislav Jcvnik iz Kočarijc blizu doma po klancu navzdol, ko mu je v nepreglednem ovinku nasproti pripeljal z mopedom Franc Pišek iz Oštcrca, ki nima vozniškega dovoljenja. Jevnik jc zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti, zaneslo ga je v levo v Piška, ki se je pri padcu hudo ranil.

Deseterobojec?
Vojko Dragaš, znan novomeški atlet, nekdanji repubhški in mladinsld državni prvak, se je te dni vrnil v dečansko kasarno, kjer služi kadrovski rok- Ko jc bil doma, se je oglasil tudi v našem uredništvu in v kratkem pogovoru je novomeško atletiko ocenil takole:
„Odkar so na grmski osnovni šoli pričeli delati s pionirji načrtno, se je raven novomeške atletike močno dvignila. Tovariš Špi-lar iz pmožice nadarjenih fantov in deldic kmalu odkrije talente in nato z ostalimi prekaljenimi novomeškimi atleti „gradi'. Ker sem naročen na^ Dolenjski list tudi pri vojakih,'lahko zasledujem dosežke svojih tovarišev in prav tako kot oni, sem vesel vsake njihove zmage, vsak^ novega osebnega ali republisk«^ rekorda v vseh disciplinah in kategorijah. Ker bom kmalu vlekel vojaško suknjo, sc z lažjimi treningi pripravljam na prave treninge, kajti rad bi svojemu društvu čimprej pomagal. Kot kaže, je „mrtvi tek" za novomeško atletiko minil, bojim pa se, da bi boljše atlete speljali nekateri močnejši atletski klubi. Ce bi se v Novo mesto vrnili vsi znani in dobri atleti, bi bili lahko Novo-meščani v samem republiškem vrhu.
Kateri disciplini se bom posvetil? Nekateri me nagovarjajo, naj zaradi vsestranosti začnem trenirati deset ero boj. Nekajkrat sem o lem že tudi sam razmišljal, vendar se dokončno še nisem odločil. Verjetno se bom moral pogovoriti še s tovarišem Špilarjem in drugimi atletskimi strokovnjaki, kajti zavedam se, da je descteroboj najbolj zahtevna in naporna atletska disciplina."
Medtem ko v konkurenci članov Novomeščani niso nastopili, so bili daleč najboljši v konkurenci mlajših mladincev.
Na 49 kilometrov dolgi progi so razen Novomeščanov „vrteli" pedale še Kranjčani, Ljubljančani, Mariborčani, Hrastničani, kolesarji iz Pomurja, Banjaluke itd. Toda novomeška posadka, nad katero je pred kratkim prevzela mentorstvo novomeška tekstilna industrija Novoteks, je še enkrat dokazab, da je v republiki najboljša. Veliar, Mijajlovič in Turk so si razdelili prva tri mesta in tako osvojili prvo mesto tudi med ekipami.
Rezultati - mlajši mladinci (dolžina proge 49,2 km, povprečna hitrost 41,820 km na uro); 1. Vehar, 2. Mijajlovič, 3. Turk;
stareja mladinci: 1. Ropret (Sava), 6. Mijajlovič (Novo mesto), 8. Antonič (Novo mesto); ekipno: 1. Sava, 2. Novo mesto.
J. PEZELJ
ŠPILAR -67,18
Na letošnjem 29. članskem atletskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani so prvi dan dokaj uspešno rastopili tudi Novomeščani. Tako je prvo mesto in naslov republiškega prvaka v metu kopja še enkrat osvojil veteran novomeške in slovenske atletike Marjan Špilar, ki je v zanimivem boju premagal svoj^ nekdanj^ tekmeca inž. Kopitarja za dobre «iri metre. Izkazali so se tudi člani štafete 4x100 m, osvojili so četrto m^ sto, Keržan v teku na 100 metrov in skakalec v daljavo Šimunič.
Rezultati: 100 m: 1. Cankar (01) 10,8, 3. Keržan (Nm) 11,1; 4x100 m: 1. Olimpija 42,2, 4. Novo mesto 44,4; daljava: 1. Udovč (Tr) 716, 5. Šimunič (Nm) 677; kopje: 1. Špilar (Nm)67.1 8.

^ I
Črnomelj - Črnomaljski košarkarji, ki letos nastopajo v drugi republiški ligi, so se na novo sezono pričeli pripravljati te dni. Na treninge prihaja redno okoli 10 igralcev, vadijo pa na rokometnem igrišču, kjer imajo nove koše. V kratkem bodo Crnomaljci pripravili nekaj prijateljskih trening tekem, po vsej verjetnosti pa bodo prvo odigrali danes ob 18. uri z novomeško „Obutvijo", ki je eno od boljših nioštev v dolenjski košarkarski ligi. (D. P.)
MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR
Člani upravn^ odbora nogometnega kluba Elan so imeli v začetku avgusta razgovor z igralci vseh treh novomeških ekip. Piredsednik tehnične komisije tov. Venta je nogometaše seznanil z nadaljnjim delom kluba in poudaril, da bo društvo v kratkem pripravita sodniški tečaj, po vsej verjetnosti 9. avgusta. Istega dne bo tudi mladinski nogometni turnir, 16. avgusta pa bo tradicionalna tekma med debelimi in suhimi Novomeščani. Vsi zainteresirani za sodniški tečaj, mladinski nogometni turnir in tekmo med debelimi in suhimi se naj oglasijo v upravi nogometnega kluba Elan na stadionu Bratstva in enotnosti.
M. GORENC
Za uspeh zaslužni vsi
Ribniški rokometaši bodo v letošnji sezoni nastopili v II. zvezni rokometni ligi, ki se začne 7. septembra
Želja, ki je bila nekdaj skoraj neuresničljiva, se je skromnim in prizadevnim ribniškim roko-metašem uresničila letos. V slovenski rokometni ligi so bili Inlesovi igralci v letošnjem letu daleč najboljša ekipa in so s prvim mestom dobili pravico nastopanja v zahtevneji drugi zvezni rokometni ligi.
Prav gotovo je to za ekipo velik uspeh, ki jKcdstavlja tudi uspeh rub-
RD Črnomelj: ribiški asi
Za pokal „Bele krajine" črnomaljski ribiči še enkrat prepričljivo zmagali — Nastopili tudi Metličani
Črnomaljska ribica družina je v ponedeljek organizirala na Lahinji in Dobličici tradicionalno ribiško tekmovanje športnih ribičev za pokal „Bela krajina".
Tekmovanje jc bilo odlično organizira no in sc ga jc udeležilo kar 194 ribičev iz Slovenije, Hrvaške, Koroške in Zahodne Nemčije. Tudi v tem športnem srečanju so domači tekmovalci dokazali, da so že nekaj časa med najboljšimi ribiči v Sloveniji, saj so osvojili vse pokale, ki so jih dobili'tekmovalci v ekipni konkurenci. Edini pokal, ki ne bo ostal v Črnomlju, jc osvojila Ivica Nekrep iz Sladkega vrha.
Rezultati - mladinci posamezno: 1. Todorovski (Črnomelj), 3. Luzar (Novo mesto); ekipno: 1. Crncmcij; člani posamezno: 1. Vidovič (Črnomelj), 2. D. Gerjcvič (Brežice); ekipno: 1. Črnomelj, 2. Brežice, 3. Koroška; ženske posamezno: 1. Nekrep (Mura), 2. vučnjak (Bresta-
niča), 3. Jurinec (Zagreb).
Razveseljivo je, da so se tega priljubljenega tekmovanja udeležile tudi ekipe, ki že lep čas niso nastopile na nobenem tekmovanju. Med njimi so bili tudi ribiči iz Metlike in Kočevji.
BO LETOS DRUGAČE?
S pripravami na novo tekmovalno sezono so leskovški rokometaši začeli zadnji petek. Približno do konca meseca bodo vadili brez trenerja. Vadbene uro pa bodo posvetili predvsem tehniki igranja, ki je pri vseh igralcih zelo pomanjkljiva. Prav tako bodo morah Leskov&ni poskrbeti za boljšo telesno pripravljenost, saj jc bila ta vzrok mnogim nepotrebnim porazom, obenem pa bodo morali poskrbeti, da bodo v prihodnje v igri precej bolj disciplinirani, kot so bili.
L. Š.
niškega športa in dolenjska rokometa. In prav v letošnjem letu so vsi rokometni strokovnjaki napovedali, da bodo Ribničani uspeli. Današn^ generacija je namreč generacija šolanih igralcev, Id so trenirali skupaj nekaj let, v letošnji tekmovalni sezoni pa so bili v zelo dobri formi.
Ribničani so v prvenstvu doseli 19 zmag in le tri poraze. Na vseh tekmah so odlično i^ali in se izkai-zaH kol dobri strelci. Nekajkrat so nastopili tudi v drugih državah in vedno so dosegali odlične rezultate. Prav gotovo so za te uspehe zaslužni vsi: trener prof. Cveto Pavčič, igralci, „Sevničana" Radić in Šile, tehnično vodstvo, navijači.. .
Letošnje prvenstvo je bilo zelo naporno. Kljub temu igralci ne počivajo. Na novo tekmovalno sezono se že pripravljajo, od 1. avgusta pa so v Rovinju. V avgustu bodo odbrali nekaj prijateljskih tekem z moč^nej-šimi klubi. Te bodo pokazale, kako so se pripravili na prvenstvena srečanja.
V novi sezoni bodo nastopili v glavnem vsi „stari" igralci, ekipo bo okrepil le Tržičan liibaher. Ker so H. zvezno ligo pred kratkim razdelili na štiri skupine, Ribničani upajo, da bodo ob koncu prvenstva pristali na 4. do 5. mestu. Prvenstvo se bo pričelo 7. septembra, prvo tekmo pa bodo Ribničani igrali doma z varaždinskim Varteksom. _M. GLAVONJIC
NOVO Mi:STO - Na novo tek; movalno sezono so se začeli prejšnji teden pripravljati tudi novomeški rokometaši, ki igrajo v ljubljanski conski rokometni ligi. Letos bo moštvo nastopilo precej pomlajeno, saj so ekipo zapustili Turk, Marn Osmokrovič in najboljši strelec Pungerčič, ki bo v novem prvenstvu nastopal za Črnomelj. Krkini roko-meta« trenirajo štirikrat na teden, v kratkem pa bodo odigrali tudi nekaj trening tekem, na katere vabijo vse ljubitelje rokometa. (M. P.)


NOVI DRUGOLIGASI - Ribniškemu Inlesu seje uresničila dolgoletna-želja. Z osvojitvijo prvega mesta v najkvalitetnejši republiški ligi so se uvrstili v drugo zvezno rV^o^ftno heo. ^ novem prvenstvu bodo nastopali igralci, ki so na sliki in sicer z leve proti desni; Mikuhn, Silc, Radič, . Kersnič, Ambrožič, Ponikvar, Abramhamsberg, L Kersnič, Matelič, Tanko, Andoljšek m . Kersnič.	__
POTA
IX sill f
§ I
J. SPLICHAL:
POT DO
m
Začetek olimpijskega košarkarskega turnirja v Tokiu je bil noriiialcn; gladka ziTBga nad Urugvajem; toda že v drugi tekmi smo Se pomerili s_svetovnimi prvaki Brazilci. Ni nam uspelo: rezultat je bil 64:68. A huje od poraza je bik>, da Daneuu ni šlo kot običajno in da si*jc na tej tekmi Korać zvil gležcnj - in olimpiade je bilo zanj konec.
To jc bil hud udarec. Avstralce smo komaj premagali v podaljšku, bolj lahko smo dihali s Perujem, toda z Američani se je spet Ziitaknilo: 61:69 in naa so lahko rekh „sayonara" olimpijskemu finalu. Potem smo izgubili še z Ital^ in premagali Finsko ter Urugvaj in na koncu smo bili sedmi. To je bil globok padcc s svetovnega srebra, toda poučno zagotovilo, da je potrebno vedno znova napredovati, če hočemo ostati na vrhu!
Pisanje o rezultatih na evropskih prvenstvih postaja dolgočasno. Naši so kot po pravilu premagali vse po vrsti - do zaključne, odločilne tekme s Sovjeti ftvcnstvo Evrope 1965 v Moskvi je zato ostalo v spominu bolj po tem, da je pomenilo slovo Ace Nikolića od trenerskega stolčka, kot pa po rezultatih. IVemagali smo Francoze, Grke, Bolgare, Špance, Nemce, Svede in Poljake. V polflnalu smo skozi šivankino uho ušli Italijanom - rezultat: 83:82 v finalu pu je čvrsta sovjetska obramba ustavib naše napade. 58:49 -zlato Sovjetom, srebro Jugoslaviji. ..
Naslednje leto uradno ni bilo vehkih tekem - pa vendar je Jugoslavija osvppb zlato medaljo na svđovncm prvenstvu. V Cilu je bilo nainreč neuradno svetovno prvenstvo. Tuje Jugoslavija tudi najavila svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva 1970.
Cile jc bil prvi veliki uspeh trenerja Ranka Žeravice, ki je zamenjal Aco Nikolića. Modre majice je mladi trener razdelil naslednjim igralcem: Daneuu, Kotaču, Rajkoviću, Ražnjatoviću, Cermaku, Skansiju, Tvrdiću, .Vlaroeviću, Kovačiću, Bassinu, Lx)garju in Oetkoviću.
Rezultati: Jugoslavija - Piinama 84:59, Brazilija 65:64, Paragvaj 97:61, Sovjetska zveza 49:53, Bolgarija 85:69, Brazilija 79:73, ZDA 69:59, Cilc 91:73, Španija 69:65.
Toda neuradno zlato jc bilo potrebno braniti že naslednje leto v Monte-videu. Tam Jugoslovanov ni nihče več podcenjeval! Prva- tekma z Mehiko je bila sicer srečno za nami - 86:73, a podobno kot v Tokiu s kupom nevšečnosti: Djćrd^ si je na treningu poškodoval roko in so mu jo dali v niavec, poškodoval se je Bassin, glavnih stebrov reprezentance Daneua in Korača pa proti Mehikancem skoraj ni bilo opaziti. . .
Srfasld pr^ovor pravi: „Na muci se poznaju junaci!" V tekmi s tradicionalno neugodnimi Italijani jc ob dveh poškodovanih nizkih igralcih Daneu pred koncem dobil pdo osebno in je moral iz igre. Kazalo je, da so naši na tleh. Takrat pa se je na klopi zgodilo nekaj nenavadnega: Djerdja jc zahteval, naj n« odstranijo mavec in da gre igral! In Djerdja pride zares na parket, naS pa igrajo do konca brez napake ter zmagajo 71:62. V tretji tekmi predtekmovanja smo izgubili z ZDA 71:76, v finalu pa po vrsti premagali Pbljsko 82:78, Brazili^ 87:84, Argentino 93:69 in ZDA 73:72. Zagotovili snK) si vsaj srebro. V predzadnji tekmi smo izgubih z domačini 57:58, toda tekma z Urugvajem jc bila za nas nepomembna. Proti Sovjetom pa ni šlo -59:71 in zlato za ZSSR, srebro za nas ter bron za Brazilijo.
To je bil nov uspeh naše košarke in na evropsko prvenstvo v Helsinke
istea leta smo poslali mlado reprezentanco.	, .
(Se nadaljuje)
(»oleiMsIilitet
Za varnost ljudi
v NAŠIH DRUŽBENIH razmerah, kjer postavljamo v ospredje človeka in skrb za njegovo blaginjo, je naravno, da moramo še prav posebno pozornost poklanjati tehničnemu in zdravstvenotehničnemu varstvu ljudi pri delu. Človek je najvažnejši činitelj v proizvodnji, zato je treba proučevati vse tiste pogoje, ki omogočajo čim boljši proces proizvodnje ob čim marqši nevarnosti za ljudi in ob čim manjši potrošnji ljudske energije.
LETOŠNJA LETINA vkljub hladni pomladi in obilnemu dežju kaže /elo lepo, zlasti krompir in koruza, pa tudi ostali posevki. Že nekaj let spremljajo kmeta slabe letine, letošnja letina pa obeta prav lep pridelek. Posebno so obrodila žita - pšenica, ječmen in oves. Mlatilnica kmetijske zadruge v Žužemberku že dober teden mlati. Posebno je obrodila pšenica „italijanka". ki je dala pri mnogili kmetih cel mernik zrnja za 1 ar ali 2300 kg na hektar.
V CLEVELANDU STA 3. junija letos praznovala .SO-letnico poroke dolenjska rojaka John in Mary furk. John Turk je doma iz Klečet pri Žužemberku, njegova z^onska družica Mary, rojena Strah, pa iz Kamnega potoka pri Trebnjem.
PRI NAS V STRUGAH je bila prej tudi pogodbena pošta in so ljudje dobivali pošto na dom. Sedaj pa imamo samo pomožno pošto, ki uraduje po dve uri na dan in mora vsak hoditi po pošto sam, če jo hoče imeti. Po palcete moramo hoditi celo v Videm. Ugodnih prometnili zvez tudi nimamo.
(Iz DOLENJSKl-r.A LISTA 5. avgusta 1955)
nsmumau
SF ZCiODl - Žc dokaj utrujeni od |x)stopanja po sobanah neke muenchenskc galerije sodobnega slikarstva sta se priletni dami ustavili pred izumetničeno podobo nage ženske, ki jo je ustvaril samcati Dali. ledaj je ena od priletnih dam vzkliknila, češ da sta tukaj že bili, kajti v kotu sobane jc spoznala gasilno napravo!
O DOLGČASU IN ... - Da dolgčas „ubija" — to je stara resnica, ftcd nedavnim pa so učenji ki z vancouvrske univerze dogiull, da se ljudje, ki dan ali dva čisto pri miru sedijo v zatemnjeni sobi. zelo lahko odvadijo kajenja in znebijo določenih strahov. Toda že nekolikanj daljše dolgočasje je škodljivo, edino zdravilo pa je delo! Upaim si zapisati, da mater Zemljo tlači precej dolgočasnežev zategadelj, ker se dela ne da dobiti - na recept!
IIRZATF TUDI VI? Waleški farmer je iziti I v nakladi 200.000 izvodov „Slovar konjskega jezika", kije prvo tovrstno delo na svetu. Za tiste, ki hočejo konju ,,povedati": „Rad te imam!", je na voljo kar trideset izrazov. Sestavljalec slovarja in založnik gotovo ni imel večjih težav, saj je predtem objavil že tudi „Slovar svinjskega jezika"; le-ta pa ni vseboval krulečega izraza ..rad te imam"!
111 I Rl POĆASNF lekmovanja polžev privlačijo vse tiste, ki imajo radi hitrostne rekorde na počasen način. Iako je pred nedavnim precej Britancev bilo priča, da je polž „Blisk" ^Histavjl svetovni rekord in si pridobil nasU)v lujhitrejšega polža na svetu. 70 centimetrov jc preslinil v minuti in 20 sekund. Icir ustreza hitrosti 27 metrov na uro. Vrtoglavo, ali ne'.' !
mSNFTFK IZ SA ri LITA Toliko, kot je Ameriainov. ki so sposobni prodati prav vse. je tudi tistih, ki so prav vse pripravljeni - kupiti. Tako neka spretna agencija |K)nuja, da za en samcati dolar naredi posnetek katere koli hiše iz satelita. Lastnikov hiš, ki sj želijo takih posnetkov, ne manjka; ni malo tudi razočaranj. saj so na slikah, posnetih na višini 360 kilometrov, navadno samo črni madeži in bele pike, ki naj bi bile hiše! Sploh pa, za en dolar? ! Kaj |xi hočete več'.'
SMO PRIClSir.' 1 rancoski specialist za alergije dr. llelpern trdi, da prevelika čistoča lahko tudi škodi. Kiijpak doktor ne zahteva, naj hodimo umazani, ampak samo opozarja na številne pojave kožnih alergij. ki so poslcdica pretirane uporabe različnih dctergentov. Mamice, nikiir ne povejte tega svojim nuil-čkom!	"7
NA IZPI l Cedape manj je lastnikov travnikov, ki bi vstajali s petelini in se šli kosce! Zategadelj pa je vse več motornih kosilnic. V Ameriki, ki prednpči s takimi novostmi, so izdelali kosilnico, ki ni kar tako. Velika in zapleteiu je do take mere, da jc treba /a njeno upravljanje imeti izpit, ki ga v vozniško dovoljenje vpišejo pod ozmko - K! Morebiti tale K pomeni kosilnica!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Jok milijonov, jeden vesel
(Državni zbor) je itisto mesto, kjer se pritiska davčni vijak. DokJef bode ondi odloče-valna nemška levica, kije kot zastopnica velikega, mejnarodnega kapitala, tako dolgo ni misliti na boljše čase, ne v gospodarskem, ne v narodnem oziru. Obtičala je davčna in volilna reforma. Dokler se ti dve preosnovi ne izvršita v korist kmetiškega in sploh nižjega prebivalstva, tako d<^go bodo še vedno veljale besede našega pesnika; Jokajo se milijoni, da.se jeden veseli!
(Tisočletnica) ustanovitve Ogrske dežele po knezu Arpadu vršila se bode prihodnje leto na kaj slavnosten način. Vršile se bodo velikanske slovesnosti. Otvorile se bodo velike palače, muzeji in spominki. Vse to bo mnogo milijonov stalo. Za velikansko razstavo, ktere zaščitnik je presvitli cesar sam, so tudi pridobljene stvari, ktere niso bile dosedaj kmalo komu dostopne. Tudi to bo mnogo milijonov potrebova-
lo. Kje bo toliko denarja vzeti?
(Vsemu slovenskemu) učiteljstvu! Pokažite s tem, da se udeležite v prav obilnem številu zborovanja v Novem Mestu, da /elite sebi in šoli napredka, da ne samo varovati, temveč tudi povzdigniti želite svoj ugled, posebno še. da hočete skupne složne delavnosti, katera je istinito potrebna. Ne iščite izgovora, temveč pridite v našo metropolo.
(Ogla s.) Dva dečka,.katera sta lepega vedenja in čvrstega zdravja, sprejmeta se takoj pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom v Krškem.
(Nesreč) je vedno mnogo po svet, in vsaki čas dohajajo taka poročila. Pri neki morski vaji priletela je barka v drugo ter jo ra/ireščila; 144 ljudi je potonilo.
(I/ DOLI NJSKIII NOVK I. avgusta IH'^5)
Zrezek iz kobilic
Namesto teletine bodo kobilice — Proteini
Cesa vsega sladokusci ne spravijo v svoje želodce! Od polžev, žab, lastovičjih gnezd vse do juhe iz plavuti morskega psa. In še za prav po^bno zvrst ljudi se imajo. Tej manjšini stoji nasproti velika večina tako imenovanih normalnih ljudi, ki so popolnoma zadovoljni z navadnimi zrezki in krompirjem. Žal, a ugotovitve n^a-terih znanstvenikov kažejo, da bomo prej ali slej vsi morali postati sladokusci. Človeštvo pridela za svoje potrebe vse premalo hrane, da bi bili vsi siti. Strokovnjaki se resno trudyo, da bi našli nove vire hrane in pri njihovih raziskavah jih nič ne moti okus „normalnega človeka".
Roy Snelling in C. H. Ho-gu iz Los Angelesa sta ugotovila, da nam ni potrebno preveč skrbeti, kje dobiti dovolj proteinov, ki so važna sestavina vsakdanje hrane. Na svetu živi namreč ogromno žuželk, kobilic, mravljincev, gosenic, hro^ev in ostale golazni. Prav ta gromozanska množica golazni je izredno dragocen vir prehrane; njihova telesa vsebujejo veliko več proteinov kot gove(h-na, teletina ali svinjina, sploh več^kot vsa živila, na katera smo navajeni. 45 de-kagramov kobilic ima trikrat več proteinov kot ista količina telečjega zrezka.
Ste že uganili, za kaj gre? Kobilice, hrošči, gosenice in mravlje so bodočnost naših jedilnikov! Ce se bomo hoteli dobro najesti, bomo pač morali naročiti zrezek iz kobilic ali vsaj mešanico mravelj z njihovimi jajčeci.
Komur je misel na tako kosilo nevzdržna, mu ni pomoči. Strokovnjaki trdijo, da so vse te drobne stvarce zelo okusne. Potrebno jih je le okusiti.
Dober tek!
To je edina do sedaj znana foto-graHja pošasti Nessy. Posnel jo je že leta 1934 neki turist.
Pošast so posneli
Menda ni več človeka, ki bi ne poznal najbolj popularne in razvpite pošasti iz škotskega jezera Loch Ness, pošasti, ki soji nadeli ljubkovalno ime Nessy. Od prvih poročil do danes je preteklo že veliko časa in zvrstile so se številne znanstvene in „znanstvene" ekipe, ki so poskušale priti do neovrgljivUi podatkov o resničnem obstoju jezerske pošasti. Japonci so celo do lanskega leta vztrajali na bre-govili jezera, vendar zaman; Nessy se s kamerami in fotoaparati dobro oboroženim Japoncem ni hotela prikazati.
Več sreče kot poklicni radovedneži so imeli slučajni gostje globokega škotskega jezera. Vse kaže, da pošast bolj ljubi preproste ljudi in se jim veliko raje pokaže kot radovednim in dvomljivim biologom. Zlobni jeziki vedo celo povedati, da je Nessy zelo domoljubna zverinica in da vneto skrbi za to, da turizem v okolici jezera cveti in se razvija.
Pred dvema tednoma pa se je Nessy očitno odločila, da ne bo več vlekla za nos znanstvenikov. Bostonska akademija znanosti je sporočila, da je njeni posebni ekipi uspelo posneti film o jezerski pošasti. Film so kot najstrožje čuvano skrivnost poslali v fotografski laboratorij Eastman Kodak v Rochestru, kjer so z njim delali izredno previdno.
Kot poroča direktor akademije Robert Needleman, so posnetki jezerske pošasti dobro uspeli, vendar ni 'niti na enem posneta v celoti, čemur je kriva zelo motna jezerska voda in pa to, da je pošast ležala v času snemanja v blatu jezerskega dna.
i
Pijani sreeko
Stari ljudje so mi pravili, in tega je že jako dolgo, da ima mačka devet življenj in če je črna, da je povezana s samim hudobcem. O njeni trdoživosti sem se lahko večkrat prepričal, saj so jih fantiči metali z zvonika. Vedno so padle na noge in ostale žive. Dandanes to ne drži več, kajti zdaj leži po naših cestah vse polno povoženih mačk.
Se eno drugo zlato pravilo sem si zapomnil in to je, da ima pijanec vedno srečo. To bo držalo. Najprej pada v jarke, močita ga dež in sneg, pa se zlepa ne prehladi. Potlej skrbimć zanj kot za najtežjega bolnika. Zlepa ga prepričujemo, da bi se zdravil, vendar je največkrat ves trud zaman. Skrbimo za njegovo srečo, akoravno je po njegovi krivdi družina nesrečna. Najprej žena, ki si je naprtila tako pokoro na pleča, potlej pa še otroci, ki si niso želeli, da bi jih taki starši spravili na svet.
Oni dan sem spet srečal pijanega voznika, ki mu pravijo Srečko. Takole je bilo: hodi pijan v službo, pa ne izgubi dela. Včasih se popoldne spravi popravljat vozove, ki jim pravijo avtomobili. Prejšnji teden je dobil enega in ga popravil. Ker ga je hotel preizkusiti, se je z njim popeljal na cesto. Kajpak, po stari navadi je bil pijan, pa ni videl sosedove ograje in jo je podrl. Kaj je hotel? Sosedu je brž popravil ograjo, lastniku, ki ni več maral avta, pa obljubil, da ga bo plačal.
Spet je popravljal avto, da bi ga čimprej pretopil v novce. Popeljal se je do železniških tirov, kjer se je voz kot trmast konj ustavil. S prijateljem sta stopila ven, da ga porineta, pa je pripeljal vlak in zmlel avto.
Zdaj spet sedi doma ob pijači in razmišlja o svojih nesrečah ter če je kljub vsej škodi še vedno Srečko.
MARTIN KRJ'AN
Figov list spet v mo^
Tisočletna zgodba naij za novo obliko kop^
Kaj vse že danes ne vid na plažah! Na teh prOp kjer se v vročih nicsecili ■ srečujejo ljudje z vseh koL^ sveta, smo lahko prićc nio, krikom, kakor so našli od; pri posameznih narodili a|' sameznikih. In ob priniei]^ tem. koliko je kdo poija^| kakšnim čolnom se voa. šno kamero snema svojo d) nico. se oči še najvc^ obrnejo 'za tistim ubogi>^ ščkom blaga, ki je osta mežljivosti in modi. j "
Prav ta košček blaga naprej vir sporov in teknf med velikimi mojstri Ko je že vse ka/alo. 4^^ modeli za letošnjo sezo^ končno postavljeni, je dan nov model kopalk.
Model je preprost in ko kot človekova donii| Francoski kreator Mino"/
Moderna Eva z Adan""1
malo pobrskal po Bibl'jj-šel navdih v zgodbi o A" , Evi. Mit pripoveduje, Adam in Eva svojo g°'° krila s figovim listom- »,j gendarni figov list je 1 novo modno domislico- J Najmodernejše, najn° ^ najnaprednejše so torej i ke, ki imajo obliko sta. List je enak za mo^l za žensko, kar zahteva J nega spola, da se je že M prej poskusil v kopal'111 lih ,,zgoraj brez". .J Francoski figov list J sp; svetu; najlepše so g3./ Nemci in Švedi, skoflJj večjim navdušenjem • ] Moških kupcev je ma' ' i nikar ne mislite, da J zdaj polne figovih ljs J pa! Ogromno skivni'1 j obleži v omarah. se pokaže pogum in nost.
Riše in piše:
24. „Na Mount E* j
završalo po	nf,
„Ponudili se	v
novčić, ki ga zaslug
In pričelo se J*^ kožuhi, vrvi, prePc. ,j $P | pripraviti! No, d11' „
red do dogovorjene? ,
vo prinaša lepo vre,11ta sf Poslednjo noč
[1
IP
m
C/3
j
Hovmmm
mu...

kaj ji mam
KOPIJI POB MIŽIM
7. VIII. '75 I
l_44|
PRILOGA
il
m
co
^ današnjim 44. zapisom na zadnji strani Pri-°ge se izteka naša serija, ki je nosila naslov GRA-V IN USODE. Bralcem smo predstavili 29 gradov v dolini Krke; v dolini, ki se je je prijelo Alci ime Dolina gradov. Več kot 50 gradov so javili v dolgih stoletjih tod, od mnogih je osta-i° korr|aj še kaj več od imenac za mnoge niti do-vro _ne vemo več, kje so stali. Številni so danes že
I ruševinah in le redki še razkazujejo svojo moč.
neprestani nevarnosti so živeli več stoletij iih tV' 'n nj'^ov' plemiški lastniki: napadali so urki, Uskoki, celo mongolske horde so pri-
drvele pustošit. Sredi 19. stoletja so doživeli nov udarec, ko je bila ukinjena tlaka in z njo številne dajatve, zaradi strateške pomembnosti pa so bili mnogi porušeni in požgani v zadnji vojni.
Nekatere danes družba obnavlja, zavedajoč se njihove zgodovinske vrednosti in današnje namembnosti; kot turistični objekti, kot muzeji in podobno so vsega zanimanja vredni. Zato lahko pripoved o gradovih v dolini Krke strnemo z optimistično ugotovitvijo: njihove usode se še ne iztekajo.
piikepaso vstale/
90. ern.ei b° 17. avgusta slavil visok jubilej: ^ fitnico tradicionalnih konjskih dirk. Kako
v°ino S,)rftmen'li časi od takrat! Še pred zadnjo r>OdroS° k''e konjske dirke na šentjernejskem hi-na prj u vsako leto za dan Petra in Pavla, letos *'• Ne|<l0r pa so J'*1 mora'' ce'° dvakrat predstavijo Vh a' načrtov jim je pokvarilo neprestano sla-
!Ses 1e' razen tega P« so hoteli v Šentjerneju 'lJbi|(!nost Počastiti kar najbolj slovesno in so za
1^1 Progo podaljšali.
daj 1 v ravnini sredi Krškega polja je bil od nek-1 Po rej' k°ni; včasih je imela v Šentjerne-^ier je v,,1a svojo žrebčarsko plemenilno postajo, TU<lj s"11(:'a svoje žrebce od februarja do avgusta. vsk|aJ ntiernejskemu potoku so nadeli ime, ki je s konjerejsko tradicijo kraja: Kobila.
Sreča je, da je v Šentjerneju ostalo vsaj toliko tradicije, da prirejajo konjske dirke, na katere pride staro in mlado. Druga zanimivost kraja, lončarstvo, je skoraj povsem izumrla. Prizadevni domačini se trudijo, da bi dirke ohranili pri življenju, saj kraja ne loči več dosti let od stoletnice organiziranih nastopov!
Kako je dandanašnji v času motorizacije in sodobnega kmetijstva težko za konje, ne tožijo le v Šentjerneju: tudi na znameniti sinjski alki se je že dogajalo, da so morali konje pripeljati od drugod in da je domači alkar zajezdil žrebca prvič šele -na petkovem predtekmovanju.
A kot v Sinju tudi v Šentjerneju ljubezen do konj vedno zmaga!
J. S.
GUN$aiidSONGSo(ttKl.R.A.
«0 SURREMOERj
^«UST
Dolenjski letalski center, ki ima sedež v Novem mestu, pravzaprav na letališču Prečna, šteje 165 članov; med njimi je 61 letalcev, ostali pa so modelarji, padalci ali pa preprosto ljubitelji letenja. Poleg nove pristajalno-vzletne steze so najnovejše pridobitve DLC jadralno letalo B-4 Pilatus ter seveda radijske postaje, ki so jih vgradili v „kište", kot letalci ljubeznivo imenujejo naprave, ki so težje od zraka, vendar vseeno lete.
Razen tega premore DLC šest motornih letal: PO 2 (stara, dobra štorklja), dva aero 3, dva kurirja in citabrio, jadrajo pa z dvema dvosedež-nima blanikoma, vajo, delfinom in cirusom.
Dolenjski letalski center se trudi, da bi dosegel po opremi srednjo slovensko raven, za kar imajo občinski možje (seveda gre za denarno pomoč) precejšen posluh, pomagajo pa tudi novomeške delovne organizacije, posebno Labod in Novoteks. Še rrajbolj pa se dolenjski letalci
zanesejo nase: s prostovoljnim delom na letališču in za štanco, na kateri delajo plastične predmete za nekatere gospodarske organizacije, zaslužijo marsikateri stari milijon. DLC zaradi pomanjkanja denarja ne more vzeti na šolanje vseh ljubiteljev višav, ki se prijavijo, čeprav dosegajo novomeški piloti na tekmovanjih lepe uspehe. Lani so bili med letalskimi šolami tretji v Sloveniji, modelarji pa celo prvi.
Te dni je na letališču v Prečni velik vrvež, šolajo se novi letalci, prekaljeni mački pa poskušajo izpolniti pogoje za srebrni, zlati ali diamanti C — najvišje priznanje piiotu-jadralcu. Gneča je seveda tudi v motornih letalih in med nradelarji. Objavljamo nekaj posnetkov poletnega žitja in bitja na prečenskern letališču. Vsa letala so, kot se za leteče „kište" spodobi, slikana v zraku. ^
M. Bauer
Jedilna garnitura je morda eden ostankov garnitur v sedanjem kosovnem obdobju opremljanja stanovanj. Ni nujna, kajti s precej uspeha lahko kombiniramo tudi različne mize in stole. Fotografiji prikazujeta ravno tak primer: različno mizo in dovršeno obliko stola, na katerem bo prijetno posedeti tudi dlje časa. Mizo in stole lahko postavimo ob steno ali pa tudi prosto stoje v prostoru, kar omogoča, da po potrebi
postavimo zraven še dva stola. Torej lahko pri mizi je kar šest oseb.
Taka miza in taki stoli ne bodo nikoli iz mode. Oblika je tako rekoč večna in tudi material — les je ob pravilni negi in uporabi večen.
Ste opazili, da miza ni pokrita? Prt pokrijemo samo za obed, potem naj se les kar vidi. Vreden je pogleda in dotika.
In^ arh. MARTA RAČEČIČ

Čeprav na Severnem Irskem že osem mesecev velja prekinitev ognja, se protestanti in katoliki še naprej „urijo" v oboroženih spopadih, zato ni nič čudnega, da statistika hladno beleži vsak mesec po petnajst mrtvih ljudi na vročem severu. A statistika bi ne bila statistika, ko bi prav tako ne zabeležila presenetljivega dejstva, da na severnem Irskem vlada neverjetno veliko zanimanje za glasbo. Industrija zabavne in „resne" glasbe pa cveti prav zaradi prej omenjenega sovraštva med katoliki in protestanti.
„V nedeljo zjutraj grem na vožnjo in s seboj vzamem svoj colt 45.
Hej, hej, kako krasen dan!...
In tako naprej. To je del besedila zelo popularne protestantske balade „Krvava nedelja", ki poje o poboju trinajstih katolikov v Londonder-ryju pred tremi leti. In to priljubljeno balado protestanti lahko poslušajo na eni od mnogih plošč, ki so preplavile severni del Irske.
Seveda se katoliki niso dali ugnati v rog. Tudi oni so poskrbeli, da so enakovredni tekmeci in
bojevniki na glasbenem področju, izdali so plošč, na katerih so pesmi, ki poveličujejo nj<' ^ hov boj in junaštva.
Pri vsem tem niti ni važno, da so balade, P®" ^ pevke in druge pesmi izvirne le v besedilu. ^3 ta melodijo si eni in drugi jemljejo znane pesi«« |I^' zakladnice irskih narodnih balad ali iz boga^ JI) zbirke ameriških ljudskih pesmi. In ob zvoke nizajo besede, ki govore o pobegu vodi f«i teljev IRA iz dublinskih zaporov ali pojo hvaln'' isp co puškam.	. I
Morda so v tej novi propagandni glasbeni voj* tsk ni še najpametnejši glasbeniki. Služijo denarc^^Vz in igrajo. Prav nič jih ne skrbi, da sta v iste^ Pr ansamblu lahko solista katolik in protestant, ^ na bobne tolče katolik, na kitaro pa ga spremU* protestant. Važno je, da posel cveti.	' ^
Sožitje med zagrizenimi sovražniki je v malnih študijih prav vzorno: irti sestav glasbe"'^^® kov snema danes ploščo z borbenimi za IRA, naslednji teden pa prične snemati z®p® lojaliste ...
DOOACA
lekaru
■
Rastlina iz družine ustnatic raste kraj gozdov, po grmovju, na travnatih obronkih in pašnikih in ljudska vera je, da daje človeku novih, dobrih misli. Cvete od julija do oktobra in v tem času tudi rastlino trgamo.
Dobra misel vsebuje hlapno olje in čreslovino, ki pospešujeta izločanje vode, potu in seča. Prav tako jo hvalijo kot sredstvo, ki lajša krče v trebuhu in dobro vpliva na dihala. Dobra misel, kuhana v vinu, pomaga,
če naredimo obkladek in ga položimo na kožo, ki peče. Naduho, jetiko, kašelj pa zdravimo, če rastlino kuhamo v vinu skupaj s figami, rutico in medom. Liste in cvete dobre misli dene-mo v vrečico, ogrejemo v vinu, potem obkladek položimo bolniku na glavo. Ce bo dobro odet, se bo potil. Komu pa se zapirata blato ali voda, pomaga dobra misel, če njene liste dene na trebuh.
Dobro misel, kuhano v vodi _L
fiVl
skupaj s figami, lahko gosto zmes pa položiš p® .11 to pomaga pri angini. i" krvavo grižo lahko zdravif^.^
to rastlino: namočimo jo v ^
in ji dodamo nekaj t""?.® j hp Semen. Priporočajo tudi o \ misel in trpotec kuhati ^
ali v vinu, pridati nekaj j pa imamo dobro zdra^/f" raznih boleznih dihal, pri kašlju in naduhi.
pa lajša v olju namočena "
misel.
mm
JAJ€A
v gostišču Marije Pavlin „Pod Trško goro", kjer iz Ma-čkovca lahko gledaš promet na avtocesto kot na dlani in opazuješ vikende in zidanice po pobočju, znanem po dobrem cvičku, imajo za goste specialiteto — bikova jajca. Resda jih ni vedno dobiti, ker je dobava iz klavnic občasna, toda nekateri že vnaprej naročajo to jed in ■jim je silno všeČ.
Kot je povedala lastnica go-
stišča, prij3ravlja bikova jiajca na'' tak način; „Eno jajce prekuham v vreli vodi in pustim vreti 2 ali 3 minute. Potem jajce olupim in narežem na rezine. Na masti prepražim čebulo, da zarumeni, potem jajce pražim, da voda izpari. Nato po okusu solim in popram, nazadnje pa dodam sesekljan peteršilj in češenj.
Bikova jajca lahko pripravimo tudi ocvrta na pariški način,
V. lil h!	'"j: ze\^ r
zraven pa najbolje s°0 ad<i° solata. Za eno osebo je na Ffi dovolj eno jajce." if. p'
H Hala ^' i Gostilničarka je poved 3
da bodo zaradi vedno ve|jtetf 1
zanimanja za to sPeClf0 d*
skušali dobavo urediti ta ^'gj-
bo jed vedno na razpok tje
cer pa imajo telefon
lahko povprašajo, če so
jajca na zalogi.	p. 0,r,


GLASBENA VOJNA
NIKOLI
T7 vrtim1
ifl nuini

SlAMNJin
KRUJ
tiem	Raduljah pri Bučki stoji na sonč-
|§tantv0bo^ju 9rajski kozolec — toplar z desetimi
tanč'' P0^'1 s slamo, star nad dvesto let. Na-
niR0?^ 'etnica ni razvidna, toda Franc Jan, stolet-
in i'P ' mu rnar>jkalo do stotih let le nekaj dni
bil v Ut^r' v marcu 1975, je vedel povedati, da je
nJe9°vi mladosti kozolec tak, kakršnega vi-
snnrv.- .anes' 'n tucli njegovi sodobniki so se ga spominjali že od nekdaj.
$ke °r8J po[yen'/ da je bil kozolec v času oktobr-
VzPetV *8 ^rav' Veteran- ^tal ie tam na t'st' Propad' i 90sPoc'arj' Pa so se menjavali, in ko je Vetrov ^ grajski lastnik, se je navezal na samoto graisk ln Praznih lat, ohranil pa je dostojanstvo s'učajn^a ?'ca- 'n še danes, po toliko letih, če z°lCu 0 J'Prašate po najlepšem in največjem ko-ste zved3 •• 'ei?^^em' ki je še pokrit s slamo, bo-na sedi ° '' t0 tam med Bučko in Krmeljem, '9at sad11^0''^8^3 travni'<a' ki je bil njega dni bone ?acvm Vrt' zdaJ* Pa se drevesa sušijo, nihče pa
4dbaja novih.
O veličastnosti tega velikega objekta, ki je kot katedrala in nekakšna kraljevska siva eminenca med kozolci, bi vedel povedati, da se elementarno vključuje v pokrajino in ji daje neko arhaičnost, posebno še ker takih velikanov preprosto ni ali pa jih je le malo.
Kozolec ali kozovc ali koze, prispodoba prostora, ki ne utesnjuje prostora in se srečno prilagaja vsem letnim časom, nekakšna metafora za svobodo stavbe, stoji irS stoletja gredo mimo, čeprav bi človek dejal, da se bo vse skupaj podrlo, da bo severni piš uredil po svoje. Ampak vsi vetrovi so se navadili na kozolce in jih imajo za harfe ali za srečna znamenja popotovanj.
V Dolnjih Raduljah pri Bučki so .vsi prebivalci, s katerimi sem govoril, ponosni na grajski kozolec, Rekli so: „Ce bi bilo potrebno, bi se vsi stisnili pod njegova streho, pa še iz sosednjih vasi bi lahko prišli, in še zmerom bi bilo dovolj prostora.
Sedanji lastnik nekdanjega grajskega lepotca je
JANEZ NOVAK. Nj^ov oče je leta 1906 s še tremi kmeti odkupil propadlo graščino. Baje je imel gospodar slabega oskrbnika, ki je graščino zakvartal, kar je še ostalo, pa je lastnik prodal.
V kozolec, ki ima največje srce, kar sem jih kdaj videl, spravijo v^č kot trideset voz sena, poleg tega lahko zdevajo dvajset voz pšenice in postavijo deset naloženih voz pod streho.
Časi, ko je bil poln pšenice, so že davno minili. Janez Novak je star štiriinsedemdeset let, žena pa ne veliko manj in sta na pragu starosti, čeprav nista o tem nikoli premišljevala in je prišlo mimogrede. Sin Lojze je star šestintrideset let in še nima neveste, čeprav pravi, da bi bil dober mož in da je dovolj zemlje, da bi se tudi žena z desetimi otroki lahko preživela.
Pri hiši imajo še zmerom par konj, šest krav in šest prašičev. Poleg tega jih redijo v kooperaciji z zadrugo sto dvajset, kar pa je, kot je povedal bodoči gospodar, bolj garanje kot dobiček.
V veži pri Novakovih so cvrli ocvirke in gospodar Janez je bil nekam boiehen. Sin Lojze, ki je prišel z dvorišča, pa je razlagal, kako bo posadil nova drevesa na vrtu, ki meri nad štiri hektare in bi lahko dajal na tone sadja. O kozolcu pravi, da je preveč zdrav, da bi ga i;^rli. Ampak tako kot vse hiše in druga gospodarska poslopja v vasi bo^ do tudi tega pokrili z opeko, da ne bo delal sramote in da se bo njegovo grofovsko veličanstvo spet postavilo v vrsto najlepših stavb v tem kraju.
Franc Jan, stoletnik, mi je pripovedoval, kako so včasih prihajali mojstri s plenkačami in so ostali mesec dni. V tem času so nastajali kozolci in skednji in kar naprej se je pilo. Saj je bil likof vsak teden, to se pravi, da so vsak teden zatikali smrečice na nove grušte in so ženske pripravljale najboljše jedi. Ko pa so postavili kozolec, se je zbrala cela vas. Kot je povedal Franc Jan, je gospodinja zalila stebre z vinom, da se jih ne bi nikoli dotaknila gniloba, in vsi so se veselili.
d1 _____i.....''....a. 1.1 j .A._______J......
HlDAiniST
PreH
, 0QJ
°Snovne x ?° i®.v četrtem razredu šentruperške ^s|°Vom ° učitelJ da' za šolsko nalogo spis z 16 Sv°i ?iT a do"na"- Že nekaj minut zatem ^6r> od *°ddala učenka Majda Peterlin, I napisaiaeStl'1 otr°k tamkajšnjega peka. Deklica hr*°v. ka tSam° ne^aj vrst'c» bolje rečeno nekaj 'a v pesem' .f30*0 'n milino svoje doline je pre-as'ednji dan, ko je učitelj prinesel J°: nezad^!eZke' 'e pod nienim ..spisom" pi-O.Povni ^no 1' zraven Pa je učitelj še pripi-Jo je d'?d kod si ^Pisala!"
verii nr; ' da lahko tudi nezadostna ocena
Tega Pr'*nanje ...
jj^njalj r°bnega dogodka prav gotovo ne bi fi^Pet i- 06 bi tiste pesmice napisala prav ki ip rHln' kasnejša partizanska pesnica Vida stjL.0vedatj .anes otroška pisateljica.
JtJ ^iso hi!? treba še' da tisti »sporni" otroški L>i n;*n prv'» ki jih je mala Majda napisala. ,8£?U& *•. odkar pomnim. Brž ko sem se h3 |^j ^l|. sem pisala tudi pesmi," pove Vida fh .Jani. kot upokojena učiteljica živi v a a- Ža h ' Približn° ne vem' koliko sem jih ie ^i^ann se ce'0, da m' danes moji tovariši i	paV-POyedo kakšno, za katero trdijo, da
njen:K,e iaz ne morem spoznati," pravi. [ sii. V ^ Pesmi so uglasbili partizanski skla-^igad rt'Zan'b ie napisala tudi himno Gub-in t\PreC^ kratkim jo je Radovan Gobec s^bt-jgad ak° bo prvič zapeta na proslavi Gub-septembra letos v Trebnjem.

V Gubčevi brigadi je med vojno zagledala luč tudi prva njena zbirka, ki je obsegala 15 pesmi in jo je uredil Vasja Ocvirk. V partizanih pa je izšla še ena njena zbirka v Cankarjevi brigadi. Po vojni je 1947 izšla zbirka z naslovom Pesmi. V tej zbirki je Vida Brest zbrala pesmi, ki se jih je spomnila, saj se je zapisanih ohranilo bore malo. Gotovo je tako precej njenih pesmi za vedno izgubljenih.
Po vojni Brestova že vseskozi piše le za otroke. Njena zadnja knjiga je izšla lani pri Mladinski knjigi; to so socialne pravljice z naslovom „Čarovnik Ujtata". „Te pravljice so sicer pisane za otroke, namenjene pa so prav tako tudi odraslim," doda. 1951 so izšle „Mihčeve pesmi" in partizanske zgodbe za otroke z naslovom „Orehovo leto", napisala pa je tudi potopis „Potovanje v Tunizijo."
Otroško dušo Vida prav gotovo zelo dobro pozna, saj je bila po vojni osem let učiteljica v Dolu pri Ljubljani in štiri leta v Tuhinjski dolini. „Še danes grem zelo rada v šole, kamor me pogosto vabijo. Najraje imam otroke od prvega do četrge-ga razreda, katerim so tudi moja dela v glavnem namenjena. In še to: raje grem na deželo kot v mesto."
Najraje pa gre v svoj rodni Šentrupert. „Jaz sem prava Šentruperčanka, z dušo in srcem. Ne vem, če še kateri ljudje hodim tako pogosto domov kot mi, Šentruperčani. Čeprav v rojstni vasi nimam več domačih, ker je mati kmalu po vojni umrla, sestra pa je imetje prodala, me tja vleče
vse: sorodniki, znanci, lepota te doline, spomini."
Mirenska dolina je že od nekdaj, kot bi jo vzeli iz pravljice: lepa in revna. V časih, ko je tam rasla Vida Brest, takrat še Majda Peterlin, je bila precej bolj revna. „Moj oče je bil pek in tako je bil v času gospodarske krize v naši hiši glavna jed kruh; takrat sem se ga tako najedla, da tudi v partizanih, ko sem bila najbolj lačna, nisem nikoli prosila kruha," se spominja.
Mlado dekle je z lahkoto končalo šentrup^rško petletno šolo in je na vsak način hotelo v gimnazijo. Denarja za šolanje pa doma ni bilo. Hotela si je sama ponrugati in naredila je, kakor je mislila, da bo najbolj prav: 36 svojih najboljših pesmi je lepo prepisala in zvezek odnesla župniku. Upala je, da bo to zadosten dokaz njene nadarjenosti in da ji bo župnik na občini izgovoril štipendijo. Pa se je drugače končalo: njen oče je bil zapisan kot „rdečkar", komunist, zato so ji štipendijo zavrnili.
Rdečkarji so bili Peterlinovi že dolgo. Vidin stari oče je bil nemiren duh, ki je iz rojstne vasi odšel kmalu po poroki in se 14 let potepal po Evropi. Naučil se je osem jezikov, ko se je vrnil domov, pa je s seboj prinesel — Marksov Komunistični manifest. Njen oče je bil že pred vojno kandidat za člana partije, v njihovi pekariji v Ljubljani, kjer so živeli nekaj let, pa so se zbirali komunisti in napredni proletarci.
Zato ni čudno, da je šla tudi Vida njegovo pot: kmalu po začetku vojne, ko ji je bilo komaj 16 let, je bila sprejeta v SKOJ. Takoj je postala terenka in takrat si je tudi izbrala ilegalno ime Vida Brest. .„Izbrala sem to ime zato, ker zveni tako žensko, prav tako kot Matej Bor zveni zelo moško; čeprav je treba vedeti, da je brestov les precej trši kot borov," se zasmeje. Pesmi Vide Brest so dolenjski partizani znali na pamet že takrat, ko o Kajuhu še niso niti slišali. In borci, preprosti kmečki fantje, so jih takoj sprejeli za svoje, ker so jim bile domače in razumljive. Vida Brest je postala znana partizanska pesnica, malokdo pa je vedel, da je to v resnici komaj 16-letno dekle Peterlinova Majda. Tudi njena mati je bila naravnost zaljubljena v Vido Brest in je hčeri, za katero je vedela, da piše nekakšne pesmi, večkrat oponesla: „Kaj boš ti, ko bi tako pisala kot Vida Brest.. ."
Po izdaji ubeglega partizana je ilegalko Vido začelo loviti 500 Italijanov. Stepli so se s partizani in prestrašeno dekle se je znašlo v tem ognju. Bilo jo je strašno strah in je bežala kar med italijanskimi vojaki, ki seveda niso vedeli, da lovijo prav njo. Partizani so jo našli v Srednjem Laken-cu, kamor se je skrila, in jo odpeljali v štab zapad-nodolenjskega odreda na Trebelno. V štabu so povedali, da so pripeljali Vido Brest,\pa so se štabovci začeli smejati: ,,Mislite tole smrkljo? Vida je pa že bolj pametna kot ta!" Tam je bilo tudi precej Šentruperčanov, ki so bili na svojo sovaščanko ponosni in so zanjo zelo skrbeli. Drugi so se iz tega norčevali: ,,Se cucelj naj ti dajo," so jo«dražili. Potem so jo dodelili v Glavni ^ab v Črmošnjice; in postala je članica propagandriega oddelka.
„Med vojno sem doživela marsikaj," pripoveduje. „Proglasili so me celo za mrtvo in sem v Podzemlju prisostvovala lastni komemoraciji." Še celo po vojni je morala pripeljati priče, ki so potrdile, da je ona res ona. Uradnik je namreč trdil, da Majda Peterlin ni bila v partizanih. Vida Brest pa „je junaško padla ..." Ona pa je ušla iz bolnice v Srbskih Moravcih, da je bila lahko 9. maja 1945 ob štirih zjutraj v osvobojeni Ljubljani!
„Danes me najbolj boli, ko se govori, da je bil Šentrupert bel," prizadeto pove. „Do kapitulacije Italije so bili iz vse okolice morda štirje belogardisti, samo v Gubčevi brigadi pa je bilo iz našega konca partizanov za en močan bataljon. Poglejmo samo mojo rojstno vas Kamnje: 20 hiš je dalo 20 partizanov in niti enega samega belogardista. Iz te vasi je bil en komisar brigade, en komandant bataljona in ena partizanska pesnica.
Tisti, ki tako govorijo, naj si ogledajo spomenik v Šentrupertu, kjer so vklesana vsa imena padlih. SanrKj iz naše hiše sta življenje žrtvovala brat in oče in podobno je bilo še pri marsikateri!"
Vida Brest je ponosna na svoj kraj in pred dnevi je prav v Šentrupertu praznovala svoj 50. rojstni dan.
i h M M) M j M l) f
„Vemo, da bodo za nami še živeli odrasli in otroci, ki bodo potrebovali in želeli čist zrak in vodo, cvetoče trate in zelene gozdove," so prisrčno zapisali v glasilu Utrinki člani biološkega krožka osnovne šole „Katja Rupena" iz Novega mesta, ko so objavili podatke o varstvu okolja v dolenjski prestolnici. Varstvo narave in človekovega okolja je eden od velelnikov našega časa, vendar se tega vse premalo zavedamo, češ saj ni tako hudo, še vedno je čas za ukrepe. Ko na primer preberemo vest, da je v Kavasakiju na Japonskem zaradi posledic industrijskega zastrupljanja umrlo 100 ljudi, 2000 pa nevarno zbolelo, se tolažimo, da je to nekje daleč, da teh ljudi nismo poznali itd., ne vemo pa, da s svojim ravnanjem vsak dan doma, pred svojim pragom ustvarjamo ravno take Kavasakije.
krka-lelistilni uzorec
Kako je torej z zaščito človekovega okolja in narave v Novem miestu? Kdorkoli zastavi to vprašanje, najprej pomisli na Krko, kraljico dolenjskih rek. Po podatkih ribiške družine Novo mesto onesnažuje Krko kar 26 podjetij oziroma delovnih organizacij in zasebnih obrtnikov. Novoteks, Novoles, IM V, Cestno podjetje JMovo mesto spuščajo v Krko odplake, ki uničujejo favno in floro, snovi, ki neposredno škodujejo ribjemu in drugemu življu. Nevarne so tudi snovi, ki vežejo nase kisik. Ribe v bližini kanalov poginejo, drstitev je zaman. Odplake iz Novoteksove barvarne so včasih tako močne, da je Krka pobarvana vse do Kostanjevice. Od novomeških industrijskih podjetij je samo „Krka" priključena na centralno čistilno napravo v Ločni.
Leta 1973 je dobila novomeška ribiška družina za storjeno škodo 99.000 din odškodnine; največ so morali odmeriti Novoles, Novoteks, „Krka", Cestno podjetje in IMV. Zgodilo se je celo, da je eden od novomeških direktorjev v Ljubljani zastavil poslansko vprašanje, če je dolžan plačevati odškodnino zaradi onesnaženja. Odgovor je bil seveda „da". Bi mar moral biti „ne"?
Novomeški ribiči, ki vlože vsako leto v Krko za blizu 400.000 din ribjega zaroda, so poslali leta 1973 novomeški občinski skupščini tudi odprto pismo, v katerem opozarjajo na počasno, vendar nezadržno Krkino umiranje in terjajo odločne ukrepe, med drugim popravilo jezov, saj so ob suši žrela kanalov kar meter nad vodno gladino.
Zanimivo je tudi pismo nemškega ribiča dr. mg. Ferdinanda Schucka, predsednika ene od ribiških zvez, ki šteje 20.000 članov. Takole pravi: „Tudi v vaši lepi Krki je že opaziti sledove onesnaženja, ki jih povzročajo smrdeče in okužene odpadne vode. Dragi športni prijatelji, čutil sem se dolžnega, da vam to sporočim."
V Krko se na območju Novega mesta steka 25 večjih kanalov, od tega dva z desnega brega. Novomeška kanalizacija je stara toliko kot mesto, torej 600 let, kar uvršča mesto med kraje, kjer so že od nekdaj mislili na čistočo, žal pa je treba tudi povedati, da je v kanalizacijski mreži še vedno tudi za 1 kilometer četverokotnih, srednjeveških kanalov.
Seveda ni mogoče trditi, da ni bilo nič storjenega. V Ločni že stoji I. faza osrednje čistilne naprave, ki prečiščuje nesnago z levega brega Krke, tudi v Kandiji je čistilna naprava, ki bo potem, ko bo povezana z osrednjo, služila kot združevalni bazen visokih deževnih voda. '
Ob tem pa je treba pribiti, da zadrži najboljša čistilna naprava samo 80 odstotkov nesnage, kar matematično pomeni, kot da vsako peto leto sploh ne bi delovala. Po načrtih naj bi bilo Novo mesto, razen redkih zasebnih hiš, priključeno na čistilno napravo (ta bo, ko bo dograjena, dovolj velika za mesto s 60-80 tisoč prebivalci) do leta 1978, vendar se je rok zaradi pomanjkanja denarja zavlekel.
Krka ni, ko je govor o onesnaževanju edini novomeški kamen spotike. Malokdo ve, da ima me-što kar 120 kilometrov ulic, od tega jih je 60 odstotkov asfaltiranih. Novomeške ulice večinoma nimajo'kanalizacijske mreže, ob nalivih se spremene v potočke in potoke. Za čiščenje cest in ulic — vsako leto stane poldrugi milijon dinarjev — skrbi samo 13 ljudi.
v s I
smetišče-ramslia 'uelBMagauniia'
Posebno poglavje so smeti: Po podatkih komunalnega podjetja je v Novem mestu 20 do 30 odstotkov ljudi, ki smeti ne odlagajo v smetnjake, ampak so šli v svojem „zasebništvu" tako daleč, da imajo v „veselje" sosedov in nas vseh črna smetišča. Kršitelje sicer prijavljajo sanitarnemu inšpektorju, vendar je vse skupaj brez haska. Nekaj besed zasluži tudi osrednje smetišče v Bršlinu, ki je sicer po mnenju komunalnega podjetja vzdrževano po vseh predpisih, laičnega očesa pa vsekakor ne more razveseliti, še posebno ne zaradi tega, ker smo dovolili, da se je spremenilo v nekakšno samopostrežno „veleblagovnico" bližnjega naselja Romov. Včasih ne bi bilo odveč človekovo dostojanstvo ustoličiti s prisilo . . .
Kar se tiče košev za smeti, moramo povedati, da jih premore vesoljno Novo mesto okoli 130. Potrebovali bi jih vsaj desetkrat več.
kal zmore odrasla dreuo
Nekoč sem bral, da pri nekem starem, civiliziranem in kulturnem ljudstvu velja reklo, da mora vsak mož v svojem življenju storiti tri reči: imeti sina, napisati knjigo in posaditi drevo. V Novem mestu so drevesa nekako bolj od narave dana, bolj kot za sajenje se v ožjem mestnem jedru zavzemamo za sekanje, čeprav ves svet ve. da so drevesa tako rekoč naša pljuča, naravni prečišče-valec zraka. Skandinavci so celo izračunali, da zaleže eno odraslo drevo za 15 do 20 tisoč kr-mežljavih brezic ali topolov, ki jih vrli novomeški gradbeni investitorji namenijo novopečenim prebivalcem stanovanjskih kasarn. Nazoren primer je Ulica Majde Šile.
Sicer pa je v Novem mestu 15.000 kvadratnih metrov javnih nasadov in zelenic. Sliši se veliko, vendar je to samo 100 krat 150 metrov. Zanje skrbi komunalno podjetje, zanimivo pa je, da zelenice okoli novih blokov, če jih seveda ne ,,pozabijo" urediti, niso predone družbeni oskrbi.
Zakon o varstvu in vzdrževanju zelenih površin v naseljih terja, da se v vsakem novem naselju že v
času načrtovanja uredi dovolj zelenih površin, poleg tega pa zahteva tudi primerno ločevanje motornega prometa od prometa pešcev. Očitno še en zakon, ki v Novem mestu nima prevelike veljave in ugleda.
zrak je uradno list
Zanimivo je tudi, ko smo že pri avtomobilih, da v Novem mestu nihče ne meri onesnaženja zraka in velja slednji zaradi tega uradno za čistega. Preprosto po reku.- kjer ni tožnika, ni sodnika. .
Seveda avtomobilski izpuhi niso edini vir slabega zraka, tu so še dimniki, iz katerih se vali iz leta v leto gostejši dim, lesno kurjavo spodriva kurilno olje..
Po podatkih Vodovoda porabimo vsako leto 160.000 kubičnih metrov vode. Z ureditvijo novega vodovoda iz Družinske vasi bo voda boljša, vendar jo uporabljamo prejnalo gospodarno, ne zavedamo se, da je na svetu 99,7 odstotka vode zajete v oceanih, polarnem ledu in ledenikih, le 0,3 odstotka vode je na celini. Od tega je je že zdaj le majhen delček tega delčka pitne.'
Reka Krka, zelenice, čist zrak in dobra pitna voda so bistveni temelji varstva človekovega okolja in narave v Novem mestu. Neločljivo so povezani.
Seveda se je nemogoče vrniti v stare — nekateri pravijo dobre čase, s stranišči na štrbunk, koleslji namesto avtomobilov, rokodelci namesto tovarn, prijaznimi vasicami namesto betonskih naselij. Vsekakor pa je tudi v Novem mestu mogoče izpolniti večino pogojev, ki jih terjajo osamljeni privrženci dokaj donkihotskega boja za neonesna-ženo človekovo okolje.
Varstvo okolja v Novem mestu pa niso samo že naštete reči, varstvo narave, našega sveta je tudi tista polivinilasta vrečka, ki ste jo videli ob cesti, rečnem bregu ali v gozdu, da ne govorimo 6 drugih odpadkih. Ali ste jo res samo videli in nikoli pozabili?
Varstvo človekovega okolja in narave je del tistega tako raztegljivega pojma, ki ga imenujemo civilizacija, če že ne kultura. Pojma, na katerega smo prevečkrat nezasluženo ponosni. Res je, da bo družba najbrž poskrbela za večino perečih vprašanj varstva človekovega okolja, ker se bomo sicer rojevali in umifali tako rekoč na smetiščih, kar pa ni več družbeni, ampak tudi čisto naš, osebni problem. Poleg atomske in jedrske bombe je dvajseto stoletje izdelalo tudi umazano bombo, sestavljeno iz odpadkov, strupenega zraka, vode in hrane, prepojenih s herbicidi in sestavinami pralnih praškov.
Za atomsko bombo je nekoč nekdo napisal, da je svetlejša od tisoč sonc. Kako temna je umazana bomba? Ali moramo res iti v zgodovino kot umazano stoletje, stoletje, ki je zatrlo biološko ravnotežje?
Odgovor se začenja pri tisti polivinilasti vrečki, ki naj bi je ne pustili na rečnem bregu, drevesu, ki naj bi ga zasadili, če že ne pišemo knjig in rojevamo sinov, odgovor je v vsakomer izmed nas, še najbolj pa v tisti prisrčni trditvi z začetka tega pisanja: ,,Vemo, da bodo za nami še živeli odrasli in otroci, ki bodo potrebovali in želeli čist zrak in vodo, cvetoče trate in zelene gozdove."
Del tega odgovora ni samo v daljnem Kavasakiju, ampak tudi v domačem, zaenkrat še prijaznem Novem mestu.
MARJAN BAUER
I11EITU
m mm m m m m m*
" * - ;. Jž*> ____-•• ^ .
•^""eveč	poskusila, vendar nisva bila
''^®j Zan	čeprav naju je 70-letni kmet Jer-
°P02ariT\'^ Šmarja pri Šentjerneju kar naprej jekie •' ° drživa vsak svoji dve rogovila-'^'sva "^^"^^gneteni, kakih 30 cm dolgi palici,
•.Kak'^'^^^ 2nala „pribajati" vode.
^riii p P f^oreta biti tako nerodna! Nalahko iiorg niora biti na enem samem prstu, prst ^ ®'3stičen!" se je jezil nad najino ^ ^ode n ^	rnogla nič pomagati
pra	znala nikoli poiskati, čeprav Za-
'^iSčp	nobena kunšt. Vodo lahko
^sak otrok ..
■" ^p3lc 7
^^gače	ki je sicer kmet po poklicu,
j^Urja^ iJ	izučen kovač v pleterski kovačiji,
'^če Vod	tridesetega!" poudari)
^®^tleti°	'dolenjskem in tudi drugod že tri
^asi prj ® spominja, kako je začel: v Veliki Žel ^ •u'^ "®'^^o, ki je tudi s pomočjo ^Pazovai^^'^.	Zagore ga je
tudi'^ja	P3 si je mislil; „To
Palice^'^^'^' k®^3čiji si je sam naredil štiri jekle-
"^aiTiagnet-f	■'ogovilicami na koncu, jih
Pa Šo'ul" "^"Jčil ravnati z njimi najprej sina,
, ..Zq isk ^5'nega sina Branka.
serrf^'^	zmeraj potrebna dva. Sli-
J.'®skovQ	bajaličarje, ki iščejo vodo
^®clo na °	^ Pleterjah je znal iska-
^ f^jegov '^3čin. Videl sem ga, samo da se jaz
^'^anje Početje nisem preveč zanimal, ker je
serti J način popolnoma zanesljivo. Do-
-J ®kot dvestokrat, kaj dvestokrat,
s/1^'^	toliko, poiskal vodo. Še nikoli se
b- ^ Mirn'	Pionirja so me klicali, ko
? h	^'o. Samo prišel sem v
Mublia jo našel. Vodo sem iskal tudi že >' "'jam."
r?	včasih kar trumoma hodili
pg	jezil se je, ker jih je bilo toliko,
^nj, a	vsaka vas vodovod, je prosilcev Pri j^.'^.temu ne zmanjka. Ta bi imel rad
v	primer, če bo
v ^®9orc	'h nriesecih usahnil .. .
2 i#'^^ kljub 70 letom hodi okrog in išče >^^0. Po^prideta tja, kjer bi radi imeli
'^eta	^^^f^eta v roke vsak dve palici in
Poka •
k	nama, kako se najde voda: „Da ne
^	H	zmišljujem ali da se lažem,
' ^ago' ® ^®'^no najdem vodo!" se je smejal '"C. Na domaČem dvorišču, kjer je vod-
njak, ki ga je z bajanjem našel Zagore, sta se postavila levo od njega. Ded in vnuk sta se postavila eden zraven drugega, staknila palici z rogovili-cami in pustila, da so stale samo na kazalcih. In palice je zaneslo desno. To pomeoi, da je voda bolj v desno. Sla sta v desno, na desno stran vodnjaka. Palice je tokrat potegnilo v levo. Ko sta pa stopila k vodnjaku, so se palice prekrižale. „Kadar padejo v križ," se je razvnel Zagore, „je spodaj voda. Takrat rečem le, da je treba kopati. Ugotovim lahko še, <<ako močna je vodn^ žila. Bolj ko močno potegne palice v križ, močnejši je izvir podtalne vode."
—	Zagore, ali lahko poveste tudi, kako globoko morajo kopati?
„Ne, tega ne morem ugotoviti. Lahko tri metre, lahko pet, kopali so že osemnajst metrov, morebfti bi bilo kje potrebno celo petdeset. Tega ne vem. Jamčim le, da tam voda je!"
—	Ali ste se že kdaj zmotili?
,,To pa še ne. Nikoli. Zmotiti se ne da — palice jasno pokažejo. Kjer padejo v križ, tam je voda!"
—	Kaj pa, če vas zmešata kakšen potok ali Krka, kjer je veliko vode?
„Tudi tu se ne morem zmotiti: palice primejo samo na žilo, ne pa na potok ali reko. Da pa je moj način iskanja zanesljiv, lahko potrdim s tem, da sem našel vodo tudi na Trški gori in na Vinjem vrhu, kjer so vsi trdili, da vode ni!"
Zagore pravi, da je voda povsod — le najti jo je treba. Ne zna pojasniti, kako da palice lahko pokažejo, kje je voda. Ampak zaradi tega si ne beli glave — tako je in pika.
Za svoje bajanje vode računa štiri ali pet starih tisočakov; ljudje mu navadno dajo več, saj je vsak srečen, ko pride do vode. Eden izmed tistih, ki jim je Zagore našel vodo, je tudi Može s samotne kmetije nad Ločno. On pravi: „Zvedel sem za Zagorca. Doslej sem imel le kapnico, ki pa ni bila najboljša. Zagore je v eni uri preiskal dosti zemlje in mi našel štiri ali pet mest, kjer naj bi bila voda. Kopal sem tam, kjer je bilo najbliže hiši. Po trinajstih metrih kopanja smo nehali, ker ni bilo nič. S posebnim svedrom smo zavrtali luknjo še šest metrov globoko. Ker vode ni bilo, smo vse skupaj pustili. Čez nekaj dni grem tam mimo — in v vodnjaku je stala voda kakih pet metrov visoko. Voda je odlična: kadar je zunaj vroče, je tako mrzla, da je ni mogoče takoj piti. Čeprav sem si napeljal vodovod, bom dokončno uredil tudi ta vodnjak. Ta voda je odlična in nikoli ne usahne."
A. BARTELJ J. SPLICHAL

DRAGO RUSTJA
Kremplje velike predvojne gospodarske krize, ki je še poglobila prepad med revnimi in bogatimi, je bilo čutiti tudi v belokranjski vasici Naklo, kjer je v 'družini Jermanovih med devetimi otroki odraščal Drago. „Kmetija je bila premajhna za vse. Največkrat so bili na mizi žganci z mlekom, pogosto še soli nismo imeli, o belem kruhu pa smo otroci le sanjali. Pozimi sva imela z bratom ene same čevlje, zjutraj sem jih obul za v šolo jaz, popoldne pa on." Tako se ozira na otroška leta Drago Jerman, ki se mu takrat ni izpolnila velika želja, da bi postal glasbenik. „Za šolo ni bilo denarja, zato je oče poprosil župnika, naj kako pomaga. 1^ ga še poslušati ni hotel, samo zabičal mu je, naj raje bolj pogosto hodi v cerkev."
Po osnovni šoli seje Drago v Črnomlju izučil za peka in tamkaj delal do 1939. „Eden od sodelavcev je imel brata, ki je bil komunist, zato smo se veliko pogovarjali o delu KP. Komuniste sem imel za ,nekaj več', zato sem pogosto spraševal, kaj moram storiti, da bi to postal tudi sam. Razložili so mi, da to ne gre kar tako, da moram prej ,odrasti'. Kaj so mislili s tem, sem brž doumel, saj je bilo preveč krivic in poniževanja. ,Odrasti' je bilo treba za odločen boj zoper izkoriščanje."
Iz črnomaljske „delavske šole" je odšel za leto dni na otok Krk, od tam pa k vojakom k hidroaviaciji, kjer [e bil do razpada stare jugoslovanske vojske. Že prej je predvidel, kako se bodo razvijale stvari, zato se je povezal z nekaj komunisti in po razpustu so se odpravili proti Sloveniji. Prebili so se do Bosanskega Broda in tamkaj padli v nemško ujetništvo. Z vlaka, ki je nabito poln peljal na prisilno delo v Nemčijo, so trije pobegnili in zadnje dni aprila prišli v domače kraje.
Nekaj tednov je bil Jerman doma in precej je začel zbirati orožje in prenašati zaupna sporočila, konec maja 1941 pa se je zaposlil na žagi in v mlinu na Krupi pri Semiču. Še naprej je deloval tudi na terenu in v črnomaljski zapor pošiljal različen material; to naporno in tvegano delo je skrivoma opravljal do začetka junija 1942, ko je bil s tovariši izdan. Sam se je čisto po naključju umaknil, druge pa so Italijani zaprli.
„4. junija se nas je petnajst fantov priključilo Belokranjski četi, ki je bila tedaj na Brezovi rebri. Prva bitka, v kateri sem sodeloval, je bila pri Rožnem dolu, ko smo pri železniški čuvajnici napadli Italijane." Kmalu je ppstal komandir voda in čete, potlej pa komandant terenskega bataljona Dolenjskega odreda. Sredi bitk, v katerih je bil izredno hraber, je 24. oktobra 1942 postal tudi ,nekaj več' — komunist. Še prej pa so ga tovariši,^e da bi sam vedel zakaj, začeli imenovati Motašo.
Decembra isto leto je prišel v Cankarjevo brigado. Najprej je bil komandir spremne mitraljeske čete, nato pa namestnik komandanta 3. bataljona. Zaradi velikega poguma v bitkah so ga imeli za enega najbolj hrabrih borcev brigade. Marca 1943 je bil v Prekrižju hudo ranjen v nos, toda hitro si je opomogel. Veljal je za spretnega starešino, zato je avgusta odšel v Plaško na tečaj za komandante. Že septembra se je vrnil in postal najprej namestnik komandanta Cankarjeve brigade, potlej pa še načelnik štaba brigade. 24. decembra 1943 je bil postavljen za komandanta 12. brigade, kar je bil do julija 1944, ko je postal načelnik operativnega oddelka 15. divizije.
URAGO
JERMAN
MOTAŠO
Med hudimi boji z Nemci in domačimi izdajalci v Suhi krajini je bil avgusta štab 15. divizije v Stranski vasi pri Žužemberku. „Borci so bili na položajih, s štabom pa so bili v vasi samo kurirji in stražarji, zato se skupini Nemcev ni bilo težko prebiti do vasi in jo napasti. Ko je začelo pokati, najprej sploh nismo vedeli, za kaj gre; ko pa smo opazili Nemce, smo hitro pripravili obrambo, zbrali material, radijsko postajo, različne aparate in drugo ter se prebili iz vasi. Tedaj so se Nemci znesli nad nekaj ženskami, ki so ostale v vasi. Napadli smo jih in med jurišem me je pokosil mitraljeski rafal. Krogle so mi prebile nogi in oplazile po čelu" Tako je bil Drago Jerman že tretjič ranjen. Najprej se je zdravil v Ciplju in Srednji vasi, toda rane so bile tako hude, da so ga morali odpeljati z letalom v zavezniške bolnišnice v južni Italiji.
V daljni Italiji je s tovariši burno pozdravil osvoboditev glavnega mesta in z zanimanjem spremljal razvoj dogodkov v domovini. Prekaljen borec ni mogel doumeti, da ga ni tam, kjer bi bil najbolj potreben — v bitkah. Čeprav še ni popolnoma okreval, je brez dovoljenja skrivoma prišel na Vis in od tam s prvo ladjo v osvobojeni Split. Devet slovenskih oficirjev je tamkaj izprosilo barko; z njo so pripluli na otok Olib, od tam na Krk in mimo številnih zased so se čez Gorski Kotar konec decembra 1944 prebili v Slovenijo.
Po kratkem bivanju doma je bil Drago imenovan za načelnika 15. divizije, toda te dolžnosti ni mogel opravljati, kajti trnova pot iz Italije rnu je poglobila nezaceljene rane. Zdravil se je v Črnomlju. „Tamkaj sem do zdaj slišaj najbolj ostre besede; nad menoj se je ,znesel' Boris Kidrič. Dopovedoval mi je, da boj ni samo moj, ampak nas vseh. V Italijo da so me poslali zato, da bi ozdravel'in se čil boril naprej. In jaz pa da kar pobegnem še bolan. Ko se je nekoliko unesel, mi je priznal, da bi on naredil prav tako." Po (ielnem okrevanju je Jerman postal operativni oficir v glavnem štabu Slovenije, toda še se je moral zdraviti, zato je odšel v zadarsko bolnišnico. Potlej je bil dodeljen v oficirsko šolo pri generalnemu štabu v Beogradu in jo končal junija 1945.
Kot toliko partizanskih vojaških starešin je tudi Draga Jermana po vojni čakalo veliko odgovornih nalog. Najprej je bil tri leta v nekaj mestih namestnik komandanta in načelnik divizij, leta 1948 je stopil v vojaško akademijo v Beogradu in jo končal 1950, nakar je spet menjal mesta in visoke vojaške položaje, dokler ni leta 1967 kot generalmajor odšel v pokoj in se stalno naselil v Pulju, kjer še dandanes deluje na različnih družbenopolitičnih področjih.
Imel je priliko dodobra spoznati predvojno, vojno in povojnđ jugoslovansko stvarnost, zato nič ne pomišlja, ko reče: „Za svobodo bi bilo vredno še bolj trpeti, darovati še več življenj. To lahko rečemo vsi, ki smo šli v krvav, neizprosen boj in prišli iz njega živi — po naključju. Postal sem popoln Jugoslovan, bratstvo in enotnost sta se mi zadrla pod kožo, zato sem se lahko vživel v vsako sredino, kjer sem hotel, in delal vestno. Ne priznavam nikakršnih nacionalnih meja, za vselej nas je v eno zlila revolucija." In za slednjo je Drago Jerman storil vse, kar je bilo v njegovi moči; ogromno je storil, zategadelj je bil hraber, požrtvovalen in predan borec 27. novembra 1953 proglašen za narodnega heroja.
Neko jesensko noč je potrkalo na okna naše hiše v Velikem Slatniku. Mati je vstala, prižgala petrolejko in šla odpirat vrata.
„Ugasite luč!" je bilo slišati. In glas iz teme je dodal: „Fant naj napreže vola in takoj z menoj!"
Hitro sem se oblekel in odšel v hlev po našega vola ter z njim sledil partizanu, ki je zbudil naš spanec. Šla sva do srede vasi, kjer je že stal voz z enim volom, na-keterega so partizani nalagali vreče žita. Ko je bil voz poln, smo krenili. Ob koncu vasi se nam je pridružil še eden. Kolonica voz je krenila proti Gorjancem.
Vozili snno po vaški poti, potem po nasvetu Vodiča skozi gozd, dokler nismo prišli na cesto Novo mesto — Metlika. Pri Zajcu pa smo morali zaviti z dobre ceste na razrito pot in kar počez prek košenic. Bal sem se, da vola ne bosta zmogla. Toda sila kola lomi in tako sem uspešno zvozil na trdno gorjansko cesto,
* Ko sem-čakal na cesti, da zvozi nanjo še drugi voz, sem zaslišal, kako se spodaj mučijo, da bi porinili voz naprej. Stopil sem z voza in odšel gledat, ali bom lahko pomagal. Drugi voz je res obstal. Voznik in njegov spremljevalec sta udrihala po, volih, partizan pa se je upiral v voz, da bi ga spravili iz zmehčane zemlje.
Pogledal sem oba vprežena vola in hitro oparzil, da se je enemu volu snela „komba", ter da \)ž imel del jarma že na hrbtu. Partizan se je čudil, ko sem mu to povedal.
„Kaj pa je to, komba? " me je vprašal.
Tako neumno se mi je zdelo, da nekdo ne ve, kaj je komba, da sem kar molčal. Odšel sem malo po poti nazaj in kmalu našel izgubljeni del volov-skega jarma. Ko sem popravil vprego, je tudi ta zdelala težavni del poti in privozila na gorjansko cesto.
Potem je vožnja lepo tekla. Od naporov in ne-prespanosti sem na vozu zaspal.
Ne vem, koliko časa je šlo tako po nočni cesti. Iz spanja me je nenadoma prebudil klic: „Stoj!" Vola sta se ustavila, kot da bi razumela povelje.
Partizan, ki je bil z nami, je nekaj zavpil v odgovor. Iz teme se je pojavil stražar.
Zdaj vem, da je to bila prva redna straža na pragu svobodne Bele krajine.
Partizan in stražar sta izmenjala nekaj besed in že je bilo slišati stražarja, kako nam je dobrodušno dejal: „Ali ima kdo kaj za prižgati? "
Francelj, ki je vozil drugi voz, je potegnil iz žepa mehur z drobirjem in s stražarjem sta zvila vsak po eno cigareto. Potem smo krenili naprej.
Z glavne ceste smo zavili na desno na stransko pot, ki pa je bila kar dobra in se nam ni bilo treba mučiti. Pot se je pričela nagibati in tako smo vedeli, da je najtežji del vožnje za nami.
S porajajočim se dnem smo zagledali prve belokranjske vasice in v naših udih se je pojavilo malo več življenja, tako da smo prišli na cilj dobro prebujeni.
Ustavili smo se v vasi Hrast, kjer je stal poleg velike luže parni mlin. Tu smo vozove z vrečami žita razložili.
Partizan iz našega spremstva nam je zamahnil z roko in dejal: „Zdaj lahko greste domov!" '
Zadovoljni, ker smo srečno opravili zaupano nalogo, smo posedli na vozove in krenili nazaj proti domu. Voli, čeravno utrujeni, so vedro stopili . ..
To je bila moja prva vožnja za partizane. Kasneje jih je bilo še veliko in marsikateri fantič ali dekle iz naše vasi je kdaj pa kdaj vozil za partizane.
R. Š.

i-'.- V.«'-
^ .	v •	/t «
. . J ^
BAJUB


Nihče, kdor ni sam izkusil, ne ve, kako težko je živeti človeku v okolju, kjer ga vsi prezirajo. Še huje pa je, če je brez premoženja med bogataši.
Naše malo mesto je v starih časih večkrat pogorelo. Po vsa-^ kem požaru so zgradili nove in večje hiše, le ena stara bajta je ostala, ki se je ni prijel ogenj, in ta je kazila podobo. Mogočni sosedje so z nejevoljo gledali staro podrtijo in nagovarjali Že-frančka, naj jo podre do tal. Podrl bi jo, vendar revež ni imel drugega kot službo z majhnimi dohodki in kup otrok, ki jih je moral preživljati, zato na gradnjo ni smel misliti.
Kot strela z jasnega se je Žefrančku ponudila prilika za boljše življenje. Umrl mu je sorodnik brez naslednikov in na drugem koncu domovine je dobil hišo z nekaj zemlje.
Takega daru ni treba zameta-vati, zato se je odločil, da bajto ^ proda. Ponujal jo je na vse mo-
goče načine, vendar so sosedje vse kupce odgnali. Ko je že skoraj obupal, se je nečesa domislil. Odšel je naravnost v gostilno in veselo razodel sosedom: „Zdaj pa imam kupca, ki ga ne tx>ste odgnali."
„Katerega? " so brž vprašali.
„Takega, ki mi bo dal milijon več kot drugi, pa še ves denar takoj na roko. Rom je, tisti iz avtobusa."
Omizje je onemelo. Žefran-ček se je umaknil, možje pa so brž staknili glave: „Nak, Cigana pa ne. Je že bolje, da sami kupimo to podrtijo."
Rečeno, storjeno. Sami so poiskali kupca, ki jim je bil-všeč. Ker ni imel denarja, so mu ga za nekaj let brezobrestno posodili.
Tako so zdaj vsi zadovoljni: Žefranček, ki je prodal bajto in zaslužil milijon, novi lastnik, ki je končno prišel do stanovanja, in sosedje, ki so se rešili nezaželenega sosedstva, v
i


m
4^

—	Halo, gospa Pekovka? Oprostite, da vas motim na domu.
—	Nič hudega. Imate prijeten glas. Smem zvedeti, kaj želite?
—	Zanima me vaše življenje, vaš vsakdan. Veste, letos je ...
—	Nič lažjega, dragec. Oh, oprostite, tovariš. Od šeste do štirinajste sem v službi. Delam v pisarni kot administratorka. Prava papirnata vojska, vam pravim. Včasih niti k malici ne grem. Toda to vas gotovo ne zanima. Tipkaj pa tipkaj.
—	Oprostite indiskretnosti: imate kaj otrok?
—	Dva: fantička in deklico. Zlata sta. On ima štiri leta, punčka pa tri. No, kakšen mesec manj.
—	Gotovo ste zadovoljni, ker sta otroka v vrtcu. Brez skrbi lahko delate cel dopoldan. Osem ur.
—	Se norčujete, tovariš? V kakšnem vrtcu nV ki? ! Še preden sem rodila Janija — tako je ime mojemu prvorojencu — sem ga prijavila v vrtec. Še zdaj ni prišel na vrsto. Pravijo, da je prenatrpano.
—	Imate gotovo doma dekle, ki pazi na zarod.
—	Pri tej mizerni plači? Mali je že tako velik, da lahko popazi na svojo sestrico. Ne veste, kako me skrbi, da se jima ne bi kaj pripetilo.
—	In kakšen je vaš popoldan? Mislim; kako ga preživite?
—	Najprej pripravim jedačo za otroka. Dobesedno sestradana sta, četudi jima pustim suho malico. Rasteta kot koprivi in jedla bi neprestano. Potem pospravim stanovanje, uredim vrt. Zelenjava je v mestu draga kot žafran. Tako si nekaj malega sami pridelamo. Paziti moramo na vsak dinar.
—	Moža imate, menim. Pri delu vam gotovo pomaga. Še posebno letos, ko je mednarodno . • •
—	Figo pomaga! Je šofer. Po cele dneve, da včasih tudi tedne ga ni domov. Vse leži na mojem hrbtu. Vse. Veste, hiše še nimamo urejene do konca, pa moram letati za mojstri. Ko pride mož domov, imam opravka še z njim. Včasih je siten, da bi raje videla, ko ga sploh ne bi bilo domov. Malo dobrega imam od svojega moža, verjemite.
—	Šte družbeno kaj angažirani?
—	Pri dveh otrocih, odsotnem možu in službi? No, pri Rdečem križu sem tajnica, več ne zmorem. Ni časa, veste, ni časa. Bi se pa rada bolj aktivirala. Bi se.
—	Zvečer greste, predvidevam, v kino, v gledališče, na športno prireditev. Je tako?
—	Zvečer zlikam oblekce in operem, kar je umazano. Pripravim pa tudi vse otrokoma, ko bosta drugi dan spet sama. Okrog polnoči zaspirn kot zaklana. Tako iz dneva v dan. Sicer pa, kaj vam to sploh pripovedujem? To so moje skrbi in nrx)je radosti.
—	Z vami se pogovarjam zato, ker je letos mednarodno leto žensk. Ste že slišali kaj o tem? Po časopisih so se na dolgo in široko razpisali.
—	Malokdaj imam čas brati časopise. Ko bodo otroci večji, mogoče. Zdaj pa... Da, o mednarodnem letu žensk pa sem slišala. Prav je, da so s® nas spomnili.

evgra
iuri^
Imel sem staro mamo, Dolenjka je bila, naj ji bo odpuščeno, veliko hudega je doživela, končno sem bil le jaz njen vnuk.
Spominjam se, da je bila zlatega srca in dobrih rok, vse bi dala, a kaj, ko ni nič imela.
. Kadar mi je spekla jajce, se ji je zazdelo, da mi je sklatila zvezdo z nebes in ves čas, ko sem jedel, je računala, koliko bi ji jajce vrglo, če bi ga prodala prekletim in zaničeva-nim meščanom.
Ravno tako je bilo z drugimi dobrotami, ki nikakor niso bile za domače, pač pa za na trg, kamor je šlo vse: putke in račke, maslo in smetana, jajca in klobase.
Živo se spominjam, da sem se temu vedno čudil in da sem zaradi tega veljal za čudaka in za otroka, iz katerega nikoli nič ne bo. (Tu se je pokazala babičina nezmotljiva jasnovidnost: postal sem novinar, za kazen in v svarilo drugim.) čudil pa sem se zaradi tega, ker je babica vedno, kadar je prišla s trga, bentila in robantila, da so jo mestni škrici spet „okoli prinesli" in ji vse dobrote izpulili za pol cene.
Zdaj sem meščan in žal mi je po tistih zlatih časih.
VČASIH JE
uSmoBiiO
često grem namreč na trg, kjer se pazljivo oziram po starih mamah s cekarji, a teh ni nikjer več.
Ni tistih sijajnih jajčk.
Ni masla in klobas.
Ni pravih piščancev. (Konfekcijskih iz farm ne maram, ker imam še živ spomin na prave.)
Predvsem pa ni nikjer tistih starih mam, ki bi jim bilo mogoče kakršnokoli blago izpuli' ti za polovično ceno. Ni jih in žalost se rrte poloteva zaradi tega.
Zdi se mi, da je podeželje izgubilo veliko svojega nekdanjega čara.
Vedno, kadar se peljem na Dolenjsko, se spominjam svoje mile'stare mame in vedno mi je žal, ker je ni več. Žal mi je tudi tega, ker so se tudi ostali sorodniki pomeščanili« Spomin na tiste davne dobrote v meni počasi ugaša. Se malo in prišlo bo do najhujšega-
Takrat bom stopil do svojih dveh dolenj^ skih prijateljev, do Andreja in do Marjana, bomo v zidanico, se napili in milo zapeli:
„Včasih je luštno blo ..."
In ko bosta onadva čisto pijana, jima bom moral verjeti, da mi je lepo in da je v mestu čisto drugače prijetno življenje.
MEiM!ftW NA DOLEHUSKEM

andrej novak:sflomastrom
lofze sever


K
FILM

Filmska ekipa režiserja Stole-ta Jankovića zbira in snema gradivo za nov jugoslovanski doku-fTientarni film, ki bo pripovedoval o sojenju našim vojnim zločincem Draži Mihajloviću, Leonu Rupniku in voditelju ustaške NDH. Film naj bi bil dokončan do meseca novem-oi^a, ko ga bodo prikazali v ki-fiodvoranah, leto kasneje pa naj j^' ga predvajali tudi na televizi-['• Ekipa ima pri delu precej te-^av, saj so naši arhivi dokaj sko-P'. malo prič j.e še živih, in tako f^orajo dostikrat uporabljati stare fotografije. Po režiserjevem mnenju bo film razgibal ■^ašo in tujo javnost.
dalmatinske šansone
tovrstnimi prireditvami, zato najbrž tudi kupcev za obe plošči ne bo manjkalo. Morda je pomanjkljivost plošč v tem, da na njih ni posnetka zmagovalne melodije.



Kersnikove povesti že dolgo ^ .jo naše filmske ustvarjalce. 2 njegove trilogije Jara goSpo-Ciklamen in Agitator sta Prvi dve povesti že preneseni na ' "TI, zdaj pa je na vrsti še Agita-O""- Snemalna ekipa režiserke arije Seme — Baričevič je za-®a Snemati to Kersnikovo po-Gledalci televizijskega pro-Đ^ama se verjetno še dobro spo-"iinjajo Ciklamna, ki je nastal iz ela iste filmske ekipe. Tudi v jSitatorju bodo nastopili znani ^ovenski gledališki igralci: Rad-^0^ Polič, Dare Valič, Meta Vra-'c. Anton Petje . . .
______:■
Po licenci Atlantic je Suzy iz Zagreba izdala veliko ploščo, ki naj bi predstavljala svojevrsten kratek pregled najuspešnejših skladb, ki so izšle-v njihovi gramofonski družbi. Na posnetkih so sama znana imena ročk in pop glasbe: Rolling Stones, Led Zeppefin, Yes, Crosby, Stills, Nash and Voung, Iron Butterfly in drugi. Izbor zajema skladbe, ki so nastajale in se uveljavljale v zadnjih 25 letih.
PLOŠČE
JI
?75
Ploš —°t0n ie 'zdal dve veliki nefjCI' na katerih so posnetki z Ena V,|C^a sp,'ts,<ega festivala, jih u °Sč.a Prinaša skladbe, ki iem VrSčaj0 p°d zelo širok po-cjru ~~ zabavne melodije, na Pevki d9 S° dalmatinske po-bi| Sn,'. °. Mnenju nekaterih je P itski festival med boljšimi
' 'r
j,-	■■jn*
i ■« ; ■
..i
KNJIGE
CHARLES DICKENS
Angleškega pisatelja Charlesa Dickensa našim bralcem ni potrebno predstavljati, saj je eden najbolj znanih in tudi veliko branih pisateljev. Zanimivo pa je, da pisani svet njegovih romanov prav nič ne prednjači pred resničnimi dogodki njegovega življenja. Z njimi se lahko seznanimo v biografskem romanu ,,Charles Dickens", ki ga je napisala" Victoria Lincoln in je izšel pri Državni založbi Slovenije. Pisateljica je znala dogodke iz Dickensovega življenja povezati z razmišljanji in osvetlitvami takratnega dogajanja na nevsiljiv in prijeten način, tako da je branje nove knjige ves čas zanimivo in napeto.

v.

Angleški pisatelj Robert Louis Stevenson je znan slovenskim bralcem predvsem kot pisec „Otoka zakladov", „Črne puščice" in „Mladega gospoda Balantrajskega". Tokrat je v prevodu Vladimirja Levstika Mladinska knjiga izdala njegovi domala klasični deli „Ugrabljen" in „Catriona" v knjigi z naslovom „Prigode Davida Bal-fourja". V tekstih, ki ju povezuje skupni junak, je Stevenson, ki je po nekaterih značilnostih blizu Scottovemu romantičnemu zgodovinskemu romanu, orisal škotsko zgodovino s srede 18. stoletja. Ob docela pustolovsko potopisnem prikazu spleta življenjskih okoliščin je Stevenson pronicljivo označil tudi značajske razsežnosti glavnega junaka.
m
:ervi|
sedem sinov
AHTCNOAE aftVt
Založba Borec je izdala knjigo „Mojih sedem sinov", ki je pretresljiva izpoved preprostega italijanskega kmeta Alcideja Cervija, kakor jo je narekoval in izpovedal italijanskem"! pisatelju Renatu . Nicolaiju. Delo temelji na povsem resničnih dogodkih in nam pripoveduje o boju , italijanskih ljudi proti fašizmu. V tem boju so kot talci padli vsi Cervijevi sinovi, požgali so mu domačijo in ga preganjali. Knjiga je bila prevedena že v več jezikov, prav tako pa v rodni Italiji, kjer fašizem še ni povsem zamrl, doživlja vedno nove izdaje.
CERKGVNA OilMMiA
153. zvezek knjižne zbirke ,,Kondor", ki jo izdaja Mladin-
PRCDSTflVUfMIO ViMIW
davida balfourja
Založba Lipa je izdala knjigo „Koncentracijsko taborišče Rab", ki jo je napisal Franc Potočnik, neposredni pobudnik upora na Rabu. Gre za izčrpno dokumentirano in s slikovnim gradivom opremljeno delo pričevanj o zločinih italijanskih fašistov, ki so dodobra izpraznili vasi in mesta v takratni ljubljanski in reški pokrajini in ljudi tirali v strahotna taborišča smrti. Tako je samo na otoku Rabu trpelo in umiralo okoli 15.000 mož, žena in otrok. Kljub lakoti, boleznim, mučenju in umiranju v teh ljudeh ni ugasnila iskra upanja, pod vodstvom KP in OF se je v taborišču ustanovil izvrštii odbor OF, ki je do tolikšne mere osvestil ponižane ljudi, da so ob razpadu Italije združeni v udarni bataljon razorožili nad dva tisoč sovražnih vojakov, zavarovali objekte, postavili pred sodišče največje zločince in ustanovili Rabsko brigado, kije nadalje osvobajala zasužnjeno domovino.


7
sKa knjiga, prinaša-tekst, ki se ponaša s častitljivo starostjo. Gre za izbor iz Primoža Trubarja ,,Slovenske cerkvene ordnin-ge", torej za tekst, ki-sodi v začetke tiskane slovenske besede. Čeprav je Cerkovno ordningo Trubar napisal za takratne potrebe slovenske protestantske verske skupnosti, jc pomen tega dela za razvoj slovenske besede in književnosti zelo velik, saj ga mnogi strokovnjaki stavijo po pomembnosti takoj za prevod Biblije. Izbor, spremno študijo in opombe je pripravil Drago Sega. Da bi bilo besedilo laže dostopno, so ga prenesli v današnjo pisavo.
NAJDAUŠANOe
Vztrajni pobudnik tekmovanj za „bralno značko" po slovenskih osnovnih šolah in pisec

rajevih ostala brez tistega, kar so ob pehanju in nehanju skozi stoletja ustvarili njeni predniki. Ostala bo brez doma! Roman „Najdaljša■ noč", ki presunljivo prikazuje stiske ljudi v nekem usodnem času, je bil nagrajen s Kajuhovo nagrado za leto 1975.
številnih spisov za mladino, pisatelj Leopold Suhodolčan, se je tokrat predstavil z romanom ,,Najdaljša noč" (izšel je pri založbi. Borec). Dogajanje je postavljeno v junijsko noč leta 1941; gre za pripoved o mučnem čakanju na trenutek izselitve, na hip, ko bo družina Je-
Kdor nekaj ustvarja, tega ponavadi ne počne le zase, temveč si slej ko prej zaželi, da o njegovem delu izrečejo sodbo tudi drugi. Kdaj naj pride do tega trenutka, je enako staro vprašanje kot ustvarjanje samo. Olga Kolarjeva, gradbeni tehnik pri trebanjskem Stanovanjskem podjetju, je na Trebanjskem že osmo leto. Prosti čas posveča najrazličnejšim slikarskim tehnikam in skratka riše, slika ali nanaša s pleskarsko lopatico, kar se ji zdi lepo. Ker je Trebnje postalo že nekakšno središče jugoslovanskih naivnih umetni kov, bi človek mislil, da tu že ne more biti težav za uveljavljanje mladih talentov. In vendar: minilo je že dobrih sedem let. Olgino slikarstvo pa ji ni prišlo prav, kot pravi pregovor, niti po sedmih letih, saj je znano le ožjemu krogu prijateljev in znancev, katerim podari od časa do časa kakšno sliko ob raznih obletnicah!
Slikarstvo je že lep čas Olgin konjiček. V malem blokovskem
stanovanju žie primanjkuje pro stih sten, kamor bi lahko še obesila kakšno sliko. Nerada govori o vzornikih, ker misli, da bi že samo s tem.lahko obešala svoje skromno delo na uveljavljeno irne. Vseeno se še verno spominja dogodka izpred desetih let, ko je pVišel k njenemu očetu sodarju v Celju slikar Jaki. Tam je slišal za njeno nagnjenje. Seveda si je želel nemudoma vse ogledati, v istem hipu pa je bil nared tudi že komentar: ,,Nič posebnega, vendar dekle ima smisel. Obljubim ti kakšne barve." Natrosil je še nekaj šal, kar je bilo dovolj za dosti solz, barv pa seveda ni bilo nikoli. Vseeno Jaki ne spusti iz pred oči mladih ustvarjalcev. Ko je slišal, da je v gostilni v Ziečah v kleti vklesala v omet neko tihožitje, je spet rekel, da si bo stvar ogledal. S tem se je ponovno vse skupaj tudi končalo.
Seveda ji ne uide nič, kar se v slikarstvu dogaja v Trebnjem.
Naivcem sicer gleda pod prste, vendar je pogostni kmečki motivi, roke, zgarani prsti ali zgu-bani obrazi ne pritegujejo. Tudi Janez Gartner, duša trebanjskih taborov likovnih samorastni-kov, si je ogledal njeno delo. Všeč mu je bilo drevo s sonci, kakršnih, kot je ob obisku dejal, še ni videl pri drugih slikarjih. S tem nedavnim obiskom pa se ponovno pričenja zgodba o tehniki slikanja na steklo, ki jo je že zavrgla. Lep čas je namreč že ustvarjala brez čopiča v hiši, preprosto s pleskarsko lopatico na platno, kar ni ravno lahko za nežne prste. Do septembra naj bi zbrala 10 slik na steklu, nekaj že narejenih in, prepričani smo, tudi še kakšno novo. Zakaj slednjič bo, kot kaže, le prešla iz kroga prijateljev in sorodnikov pred prave kritike in ustvarjalce, od katerih bi se rada česa naučila in seveda tudi ostala samosvoja, kar je cilj vsakega umetnika.
ALFRED ŽELEZNIK
ŠTIRJE TANKISTl
IN MNUtZ
,,Štirje tankisti in pes" je na--slov, ki ga gledalci televizijskega programa dobro poznajo, saj smo pri nas serijo s tem naslovom že videli. Zdaj pa je založba Borec oskrbela prevod in izdajo istoimenske knjige, ki je bila za osnovo filmu. Delo je napisal poljski pisatelj Janusz Przymanowski, ki se ponaša kot zelo plodovit pisec, saj je ustva'. ril že okoli 30 del, med katerimi so mnoga našla pot tudi v druge države. Slovenski prevod nam prinaša samo prvi del povesti, za katero pravijo, da je najuspešnejše delo Przymanowske-ga.
škrat
„v Orehovici pri Š. Jerneji. Božjo (!) pot k sv. Jeri odpravil je župnik Rak naj pred, potem pa še S. Miklavžko. Božje službe so tu nehale, zvon se prenesel v Orehovico. Pred je bila gori maša dvakrat v letu. Spotoma so se strašno kurbali, otroci se pohujševali silno, ker se godil je f,. . o belem dnevu brez sramu. To je napotilo Raka, da je odpravil romanje. Narod mu je hudolameril, ubogi Rak „hodi še zdaj nazaj" jokat in stokat okoli zaprte cerkve. V bližnjem skalovji rogovilil je njega dni škrat, ki je motil uboge kmetice. Kedar je klical: Alo kosit, usula se je gotovo ploha, kedar je vabil na setev, nastala je suša, da žito ni moglo prebosti debele skorje. Ljudje so videli prevaro ali so se bali, ne ubogati škra-
ta, ki bi jim sicer brž ko ne nakloniti še kako hujo nesrečo. Prerokba je šla po svetu: Da bo škrat pobegnil, kedar začel bo mukati junec na Gorjancili. Ta junec bil je blagoslovljeni zvon — ko je zapel pri S. Miklavžu, pobegnil je res lažnivi škratelj. Med S. Miklavžem in S. Jero je luža (ljudje pravijo jezero), ki je zaprta z omrežjem, ali se bo enkrat razlila in vse potopila. Razun Gabrčanov preselili sp se tudi Suhodolci z Gorjancev."
Pa smo sredi zgodbe, ki so tako zanimale pisatelja. Na gori smo, ki je s tako magično močjo privlačila Trdino, ki je z obilico pripovedi razvnemala njegovo domišljijo, da je ustvaril svoje „B^ke in povesti o Gorjancih" in v njih postavil spomenik tej čudoviti lepoti.
Ali ne vidite škrata na gorjan-skih košenicah, kako se dela norca iz ubogih kmetov? Vam ne stopi živo pred oči njegova hudobna razposajenost? In junec, ki je blagoslovljeno zamakal v cerkvenem zvoniku, mu je zavil vrat — in škrata odtlej ni nihče več videl . . .
Minila so desetletja, sveto Jero so preimenovali v Trdinov vrh, pri Miklavžu ima Industrija Motornih vozil svoj počitniški dom. Spodaj v dolini se je življenje obrnijo v dvajseto stoletje, zgoraj na gori je v kresni noči še mogoče slišati živalske pogovore, odkrivati zaklade — in komur je sreča zares naklonjena, morebiti še zagleda hudobnega škrata, ki je kmetom delal škodo. Zares, škoda bi bilo, ko bi ta čas izginil . . .
Tudi avgust je dobil ime, podobno kot julij, po rimskem cesarju. Mesec se je najprej imenoval Sextilis, to je šesti mesec. Novo ime pa so mu nadeli, ko je leta 14 našega štetja umrl cesar Gaj Oktavij Avgusi:. Na ta način so hoteli počastiti tudi njegove zasluge za razširitev julijanskega koledarja po vsem rimskem imperiju. Slovensko ime — veliki srpan — srečamo že pri Martinu iz Loke, ki je pisal veliky serpan. Trubar je v svojem koledarju za avgust pisal kimovec — s tem imenom danes označujemo september. Pri Blažu Potočniku srečamo leta 1848 za avgust ime mlatnik. V Novi Crainski pratiki iz leta 1741 so za avgust spet uporabili ime veliki srpan, ki je potem tudi dokončno obveljalo.
10. avgusta je dan dolg 14 ur in 25 minut, deset dni pozneje še 13 ur in 56 minut. Danes ob 12.57 uri bo mlaj; če gre verjeti Herschiovemu ključu, se nam obeta zelo deževno vreme. 14. avgusta ob 3.23 bo prvi krajec, ta nam bo prinesel deževno in mrzlo vreme. Prava koledarska zmešnjava torej: naj verjamemo pasjim dnevom ali Herschiu?
Med dnevi, ki jih v tem obdobju omenja krščanstvo, je nedvomno največji praznik veliki
šmaren (15, avgust). Na ta dan se cerkev spominja Marijine smrti in njenega vnebovzetja.
Zelo star — menda sega v 10. stoletje — je blagoslov zelišč na veliko mašo. Blagoslovljena zelišča naj bi varovala dom pred ognjem in strelo, mešajo jih med živinsko krmo in žito za seme ... Na Slovenskem je tak blagoslov znan le v Prekmurju, na Dolenjskem in v Savinjski dolini pa so po stari navadi na ta dan spekli hlebce belega kruha in z njimi obdarili žanjice.
Na veliko mašo so si od nekdaj želeli lepega vremena: Kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod poteče ... Če na veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima.
Oglejmo si še nekaj drugih svetnikov.
Za dan sv. Lovrenca ponekod pravijo, da je prvi dan jeseni — čeprav pade ta svetnik komaj na 10. avgust! Do tega dne je na splošno zrelo proso, do 10. avgusta mora biti po starem verovanju opleto korenje, sicer ni koren, ampak le korenček, do Lovrenca mora biti repa posajena. Pregovor pravi, da bo vsa jesen lepa, če je na Lovrenca lepo.
Še nekaj Lovrenčevih pregovorov! Če je na Lovrenčevo
7.8.-20.8.
grozdje mehko, tedaj bo vino sladko. Sv. Lovrenc če je jasen, tudi grozd bo strden in viničar glasen. O Lovrencu in Jerneju lepe dni, se vsakdo jeseni lahko veseli. Če na sv. Lovrenca dan grmi, ni ježic. Če je na sv. Lovrenca dan lepo ali sv. Jakoba brez megle, bo vsa jesen lepa.
Po velikem šmarnu goduje Rok (16. avgusta). Ob Boštjanu in Rozaliji velja za zaščitnika proti kugi, je tudi zavetnik poroti ranam in bolnim nogam.
Kakšno vreme nam napovedujejo avgustovski pregovori?
Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Srpana sever če zvedri, vreme dolgo še trpi. Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Kadar je velika . maša v kalu (mokra), je mala maša v prahu. Lovrenec deževen nam vino sladi, lepa ajda moč po njem dobi. Mesec avgust mora kuhati vino, september pa peči.
Za ljubitelje turizma in lepega vremena pa je gotovo najbolj zanimiv (še zlasti, če se uresniči) tale pregovor: Če Lovrenc lep dan dočaka, potlej vsa jesen bo taka.
Pravijo, da je bilo v dolini Krke svoje čase več kot petdeset gradov. O nekaterih že v Valvasorjevih časih ni bilo nobenega sledu več, le še v starih listinah je morebiti zapisana kaka beseda o njih. Spet drugi so se ohranili do danes - večinoma je mogoče videti le njihove razvaline, le redki pa kažejo svojo mogočnost in lice, kakršno so imeli še v starih fevdalnih časili.
Kajpak gradovi niso samo v dolini Krke, vsa Dolenjska je posejana z njimi. Najin namen je bil popisati burno zgodovino in. klavrno sedanjost tistih gradov, ki so v dolini Krke. V tri-inštiridesetih številkah Priloge sva pisala o devetindvajsetih gradovih; bralcem sva predstavila Žužemberk, Sotesko, Mehovo, Hmeljnik, Stari grad, O^očec, Gracarjev turn, Prežek, Pletcrje, Kostanjevico, Mokrice, Strugo, Kle- , vevž. Grm, Kamen, Graben, Pred malim most-kom, Pogance, Ruperč vrh, Draškovec, Vrhkrko, Vrhovo, Zalog, Šrajberski turn, Rako, VeHko vas, Čatež, Radulje in Bajnof.
Pomagala sva si zlasti z Mlinaričevim prevodom iz obsežnega Valvasorjevega dela ,,Slava vojvodine Kranjske", z Breckerfeldovim „Dodatkom k Slavi vojvodine Kranjske", obiskovala sva gradove in se pogovarjala z domačini, ki so še vedeli povedati kaj iz zgodovine gradov ali ki se vsaj še spominjajo različnili zgodb o nastanku ali zakladili ali turškili napadih in podobno, dobrohotno pa nama je pomagal tudi upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu Bogo Komelj, ki nama je pomagal poiskati še dodatno gradivo iz bogatih knjižničnih zbirk.
Dolenjske gradove so začeli zidati vil. stoletju, postavljali pa so jih na težko dostopnih mestih, od koder je bil dober pregled na bližjo okoHco. To je bUo ražuinljivo, saj so bili v začetku grajeni prav zaradi tega, da so bili namenjeni obrambi. V gradovih iz prvih časov ni bilo nobenega udobja; navadno so postavili močan utrjen stolp, ki ni imel vhoda pri tleh, ampak so vanj prišli po lestvi. Za življenje je bil zato tak grad v zgodnji dobi vse prej kot udoben. Stolpom so pozneje,dodajali nove zgradbe, ki so jih dobro utrdili, okrog njih pa so navadno izkopali jarke, v katere so nalili vode ali pa so vanje spustili krdelo volkov kot na primer v Gracaijevem turnu. Napadalcev je bilo v tistih stoletjih vedno dovolj: za Mongoli so prišli Turki, ropati pa so pomagali tudi domači Uskoki.
Sčasoma so gradove začeli zidati na bolj dostopnih in bolj priljudnih krajih. Vsaka doba je dala dolini gradov svoj pečat; manjša ko je bila nevarnost, bolj so se gradovi spreminjali iz utrdb v razkošna bivališča, namenjena gospodi. To je bilo zlasti opazno od 18. stoletja naprej, ko je minila neposredna turška nevarnost. Takrat so gradovi v resnici vse bolj postajali udobni, razkošni, baliaški in reprezentančni. Iz snobovstva ali iz resničnega zanimanja do vrednili umetniških predmetov je vse več grajskih lastnikov kupovalo umetnine ali velo naročalo umetnike na dom, da so jim delali družinske portrete in freske po gradu ali stilno pohištvo. Tako je bila na primer Soteska bogatega Auersperga prava umetniška galerija. Zal se je od silne vrednosti, ki sojo imeli po gradovih, danes ohranilo le nekaj malenkosti ...
Niso pa bili vsi gradovi mogočni, nekateri so ostali majhni in skromni: moč in velikost gradov je bila pač odvisna od moči in bogastva posameznih rodbin. Nekdaj mogočne plemiške rodbine so v stoletjih v marsikaterem primeru obubožale, bogati meščani, ki niso imeli kam z denarjem, pa so laliko s cvenkom kupili ne le grad, ampak tudi plemiški naslov! Za našo zgodovino najbolj pomembni možje, ki so živeli v dolenjskih gradovih, so bili običajno ali vojskovodje, kot na primer Lenkovič z Otočca ali Obričani s Starega gradu in še mnogi drugi, ali pa zgodovinarji, na primer Valvasor, Breckerfeld.
Zanimivo pa je, da v dolini, ki je bila tako bogata z gradovi, središče samo nikoli ni imelo svojega gradu. Gradovi, tako značilni za vsa druga mesta — od Metlike do Ljubljane, od Brežic do Škofje Loke in Kamnika - so cveteli in hirali z mesti, le Novo mesto nikoli ni imelo ne gradu ne utrdbe v svojem mestnem, jedru. Mesto, ki ga je ustanovil Habsburžan Rudolf IV. in ki je staro že več kot 000 let, mogoče zato ni nikoli dobilo gradu, ker je bilo ustanovljeno kot izrazito meščanska ustanova, razen tega pa je na edino primerni točki za grad, na Kapitlju, stala cerkev. Vsć druge vzpetine, kamor bi lahko šli zidat grajsko poslopje, so bile zunaj mestnega jedra in na drugi strani poznejšega obzidja. V bližnji okolicj pa, ki sedaj sodi pod mesto, je bilo dosti gradov.
Najbolj cvetoče obdobje je bilo od tedaj, ko so se nehali turški vpadi v naše kraje, pa do 1848. leta, ko je prišla zemljiška odveza in z njo konec tlake. To je hudo udarilo graščake, ker so tega leta izgubili zastonjsko delovno
silo in ker so odpadle številne služnosti pod-ložnikov. Gradovi so hitro začeli hirati, razen redkih izjem, kjer so se grajski lastniki pravo- ; časno usmerili v obrtno ali industrijsko dejavnost. Ti, ki so se pravočasno preusmerili, so ( takrat še bolj obogateli, tisti pa, ki si niso znali pomagati, so obubožali tako, da so gradovi lastnikom postali tako težko breme, daje bilo ^ mogoče grad zadeti na tomboli (Klevevž, Zbu- ^
re). Prav v tistih časih je dosti gradov zamenja- ^ lo lastnike: bogati meščani (kot na prii^er ,obrten mož Grom" - Grm, poštarji Jelovški,
ki so kasneje ponemčili svoje ime v Fichtenau in priimku dodali še „plemeniti") so vse pogo- 3 šteje kupovali gradove in z njimi plemiške na-slove.
Po hudih pretresih ob zemljiški odvezi je 1 prišlo skoraj sto let zatišja za zgodovino gra- e dov. Kar je počasi propadalo do 1941. leta, je na hitro propadlo med vojno. V teh štirih letih je bila večina gradov požganih iz taktičnih ^ in vojaško-obrambnih razlogov.
Hkrati s požigi so bile uničene tudi drago; cene umetniške zbirke slik in pohištva, zlasti velika škoda pa je nastala, ker so bile požgane ali so izginile dragocene knjižne zbirke, arhjv-, sko gradivo in drugi dokumenti, ki bi bili danes neprecenljive vrednosti za preučevanje zgodovine gradov in sploh zgodovine naše dežele.
Takoj po osvoboditvi ni bilo niti denarja niti naklonjenosti za obnovitev požganih ifl porušenih gradov. Šele v zadnjem času so ljudje spet spoznali lepote in arhitektonske vrednote teh starih stavb, ki so bile zgrajene na izrednih razglednih točkah. Gradovi, ki so jih nekoč kleli tlačani, naj bi, preurejeni v spominske muzeje ali privlačne turistične objekte, privabljali vnuke njihovih vnukov.
Zares bi bilo škoda, če bi pustili propasti te spomenike naše preteklosti, ki se tako lep0 . vključujejo v mehko'in valovito dolenjsko p0' , krajino in ji dajejo poseben čar. Kajti kot zna- . čilnosti dolenjske pokrajine bi lahko naštel1 s slamo krite stare zidanice in hrame, cerkvice ; na vrhovih gričkov in gradove, ki nadzorujejo' j pokrajino pod seboj. In čeprav je vsak od ten elementov tako različen in svojski, se skupaj ( zlivajo v zaokroženo celoto.
Čas jc bil krut sodnik gradovom: gradovii s j propadali že v prejšnjih časih, ko niso bili dOj ( bro oskrbovani. Po vojni pa so propadali hitreje, saj so požgane in porušene razvali11 . raznašali še ljudje, ki so iskali takrat tako p j. treben gradbeni material. Svoje so v le1 opravili še sonce in dež, veter in zmrzali. i
Obnova gradov je zelo zahteven in drag P ^ j sel. Kljub temu pa je v zadnjem času vse ve . poskusov, da bi pred propadom rešili kar nI več dolenjskih gradov. Za zgled je nedvom^ j obnova gradu Otočec na otočku sredi KrKj t Verjetno je prav ta prvi poskus spodbu ( investitorje, da poskušajo podobno ravnati t di z drugimi gradovi. Na Otočcu so namreč j ze popolnoma zapuščenega in deloma p°fu f nega gradu naredili izredno privlačen g°st?n-a objekt, ki ga poznajo že tudi zunaj naših mej , Še več: okrog preurejenega gradu nastaja n°.^ff turistično središče s hoteli in vsemi pripaC*aJ i čimi objekti, in lahko rečemo, da je prav P. I zaslugi obnovljenega gradu postal Otočec p močnejši turistični centcr na Dolenjskem-
„Krka", kateri se je v zadnjem času ob jj ' katerih drugih gostinskih ustanovah prM.^ ji tudi Otočec, je prevzela tudi obnovo bližnj & / Starega gradu. Seveda je to dolgoročna ložba, vendar se bo z leti gotovo izplačala-
Zaščiten je tudi Hudičev turn v Sotesk1-^ N več let postopoma obnavljajo žuženibef ^ ^ grad, pred nekaj leti pa so Začeli reševat'^ Hmeljnik in Prežek, najbolj zgodaj pa je 3. i obnovljen Gracarjev turn, ki jc še danes v ^ sebni lasti.	.
Kako je mogoče izkoristiti obnovljeni g | ne dokazuje le Otočec, pač pa tudi Mokr a f kjer se sicer otepajo z velikimi težavami ^ dokončni ureditvi gradu, kljub temu gostje navdušeni nad „grajskim" dopuslt ^ jj Za zgled je lahko tudi metliški ali bre# grad, kjer so uredili pokrajinska muzeja. v *"
Zdi se, da lahko danes gradovi služij0 vg, [( turistične ali muzejske namene. Za °bn°v :e \ teh gradov scS potrebne tako velike vsote- . 0. . mogoče računati na uspeh le ob pomot' ^ ^ spodarstva in širše družbene skupnosti, K v kaže v Kostanjevici, kjer jim je uspelo do j ^ združiti stari grajski ambient z m0^crljjci* ^ skulpturami v hrastu, ki nastajajo na tra M onalnih prireditvali „Forma viva",	v je ^
Lahko smo le veseli, da se usode Sra rjjii j, niso iztekle in da bodo zanamci lahkost' « arhivskim dokumentom, Valvasorju v Breckerfeldu dodajali še novo zgodov»ji ^ ■ kateri sicer ne bo več ocenjenih starih P j, škili rodbin, vendar tudi ne zatiranja in jz. r • ščanja. Zapisali bodo lahko, kako so bili g dovi preurejeni in namenjeni vsem

Rešitev prejšnje križanke
P._kA AAJ<
■ J*_LXA!Ii_& il A
® _L JL A A A"U1 li^ a A A
4=|£*iP 0.1111 AIŽA J II A^;N_fe ^ R2 t
^LkjlA« AAAAAAA™ 4A. u. Jc ^ A A s A A A JJ s
-J^iiLilAJil^A o.A felAfT MU L I A| 3 |A>| A 1» |£1"iTD
tNe] resnice z napako
Ko so v podjetju razglasili, da pnde analitik, seje začelo govo-^ti da gre prav gotovo za velik oohodek (dogodek).
Govornik je poudaril, da jih jc mnogo neslo svojo slavo (gla-vo) naprodaj.
Obiskovalec je izjavil, da si ^ letošnje srebanje (srečanje)
dolgo zapomnil, plišati je, da bodo kmalu oce-' (ocenili) občinski izvršni ^^et (svet).
IKDOR SE I I I I I I I I
d. ukvarja gr.bog razgra- fr.kla$. t štele- sonca si1-aza skopje smith d l sklada- sv0jat ^_ '	-Mili--------IELL_
,	najemni	naš
___________
\	®	OTT	:
^zT*fr> ho v	_mSl
.	ir____ig^____
strim.
/	\	legija
_______pestner__
dru2b.	m a 111/	———
n. enoceli skupina	mauk_
d1- cna2ival- .	izdelo-	nasilje 2.ime
__™_____VALEČ Sli________
vloga	murska	TARAS
dru2ab-	riba	kermaunb
nika______naša gora_____naša reki__
sred.am. 2lme konja wijanci___čar____konica
P0D7EM.	u a n a u
AVSTRAL.	> ZFLEZNICA	HADAV
__l____ nikelj______titan___
krčma na
slabem	bitje
glasu______________
.ar.	mit.	papeževa
zsebec	letalec	krona
I

t ■<
L
^tajska .Matjaževa vojska' I
tisočletji podzemeljskega spanja glinastih vojakov — Meči se še vedno I svetijo in rja jih ni načela — Eno leto molka	■
Zadnja leta Kitajska pripravlja velika presenečenja Svetovni arheologiji. Ne mine skoraj leto, da bi ne prišla . ašna nova vest o dragoce-nih najdbah iz tisočletne kitajske civilizacije. Ena takih je tudi najnovejša najdba za-Kopne glinaste armade, ne-akšne vojske našega kralja Matjaža.
» Lansko leto so kmetje na ^verozahodu province Sensi opali nove vodnjake, toda namesto vode so izkopali ne-aj, kar je nmogo dragoce-Njihove lopate so ruv-
krile podzemeljske sobe, v katerih so stale glinaste podobe vojakov, konjev, častnikov. O najdbi so takoj obvestili Peking, ki je na najdišče poslal skupino arheologov. Seveda so Kitajci vse do prejšnjega meseca o najdbi molčali in so šele pred kratkim svetovno javnost seznanili s svojim odkritjem.
Zaenkrat so arheologi iz-kopaU 314 kipov vojakov in 24 kipov konj, vse v naravni velikosti, in so zdaj v restavracijskih delavnicah. Todai sledovi kažejo, da se v zemlji
sliki je del že izkopanih glinastih kipov starih kitajskih ^o^kov in dveh konj v restavratorski delavnici kitajskih arhe-
skriva najmanj šest tisoč glinastih figur. Tako najnovejše arheološko odkritje na Kitajskem predstavlja edinstveno bogastvo, ki mu ni primera na svetu.'
Poročila kitajske agencije in fotografije, Id" so jih objavili, dokazujejo, da gre zares za enkratno odkritje. Vojaki so obofoženi s pravim orožjem; loki, sulicami, meči in sabljami. In po prvih cenitvah, po katerih naj bi gUna-sta armada ždela pod zerhljo že celi dve tisočletji, je prav presenetljivo, da se meči še vedno svetijo in niso zarjaveli. Posebno se čudijo tuji strokovnjaki izredni izdelavi vseh glinastih figur. Mnogi med njimi namreč menijo, da gre za izdelke, ki jim lahko pripišemo umetniške vrednosti.
Kot je zaenkrat znano, gre za predmete, ki spadajo v obdobje vladavine cesarja Čin Ši Huang - Tija. Ta cesar se je zapisal v zgodovino kot brezsrčen tiran, kije velel požgati in uničiti mnogo knjig, kot dograditelj slavnega kitajskega zidu in kot vladar, ki mu je uspelo združiti ogromno kitajsko ozemlje in ljudstvo v eno.
I I I I I I
I 1 I I
I
Požrešni simboli
Nebotičniki požirajo energijo — Kako naprej
Simbol ameriške blaginje in napredka - so nebotičniki, pragozd ogromnih betonskih dreves, med katerimi so ljudje kakor begajoče mravlje. Irt ta slavni amerišla pragozd, ki so ga oponašala tudi dniga velika mesta po vsem svetu, je za same Amerikance postal vprašljiv. V zadnjem času so ugotovili, da so njihovi nebotičniki zelo neekonomični, d^ so pravi vir čezmernega izkoriščanja dragocene energije.
Novi pogled jim je prinesla energetska kriza. Tako rekoč čez noč so spoznali, da brezobzirno trošenje vodi lahko v hude zaplete, in premišljati so začeli, kje bi kaj prihranili. Združenje arhitektov je, podobno kot mnoge druge organizacije, pokazalo, kje se da prihraniti veliko energije. O^zorili so na nebotičnike. Te ogromne stavbe požirajo energijo kot volkovi. Poleti jih je treba hladiti, pozimi greti. Samo za to ^redo velike količine energije. Arhitekti pravijo, da bi z drugačno gradnjo marsikaj prihranili, ftedvsem želijo spremeniti sedanja dkna tako, da bi se dala koristno uporabiti tudi zđ prezračevanje in za dovajanje in odvzemanje svetlobe. Steklo se jim zdi preveč potrošno gradivo, zato se ogrevajo za drugačne materiale.
Prav tako so zapazili, da nebotičniki požirajo preveč električne energije za osvetljevanje. V bodoče nameravajo vgrajevati v stavbe več stikal, da bi na ta način omogočili prižimnje in ugašanje luči po potrebi. Med drugim nameravajo hodnike bolj skromno osvetliti, saj tam res ni potrebno veliko luči.
Taki predlogi se marsikomu zde malenkostni, vendar ni tako; Amerikanci so dobro preračunali „nebotičnikov apetit".
Med svetimi kravami


Z
nas gos,!" je glave.
ife-
šotori,
'Un? f."«■ K ' KI zaneslji-
^ »nedvedjih
kožah naša znanca. Nato pa je zatrobil rog. ..
Dolga kolona s; je jela utii'ati pot navkreber, še preden je jutranje sonce pordečilo vrhove ,,strehe sveta". Srei krepkih nosačev sta stopala — vsa čila — naša dva znanca. Enakomerno so udaijali koraki po kamenju, po zametih, po ledenikih, po grušču, nad prepadi, pod srhljivimi previsi, po mračnih vsekih in vetrovnih grebenih. Udaijali ure in ure, dneve in dneve. Le za skromno malico so posedli kdaj pa kdaj nepopustljivi alpinisti, in že so bili spet na nogah.
Gnalo jih je više in više. Beli vrhovi so jih vabili v svoje kraljestvo z močjo, ki se ji ne bi zoperstavil niti ostro-oki fakir.
Sedmi dan je junakom zastal korak pod najvišim vrhom, pod kraljem vseh vrhov na svetu — Mount Everestom!
Molče so razpostavili šotore, Paradižnk pa se je zazrl v od večerne zaije pozlačeni vrh in zaScrtal z zobmi pravega planinca: Jutri boš moj!
Dr. BOZO OBLAK
človek in mesto
7. URBANIZACIJA
Ureditev mest imenujemo urbanizacijo. Pri ureditvi načrta mesta, ki se bo razvijalo bodočih 50 let, sodeluje sestav strokovnjakov raznih strok. Pri tem morajo strokovnjaki upoštevati vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na razvoj mesta, in upoštevati tudi vse tisto, kar bo mesto v bodoče potrebovalo. Če bi gradili novo mesto,,bi si sledili po vrsti v smeri stalnega vetra najprej stanovanja pa zeleni pas, nato administrativne zgradbe in šole, potem spet zeleni pas pa industrija in na koncu promet. Takih idealnih pogojev seveda ni. Mesta se razvijajo iz starih naselij, ki so nastala ob sečiščili dolin, ob prometnih in ob vodnih poteh in tako naprej. Oblikovi-tost ozemlja, vznožje gora, reke in vse drugo še daleč ne daje idealnih pogojev za urbanizacijo. Zato se po urbanističnem načrtu razdele mesta v soseske, posebna manjša območja, ki naj bi imela poleg stanovanjskega tudi šolski, zdravstveni, trgovski, servisni, kulturni ali še kak drug center in ki skupaj z vsemi soseskami sestavljajo mesto. Pravilno je treba urediti vodovod, kanalizacijo, promet, razmestitev industrije, trgovin in vsega drugega, kar je mestu potrebno. Najti je treba prostore za šole, zdravstvene zavode, kulturne domove in ustanove ter domove počitka. Ne sme biti pozabljena ureditev parkov, nasadov in sploh zelenih površin niti otroških igrišč, sprehajališč in športnih naprav. To je odgovorno in težko delo. Prav gotovo ni prav, da take načrte, ko so že pretehtani z vseh strani in sprejeti, zavira včasih ena oseba, ki problematike ne pozna, kakor se žal večkrat dogaja. Urbjinistični načrt mora biti pred sprejetjem na razpolago prebivalcem, da lahko dajo svoje predloge in pripombe. Ko je sprejet, je zakon.
8. ZA KONEC
Teh nekaj ugotovitev, misli in opažanj odpira široko problematiko vplivov mesta na človeka. Ni bil moj namen, da bi do podrobnosti analiziral te vplive. Tukaj ni mesto za to. Hotel sem samo opozoriti, da mesto lahko vpliva na ljudi po/itivno in negativno. Dejstvo je, da bomo imeli konec stoletja v mestih več kot 60 9' svetovnega prebivalstva in da je treba že sedaj misliti na to, da prilagoditev mestnemu življenju ni tako lalika. Zato ni prav, če gledamo le na rentabil-' nost, na to. koliko bo kaj neslo. Osrednja skrb vsega mora biti človek. Ilumanostne zahteve naj vodijo v reševanje vseh stvari, kijih načrtujemo, tudi v načrtovanje mest!
KONHC
r


w
pRe^i^/rčVi
O) C) O)	o <r) co o") j iMk	[ C"'^ Q> o cd m cd
[ Cr> CO ca cu <r> 03 tO
foT cn q> c) ci o> o? gj I
Običajen dan na trebanjskem strelišču: duša najboljših strelcev na Dolenjskem Jernej Pavlin na svojem običajnem mestu za daljnogledom (prvi z leve) usmeija ogenj svojih varovancev. (Foto: Železnik)
V Trebnjem ostre oči in mirne roke
Pionir Drago Godnjavec je republiški prvak v streljanju z MK puško, Franc Cugelj šesti v
.Beogradu
Konec minulega meseca je predsednik občinske strelske zveze Jernej Pavlin poslal kolektivu TRIMA, obdnski izobraževalni in telesno kulturni skupnosti pismo, s katerim jih seznanja z velikimi uspehi trebanjskih strelcev v republiki in državi.
Ko smo minuli teden iskali tovariša Pavlina, upokojenega majorja JLA, smo ga našli - kje drugje kot m strelišču v ftapročan. Z mladimi stielci jc za ta dan pravkar odložil lopato pri urejanju okolice okrog stavbe strelišča. Na vprašanje, kaj je bilo še izza informacije, ki jo je bil poslal Trimu in obema skupnostima, )C prizadevni strelski delavec Jernej I^vlin brez ovinkov odvrnil: „Takšni	stanejo več. Ce hočemo nadaij. dii, potrebujemo več denarja. V torek, 29. julija nam je lahko že povedal, da so tako kolektiv TRIMA kot tudi obe skupnosti gmotno podprli prošnjo za pomoč!
Zadnji uspehi so namreč nad vsemi pi ičakovanji, zato trebanjskim strelskim delavceni ne gre za mer jati „prebijanje" finančnega načrta. Na strelskolji tekmovanju mladincev iz vse države z MK puško si je Franc Cugelj iz Trebnjega pri streljal mesto s ^88 krogir/ kar je bilo le 12-krogov ma-nj od zmagovalca. To je najbolj nazoren dokaz, kakšna je bila konkurenca! V isti disciplini je nastopilo na beograjskem Mirijevem 116 pionirjev, kjer je Drago Godn^-vec zasedel odlično 22. mesto, Miro Prpaj pa 89. mesto. Drago Godnja-
vcc, letos je končal 7. razred, je 11. maja zmagal na republiškem prvenstvu na istem orožju. Zadel je 219 krogov, čeprav je norma za pionirje le 190. Petorica: Drago Godniavec, Darko Huč, Robert Kepa, Stane Progar in Miro Prpar je bila tudi
UKRADENE STVARI V POTOVALKI
2Ladnjega julija dopoldne je bilo vlomljeno v barako SGP Pionir v Peldu pri Trebnjem. Nepridipravi so izkoristili čas, ko so bili stanovalci (Pionirjevi delavci) na gradbišču. Iz železne garderobne omarice v prvi sobi je izginilo več moških oblačil in perila, iz prav take omarice v drugi sobi pa so poleg oblačil dobili noge kos salame, tranzistor in fotoaparat.
Tat (morda jih je bilo več? ) je zložil ukradene stvari v dve potovalki, ki jih je ravno tako ukradel, in izginil.
Drago Godnjavec: medalja z republi^ega prvenstva pio-niijev.
prva v streljanju po programu osnovnošolske dejavnosti na Dolenjskem. Trebanjska občina je po zaslugi
vztrajne vadbe pod strokovnim vodstvom majorja ftivlina med pionirji in mladinci na drugem mestu v republiki. Prvaki so v Skofji Loki, malemu Trebnjemu pa sledijo: Postojna, Nova Gorica, Laško, Celje, Trbovlje, Ljubljana .. .
A. ŽELEZNIK
DELEGATI ZA MEDOBČINSKI SVET SZDL DOLENJSKE
Na zadnji seji občinske konference SZDL v Trebnjem so soglasno izvolili za trebanjske delegate v medobčinskem svetu SZDL Dolenjske 5 kandidatov. Trebanjsko občino v tem organu zastopajo: Štefan Kamin, ravnatelj osnovne šole Trebnje, delegat družbeno-političnega zbora občinske skupščine, inž, Slavko .Memanič, direktor, tre-banjske^Xrhetijske ^^driVge in predsednik občinske telesno kulturne skupnosti, Ivanka Pavlin, predsednica občinske konference SZDL, Tone . Praznik, sekretar občinske konference SZDL (oba po položaju) ter Stanko Rečnik, član predsedstva občinske konference SZDL in {Predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti.
KELLNER MED NAMI
2e dalj časa so po vsej Dolenjski raztreseni plakati, ki vabi« na-srečanje z mojstrom čarovnisldh trikov Kellnerjem in nj^ovim ansamblom.
Mojster Kellner je tri dni gostoval v kulturnem domu v Sentrupertu. 2e prvo srečanje s tem priznanim češkoslovaškim ansamblom v nedeljo zvečer je privabilo v dvorano veliko števUo vaščanov in okoličanov. Vsi so uživali ob mojstrovih čarovnijah, ki imajo že 300-letno tradicijo in s katerimi je prepotoval že skoro vse evropske dei^ele. Zdenko pa je iz^tno poskrbel za smeh. Tudi najbolj čemerni in radovedni obiskovalci niso ostali razočarani.
Tako je ta češkoslovaška skupina prinesla nekaj^veselih trenutkov tudi v naš kraj. Takih in podobnih obiskov si še želimo.
ZDENKA JURGLlC
TKEBMJSEE
NOVICE
Delavska kontrola nepismena?
Sedaj je že čas, ko je po našem mnenju upravičeno trditi, da je vajenska doba samoupravne delavske kontrole za nami. V trebanjski občini so izvedli seminar za predsednike in vse člane delavske kontrole, poslali so jim priročnik, ki naj bi tem organom pomagal pri delu, v tisku, posebno sindikalnem, tudi ne manjka napotkov. Skratka: ve se v glavnem kako, kot pa kažejo ugotovitve v večini primerov, manjka poguma ali pa morda tudi česa drugega, za to zahtevno delo, ki bi delavcem lahko dalo vpogled za kulise morebitnih nepravilnosti.
Stranpoti namreč ne manjka. V oceni občinskega sindikalnega sveta jih je skoraj za tipkano stran! Dogajajo se nenavadne stvari: v KPD Dob je npr. delavska kontrola kratkomalo odstopila, ne da bi navedla, zakaj. V mokronoški Iskri kontrola sploh ne dela, v trebanjski Kmetijski zadrugi so dali dosedanji delavski kontroli nezadostno oceno in imenovali novo, v Trelesu pa „obetavno'' pravijo, da se bo kontrola sestala. Na splošno drži, da delovni zagon delavcev ni tak, kot bi bilo treba, produktivnost je po zadnjih ugotovitvah izredno majhna, čeprav je že kar 41 odst.
strojev in opreme mlajše od petih let.. Na tekočem traku se, kot pravi predsednik občinskega sindikalnega sveta Nace Dežman, vrstijo: slaba organizacija dela, nediscipliniranost, samovolja (ne le pri vodilnih, temveč tudi med delavci). Kot smo v zadnji številki zapisali, ima stabilizacijski program le Trimo, drugod se izgovarjajo, da so o njem „razpravljali", da ga ima ZK ipd. Tovrstno razpravljanje smo dali v narekovaje, ker menimo, da gre bolj za mlatenje prazne slame, saj stvari dostikrat niso zapisane niti v zapisniku, kako naj se potem preverja izvajanje sklepov? Večina delovnih organizacij ne izvaja samoupravnih dogovorov.
Sindikat bo zaščitil vsakogar v organih delavske kontrole, ki se bori za njeno ustavno vlogo. Pometel pa bo s tistimi predsedniki in člani delavske kontrole, ki niti ne upoštevajo sklepov, ki jim jih pošljejo. Čistko v interesu delavcev samih morajo po sklepu občinskega sindikalnega sveta opraviti osnovne sindikalne organizacije, njihovi izvršni odbori morajo delavsko kontrolo nemudoma mgnati k delu!
A. ŽELEZNIK
G^RTKBV INTER%ia
Solidarnost s srcem
V krajevni skupnosti Bela cerkev ^ zgradili za 7 vasi več kot 9 kilometrov dolg vodovod
„22. vodo
junija iz novM
jctos je dobilo a vodovoda 122
tospodimstev,'^' pripoveduje lavko Gregorčič, tajnik krajevne skupnosti Bela cerkev, skupnostmi, ki poleg omenjenega naselja združuje še občane Drage, vinjeg3 vrha. Sel, Građenja, Družinske vasi in EJolnjega Kronova.
Začetek poti do dobre pitne vode sega v leto 1973, ko so izvolili nov svet krajevne skupnosti, ki je sklenil, da je treba prekiniti z mrtvilom, še posebej zato, ker je bila KS Bela cerkev daleč naokoli edina, ki kljub velikim potrebam ni imela razpisanega tejevnega komunalna samoprispevka.
„m nas bilo treba posebej prepričevati, kako zelo potrebujemo vodovod," je povedal Gregorčič, „zato ni bilo težko doseči odločitve, da prispevajo vsi zaposleni in upokojenci en odstotek od osebne^ dohodka ali pokojnine, kmetje odstotek od katastrskega dohodka, obrtniki in gostilničarji pa 2 odstotka od letnega prometa."
Na zborih občanov so tudi odločili, ^ naj vsaka hia, ki želi imeti vodovod, prispeva še po 5.000 dinarjev. Tako so samo od teh petih tiso&kov zbrali 620.000 dinarjev, stotim prvim naročnikom za vodo se je_ namreč kasneje pridružilo še 22 „nejevernih Tomažev", ftecej je pomagal tudi novomeški „Vodovod", ki je dal iz sklada pivišahe vodarine dobropis za 250.000 din.
Da v Beli cerkvi niso od muh, dokazuje tudi nakup lastne^ kopača, ki je dela precej poceml, razen tega pa jim bo dobro služil tudi v prihodnje.
Vsega denarja in iznajdljivosti pa bi bilo zagotovo premalo, če se ne bi vsala hiša zavezala, da bo prispevala tudi po 100 prostovoljnih delovnih ur. Glavni
vod in priključki noveg3 vodovoda so dolgi 9.160 metrov, vse skupaj jc veljalo krepak nov milijon dinarjev. Glavni vod je tako nK)čan, da se bodo nanj lahko priključile, če bodo pokazale delavnost in dobro voljo, še nekatere vasi krajevnih skupnosti Škocjan in Šentjernej. Nekaj denarja je ob pametnem gospodarjenju seveda ostalo, porabili ga bodo za redno komunalno dejavnpst.
Slavko Gregorčič: ,J^ova voda za 122 gospodinjstev"
Se nekaj je treba zapisati ob novem vodovodu krajevne skuj^ nosti Bela cerkev. Vsi naročniki, tisti, ki stanujejo tik ob glavnem vodu, .in tisti, ki jim je bilo treba napeljati cevi daleč navkreber, so prispevali enako - po 5.000 din. l^zen tega so bili delavci, upokojenci in kmetje s pičlim dohodkom oproščeni plačevanja krajevnega komunalnega samoprispevka.
T^o je še eno potrdilo, da soli- ' darnosti ni moč meriti samo z dinarji in metri, ampak tudi s srcem.
M. BAUER
Novomeška fr011^
CVET IN SAD - J°!f jJ? poletje očitno ne „m ^ \* di, ampak tudi	„3 vrt«®*
se je jablana, ki ra p0|eBjs^ stavbi cddelfa N letne® muzeja, „zmotua ^lh >r se ob dozorevajoč » piava; odela v belo c.v^?' siednji^'> paša za pridne čebel • ^ liko, da se nismo upau diti posnetek- Verja	J
TRŽNICA -bilo lepo vreme, se	'
bile: kilogram so^e je6 din ,, ,
din, krompirja 5 ,q do l' )! 1
pese 8 din, fizoj? in mp^t* 1
paradižnika 12 ^ 6dift*W i din. Jajca so bila.^-ue^ « gram grozdja pa J k v 20 ^ ' 13 do 15 dm, đin.
liter lisičk od 5 d	« ti
S TRANSFUZUS^Eova,0r
-	Prejšnji teden je d* ^ 4 občanov, med	9Kj*'i 'c
-	Jerneja.	Jj| SMRTI - .^ubčeve^ J
upokojenec iz „^0m up®^ j
letu; Katarina Bf6hK* t, iz Irče vasi 52, ^ geg .
Jurač, uP°'c0-'far0sti. 23, v 81. letu starost
ie l&i Ena
novomeški vrt j0b <*, graditelji
odvažajo z S^.pry;. doma JLA n^0jena-^f brž preveč p ^ itf- j bilo lamreč na
kopališče.
RomanJe po šolski knjiS^
I Trdijo, da v Novem mestu v avgustu še nikoli ni primanjkovalo ' letos — Samo za knjige od 120 do 450 dinarjev na nadobudneg
I iiri'".(
V novomeški prodajalni Mladinske knjige trdijo, da še nikoli v zadnjih nekaj letih ni bilo v začetku avgusta tako velike založenosti s šolskimi potrebščinami, predvsem pa z učbeniki, ki so bili (kljub	^
vsem šolskim refomu^.n) vedno najbolj pogost kamen spotike - ^
predvsem zato, ker niso pravočasno izšli, ali pa jih je preprosto priokus.
Po seznamu učbenikov, priročnikov in delovnih zvezkov, ki jih'jeza uporabo pri pouku potrdil in pred-'pisal republiški sekretariat za pro-sveto in kulturo SR Slovenije, torej na temelju uradnega spiska, ki ga ni mogoče kršiti, 1. avgusta v Novem mestu ni bilo mogoče kupiti naslednjih knjig.
Za tretji razred osnovne šole Tretje^ berila, za četrti razred Spoznavanja družbe, za šesti Nemške vadni-ce, Delovnega zvezka k nćmški vad-nici, Zemljepisa, Vaj izgeomfiie, za sedmi razred Angleščine lil, delovnega 'zvezka k angleščini ter Nemške vadnice in za osmi razred Fizike.
Za prvi razred gimrtazije ni bilo mogo« kupiti Zgodovine in Biolo-
Celuloidna farsa
v ponedeljek in torek je kinematograf „Mka" Novomešča-nom postr^el z makaronarsko kavbojko „Traži se bivši šerif". Ni treba posebej povedati, da si je film, podnaslovljen je biJ v srbohrvaščini, ogledalo veliko število ljubiteljev t(^ žanra, ki pa bi zagotovo še bolj „uživali", če bi videli film v celoti - ne pa samo 'začetkov ali koncev posameznih sccn. Film jc bil namreč tako strgan, toliko ga je manjkalo, da so bili gledalci prikrajšani celo za glavni obračun
S cd junakom in antijunakom.
! dobro, da so ljubitelji kav-bojk navajeni, da vedno zmaga dobro nad zlim, pri nekoliko bolj zahtevnem (boljšem) filmu namreč pravica skazica ni vedno tako očitiu.
Pozdravljumo odločitev odgovornih v kinematografu „Krka", ki se s slabimi, stilnimi kopijami slabih, pogrošnih filmov „borijo" zoper ^nd na filmskem sporedu, trgovsko vprašanje pa jc, če gledalcu za tistih 7 ali 9 dinarjev, ki jih je odštel, smejo nuditi na platnu le ostanek ostanka. Po žvižgih v dvorani sodeč, najbrž nc.
M. B.
gije 1, za drugi Anorganske kemije U in Regionalne geografije, za Parlons et lisons III, za četrti Rarlons et lisons IV in Zgodovine, m tehniške, poklicne in druge srednje šole za gospodarstvo ter družbene službe pa Matematike zap:vi in drugi razred tehniških šol, Ekononiike podjetij in organizacije proizvodnje za poklicne sole. Termodinamike, Strojniškega priročnika. Telefonije in telegrafije 1, Strojepiso II, S^d.^ stva. Mikrobiologije, Ginekojogije, Tehnologije gradiv in Rriročmka za avtomehanike.
Za starše nadobudnih učenc^ p je poleg seznama učbenikov, ki J»n K ni mogoče kupiti, zanimiv tu
podatek, koliko stanejo knjige ^
posamezni razred. Ce štejemo tisto, kar imenujemo knjiga, je tre odšteti za prvi razred osnovne »
okoli 150 din, za drugi 120. 180, četrti 250, peti 300 ^sti 35U. sedmi prav toliko, osmi 390, ^ j. razrede gimnazije pa se bo d^m proračun zmanjfal za od 400
450
Za k01emi "čbeS ^J\
med šo^S-a ki <j M ska posl3^j Ntladi^efij priokus- :e tako 0j $jl zvedeli, da Jf.
matemauto- pcit^ pojjj
«o»» s *%Vs
fc*iP • !
stiram obli»
Suhoći
6to^U
nElA NA^
DEl^ , JyOfS j-ct fl6«) v!
g0 let ^fve^lVM
v soboto so šentjemejsla up	9^^ o
letališče v Slovenj Gradcu,	so^n\»-
škem. Udeležilo se ga J® . jjva V^\
stavniki šentjemejskega	pot^"
društvom upokojencev bodo že oktobra skupaj E p. M*
slovesnost ob pobratenju I

!Dopušti niso opravičilo PTf'Ll"!'
mi	%	I cIiitVi^ kp 7o tri>mi trudni knn-
Občani morajo vedeti, kako kdo gospodari, kaj se še lahko popravi
o dino J j.
8i°taj° vdel° S^f ne avgusta je čas za oceno gospodarjenja, kateri ®°stih sledvJ1^^ kolektivih, v krajevnih in drugih interesnih skup-11 kratkoročni in dolgoročni stabilizacijski ukrepi.
S^*?SLfrpne scJe komiteja Odhnr"00 ^ ^OOrdi-
<Sžbem?S 21 uresničevanje"
"!"»V Brežicah
rffai! PRISTNIM - V Je druga sfr v Svinjski dolini ^fHbrežiške i^, mladili P^nin-S ncvnim biv ^ občinc. Med
2>d^ufeCm V tcJ alPski
i K0Tl 21. ,,
^^iteCibr-:'jo vT1. Podictip £ lokviru »sto-i ch vročih \ °Pra» napol-
b!V^t3£Judi do
\S ^ona, pj°,dvf dn>kar 12 1 7	po ^ dan pa poči-
^iHiJ^ENl' h ...
d'kJcr
r^nan-,PIlvlačon	doJc"
-H'dn! ftposlon ^ j b0Sta H. Sup. nov0st nf K novi ^estav Upina štiih Pa bo v notra-Si jf^stvo nJy{?l specialke Nlja l>dabSiJSbljanski aka-
SgMSrsss
ŠSf&'-.S.j-
rffAS'pSSt
-UeSijS\^
darstva v izvoz, prikazati vrednost uvoza reprodukcijskega materiala, analizirati cene lastnih izdelkov in storitev, investicijsko dejavnost, ter dosedanje uresničevanje stabilizacijskih programov. Predstaviti bodo morali tudi uspehe in neuspehe pri medsebojnem povezovanju in združevanju.
V delovnih kolektivih, kjer še nimajo Stabilizacijskih programov, kjer poslujejo z izgubo in dosegajo majhno produktivnost, bodo sodelovale pri aruiliziranju gospodarjenja
skupine, ki jih je za opravljanje te naloge imenoval koordinacijski odbor. Te skupine bodo predlagale ustrezne ukrepe.
Poletni čas-dopustov torej ni nobeno opravičilo za neopravljeno delo in za slabo gospodarjenje. Povsod morajo imeti stabilizacijske, kadrovske, stanovanjske in razvojne programe in poskrbeti za redne mesečne prikaze poslovanja. Temeljne organizacije združenega dela, OZD in enote v občini pa morajo točno in pravočasno sporočiti vse pomembnejše podatke, za kar so odgovorni vodilni delavci.
J. T.


Obnova breži^ega gradu se nadaljuje. Letos sta na vrsti južna in zahodna fasada s stolpoma. Delo bo'končano do jeseni. (Foto: Jožica Teppey)
M-
'i fe nove skrivnosti davnine
IvV* S
vfrj-
|W«?«nhS-
FkM° med'.^ So jo
R.Ni^ic venim» IkVV^ani Vsc to
iVtlt^Pr«; IZknr! lz"
NS® %\ Prih°d-
KgSS
To
P°'etie znova živahna izkopavanja v krški občini
Ki* P ^ 'h
m,'1'ar?l®0'0^a ekipi', ki jo je vodil kustos Krškeitl e^a ♦ Mitja Guštin, zaključila izkopa-' znanem najdišču gomil iz starejše
delavci, Id so z buldožerjem odstranjevali rušo za gramoznico. Sicer pa Ustanova nučrtuje za koncc avgusta ^ eno arheološko akcijo. To bodo načrtna izkoi»vanja v „Levakovi jami" pti Sutni v podboški krajevni skupnosti. ^ predvidevanjih, ki so jih delno že potrdile nekatere najdbe, naj bi se tamkaj odvijalo življe-
Se ena trgovina
Krški „Agrokombinat" je pred unevi slovesno izročil namenu novo ^ovsko poslopje na Velikem Trnu. * njem je okoli 50 kvadratnih me-trov prodajne površine in več kot ^•krat toliko skladiščnega prostora.
naselje in njegovo agrarno zaledje Jc ta novost vsekakor pomembna,.
jih bo oskrbovala z vsemi živ-jJCnjslUmi potrebščinami pa tudi knietijslom reprodukcijskim materialom. Trgovina je sodobno oprem-•jena in je veljala.okoli 1,3 milijona dinarjev.
nje od neolitika do zgodnjega srednjega veka-
z. ši;blk
SLAB ZGLIiD - Občinska cestna služba se je že pred tremi tedni končno lotila obrežja potoka v Lončarjevem dolu, ob kolektivnem dopustu sevniških konfekcijskih tovarn pa tudi mostu na občinski cesti. Domačini zmajujejo z glavami, ko morajo gledati neumorno ekipo, ki pa je v akciji, če se le da, samo osem ur. Gradnja gre seveda po polževo, nekako tako kot pač potegne cestarski fičo^ kadar mu obesijo kakšno prikolico z eno ali dvema vrečama cementa, nekaj kamni ali blata. Marsikak kmet bi jim bil pripravljen storiti uslugo s t^ktorsko prikolico, ker pa verjetno tako šefi ne bi imeli kaj početi za volanom cestarskega fička, je pač bolje tako kot je. Most, ki bi si gamarsikateri zasebni graditelj upal narediti v nekaj popoldnevih, dobiva brado.
ZNAMI-.NITOST - Čeprav je predsednik izvršnega odbora republiške cestne skupnosti pred meseci svečano prerezal trak za posodobljeno cesto Sevnica—Krško, ob izlivu Impoljskega potoka v Savo še vedno preseneča makadam, znamenit pa postaja tudi A-drog daljnovoda, ki kljubuje času kar na sredi vozišča. Menda je to plod nesporazuma elek-tričarjev in cestarjev, ki čakajo kakšen tovornjak, da bo podrl ta gordijski vozel.
Požrtvovalni sevniški gasilci so se v soboto ponoči takole r- ačili s kombijem čez narasli potok v Lončarjevem dolu, da so lahfo kar najhitreje prišli na požarišče Vintaijevega gospodarskega poslopja. Tudi rešilni avto je že imel težave. To je dokaz, da na tako pomembni cesti ob gradnji mostu ne gre prevoza na drugi breg narediti kar ,4ia štrbunk".
Trojica močnejša Icot vsait zasi
Vse tri posavske delavske univerze prvič nastopajo z enotnim programom
V zadnji številki smo na tre^i komentatorski strani pisali o pobudi medobčinskega sveta SZDL in sindikatov za ustanavljanje novih stalnih oblik izobraževanja, predvsem srednjih šol v regiji, ki jih doslej ni, med dijaki pa vlada zanje precejšnje zanimanje. Zaradi tega se je mladina prisiljena voziti drugam, kjer zatem več ali manj ostaja tudi po koncu šolanja.

Prvi skupni program vseh treh delavskih univerz iz Brežic, Krškega in Sevnice je lepa pobuda, kaj se da v izobraževanju organizirati v mestu trojčku, kot posavska mesta imenuje dolgoročni koncept razvoja regije.
' Brežicah in Krškem sta na voljo 5. in 6. razred večerne osnovne šole za odrasle, v vseh treh krajih pa 7. in 8. razred; razred je mogoče končati v 6 mesecih. Še večji je bera srednjih šol: gre za dveletno poklicno administrativno šolo v Krškem in Sevnici, )oklicno gostinsko šolo v Brežicah traja trikrat po 6 mesecev), šolo za poklicne voznike v Brežicah (8 me-
secev), poklicno kmetijsko šolo v Brežicah in Krškem za smeri kmetovalec, sadjar in vinogradnik (traja tri-krat po pol leta). :
Sledi niz tehničnih šol; za strojno, avtomehansko ter delovodsko smer v Brežicah, ekonomsko srednjo šolo v vseh treh krajih, srednjo komercialno šolo v Brežicah in tehnično šolo za lesarstvo v Krškem. Bi bilo pretirano pričakovati, da bi se iz tega lahko razvila stalna srednja šola, kjer bi lahko v bodoče mladi lahko nadaljevali šolanje po osnovni šoli, kot se zavzemajo SZDL in sindikati v Posavju?
Pester je tudi sestav višjih in visokih izrednih šol: višja ekonomska šola v Krškem, visoka ekonomska komercialna šola v Sevnici ter visoka šola za organizacijo'dela v istem kraju. Sledi kar deset raznih tečajev Namenoma smo, kot je to storjene tudi v skupnem programu, navedh oblike izobraževanja v vseh treh krajih: oddaljenost med njimi je skupno le 35, kilometrov. Delavci v regiji imajo kar lepe možnosti nadaljnjega izobraževanja. Zatumiv je povsem statističen podatek: iorška in sevni-ška delavska univerza premo reta po 19 izobraževalnih oblik, brežiška pa 17. Vpis, ki traja do oktobra, bo h-hko pokazal, kakšne so potrebe delavcev.	^ 2
I
VKNTNIl
AIrti marsilcje slabo zalirpano sita
Sklepi jasno zadolžujejo tiste, ki so dolžni odpraviti pomanjkljivosti
Sindikati v trebanjski občini so se temeljito lotili pretresa, k^o se duh ustave uresničuje v združenem ddu. Preden so na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta 29. julija sprejeli sklepe, so v občini izvedli vrsto koristnih sestankov.
g° v Krškem požira ogromne količine železa in betona. (Foto: Jožica-
V dneh od 14. do 18. julija so potekali razširjeni sestanki izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij; poglavitni namen teh srečanj je bil ugotoviti, kako in koliko je uresničena neposredna samoupravna oblast delavcev. Občinski sindikalni svet je ugotovitve nato zbral, izdelali so celo poseben vprašalnik, za katerega so morale sindikalne oiganiza:-cije pripraviti svojo oceno kot osnovo za razpravo. Temu je sledil dogovor za akcijo po skupnem sestanku vseh sekretarjev osnovnih oiganiza-cij ZK in sindikatov v začetku julija. Pozivu komiteja in občinskega sindi-
kalnega sveta se, žal, vsi vabljeni predsedniki oz. sekretarji ali vsaj namestniki niso udeležili.
Kot je ugotovil na zadnji seji ob-činsk^ sveta sekretar Jože Kle-menčič, so ponekod akcijo vzeli s pravo mero resnosti, žal ni manjkalo celo primerov, kjer so se dokaj dobro pogovorili, niso pa tega sj^vili na papir. Tako občinski sindikalni svet m prejel pismene ocene razmer iz naslednjih sindikalnih organizacij: IMV - TOZD Tovarna opreme Mirna, Gozdnega obrata Trebnje, Novo-lesa - TOZD Akril, Krojaškega
podjetja, Komunalnega podjetja. KPD Dob, Kolinske - TOZD Tovarna za predelavo krompirja Mirna, čeprav so sestanke opravili. Kolektive, ki so imeli ta čas kolektivne do-, puste, ta naloga še čaka (T1P-TOP Trebnje, Rog Mokronog, ravno take tudi vse osnovne šole).
Ocene so brez izjeme pokazale da je sindikat vpet v spreminjanji razmer bolj kot kdaj prej. V Dani šentlovrenŠkem Hrastu sindikat še n zaživel tako, kot bi bilo treba, zado voljiva tudi ni usklajenost z ostalim političnimi dejavniki v občinsk upravi.
V večini primerov so samouprav ni akti usklajeni z ustavo. Ponekoc še manjkajo čistopisi, razni pravilni ki, dopolnitve sporazumov o medse bojnih razmerjih delavcev. V praks izdelava čistopisov ni nič kaj zavid ljivo delo. Delegat Trima Alfonz Tratar je opozoril na številne spre membe, ki jih nalaga zakonodaja oc zvezne skupščine navzdol, kar se b moralo odražati tudi v samouprav nih aktih delovnih organizacij.
ALFRED ŽELEZNI K
Iz kraja v kraj
DELAVCI NA ODDIHU - V ponedeljek so zamenjali trebanjske tabornike v letovišču Tašalera pri Puli člani sindikata. Na oddih je odšlo 138 oseb. 38 delavcev in 7 otrok se jc odpeljalo v ponedeljek zarana z avtobusom, preostali pa z osebnimi avtomobili. Vodja tabora je predsednik občinskega sindikalnega svet? Nace Dežman. V istem taboru so se letos že izmenjali tudi vsi učene, četrtih razredov osnovnih šol v šol? v naravi.
PO KAKŠNI CENI? V trgovinah: imajo ponavadi na vsakem artiklu napisano ceno, kmet pa naj bi dajal živino kar na oko, negodujejo tisti, ki prodajajo živino, ni jim pa mar barantanje. Na predzadnji seji občinske skupščine je zato delegatka iz kmečkih vrst zahtevala, da bi mo" rali imeti zadružni odkupovalci vsak hip na voljo uraden cenik, da bi lahko vsak takoj vedel, pri čem je.
Krške novice
MIMO PRIČAKOVANJ - Neurja, ki so se vrstila ves junij, so tudi v krški ol)čini močno znižab pridelek žit. Na ravninskih delih je poleglo kar okoli 40 odstotkov pšenice, zato je dala na hektar namesto predvidenih 25 do 28 metrskih sto-tov zrnja Ic okoli 20.
Žl" ZA21V1;L0 t IVcd dnevi je bil ustanovni občni zbor skupnosti kmetov za vzajemno varstvo živine, ki združuje 107 živinorejcev. Od februarja naprej, ko skupnost pravzaprav deluje, so članom izplačali za več kot 2 milijona starih dinarjev odškodnin, kar vsekakor utrjuje zaupanje v združenje.
TOKRAT Rl-KORDNO - Crm ribez je v krški občini letos res obilno obrodil, saj so ga odkupili kar 148.300 kilogramov, to je tretjino v naši republiki pričakovanega pridelka. Odkupna cena je bila v poprečju enaka lanskoletni, vendar je kljub temu prinesla dober zaslužek.
L Uolhi
r
Tehnologija nalaga vrsti podjetij uvoz raznfli surovin, bodisi, da jih doma ni dobiti ali pa ne ustrezajo. Mokronoška Iskra se je sicer precej naslonila na domače surovine, še naprej pa je vezana na uvoz jedkane aluminijaste folije ter nekaterih kemikalij visoke čistoče. Na uvoz nekaterih kemikalij za predelavo krompirja je vezana tudi Kolinska. Obe tovarni svoje proizvode tudi izvažata.
TREBANJSKE NOVICE

ČETRTKOV INTER%ia
V Kočevju 66 nerešenih stanovanjskih prošenj borcev — Uskladiti priznavalnine
V kočevski občini je 1992 borcev. Predsednik občinskega odbora Zveze borcev Kočevje Drago Gril je povedal, da je največji problem, s katerim se že dolgo spopadajo in se gotovo še bodo, vprašanje stanovanj za borce.
„Samo za adaptacijo in dograditev borčevskili stanovanj na podeželju bi nujno potrebo-. vali 4 milijone 160 tisoč dinarjev. Od 1970 do 1974 sta bila zgrajena dva stanovanjska bloka s 44 stanovanji za borce. Kljub temu pa je od 1973 še 66 nerešenih stanovanjskih prošenj. To so sami nujni primeri. Od teh bi moralo biti ena tretjina enosob-nih stanovanj, ostalo pa dvosobna," postreže s podatki Gril.
Kočevske borce boli, da niso priznavalnine usklajene za vso Jugoslavijo ali vsaj Slovenijo in jih sedaj podeljujejo po gospodarski moči občine. Za kočevsko občino pa se ve, da ni med bogatimi, ima pa veliko borcev. Priznavalnine so večkrat le socialna podpora. Na medregij-skem posvetu Ljubljani jeseni lani in letos sporni adi so sprejeli predloge in sklepe, ki naj bi to
uredili, vendar do danes ni še nobenih rezultatov.
,,Zaenkrat je zdravstvena zaščita zelo dobro urejena za narodne heroje in prvoborce, iz-
Izlet in dobiček
v Kočevju si zadnje čase laliko pogosto slišal besedo „zaporožec". Gre namreč za dobro izdelan in dokaj poceni sovjetski avto. Zaporožce prodajajo v Ljubljani in v Beogradu. V Ljubljani veljajo 30.763 dinarjev, potencialni kupci pa so kaj kmalu zvedeli, da je ta avto v Beogradu 4.000 dinarjev cenejši. V nedeljo, 27. julija, se je zbralo nekaj Kočevarjev in se odpravilo v Beograd. Nazaj so pripeljali enajst za-porožcev.
Če je vsakega stala pot in-vsi dnigi stroški skupaj 700 dinarjev, je bil kljub temu vsak na boljšem za 3.30(rdi-narjev. Vsi skupaj so tako prihranili več kot za en nov avtomobil, kupljen v Ljubljani. Poleg tega pa so imeli še lep izlet v Beograd . ..
A. A.
„Po 30 letih zmage nad fiašiz-mom bi bil že čas, da bi bili vsi borčevski problemi rešeni," pravita Drago Gril in Jože Bol-dan-Silni.
boljšati pa bi jo bilo treba tudi za druge borce," je dejal Jože Boldan-Silni. „Ni prav, da borce pošiljajo na okrevanje in zdravljenje v zdravilišča le zgodaj spomladi in pozno jeseni, poleti pa so zdravilišča polna tujih gostov."
V Kočevju pravijo, da bi po 30 letih težave borcev že morale biti rešene. Tudi mladi delegati se za to zavzemajo, vendar se brez širše, vsejugoslovanske akcije ne bo dalo veliko narediti.
Stanovanjski problem borcev v kočevski občini naj bi bil rešen v desetih letili. ,,V tem času
VEDNO VEC TEČAJNIKOV
Avto-moto društvo Kočevje je letos pripravilo že 7 tečajev za kandidate za vozniške izpile. Tečaje je obiskovalo 245 tečajnikov; do konca leta lameravajo organizirati še 4 take tečaje za 70 ljudi. Do konca oktobra so vsa mesta že zasedena, prijave sprejemajo že za november in december. Tako računajo, da bo letos obiskovalo tečaje pri Avto-molo društvu kar 315 tečajnikov.
Kandidatov samo za praktično vožnjo je bilo do sedaj 61, do konca leta pa jih bo še več.
Franc Lovšin in Rajko Jenko že štiri leta ,Jkosita" na Rinži v Kočevju. Z nekakšnim motornim splavom se vozita od jeza do osnovne šde in s posebnimi kavlji pulita korenine trdoživih alg, ki poleti še posebej bujno poženejo, tako da naredijo pravo preprogo na Rinži. S krajevno skupnostjo imata pogodbo za štiri .Jcošnje", mimogrede pa obrežeta še vrbe na bregu in pobirata odpadke, ki plavajo po vodi. (Foto: A. Bartelj)
pa borcev skoraj ne bo več in tako tega ne bo treba več reševati," zagrenjeno povesta Drago Gril in Silni. A. BARTELJ
Gosti - v redu
Motel Jasnica je ravno na meji ribniške in kočevske občine, vendar spada še pod kočevsko. Ta gostinski objekt med gozdovi je znan tudi zunaj občinskih meja, saj je kot nalašč za prirej nje raznih seminarjev in za krajše ali daljše i/iete večjih skupin.
„Največ gostov imamo, kadar so tukaj politični seminarji," pravi natakar Darko K.ous, ki je letos končal gostinsko šolo v Novem mestu in se zaposlil na Jasnici, kjer je že prej opravljal prakso. Na delo se vozi iz Kočevju, kjer je doma.
„Zadnji politični seminar seje pri nas končal 25. aprila, jeseni pa bomo dobili nove goste. Pozimi je pri nas največ tujih gostov, ki pridejo v te kraje na lov, večkrat celo skupine. Tako bo ta mesec prišlo okoli 100 iiaših ljudi, ki živijo v Italiji. To je slovenski pevski zbor, la bo pri nas en teden počival in vadil."
O gostih Darko ne more reči nič slabega. „Sedaj, ko posodabljajo cesto proti Brodu na Kolpi, je precej manj tujih gostov, kot jih je bilo prej, domači gostje pa pridejo v glavnem proti večeru. Upamo, da jih bo še več, jco bomo imeli ples, saj v Kočevju ni-n\ajo nikjer žive glasbe."
Darko pravi, da je v Kočevju nasploh slabo poskrbljeno za zabavo mladih. „Ne ostane nam nič drugega, kot tenis, nogomet, košarka. Ker imam tak delovni čas, da delam cel dan, potem imam en dan prosto, bi ta čas lahko, zlasti poleti, posvetil zabavi in razvedrilu, tako pa . .
„Precej ljudi pride na Jasni-co tudi zaradi gob, ki jih je v okolici vse polno," pravi Darko Kous.
NA POMOC DELOVNI BRIGADI - 30 kočevskih mladincev se je 26. julija odzvalo in sodelovalo v enodnevni delovni akciji pri gradnji suhokrajinskega vodovoda. Po napornem delu so se kočevski mladinci pomerili v športu z brigadiiji iz primorskih občin, zvečer pa so Novogoričani pripravili taborni ogenj s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali tudi Kočevci. (Foto; Jure Podržaj)
OHRANITI POKOPALIŠČE
Staro kočevsko pokopališče na Trati je zdaj krajevna skupnost uredila, da je dobilo lepši videz. Nekateri so predlagali, naj bi to pokopališče popolnoma opustili, drugi na, da bi ga ohranili in vzdrževaH. Verjetno je boljši drugi predlog, saj bi v nasprotnem zaradi množičnega prekopavanja hitro napolnili novo pokopališče in potem bi spet morali iskati prostor za še eno novo pokopališče. Razen tega so prav pokopališča tisti kraji, na katerih tujec oziroma turist iz nagrobnikov in napisov na njih spozna življenje oziroma zgodovino kraja. V Kočevju smo že preveč starega zapustili oziroma uničili.
12 let kasneje
v peti številki kočevskih Novic, ki je izšla pred dvanajstimi leti, lahko v rubriki „Na potepu po Kočevju" preberemo naslednje. Balinarji gradijo jX)leg kegljišča dvostezno lxilinišče. Delajo prostovoljno in z veliko delovno vnenw in zatrjujejo, da bo lwli-nišče gotovo do konca meseca julija. „Po prijel i bomo in tako bo dobilo 1 20 kočevskih bali-narjev nov športni objekt in z njim razvedrilo."
V	začetku je bilo zares težko dobiti na novem balinišču prostor, toda 7.;ičetno navdušenje za ta šport je kaj kmalu upadlo. Batinali so samo še za pivo in kadar so bile v Kočevju delavske i^re.
V	dvanajstih letih je igrišče počasi propadalo. Ograja se je poru.šila, stezo so obnovili samo. kadar so bile kake delavske igre. listi, ki st) žrtvovali svoj prosti čas zii to, da bi jim bil v bodoče prosti čas bolj prijeten, so dvanajst let starejši, mladi pa za Ivilinanje in trud starejših nimajo posluha. Morda, upamo vsaj, se bo to uredilo z uvedbo temeljnih telesnokulturnih skupnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je balinanje šport, ki od lus ne terja nič več kot le nekaj dobre volje in discipline.
ANDRl J AKKO
KOČEVSKE NOUIGE
Solidarnost s srcem
V krajevni skupnostf Bela cerkev so zgradili za 7 vasi več kot 9 kilometrov dolg vodovod
„22. junija letos je dobilo vodo iz novega vodovoda 122 gospodinjstev," pripoveduje Slavko Gregorčič, tajnik krajevne skupnosti Bela cerkev, skupnosti, ki poleg omenjenega naselja združuje še občane Drage, Vinjega vrlia, Sel, Građenja, Dru-žinske-vasi in Dolnjega Kronova.
Začetek poti do dobre pitne vode sega v leto 1973, ko so izvolili nov svet krajevne skupnosti, ki je sklenil, da je treba prekiniti z mrtvilom, še iMJsebej zato. ker je bila KS Bela cerkev daleč naokoli edina, ki kljub velikim potrebam ni imela razpisanega krajevnega komunalnega samoprispevka.
„Ni nas bilo treba, posebej prepričevati, kako zelo potrebujemo vodovod," je povedal Gregorčič, „zato ni bilo težko doseči odločitve, da prispevajo vsi zaposleni in upokojenci en odstotek ©d osebnega dohodka ali pokojnine, kmetje odstotek od katastrskega dohodka, obrtniki in gostilničarji pa 2 odstotka od letnega prometa."
Na zborih občanov so tudi odločili, da naj vsaka hiši, ki želi imeti vodovod, prispeva še po 5.000 dinarjev. Tako so samo od teh petih tisočakov zbrali 620.000 dinarjev, stotim prvim naročnikom za vodo se je namreč kasneje pridružilo še 22 „nejevernih Toiružev". Precej je poinagal tudi novomeški „Vodovod", ki je dal iz sklada pivišane vodarine dobropis za 250.000 din.
Da v Beli cerkvi niso od muh, dokazuje tudi nakup lastne^ kopača, ki je dela precej pocenil, razen tega pa jim bo dobro služil tudi v prihodnje.
Vsega denarji} in iznajdljivosti pa bi bilo zagotovo premalo, če se ne bi vsal^ hiša zavezala, da bo prispevala tudi po 100 prostovoljnih delovnih ur. Glavni
vod in priključki novegy vodovoda so dolgi 9.160 metrov, vse sku{xij je veljalo krepak nov milijon dinarjev. Glavni vod je tako močan, da se bodo nanj lahko priključile, če bodo pokazale delavnost in dobro voljo, še nekatere vasi krajevnih skupnosti Skocjan in Šentjernej. Nekaj denarja je ob pametnem gospodarjenju seveda ostalo, porabili ga bodo za redno komunalno dejavnost.
Slavko Gregorčič; „Nova voda za 122 gospodinjstev"
Še nekaj je treba zapisati ob novem vodovodu krajevne skupnosti Bela cerkev. Vsi naročniki, tisti, ki stanujejo tik ob glavnem vodu, in tisti, ki jim je bilo treba napeljati cevi daleč navkreber, so prispevali enako - po 5.000 din. Razen tega so bili delavci, upokojenci in kmetje s pičlim dohodkom oproščeni plačevanja krajevnega komunalnega samo-pri^evka.
To je še eno potrdilo, da solidarnosti ni moč meriti samo z dinarji in metri, ampak tudi srcem.
M. BAUER
Novomeška kronlfe
CVET IN SAD - Tole muhasto' poletje očitno ne „meša" sanK) lju-' di, ampak tudi sadno drevje. Tako; se je jablana, ki raste na vrtu ob stavbi oddella NOB Dolenjskega' muzeja, „zmotila" v letnem času m se ob dozorevajočih sadežih spet odela v belo cvetje, ki je pravcata paša za pridne čebele. Slednjih je toliko, da se nismo upali blizu in narediti posnetek! Verjamete?
TRŽNICA - Razen tega, da je bilo lepo vreme, se v ponedeljek novomeški tržnici ni dogajalo nic posebnega. Iz velikega železnega zaboja za odpadke in smeti še zmeraj smrdi, cene nekaterih živil pa so bile: kilogram solate je.stal 12 do H din, krompirja 5 do 6 din, rdeče pese 8 din, fižola 10 do 12 din,' paradižnika 12 din in paprike 10 din. Jajca to bila po 1,6 din, za kilo; gram grozdja pa je bilo treba odšteti 13 do 15 din, breskev 20 din in za liter lisičk od 5 do 8 din.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE
-	IVejšnji teden je darovalo kri 93 občanov, med njimii 36 delavcev iz Novoteksa, 10 iz Krke, 9 iz Pionirja
in 6 iz IMV ter 13 brigadirjev iz Mladinske delovne brigade iz Hinj-
ROJSTVA - Rodili sta Marija Pavček z Mestnih njiv 8 - deklico in Magda Jazbec iz Ulice Majde Šile
-	Jerneja.
SMRTI - Umrli so: Janez Me^e, upokojenec iz Gubčeve 25, y 69. letu; Katarina Bartolj, upokojenka iz Irče vasi 52, v 65. letu in Ivai) Jurač, upokojenec iz Regerče vasi 23, v 81. letu starosti.
Ena gospa je rekla, da se novomešci vrtičkaiji in novo-graditelji začuda sploh ne majo za odvečno zemljo, kij® odvažajo z gradbišča novega doma JLA na Loki. Prst je n^j' brž preveč pognojena, nekoč je bilo namreč na tem mestu kopališče.
Romanje po šolski knjigarni
Trdijo, da v Novem mestu v avgustu še nikoli ni primanjkovalo tako malo učbenikov kot letos — Samo za knjige od 120 do 450 dinarjev na nadobudnega učenca ali dijaka ^
V novomeški prodajalni Mladinske knjige trdijo, da še nikoli v zadnjih nekaj letih ni bilo v začetku avgusta tako velike založenosti s šolskimi potrebščinami, predvsem pa z učbeniki, ki so bili (kljub vsem šolsldm reformam) vedno najbolj pogost kamen spotike — predvsem zato, ker niso pravočasno izšli, ali pa jih je preprosto zmanjkalo.
Po seznamu učbenikov, priročnikov in delovnih zvezkov, ki jih je za uporalx) pri pouku potrdil in predpisal republiški sekretariat za pro-sveto in kulturo SR Slovenije, torej na temelju uradnega spiska, ki ga ni mogoče kršitiv 1. avgusta v Novem mestu ni bilo mogoče kupiti naslednjih knjig.
Za tretji razred osnovne šole Tretjega berila, za četrti razred Spoznavanja družbe, za šesti Nemške vadni-ce. Delovnega zvezka k nemški vad-nici, Zemljepisa. Vaj izgeo^afije, za sedmi razred Angleščine iTl, delovnega zvezka k angleščini ter Nemške vadnice in za osmi razred I- izike.
Za prvi razred gimnazije ni bilo mogoče kupiti Zgodovine in Biolo-
Celuloidna farsa
v ponedeljek in torek je kine,-matograf „Krka" Novomešča-nom postregel z makaronarsko kavbojko „Traži se bivši šerif". Ni treba posebej povedati, da si je film, podnaslovljen je bil v srbohrvaščini, ogledalo veliko število ljubiteljev tega žanra, ki pa bi zagotovo še bolj „uživali", če bi videli film v celoti - ne pa samo začetkov ali koncev posameznih scen. Film je bil namreč tako strgan, toliko ga je manjkalo, da so bili gledalci prikrajšani celo za glavni obračun med ju m kom in antijunakom. Še dobro, da so ljubitelji k;jv-bojk navajeni, da vedno zmaga dobro nad zlim, pri nekoliko bolj /jhtevnem (lx)ljšem) filmu lumreč pravica skazica ni vedno takoočitivi.
Pozdravljamo odločitev odgo: vornih v kinematografu „Krka", ki se s slabimi, strganimi kopijami slabih, pojjrošnih filmov „borijo" zoper sund na filmskem sporedu, trgovsko vpra.šanje pa je. če gleilalcu za tistih 7 ali 9 diiurjev, ki jih je odštel, smejo luiditi lu platnu le ostanek ostanka. Po žvižgih v dvorani sodeč, itijbr/. ne.
M. B.
gije 1, za drugi Anorganske kemije II in Regionalne geografije, za tretji Parlons et lisons III, za četrti Parlonset lisons IV in Zgodovine, tehniške, poklicne in druge srednje šole za gospodarstvo ter družbene službe pa Matematike za prvi in drugi razred tehniških šol, Ekonomike podjetij in organizacije proizvodnje za poklicne sole. Termodinamike, Strojniškega priročnika, Telefonije in telegrafije I, Strojepisja II, Sadjarstva, Mikrobiologije, Ginekologije, Tehnologije gradiv in Mročnika za avtomehanike.
Za starše nadobudnih učerict^ pa je poleg seznama učbenikov, ki jih še ni mogoče kupiti, zanimiv tudi podatek, koliko stancMo knjige za posamezni razred. Ce štejemo samo tisto, kar imenujemo knjiga, jc treba odšteti za prvi razred osnovne šole okoli 150 din, za drugi 120, tretji 1 80, četrti. 250, peti 300, šesti 350, sedmi prav toliko, osmi 390, za vse razrede gimnazije pa se bo družinski proračun zmanjšal za od 400 do
450 dinarjev. Izračun za učbein ^ dnigih srednjih šol je podoben g' nazijskemu.
Za konec infornsativnega ronia ^
med šolskimi učbeniki šc časni^j. ska poslastica, ki ima, žal,
priokus. Pri Mladinski knjigi '' j zvedeli, da je tako imenovani. mateiTUtiki, ki je bila od starše . deloma tudi učiteljev v štirih , obstoja tako zelo obsojana, ' ^j' spet namenjena nemila usoda.
je izšel učbenik komaj sredni bra, letos pa je datum izida ka. Ve se samo, da bo izšel ^ « stirani obliki.	M-'''
Suhokrajinski drobiž
DELA NA MOSTU CEZ KRKO pri dvorski ribogojnici| v polnem teku. Most ne	'
go razm^n in čezenj bo po i promet, ludi nosilnost mosta p ^ i končanih delih večja, in siccr. ju, 1,5 tone, pač pa 5 ton. Pri	'
ki ga vodi in financira .'^^•'jeiu' ' skupnost v okviru možnosti, ijcf. -jejo tudi občani iz Dvora in 5.
V soboto so šentjemejski upokojenci priredili izlet v Velenje. letališče v Slovenj Gradcu, Dravograd, Kotlje in Crno na .škem. Udeležilo se ga je 56 članov. V Pesju pri Šoštanju ž stavniki šentjernejskega društva podpisali listino o pobrate J društvom upokojencev tega kraja. Med drugim so bodo že oktobra skupaj pnrediu izlet po poteh Avnoja.	|
slovesnost ob pobratenju (Foto: P. Miklič)
18
DOLENJSKI LIST
7^jvgu^^jJ
\ -
J
Bodo borci res prej pomrli?
odškodnina za škodo
Kmetovalci Poljanske doline ob
*»olpi se žc več let jezijo zaradi ško-
ki jim jo na posevkili naredi di-
'jad. Lani je lovska družina Pred-
izplačala 105.560 dinarjev za
podo, ki jo jc povzročila divjad. Za
'ovsko družino jc ta znesek veliko
breme, oškodovani kmetovalci pa s
'cni velikokrat niso plačani niti za
?^ojedclo. Prizadeti prebivalci.meni-
da bi morali to vprašanje čimprej
fesiti, saj se lahko zgodi, da bo knu-
Vsa zemlja v tej dolini neobdela-na.	J- J
llrobne iz Kočevja
KOCEVJE je v teh dneh precej hrupno' kot ponavadi. Veliko je na dopustu, letovanju, v i ."jji itd. Tisti, ki so ostali doma, v tem miru kar lep oddih. Do-no	vračajo z morja, po-
kožo°	sonca ogorelo
^lske počitnice' so se pre-ilfrK ^ drugo polovico in brez-m-?"? Veselje otrok se je pričelo nato ur-	skrbmi, ki jih pri-
'a bližajoči se pouk. Ene tiščijo
šoU^u"^	izpiti, druge skrb za nakup
naK ,	Starši bodo morali za
elnjL?	šolskih potrebščin kar
im-ii	^ ^cp, zlasti tisti, ki
bo	^larjev. še podvizati se
km	''O zmanjkalo. Je pri nas že v navadi.
Kočevsko kopališče na jezu v Mahovniku kljub kilavemu poletju ni zapuščeno. Pravih kopalcev je res bolj malo, saj pogosta deževja hitro ohladijo komaj za silo toplo Rinžo. Zato toliko več pozornosti vzbudi skakalec, ki se požene v vodo z „doma narejene" skakahiice. (Foto: A. Bartelj)
98 otrok v Puntiželi
Kočevski otroci letujejo v Puntiželi pri Pulju
fe»čne	izdelujejo elektri-
r liio	aparate, na veliko hva-
i ^^*^1	v časopisih, po ra-
cen„ ^'^j^iziji, sedaj pa še znižujejo na	izdelkom. Žal pa nobe-
dohif reklama ne pove, kje se v niiK	deli. Teh sploh ni, še
tako servisnih delavnicah ne, ' dobi n '^hko aparat v garancijski ti n, ®"P®raben leži doma. Zaveda-
^"kiHt'prifep?^'
JE dobro založena z
' grozdi'e'^v
■ 'fen \\i-	so cene iz dneva v
ali žp f°""jajo pa tudi nezrelo starši	sadje, zato je bolje, da
pošiljajo otrok. Za cei^ ♦'	živahni in se dajo
tudi pogoditi.
•^CEVSKt NOUlCE
Počitniške kolonije v Jugoslovanskem otroškem rekreacijskem centru v Puntiželi pri Pulju se je letos udeležilo 98 ko- • čevskih otrok.
Vodja skupino je Pavlica Mainar. Takole jc povedala: „2La otroke skrbe tri vzgojiteljice, jaz pa usklajujem in vodim delo. Za delo v koloni- ' ji je pomembno, da se vzgojiteljice med sabo poznajo in da se zavedajo svde odgovornosti.
Režim je precej strog, saj je otrok veliko. Dobro je poskrbljeno za šport in rekreacijo; v štirinajstih dnevih se otroci udeleže dveh delovnih akcij, enkrat na teden pa imajo dežurstvo."
Letos so si mali Kočevarji ogledali Pulj, areno, arheološki muzej, katedralo in druge mestne zanimivosti. Pedagoška uprava Puntižele zelo pohvalno govori o tej koloniji.
Miha Erjavec, učenec 7. razreda, je vodja skupine dečkov. „Z vsem sem zelo zadovoljen, le nekoliko več športa bi lahko bilo," pravi.
Jana Šeraj je končala osemletko in je letos žc četrtič v koloniji. „Vedno sem bila zadovoljna, še najbolj všeč pa mi je letos," je rekla. Jana jc na tekmovanju za „zlati glas Puntižele" dosegla tretje mesto.
Marjanca Gornik jo v koloniji s sestrico; pred kratkim sta deklici zgubili mamico. .,Tu nama je zelo všeč, ker se lahko brezskrbno igrava, imava družbo, poskrbljeno jo za razvedrilo in šport."
TONE KAJI EZ
POSLOVNIK LJUDSKE KNJIŽNICE
Ljudska knjižnica v Kočevju je izdala poslovnik, katerega glavni namen je seznaniti občane z načinom izdajanja knjig in obratovanjem čitalnice. V poslovniku st) točno razčlenjene dolžnosti in pravice občanov, za katere je knjižnična članarina 40 din na leto, za otroke do 14 let pa 5 din. Zato se dobijo knjige na dom brezplačno za dobo 30 dni. Uporaba čitalnice je zj člane knjižnice brezplačna, nečlani pa plačajo ob vsakem obisku 1 dinar. Priročnike, znanstvene in bogato ilustrirane knjige izposoja knjižnica na dom le izjenx)ma. Kočevska knjižnica jc sploh bogato založena z vsemi vrstami kryig, še posebej s sodobnimi, ki so izšle zadnja leta na vseh področjih kulture in znanosti.
ANDREJ ARKO
teden solidarnosti
ni^^ do 10. avgusta bo v rib-V	teden solidarnosti,
m tednu naj bi ne bilo obča-soiiH, ^^'o^'nega človeka, ki se iil jlf^^stne akcije ne bi udele-
nj(^ov osebni čut do dek)vn"°?i' zakon. Sleherni
opravi^v • ^
S.4 ga dou dan prostovoljne-nem ir ^ svojem rednem dclov-'^^hodek pa prepusti ^_ i
■^Udi v brigadi
mladina bo od 10. do akciji	sodelovala v delovni
"^ladinK kJajini. 15 mladinccv in priključilo eni izmed '"'siah brigad.
opravičilo
V3I X .
^ttatii Dr-fi	"bniški
HniijS • neljube napake pri Ptizajjnji P^'ipravi lista, zato se vsem L^'^eč rt opravičujemo. Prišlo je ' Iti Bp ^menjave podpisa k sli-. Predstavlja obletnice gasil-ftHi. P"^' Gregorju, « 2o ?.r5'tjc spomenika, ki je bi-pri Belih vodah v Lo-Tamkaj je 26. okto-^geUjf podel partizan Bojan ^(Jic Posnetka ni naredil F. ' P^č pa Drago Mohar,
Do konca leta bo blok nared za vselitev, vseh skupaj pa bo za gozdarskim domom 12 novih blokov, v katerih bo 239 stanovanj. (Foto; A. Bartelj)
Zrasla bo nova soseska
Pospešena stanovanjska gradnja v ribniški občini
^niški zobotrebci
so te dni odprli v Li-foft, • frPrli pa SO lokal v ribniškem h? ProuV5 50 ^ radi zbirali mladi. V' ^ b'' poslej na voljo Vr>ort„ cmerava tu urediti razarano.
'
^ RžN1CI ni nič novega: S' ^osfJCelcnjave je precej, cene so Ib^cv iPne .Naiycč jc paradižnika, f' ^ K,^nDs''v- Prodajalec zagotav-0 R'bnica skozi vse leto ta-
4 ^založena.
w° eiw BM0CJU cele občine je sa-in^kor cncinska črpalka, kar je ,..°koij * Pomalo. Največ težav ima-i)° pQ atu>. zlasti Potočani, ki mo-*0rna^?r'v° v ali v ilebič. cjNno S in Poljedelskih strojev
^ ir i Mt0 jc Vsaj ^ ena bcn" Palka nujno potrebna.
V	Ribnici raste za gozdarskim domom nova stanovanjska soseska. Prvi, 24-stanovanjski blok, je žc zgrajen in stanovalci so sc v nova stanovanja vselili za občinski praznik. V tej soseski bo 1 2 blokov z 239 stanovanji; celotna gradnja naj' bi bila končana v štirih do petih letih.
Kari Oražcm, sekretar občinskega sveta sindikata in predsednik samoupravne stanovanjske skupnosti, jc o stanovanjski gradnji v ribniški občini povedal: „Do konca letošnjega leta bo dokončan 27-stanovanjski blok, v katerem so vsa stanovanja žc oddana; veliko intereentov pa je žc za blok, ki ^ še niso začeli graditi.
V	Dolenji vasi nadijo 6-stano-vanjski blok, v Sodražici bo zrasel nov poslovno-stanovanjski objekt; spodnje prostore bo zasedlo gostin-sico podjetje Jelka. ;^oraj pa bo 13 stanovanj. V načrtu jc tudi podoben objekt v Loškem potoku, v katerem bodo imeli poslovne prostore pošta, krajevna skupnost, podružnica Ljubljanske banke, v zgornjih dveh etažah pa bodo stanovanja, od katerih
so 4 rezervirana za prosvetne delavce iz Loškega potoka."
V zadnjih dveh letih je bilo v Ribnici zgrajenih več stanovanj kot prej v desetih letih, ker denar, ki so po novem zbira v ta namen, ni več razdrobljen in so tako možne bolj načrtne. pa tudi dolgoročne akcije.
„Ko bomo te načrte uresničili, bomo začeli obnavljati dosedanji stanovanjski fond," pove Kari Oražcm.
a. b.
1 I
Rešete)

KMALU 30 NOVIH MEST
Obrat Bombažne predilnice in tkalnice v Loškem potoku pripravlja povečanje poslovnih prostorov. Dela se bodo pričela že letos, ko pa bodo končana, bo v tem obratu, ki sedaj zaposluje 50 ljudi, 30 novih delovnih mest.
mladi na delu
l'rcd kratkim je bil v Rakitnici, vasi, ki ima okoli 40 mladincev in mladink, ustanovljen mladinski aktiv. Ob tej priložnosti jc spregovoril nekaj pozdravnih besed tov. Nosan Stane, predsednik ZB občine Ribnica. S svojim govorom se je vrnil v čas druge svetovne vojne in opisal izredno težavne pogoje, v katerih jc delovala takratna mladina. Mladi so takrat delovali in sc sestajali ilegalno, vendar je bila želja, da prispevajo svoj del za osvoboditev, mocncjto od vseh ovir.
Govoru tov. Nosana je sledil krajši kulturni program, ki jc navdušil vse. ki so prisostvovali ustanovitvi mladinskega aktiva.
Predsednik novcga^niladinskcpi aktiva jc Andrej Rus, sekretar pa Pavel Ho'^ var.
M. G.
Sedaj zaposlenih 3500 delavcev
11. avgust — praznik črnomaljske krajevne skupnosti — Proslava bo v Vranovičih
V	letošnjem jubilejnem letu številnih zmag praznuje 11. avgusta (na ta dan se je 1941. leta začela v Črnomlju oborožena vstaja) krajevna skupnost Črnomelj svoj praznik.
Pred 34 leti so namreč na progi od Semiča do Metlike zapotelc puške, domačini pa so najbolj piresene-tili italijansko stražo, ki jc čuvala most pri Vranovičih. Po uspelih akcijah je morala več)i skupina Crnoinaljcev v ilegalo in ustanovili so prvo partizansko enoto, iz nje četo, iz te pa se je že v 1942. letu razvil vscljudski odpor.
V	povojnem obdobju je bil dosežen tudi na področju črnomaljske krajevno skupnosti napredek, n-ed vojno je bilo zaposlenih 150 ljudi,
letos pa jih je že okoli 3500. Prvi podatki za prvo polletje letošnjega leta prikazujejo, da sc jc celotni dohodek gospodarstva v primerjavi z istim obdobjem v laaskem letu povečal za 32 odstotkov. Razveseljivo je, ker so bili tudi v letošnjem letu dograjeni številni komunalni objekti, v kr'atkem bodo izročili namenu novo parno pekarno, v Loki pa gradijo nov otroški vrtec. Kljub tem uspehom pa postaja reševanje komunalnih zadev resnejša ovira pri nadaljnjem razvoju skupnosti. Vchko težav jc v šolstvu, zato so se morali občani v črnomaljski občini odloči-
ti za dodatni samoprispevek, ki je namenjen predvsem gradnji novih šolskih prostorov in posodobljenju pouka. Na referendumu so sc posebno izkazali občani iz črnomaljske krajevne skupnosti, saj se jih je več kot 90 odstotkov odločilo za uvedbo novega samoprispevka.
Trenutno jc v skupnosti v teku družbena akcija o oceni stanja in ukrepUi za stabilizacijo v vseh oblikah družbenega dela, posebna prizadevanja pa so usmerjena v zaključno akcijo načrtovanja za razdobje 1976 - 1980.
IZLET ZA UPOKOJENCE
črnomaljsko društvo upokojencev obvešča vse upokojenec in njihove svojcc, da pripravlja dvodnevni izlet na Primorsko in Gorenjsko. Na izlet bodo upokojenci krenili 8. in 9. septembra, prijave pa bo društvo sprejemalo ^o 21. avgusta vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure-

Krajevna skupnost bo ob svojem prazniku tudi letos ^delila plakete in priznanja mesta Črnomelj najbolj zaslužnim občanom, družbenopolitičnim organizac^m in društvom. Priznanja bodo podeljena na osrednji proslavi pri spomeniku NOB pri vranoviškem mostu. Na proslavo bo odpeljal poseben avtobus i^red hotela Ijhinja ob 9.30 uri. Ce pa bo deževno, bo proslava v sejni sobi črnomaljske občine.
Črnomaljski drobir
NOVA KOŠA - Črnomaljski košarkarji, ki letos nastopajo v drugi republiški ligi, so prejšnji mesec dobili dva nova premična koša. Ker so imeli na starem igrišču za osnovno šolo vedno težave zaradi igranja (igrišče ne ustreza zahtevam druge rcpujbliške lige), bodo drugi del lige po vsej verjetnosti odigrali na rokometnem igrišču. Nedvomno bodo prvenstvena srečanja v centru mesta precej bolj obiskana, kot pa so bila do sedaj.
ASFALT ALI MAKADAM - Ko sc turist pripelje iz Metlike do črnomaljske bencinske črpalke, najprej pomisli, da jc zašel. Cesta pred črpalko je namreč tako slaba, da spominja na uničen makadam.
AVTOBUSNA POSTAJA-PAST ZA NEPREVIDNE - Kot kaže, je avtobusna postaja za neprevidne potnike nevarna past. Tik ob cesti je namreč velika luknja, ki pomeni nevarnost predvsem za starejše osebe. Zadnji čas je že, da odgovorni po-krpajo luknjo, po kateri se pride, kot pravijo Crnomaljci, na oni svet.
ŠE VEČ ROŽ - Že bežen pogled na pročelja črnomaljskih hiš in stanovanjskih blokov prepriča, da živi v mestu ob Lahinji veliko ljubiteljev oziroma Ijubit^ic rož. Zato bi bilo prav, ko bi v Črnomlju za rože, ki zelo popestrijo mesto, poskrbeli tudi tisti lastniki hiš in stanovanj, ki so nanje do sedaj pozabljali.
Pred kratkim je črnomaljska komunala pričela popravljati zastarefo kanalizacijo tik ob glavni Kolodvorski cesti. Na krajevni skupnosti so povedali, da bodo dela, če ne bo nevšečnosti, končana te dni.

Predstavitev nagrajencev OF
Priznanja so podelili 26. julija v Gradcu
Metliška občinska skupščina je s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v Gradcu pripravila zadnjo soboto v juliju v kulturnem domu svečano sejo občinske skupščine, sveta krajevne skupnosti in gradaških družbenopolitičnih organizacij. Na seji so podelili deset priznanj OF in državna priznanja. Za letošnje leto so dobili priznanja OF naslednji občani:
Jože Pašič, rojen 19. marca 1909, iz Sel pri Jugorju, upokojenec: V partizanske vrste je vstopil 1942. leta, po vojni pa ves čas deluje v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Je 30-odstotni vo^i invalid.
Peter Badovinac starcj.si z Jugorja, rojen 5. maja 1909, upokojenec: v narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od junija 1942, po osvoboditvi pa je sodeloval v vseh družbenopolitičnih organizacijah, bil dolga leta odbornik v skupščini, predsednik KO SZDL, predsednik ZB ter član raznih odborov in komisij.
Martin Matkovič. Gcrsiči 6, rojen 8. decembra 1925, kmet: med vojno je najprej delal kot tcrenec, kasneje pa jc pristopil k partizanom. Od 1945 akt ivno sodeluje v vseh organi-/.acijah v krajevni skupnosti, bil pa je tudi dolga leta odbornik v občinski skupščini. S svojim delom jc pripomogel k hitrejšemu napredlw kraja in kmetijstva. Član ZK je od 1948.
Marija l.rštc, Bereča vas, rojena 9. marca 1919, gospodinja: jc zelo aktivna družbenopolitična delavka, med NOB pa je bila dobra terenka. Sodeluje pri vseh proslavah in jc s svojim delom pripomogla, da so uspele vse akcije v KS Suhor.
Ignac Stupar, Metlika, rojen 19. julija 1891, upokojenec: ima velike zasluge za razmah in organizacijo gasilstva .v metliški občini in izven nje. Jc najstarejši gasilec, bil je več let predsednik občinske gasilske zveze. Sedaj je tajnik in blagajnik in častni predsednik občinske gasilske zveze.
Franc Kovačič, Gradac, rojen leta 1908, upokojenec: član ZK izpred II. svetovne vojne in spomeničar. Tudi po vojni je bil ves čas odličen borec pri gradnji socializma in jc aktivno delal v raznih društvih in organizacijah.
Ivan Žele, Metlika, rojen 31. decembra 1924, predmetni učitelj: sedaj ravnatelj metliške osnovne šole. Posebno viden je njegov uspeh pri organizaciji šolstva, gradnji vrtca in pri reševanju mnogih nalog. Sodeloval ie v NOB, član ZK je od 1947.
Martin Molek, rojen 15. aprila 1927, uslužbenec: udeleženec NOB, član ZK od 1944. Po vojni jc nadaljeval aktivistično delo na vseh področjih, predvsem pri organizaciji mladine. Je aktiven družbenopolitični delavec m član raznih komisij in odborov pri OK ZK in SZDL.
Franc Nemanič, Božakovo, rojeni 1898, upokojenec: bil je borec za severno mejo, med drugo svetovno vojno pa je deloval kot aktivist. Po vojni jc deloval kot družbenopolitični delavec, šc vedno pa jc delaven v svoji krajevni skupnosti.
Priznanje sta dobila še Kmetijska zadruga in Rudi Dim, ki bi moral priznanje dobiti že lani.
7 državnih priznanj
Na slavnostni seji metliške občinske skupščine, imeli sojo 26. julija v Gradcu, so podelili tudi državna priznanja, kijih podeljuje predsednik republike. Ivan Butala in Jože Sendcre sta bila odlikovana z redom za vojaške zasluge s srebrnimi m:či, Zvonko Žugelj, Jože Cainai in Vladimir Pctric z medaljo za vojaške vrline, Anica Molck in Minka Crnugelj pa z redom republike z bronastim vencem.	i
novo kopališče
Pred kratkim je na Primostku sc-miška Iskra zelo lepo uredila kopališče. ki ima tudi bazen za najmlajše. Na novo kopališče prihaja kar precej turistov in domačinov, če pa bi bila cesta boljo urejena, bi bilo kopalcev lahko še več.
borci gredo na izlet
Občinski odbor ZZB NOV Metlika organizira za svoje člane zanimiv in poučen izlet po Kočevski. Borci si bodo ogledali Kočevje in Ribnico, oba muzeja, grad Turjak in Urh nad Ljubljano. Ko se bodo vračah v Metliko, sc bodo ustavili na Muljavi, ob izviru Krke in na žužemberškem gradu.
Cena za izlet jc 90 din, v ceni pa so vračunane vstopnin^ za muzeja in prevoz. Na Kočevsko bodo borci odšli 10. avgusta.
denarja je malo
v letošnjem letu bo 13 krajevnih skupnosti z okoli 60 vasmi razpolagalo s približno 400.000 dinarji. 200.000 dinarjev je namenjenih za delo krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna, druga polovica pa je iz krajevnega samoprispevka. Sredstva so vsekakor majhna, in če bodo hoteli z njimi kaj narediti, bodo morali vaščani podpreti akcije z denarjem, delom in materialom, kar se je dogajalo v preteklosti že pogostokrat. Največje zlo, ki tare domala prebivalce vseh vasi, so neurejene ceste in poti, kanalizacija, vodovod in prešibak električni tok.
T. G..
Sprehod po Metliki
VESELICE NA TEKOČEM TRAKU - Vsako soboto in nedeljo so po okoliških vaseh veselice, ki jih prirejajo gasilska društva. Čeprav se ljudje pritožujejo nad draginjo v trgovinah, so veselice dobro obiskane in do pečenke, ki jo sekajo po sto dinarjev, stežka pridete, čeprav spečejo po več deset jancev in odoj-čkov.
ZA KRAJEVNI PRAZNIK - 26. juhja, ko praznuje Gradac svoj krajevni praznik, so izročili namenu avtomatsko telefonsko centralo, kakršna je šc v Metliki in na Suhor-ju. Sodobna avtomatska telefonska centrala je za prebivalce Gradca velika pridobitev.
ČUDNI MEŠČANI - Kot kaže, so nekateri ljudje res čudni: ko so redne kinopredstave, je obisk zelo slab, zdaj. ko predstav ni. se ljudje 1 pritožujejo, čes kako radi bi si ogledali film, pa kino predstav ni.
„KAMP BREZA" - Obiskovalci, ki zaidejo v Metliko, velikokrat sprašujejo po kampu Breza, vendar malokdo od domačinov ve, da se tako imenuje prostor na metliškem kopališču, kjer je dovoljeno postaviti platnene strehe, ki jih letos sicer ne manjka.
NEZANIMIVA SEZONA? -Kaže, da se med turistično sezono ne bo dogajalo nič nov^a, presenetljivima in zanimivega. Ce bo vreme, se bodo kot zmeraj ljudje namakali v Kolpi, sobotne večere pa preživeli plesaje na Veselici, v hotelu ali lu Kopališču. Ob nedeljah bo kje kakšna veselica, to pa bo tudi vse!
metliški tednik
- 7. avausiu 1975
v smrt z odprtimi očmi
Pred 34 leti je padlo prvih 10 krških žrtev — Usoda Petra Jernejca
Med prviini desetimi krškimi borci, ki so jih 29. julija 1941 zaradi izdaje ujeli nemški polici-iti v Rorah pri Krškem in jih naslednji dan v Dobravi pri Bre-žicali ustrelili, je bil tudi Peter Jerneje. Jerneje je bil najstarejši jlan krške oborožene skupine, )a vendar bi bil šele letos star 70 let.
V knjigi Padli so v ognju revolucije — izdala jo je ZB NOV občine Krško leta 1971 — piše o Jernejcu naslednje:
,4*eter Jerneje se je rodil 2J. ^.eptembra 1905 v Sinči vasi pri Velik ovcu na Koroškem, kjer je hil njegov oče nekaj časa v službi pri Južni železnici.. Družina je kmalu vrnila v Ljubljano, kjer je Peter obiskoval osnovno in srednjo šolo. Zrelostni izpit je opravil na klasični gimnaziji leta 1924 in se nato oktobra "924 vpisal na gozdarsko fakulteto v Zagrebu.
Iz ohranjenih spričeval in .Irugih dokumentov je razvidno, ia se je sicer bolj zanimal za literaturo oz. za vprašanja umet-losti. Za študij gozdarstva seje >dločil bolj iz zdravstvenih raz->ogov kot iz nagnjenja, ker je bolehal za tuberkulozo in so ;Tiu svetovali gozdarski poklic.
končanem 7. semestru je 13. ebruarja 1928 opravil prvi goz-larski diplomski izpit. Nato je 'tjpral zaradi tuberkuloze študij rfekiniti in se je daljši čas ž'đ'ra-il na Golniku. Po okrevanju je 'ivel nekaj let z družino v Ljub-fjini. Zaposlil se je v uredništva Slovenca. Idejno je bil v času urednikovanja pri Slovencu bli-U mladim intelektualcetn iz iroga krščanskega socialfzma, s .aterimi je bil veijetno tudi )Sebno povezan. Iz ohranjenih zapiskov je razvidno, daje spre-•riljal literarno delo Edvarda •Cocbeka, Franceta Vodnika, rineta Debeljaka, pa tudi lite-'arni prvenci mladega Miška Kranjca mu niso bili neznani. '<azen sodobne literarne ustvarjalnosti pri Slovencih je spremljal tudi edicije nemških, italijanskih in francoskih literarnih •godovin in teorij, ki so izhajale v tridesetih letih.
Kljub temu daje zaposlitev v uredništvu Slovenca ustrezala ijegovim nagnjenjem, se je spomladi 1935 odločil nadaljevati in končati študij gozdarstva. 11. marca 1935 se je vpisal v )smi semester, postal absolvent jn od 1936 — 1939 opravljal posamezne izpite ter se priprav-jal na diplomo. Politično se je 7 tem drugem obdobju študija v •iagrebu zaradi svojega demo-yatičnega in nacionalnega pre-riričanja približal ljudski fronti
in preko nje tudi komunistični stranki. Ker je zaradi svoje politične dejavnosti postal policiji sumljiv, se je na . koncu leta 1940 moral uinakniti iz Zagreba. Zaposlil se je v Krškem, kjer je ostaLtudi po nemški okupaciji. Tu se je seznanil in povezal s sekretarjem okrajnega komiteja KPS za Posavje Maksom Strmeckijem. Zaradi njune politične in intelektualne razgledanosti sta združevala okrog sebe mladince v Krškem, ki so v njiju kiTialu videli in priznali razgledana organizatorja KPS. Ko se je po okupaciji moral zaradi svoje daljše politične in organizacijske dejavnosti komunizma osumljeni Maks Strmecki umak-
Suhokrajinski drobiž
v SOBOTO DOPOLDNE JE SILOVIT NALIV napravil veliko škode na komunalnih cestah in krajevnih poteh, prizanesel pa tudi ni vrtovom in njivam, pa tudi ne stavbam. Najhujše je bilo v vasi Građene in okoli Žužemberka.
NA PLEŠmCI NAD ŠMIHE-LOM PRI ŽUŽEMBERKU so 12. julija slavili veliko vaško zmago. Uradno so odprli ventile pri velikem rezervoarju nad vasjo, ki ima lovno streho z nad 400 m 2 površine. V gospodinjstvih odslej ne nosijo več vode iz vodnjakov, pač pa si jo natoči-jo pri pipah. Tudi kopalnice si že urejajo, nekateri pa imajo tudi že sa-monapajalnike v hlevih.
KRAJANI IZ SMIHELA PRI ŽUŽEMBERKU in tamkajšnjih vasi so dobili 1 2. julija telefon, tako jim odslej ne bo treba več teči v Žužemberk po zdravnika ali živinozdravni-ka, pa9 pa bodo lahko kar iz Šmihe-la telefonirali. Telefon bodo lahko uporabljali tudi za medkrajevne pogovore.
niti iz Krškega v Ljubljano, je nadaljeval politično delo s krškimi mladinci Peter Jerneje. Tako je že prve tedne po zasedbi nastala v Krškem borbena skupina mladincev za upor proti okupatorju.
29. julija 1941 je bila skupina desetih članov skupaj z Jef-nejcem zaradi izdaje ujeta v gozdu Rore nad Krškim in v zgodnjih jutranjih urah 30. julija 1941 ustreljena v Dobravi pri Brežicah. Peter Jerneje in člani skupine so padli kot prve žrtve nacizma v Sloveniji. Jeseni 1945 ^o ob prekopu njihovih posmrtnih ostankov na pokopališče v Krško opazili, da si Peter Jerneje ob streljanju ni dovolil zavezati oči."
Ob otvoritvi osnovne šole v Krškem 1971 je bilo pri šoli odkrito tudi sporiiinsko stebrišče s portreti vseh članov te skupine. Portrete v obliki plaket je po fotografijah izdelal akademski kipar in niedaljer Vladimir Što-viček.
SLAVKO SMERDHL

I
Slovenska narodna noša in tista lepa koroška, „Slovenska mat* me je rodila ..." sta gotovo najlepša spomina, ki bosta spremljala Mary Ann (desno) na dolgi poti domov in še dolgo potem.
Slovenska mat' me je rodila
Z mnogimi izseljenci iz Amerike sta letos prileteli v domovino staršev in starih staršev tudi Mary Ann in njena hčerka Lean Rose
Z mnogimi izseljenci iz Amerike, ki so letos prišli na. obisk v svojo domovino, je prišla 1 .julija tudi Mary Ann Samuelson s svojo hčerko Lean Rose.
Mary Ann je hči slovenskih staršev. Njena mati Marija Šetina iz Prečne je odšla v Ameriko 1923. leta. Tam si je med Slovenci, ki jim domovina ni mogla dati kruha in so si ga šli zato islot v obljubljeno deželo, našla moža. Naselila seje v mestu Oglc^by. Čeprav daleč od domovine in svojega rojstnega kraja, ni njkoli pozabila Slovenije. Domači kraj jc
obiskala potem še dvakrat, nazadnje pred sedmimi leti.
„Vedno mi je pripovedovala o lepoti svoje domovine. Nazadnje, ko je bila že bolehna, si i^e nračno želela, da bi obiskala Slovenijo tudi jaz," pripoveduje Mary Ann. „Preden sem prišla v Jugoslavijo, sem poznala le nekaj vaših bc."jed. Sedaj pa razumem že skoraj vse.'^
Na likof je prišla še strela
Lojzetu Vintarju s Podzavrha upepelilo dve leti staro gospodarsko poslopje
„Ob sleherno zrno sem," je nemočno tožil kmet Lojze Vintar iz Podzavriia, ko je zri v svoj komaj dve leti star kombinirani hlev, ki so ga minulo soboto nemilo lizali plameni.
Nekaj čez tretjo uro popoldne so zmlatili, mlatiči so se še nekaj časa zadržali na malici kot je navada. Čez čas je okrog hriba za-grmelo, bilo je nekaj kapelj in ... tisti najbližji, ki so že krenili domov, so z^edali plamene na ostrešju, kjer so pred tem mlatili...
Gospodarja Vintarja je tokrat rdeči petelin presenetil že drugič. Prvič je bilo 6. anuarja leta 1952, koje ogenj preskočil iz štedilnika. Ker je družina spala, so se komaj rešili.
Ob tokratnem požaru se jc lepo pokazalo, kaj zmore gasilska deseti-

KAKŠNA PODGORJANSKA CESTA?
Od Sutne do meje brežiške občine jc samo še vOO metrov ceste, Cerklje pa so oddaljene tri kilometre. Povezava med obema krajema je slaba, zato si prebivalci gorjanskih in podgorjanskih vasi želijo, da bi tudi na tej cesti kmalu dobili asfalt. Sele potem lahko računajo na avtobusno progo po desnem bregu Krke. Sedaj morajo ljudje pe&čiti do avtobusne postaje. Najbolj oddaljeni, to so prebivalci Planine, imajo dO avtobusa dobre tri ure hoda.
na. čejc na mestu. Zabukovški gasilci so z malo Tomosovo brizgalno domala že izpraznili bližn^ vodnik, na pomoč so jim prihiteli še ševniški psilci z avtomobilsko cisterno in kombijem. Domačini in gasilci so pred tem že rešili živino in nekaj malenkosti, žita in drugega ni bilo mogoče rešiti.
Strele so na tem delu Kozjanskega letos še posebno pogostne in domačini so ujm, kot jc ogenj, že vajeni. fted nekako 14 dnevi je treščilo v zidanico v bližini. Pazili so, da ne bi škropili zidovja in plošče, da ie ne bi še bolj poškodovali. Leta 1944 so okupatorji požgali bližnjo Mrzlo platno.	A. ŽELEZNIK
Sosedje so tolažili obupano gospodinjo. (Foto: Ždeznik)
Mary Ann se je že mlada preselila v skoro 200 kilometrov pddaljeni Freeport, se tam zaposlila in si ustvarila družino. Mož je Šved in v kraju, kjer živi, so Slovenci zelo redki. Tako lahko razumemo, zakaj je že nekaterim iz naslednje generacije na ah izseljencev postala slovenska beseda tuja. Kljub temu se kaj hitro sporazumemo. Svoje skromno znanje materinega jezika je v teh nekaj tednih bivanja pri nas močno izpopolnila, in če se zgodi, da ne more najti prave besede> si pomaga z že preizkušeno metodo gibov rok. tn pogovor z njo je vse prej kot dolgočasen.	; ^'
Kakšni so njeni pr^i*y^l čanju s Slovenijo in.r654WH?kA^m' njenih staršev? „Vse je; čudovit©^ pokrajina, ljudje, hrana . i, J Res sem presenečena nad vsem, kar sem vfde-la. Videla pa sem kar veliko." Pravi, da se počuti na Dolenjskem kot c|o-ma. Posebno so ji všec Toplice,'f)a tudi Otočec je čudovit.
Svoje kratko bivanje pri nas - domov se bo vrnila ob koncu meseca -skuša čimbolj izkoristiti.^„Bila seip pri sorodnikih v Mariboru^v Ljubl^-ni in na Gorenjskem (nikakor se ne more dovolj načuditi Bledu) pa v Italiji in Avstriji. Obiskala sem rojst-i no hišo vašega predsednika in spominski dom v Kumrovcu in poslala eno izmed razglednic s portretom. Tita s pozdravi županu riibšta Freeport. Bila sem v vaši prestolnici Beogradu in pri znancih v Kragujev-cu, kjer sem si ogledala spomenik talcem." Sc in še bi lahko naštevali. Rada bi spoznala tudi Dubrovnik. „Pa drugič," jc odločno dodala.
Posebno ji je všeč dolenjska domačnost in gostoljubnost. „Hrana jc zares odlična. Veste, tudi sama kdaj pa kdaj še skuham kranjsko juho ali obaro. Tega sem se naučila od matere. Sicer pa Američani ne damo dosti na hrano, za nas je nejpomemb-nejše, da jc čim hitreje pripravljena."
Ob koncu je ponovila: „Sloveniji mi je zares zelo všeč, ?-• noscbno rojstni kraj mojih star . Vesela sem, da vas vidim srečne, in si iskreno žeUm, da bi bilo tako tudi v prihodnje." Ni pozabila izkoristiti priložnosti, da se tudi po tej poti zahvali vsem, ki so Ji napravili bivanje pri nas še lepše. „God by!"
IGOR VIZJAK
Iztrebljanje „zla"
Nelikvidnost narašča. Izviri so vedno isti - in znani: nepokrite naložbe, usmerjanje kratkoročnih sredstev v dolgoročno prodajo, prehudi apetiti v splošni in skupni porabi (kar siromaši gospodarstvo), ob vsem tem pa še trmasto vztrajanje, da je rešitev proizvodnja na zalogo, ne pa podreditev cen stvarni kupni moči.. .
Po mnenju dr. Berislava Šeferja, podpredsednika ZIS, je nelikvidnost zgolj „ena od sedmih glav zmaja ki kraljuje in straši v našem gospodarstvu in ki bi ga radi v sedanji akciji zaustavili in onemogočili na njegovem vztrajnem pohodu. Zdaj, ko izravnavamo račune družbenoekonomske resolucije 75 in dejanskega stanja, bi mo rali, kar je dr. Šefer v intervjuju za VUS še posebej P0' udaril, pogledati, kaj je 2 uvozom in izvozom.
Uvoz se je nekako umirit in velja osrednja pozornost izvozu. Nasproti gospodarsko razvitejšim državam je Jugoslavija v zunanjetrgovm ski menjavi v podrejenem položaju. Ta neenakopravnost se med drugim kaže v temle podatku: medtem ko odštejemo za uvoz blaga M neke države 5 dolarjev, M' hko v tej državi prodamo 'e za 1 dolar svojih izdelkov-To pa še ni najhuje, saj Je enako neugodno razmerje tudi v menjavi z državam]• katerih inflacijska stopnja le bila dolgo enaka naši in s ka-terimi naša država tradi' cionalno dobro trguje.
Dosedanji predpisi so prej težno kaznovali prodajalca ki so blago vročali kupce^ brez denarja. „Mislim, da to ni pravično," pravi dr. Se fer< '„saj je treba ost prav tako obrniti proti tistemu, ki kU' puje brez denarja. Zveži1' skupščini bomo predlaga'1 zakon,-ki se bo na to naM" šal." Odgovornost se bo rrp' rMi povečati. Sklepi prč? šidstva ZKJ so prav zdaj rw bolj aktualni. Po besedm podpredsednika ZIS je zdfil čas za tak sistem odnosov družbi, ko. . ne sme Mti ve Vprašanje, kdo naj 'spoštuj predpise in zakone. To 1 dolžan vsakdo, ne glede IP njegov položaj* m mesto, družbi. v	1
ZAPRTA PROGA
ki &
Jutranji vlak iz Grosupljega- ^
v Ortneku oskrbuje z vodo, 1°-^ čajno tako dolg, da med jenia ■'L. vode zapre cesto. Prav takrat se dje vozijo z avtom v službo u1 f opravkih. Vlak jim zapre y^®?'xeSaf kar za 15 do 20 minut, zaradi so vozniki avtov nejevoljni. lC\o
Zadevo bi namreč 'ahk° jyg H preprosto rešili. V Ortneku sta.y j mesti za oskrbovanje l°kon1<L| le vodo. Če bi strojevodja zaPCbov^* 20 m naprej, do drugega	ra-
nega mesta, potem vagoni ne j„ pirali cestc, prehod bi bil p10 nejevolje ne bi bilo.	,iaeal
To rešitev je večkrat Prctneku. tudi načelnik postaje v O1' y fii vendar doslej njegovih predli $ nihče upošteval. Zadeva Z Y°. „e-zaporo ceste bi se dala rešiti.
koliko dobre volje bi bilo tre®. • 0-bomo drug drugemu le nagaja '^0-tem ne bo med nami takega voljstva, kot bi bilo lahko.
Kaj bo z vami, vitke smreke, ko mi smrt zatisne veke?
z Janezom sva vedrila pod Malnarjevim čebelnjakom v Izvirku in drobila orehe iz malhe, ko naju je zmotil Mal-harjev Korl in povabil tja čez potok v hišo z izgovorom:
„Dež bo! Je Dolenc hlače spustil!" Proti Stični se je nebo svetilo.
Posedli smo v kuhinjo za mizo. Malnarica je postavila na mizo grozdni mošt in z jajcem premazan rumeno zape-
čen kruh z debelo rezino pre-kajene slanine. Modrovali smo. Vino je lezlo v glavo. Od spodaj je prihajalo enakomerno klopotanje mlinskega karrt-na, ki ga je gnalo vodno kolo.
Šest mlinov je bilo v dolini Stiškega potoka. Vsaka hiša ob potoku je imela tudi „maln". Sedaj klepetata, kot pravi Malnarjeva Ana, samo še dva: pri Malnarčku v Potoku in pri njih - pri Malnarju v
Izvirku, kjer se dolina konča.
Malnarjev Korl je pošten mlinar. Dovolj dela ima, pa čeprav je iz Stične sem gor debelo uro hoda. Zanj bi kar resnično veljal zbadljivi pregovor. da klobuk poštenega mlinarja še jetičnega ozdravi.
,,Ajdo meljem! Je letos masa, masa dost gor imela. Ja, ajda je lepotica, pa tudi občutljiva je tako. Ne mraza in ne suhe vročine ne prenese. V petih tednih mora biti iz ka-šče v kaščo," razlaga Malnar in polni kozarce z iskrečim moštom, žena Ana pa naju sili, naj prigrizneva.
Sedem otrok je povila Malnarjeva Ana. Dekleta, vsa štiri, so šla na asfalt za svoja ognjišča. Eden od sinov je prevzel zapuščino tam onkraj Višnje gore. Ta mlajšega je v Nemčiji ubila smreka. Samo Silvestra imata doma, pa je v mladosti prebolel meningitis in se ženil gotovo ne bo. Nobena mlada ne bo prišla k hiši.
Takrat, ko pa je Malnar jemal Ano, ki je bila za deklo onkraj Višnje gore, so i' Potoku govorili, da je prišla na špeh in bel kruh. Marsikatera ji je takrat zavidala. Sedaj pa tudi, če bi bil ta mlajši, ki je
bil tako dober kot kruh, še živ, ne bi nobena hotela k hiši. _ Vse gredo i' službo v dolino ali za pestrno k inženirjevim.
Dan se je že davno prevesil, ko sva z Janezom odrinila v jesensko pršenje malo majava zaradi popitega mošta, ki je že dobival vinsko nu)č.
Težke megle so se vlekle izpod Viktorevne. Drevje v njenih robeh se je golilo. Stala je tam nad zaselkom večna, hladna, neprijazna na straži trem dotnačijarn Izvirka. V njenih bregeh nič več ne kosijo otave. Prerasli so jo borovci in gabrovec. Rodu na Viktor-
jevni ni več. Le še ruševi' domačije silijo iz trnja.
borovci se je rezko ogl^ kragulj. s -
Ozrl sem se proti Izvirki Nad Malnarjevo domačijo 5 je sukal dim. Spet sem bil mislih pri Malnarjevi Ani-dem jih je povila in ne bo pripeljal mlade k
Vsa blatna in premoČeTl<i C sva z Janezom v Stični na 2. četku asfalta zavila v gosti'" ^ da poplakneva mokroto-kotu je iz glasbene skrinje H ščalo: Polje, kdo bo tebe //"
MARJAN ŠTEMPrf^
!! i
20

DOLENJSKI LIST
ŠL 32 (1359) - 7. avgust«

i
!"" GORENJSKI SEJEM »Kranju
mednarodni
od 8. do 18. avgusta. Sejem je odprt od 9. do 19. ure.
Vsak večer zabavni program od 19. do 24. ure
KRANJ

dl]p>
-POSEBNE IZDAJE ZA VSAKOGAR NEKAJ - ČEZ CELO POLETJE:
-	antena - TURISTIČNI KAŽIPOTI, obvezno poletno branje!
-antena - LJUBEZENSKE ZGODBE, ki jih piše življenje!
-	PAVLIHA — SUPERPIP, 64 strani križank, ugank in zabave!
-	antena - MORJE SMEHA, zbirka kratkih šal!
-	PAVU HA in ANTENA skrbita za razvedrilo tudi v vročih dneh!
SCHIEDEL — VU — Kamin, dinmik št. 1 vEvn^
proizvaja in dobavlja
GRADNJA ŽALEC
POVEČANA PROIZVODNJA OMOGOČA ^ 12% NIŽJE PROIZVODNE CENE ZA
-okna
-	omaripe za PVC rolete
-	notranja vrata
-	zidne podboje
SMNSTVENE PREDNOSii STAVBNEGA H)H^TVA VASE JELOVK^E
surovin*	III
~ 5*n|e v avtomahMh komorah ■■ I2[8fwlnl Impregnadjekl materia* in lepla -aobiotetn^
^ poIcrHo enorcri^ olcovje za vertikalno In
^g^ontalno odpiranje ""	ih testiranje na lastni ALCO napravi
""^Mčitna embalaža

l'RMA'rEUU - ŠIROKO ODPRTA •®*OKUCANEMU - ČVRSTO ZAPRTA <^A IN VRATA - JELOVK^A
JELOVICA
^^OVALNICA - SKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 58
•U| v:
PROSTA DELOVNA MESTA
K OMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA POKLICNE KOVINARSKE SOLE,
organizacijske enote CSŠ Črnomelj
Pogoj: učitelj srednje šole s 5 leti pedagoške prakse.
Svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine Črnomelj razpisuje prosta delovna mesta:
1.	Referenta za borčevske zadeve, srednja izobrazba.
2.	Referenta za odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov in davka od stavb, srednja šolska izobrazba,
3.	Referenta za splošne zadeve in strojepisje, srednja šolska izobrazba,
4.	Vodjo glavne pisarne in sekretarja predsednika Občinske skupščine, srednja šolska izobrazba,
5.	Geometra, srednja šolska izobrazba,
6.	Socialnega delavca, višja šola za socialne delavce,
7.	Administratorja, administrativna šola
8.	Pripravnik s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
Stanovanja po dogovoru.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je poslati naslovu v roku 15 dni po objavi.
OBVESTILO
Davčna uprava skupščine Črnomelj daje na podlagi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS št. 13/72) in 2. člena odloka o ureditvi zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (SDL št. 15/72) naslednje
OBVESTILO O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
Zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov obveščamo, da se lahko seznanijo z odmerjenim prispevkom za leto 1975 na pristojnih krajevnih uradih v času od 11. 8. 1975 do 25. 8. 1975.
Za območje matičnega urada Črnomelj in naselja Griblje, Cerkvišče, Dragoši bo seznam razgrnjen pri davčni upravi vsak delavnik.
Vsa pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo vložite zahtevka za znižanje odmerjenega prispevka dobite na krajevnih uradih in pri tuk. davčni upravi.
Davčna uprava ObS Črnomelj

DOLENJSKI LIST 68001 Novo mesto, p. p. 33.® (068)21-227
Edina revija za Slovence po svetu,
njihov stalen most z domovino je revija
RODNA GRUDA
Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini!

vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
ŠTIPENDUE!
IZVRŠNI ODBOR SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV OBČINE RIBNICA
razpisuje
STIPENDIJE-IZ ZDRUZENm SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1975/76.
Na razpis se lahko prijavijo učenci in študenti s stalnim bivališčem v občini Ribnica.
Pravico do štipendije iz združenih sredstev imajo učenci in študenti, ki v njihovih družinah dohodek na člana ne presega zneska 3.100,— din za učence, oziroma 3.300.— din za študente. Ta cenzus je za 600.— din nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 km.
Prijavi za štipendijo na obrazcu DZS 1,65,— „prošnja za štipendijo", ki jo je treba natančno izpolniti in ki je ni treba kolkovati, je potrebno priložiti:
—	potrdilo šole o vpisu;	* ^
—	overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala;
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	potrdilo o dohodkih staršev za leto 1974;
Prošnje je treba oddati Skupščini občine Ribnica najkasneje do 31. avgusta 1975,
Časopisno založniško podjetje	*
DOLENJSKI LIST
NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
MONTAŽERJA
v ofset grafični pripravi
POGOJ: opravljena poklicna šola grafične stroke ali šola za oblikovanje
— Prednost imajo kandidati s prakso.
Predvideno je 3-mesečno poskusno delo, razen po posebnem dogovoru za montažerja z uspešno daljšo prakso,
PRIJAVE pošljite do 10. avgusta 1975 na naslov: ČZP DOLENJSKI LIST, p.p. 33-68001 Novo mesto
iiimmMmilimiiifiiiiiiimiiii
J
PROSTO DELOVNO MESTO!
/
Osnovna šola Dolenjske Toplice
razpisuje prosto delovno mesto
HIŠNIKA - KURJAČA.
Nastop delovnega mesta 1. septembra 1975
LICITACIJA!
INDUSTRIJA TERMIČNIH APARATOV,
ŽIČNIH TKANIN IN PLASTIKE RIBNICA
objavlja	javno PRODAJO
osnovnih sredstev z ustno licitacijo dne 25. 8. 1975 ob 8. uri v prostorih uprave, Ribnica, Šeškova 17 za naslednje vozilo:
KOMBI IMV
Vozilo je v voznem stanju, registrirano in zavarovano.
Pred licitacijo morajo zasebniki vplačati 10-odstotno varščino od začetne izklicne cene 40,000 din, predstavniki organizacij združenega dela pa predložiti ustrezna pooblastila in bariran ček.
Rok in način plačila bo določen s pogodbo.
O prodaji se lahko podrobneje informirate po tel. 87—144.
I^l^^b9)-- 7. avgusta 1975
DOLENJSKI LIST
21
■ DOLENJSKI USTl

Četrtek, 7. avgusta - Kajetan Petek, 8. avgusta - Dominik Sobota) 9. avgusta - Roman Nedelja, 10. avgusta - Lovrenc Ponedeljek, 11. avgusta - Klara Torek, 12. avgusta - Hilarija Sreda, 13. avgusta - Liliana Četrtek, 14. avgusta - Anastazija
LUNINE MENE
14. avgusta ob 3.23 uri - prvi krajec
BRESTANICA: 9. m 10. 8. angleška barvna grozljivka Kri iz Sarkofagi.
BREŽICE: 8. in 9. 8. angleški barvni film Sled vodi v Soho. 10. in 11. 8. ameriški barvni film 7 mašče-
igi
SLUŽBO DOBI
FRIZERSKO vajenko sprejmem. Davorin Novak, brivec-frizer, Trebnje.,
ISCEMO žensko za varstvo otrok. Nudimo stanovanje, hrano, plačo in drugo po dogovoru. Nastop 1. oktobra. Ivan Vidmar, Šukljetova 25, Novo mesto,
FRIZERSKO vaienko sprejmem. Slavka Južnič, Irča vas o6 a. Novo mesto.
V	SLUŽBO sprejmem mlado dekle, ki ima veselje do dela v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši, plača dobra, ostalo po dogovoru. Gostilna Ivan Rekar, Kranj, Zasavska 13.
ZA INOZEMSKO DRUŽINO v Ljubljani iščem pridno in značajno kmečko dekle, ki bi se zaposlila v gospodinjstvu. Začetek dela konec avgusta. Odlična plača z ugodnostmi. Prijave z navedbo vseh podatkov o sebi poSjite na naslov: Turk, Trg OF 14, Ljublja-. na.
PRIJAZNA družina v Ljubljani zaposli preprosto dekle z dežele. Zelo dobra plača in možnost na-daljnj^a šolanja. Ponudbe pod „aVGUST" na oglasni oddelek.
FRIZERSKO vajenko sprejme Ce-salni salon Ivanka Papac, Cesta prvih borcev 21, Brežice.
PARKET PLASTIKA Vinko Novak Novo mesto sprejme v uk vajenca. Učna doba je dve let L
V	REDNO ZAPOSUTEV sprejmem za nnontažo rolet po možnosti dva kvalificirana mizaija ali delavca kovinske stroke in dva delavca za priučitev. Roletarstvo Ljubljana, Titova 180, telefon 53-984.
STANOVANJA
ODDAM stanovanje v Trebnjem, velikost po želji. Pogoj: predplačilo. Ciril Stušek, Goliev trg 10, Trebnje.
ODDAM sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1917/75).
vanj za 7 dolarjev. 12. in 13. 8. jugoslovanski barvni film Potovanje na mesto nesreče.
CRNOMIiLJ: 8. 8. italijanski film Boccaccio - Dekameron. 10. 8. makedonski film Trader Horn. 13. 8. francoski barvni film Ljubice.
KOSTANJEVICA: 9. 8. francoski barvni film Scks - shop. 10. 8. ameriški barvni film Francoska veza. 13. 8. ameriški barvni film Kralj, dama.
KRŠKO: 9. in 10. 8. ameriški film Plavi agent s črnim čevljem. 13. 8. italijansko-francoski film Prva spokojna noč.
MIRNA: 9. in 10. 8. film Let mrtve ptice.
NOVO MI-:STO, KINO KRKA: Od 8. do 10. 8. ameriško-angleški barvni film Američan Graffiti. 11. in 12. 8. ameriški film Vrnitev v Batan. 13. in 14. 8. ameriški barvni film Slamnati psi.
RIBNICA: 9. in 10. 8. ameriški barvni film Konjeniki.
TREBNJE: 9. in 10. 8. italimnski barvni kavbojski film Teksas Dsho.

PRODAM
PRODAM dve hr<^ kravi s četrtim teletom. Milan Drenik, Bršlin 29, Novo mesto.
PRODAM odličnega psa čuvaja. Naslov v upravi lista (1915/75).
PRODAM elektromotor 5,5 KS in 60 m kabla. Franc Vidmar, Sent-jošt 17, Stopiče.
PRODAM kamnit mlin za sadje na motorni pogon. Anton Golob, Sela pri Šentjerneju 3, Šentjernej.
ZARADI selitve prodam posamezne kose pohištva. Zobec, Novo mesto, Trdinova 10.
PRODAM novimi voz 13, 14 in 15 eolski. Tome, Lavrica 14, 61291 Škofljica.
KIRCHNER LEIPZIG skobelni stroj poravnaInik in debelinski, prodam. Alojz Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica na Krki.
PRODAM hladilnik Himo, štedilnik Gorenje na drva, električni štedilnik, peč na olje in komodo. Skufca, Šentjernej 45.
PRODAM mlatilnico z reto in tresali in malo slamoreznico, vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1912/75).
UGODNO prodam kombiniran štedilnik, peč na olje in dvojno pomivalno korito. Naslov v upravi lista (1914/75).
PRODAM spalnico. Alojz Kavšek, gimnazija. Novo mesto.
PRODAM skoraj novo žetveno napravo za BC!S še pod garancifo in diesel motor Kondor po delih. Tone Grivec, Gk)bodol št. 2, 68216 Mirna peč.
ZELO POCENI prodam kuhinjsko mizo in stole. Naslov v upravi lista (1926/75).
PRODAM brejo kravo, staro sedem let. Rozalija Hočevar, Grnx)vlje 1, Skocjan.
-PRODAM enoosno prikolico za traktor kipper. Naslov v upravi lista (1938/75).
PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo. Naslov: Danica Fux, Metlika, Mestni trg 1.
Motorna vozila
PRODAM Cz 250 motokros, letnik 1973. Ogled vsak dan. Jože Rebzelj, Dol. Prekopa 11, Kostanjevica na Krki.
PRODAM fiat 750, letnik 1974. Janez Turnšek, Gradišče 2, Dol. Toplice.
PRODAM ferguson 35 KM. Naslov v upravi lista (1937/75).
PRODAM Zastavo 750, letnik 1972. Ivan Unetič, Gorica 19, 68273 Leskovec.
PRODAM osebni avto R 10, letnik 1966. Cena 15.000 din, možnost phčila s čekom. Turk, Podgrad 1, Stopiče.
POCENI prodam fiat 750, letnik 1969. Marija Požgaj, Kosova 4, Novo mesto.
ZASTAVO 1300, letnik 1969 v voznem stanju, motor 20000 po generalni prodam tudi po delih. Ponudbe: Drago Kump, Kot 35, 68333 Semič.
PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1968, prevoženih 82.000 km. Cena 7.0(;0 din. Naslov v upravi lista (1911/75).
PRODAM motor za opel rekord 1700 ccm. Ivo Kotar, Brod 55, telefon 21—148 ali 21-777.
PRODAM škodo 1000 MB. Cena 7.000 din. Ogled vsak dan. Naslov v upravi lista (1916/75).
KUPIM
KUPIM rabljene šolske knjige za I. letnik ekonomske srednje šole. Naslov v upravi lista (1885/75).
KUPIM SKODO (od letnika 1970 dalje), zaporožca ali moskvič 41 2 na Kredit, lahko tudi karambolira-no. Vrednost naj znaša okoli 10.000 din. Takoj plačam 3.000 din, ostalo pa vsak mesec po 2.500 din. Na koncu plačam kot obresti še 2.000 din. Marjan Go-renc, Hrušice 14, 68297 Šentjanž.
KUPIM parcelo ali staro poslopje. V poštev pride posredna bližina Brežic, Čateža ali Krška vas. Konudbe na telefon (061) 53-984 in 20-487 ali Roletarstvo, Titova 180, Ljubl)ina.
POSEST
PRODAM parcelo, primerno za vinograd in vinogradniško hišico v izmeri 28 arov v k.o. Anovec. Cena po dogovoru. Vprašajte pri Junkar, Videm 3, Raka.
PRODAM vinograd v llarinji vasi. Možen dostop z avtomobilom. Franc Božič, Smihel 48, Novo mesto.
PRODAM hišo z garažo pri avtobusni postaji. Voda in elektrika v hiši. Terezija Netahly, Vihre 8, Leskovec pri Krškem.
PRODAM veliko liišo, dograjeno do podstrehe, UTOrabno za gostinstvo ali kakršnokoli obrt, blizu železniške postaje in ob glavni cesti. Naslov v upravi lista (1918/75).
PRODAM vinograd v Piroškcm vrhu pri Gadovi peči. Naslov v upravi lista (1921/75).
PRODAM hišo v Rosalnicah, zgrajeno do prve faze, in opeko. Jovo
Dragišič, Dragišiči 9,47284 Kašt.
PRODAM vino^ad z zidanico v Srednjem Grčcvju. Zarabec, Cešnjice 7, Otočec.
PRODAM manjše posestvo oziroma manjše parcele in stanovanjsko liišo v vasi Vrh pri Ljubnu 12. Licitacija bo 24. avgusta 1975 ob 9. uri. Naslov v upravi lista (1941/75).
PRODAM visokopritlično hišo -tretja faza, v tlorisni izmeri 7x8. Štepec Matija, Trebnje, Stari trg 41. Ogled vsak dan od 15. ure dalje.
RAZNO
DNE 3. avgusta sem na kopališču Podzemelj izgubila žensko ročno uro Darwil. Prosim najditelja, čc mi jo vrne. Marjanca Božič, Milana Maje na 2, Novo mesto.
NUJNO potrebujem inštruktorja za popravni izpit Iz matematike. Naslov v upravi lista (1878/75).
DNE 27. julija 1975 je bila najdena ženska zapestnica na cesti med Dol. Toplicami in Stražo. Dobi se na Drski. Silvo Balant, Irča vas 1.9, Novo mesto.
GOSTILNO oddam v najem s I. septembrom. Interesenti naj se zglase v popoldanskem času. Alojz Bukovec, gostilna pri kolodvoru, Semič, 68333 Semič.
INTELEKTUALEC-VDOVEC, 50/180, želi spoznati ženo do 40 let z lastnim stanovanjem na Dolenjskem, čedne zunanjosti, predvsem dobro gospodinjo. Ponudbe pod šifro „DOLENJSKA".
POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, (josposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega o^asa dobite 10 odst. popusta!
Karteljevem. Dovoz možen z avtoceste.

mil
m-
PETER RADOVAN, Gor. Brezovica 10, Šentjernej, prepovedujem vožnjo in pašo živine to mojem travniku v Hrastovcah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prcgai^l.
BRANKC) PIRC, Ljubljinska 14, opozamm Fanči Pire in Vika Kos, (Trmošnjice 8, da prenehata z delom v hiS in uporabljati material, ki sem ga nabavil jaz, ker sem še vedno solastnik, sicer bom sodno postopal.
DARKO PECA VER, Hrast 19, Suhor, prepovedujem vsako nadaljnjo gradnjo Ivanu Pečaverju ter pr(^njanje kokoši po moji parceli, dokler ne bo vse uradno prepisano. Ce tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARTIN ŽURA, Tr.ška gora 46, Otočec, preklicujem neresnične
- besede o Mari Robek iz Lanrarje-ve doline, pošta Otočec ob Krki, in se ji zalivaljujem, da je odstopila od tožbe.
MARJAN PARKELJ, Mirna peč 37, prepovedujem vsako vožnjo in pa-M po mojem travniku v ^lenski vasi pri Povšetovem mlinu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
I^OEVESTliAl
GASILSKO DRUŠTVO HMEU-ClC, prireja 10. avgusta vrtno veselico pri Hrastarju na Selah pri
ANI r.RŠTE iz Grčcv^ za 70. rojstni dan vse lepo želijo Nežka, Mirni in Anica.
muvim
ANTON CVI- IKOVIC iz Žužemberka se iskreno zahvaljuje dr. Andreju Baragi, dr. Janezu Kramarju. sestram in strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto, oddelek sept ike, za uspešno opravljeno operacijo in vso nego.
Ob tragični smrti sina in brata
j02eta rešetica
iz Grobelj pri Šentjerneju
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, gasilskemu društvu Groblje in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje.
Žalujoči: mama, sestre Pepca, Ajička in Tončka z družinama, Tone in France
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata in strica
JURIJA FUGINA
iz Hrasta pri Vinici
se lepo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč, za podarjene vence in cvetje, najlepša hvala delovnemu kolektivu BELT CrnQmelj za humano pomoč, podarjene vence in organizacijo pogreba, kakor tudi za poslovilne besede, medicinski sestri Marici Hu-delja, delovneniu kolektivu Novo-teks Vinica, POŠ Črnomelj, župniku za opravljeni oh-ed ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči; žena Ana, otroci Jure, Slavica, Franci in Anica ter sestri Anica, Marica in brat France z družinami Hrast, Ljubljana, Vinica, Ogulin
V SPOMIN
2. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil
FRANCE ZAKRAJSEK
iz Sevnice,
toda v mislih je šc vedno med nami. Spominjamo se ga vsi, ki smo ga imeli radi, predvsem neutolažljiva žena. Sosedi Požunovi ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. še enkrat hvala.
Žena Angela, vnukinja Elica z družino, hčerka Angela ter vnuki Miri, Bredi in Toni z družinami
Sevnica, ZR Nemčija, Avstrija
V SPOMIN
5. avgusta je minilo 5 let, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ljubljeni mož in oče
miha jerman
iz Otočca 88
Ohranili te bomo v trajnem spominu in te nikoli pozabili. Vsem tistim, ki se ga kakorkoli spominjate, najlepša hyala
Žalujoča: žena in otroci
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi reišega dragega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta in tasta
janeza medleta
iz Gubčeve 25, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. llvala tudi godbenikom in pevcem za žalostinke, predvsem pu zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnice za vso nego in ponx)č ter duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, hčerka z možem, sinova z družinama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naš^a zlatna sinka
marjanCka
hodnika
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali. Lepa hvala sosedom, ki so nam lajšali bolečino v najtežjili urah. Vsem sorodnikom, otrokom in vsem, ki so ga spremili k mnogo prera-nemu grobku, mu zasuli ^robek s cvetjem, kaplanu za poslovilne besede, družini Stojanovic ter Jožici iz Avstrije, tovarni Iskra ter vsem drugim darovalcem cvcAja in vencev najlepša hvala. Neutolažljiva: očka in mamica
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, ata, star^ ata, brata m strica
joZeta zupanCiCa
Spančkovega ata iz Šentjuija pri Mirni peči
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, mu podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, pokojnika pa v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi strežnemu in zdravniškemu osebju interne bolnice Novo mesto, Petrolu, Pionirju, Iskri in hotelu Metropol ter župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Žena Rozalija, sinova Jože in Štefan z družinama, sin Ciril, hčerina Marica ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
katarine bartolj
roj. Vrviščar iz Irče vasi pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem -sorodnikom, prijateljem in znancem, so.sedom in sovaščanom za pomoč v najtežjih trenutkih, za podarjene vence in cvetje, ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala vsem zdravnikom zdravstven^a doma Novo mesto, ki so bolnico obiskovali na domu in ji lajšali bolečine ter zdravstvenemu osebju kiruršk^a oddelka bolnice v Novem mestu za zdravljenje. Hvala podjetjem TOZD lesni obrat Pionir Novo mesto, Knjigotisk Novo mesto, sindikalni podružnici Kremen Novo mesto in TGP Metlika, ki so darovali vence. Istarena hvala tudi župniku iz Šmihela za poslovilni obred in tolažilne besede. Vsem se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Franci z družino, hčerka Stanka z druži* no in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
petra finka
iz Dragovanje vasi
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pa spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence in na^ izrekli .sožalje ter nam pomagali v tem težkem trenutku. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: žena Marija, sinova Janko in Polde z družino
Dragovanja vas, Ljubljana
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novf mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konferencc SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, RibnK*' Scvnica in Trebnje.
UREDNIŠKE ODBOR: Marjan Lcgan (glavni in odgovorni u*e nik), Ria Bačcr, Marjan Baucr, Milan Markelj, Janez Pezelj,J Prime, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Z° in Alfred Žcleznik. Oblikovalec priloge Peter Simič.	.. A.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. "Predse nik: I-rane Bukovinsky.	a.
IZHAJA vsak četrtek Posamezna številka 5 din - Letna nar ^ riina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vna£T%* Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM l ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni ra 52100 -620 -107-32000 -009 -8-9	j
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na dolove strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din.
mali oglas do 10 beseu 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za j druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št, 7 od 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-»/ . od 28. 3. 1974) se.za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem f*' 0 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 N* mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon: (068) 1)'^ efc. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni sjaV filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto Barvni film tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
22
DOLENJSKI UST
Št. 32 (1359) - 7. gvgus^g
RADIO LJUBLJANA
, VSAK DAN: Poročila ob 5.00, *00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 2-0°, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, , ,00, 19.00, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 8. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško Popotovanje od strani do strani -Pragan Lukić: Bomba v skodelici - m. 9.20 Godala v ritmu, in Jugoslovanska narodna glasba, p-15 Po Talijinih poteh. 11.00 oročila - Turistični napotki ža 11256 goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Černe: Posvetovanje o uporabi plastičnih mas v Kmetijstvu. 13.30 Priporočajo yam •.• -14.30 Naši poslušalci česti-:?J9 in pozdravljajo. 15.45 „Vrti-16.50 Človek in zdravje. 8.05 Ogledalo našega časa. 18.15 ^vocni signali. 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 19.50 ^nko noč, otroci! 20.00 Stop-pops ix\ . Oddaja o morju in pomorskih. 22.20 Besede in zvoki iz gov domačih. 23.05 Literarni nok-*0.23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 9. AVGUSTA: 8.10 lasbena matineja. 9.05 Pionirski , nik- 9.25 Naš Plesni orkester ima iTnn0- 10.15 Sedem dni na radiu. l-U0 Poročila - Turistični napotki tr t? gost? ^ tujine. 12.30 Kme-JsB rasveti - ing. Gustav Matis: 1 ^ ^Sl Pogledi na zatiranje kaparja. _ ' Priporočajo vam ... 14.10 S IcJVJ0,"1 besedo po Jugoslaviji. t 5 »Vrtiljak". 16.45 S knjižnega 17.20 Gremo v kino. 18.05 i 12 albuma lahke glasbe. 19.40 ia iUne/-« ansamblom Franca Puhar-r! j.. . P Lahko noč, otroci! 20.00 , Iac^ar- 21.00 Za prijetno i7««r 21.30 Oddaja za naše Jence- 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.	J
Ran-i ' 10- AVGUSTA: 8.07 be 7-> i 23 °troke. 8.43 Sklad-varif- a"mo. 9.05 Še pomnite, to-kraj'" -10.05 Koncert iz naših naDnti-- Poročila -.Turistični U ?n wZ-a 8°ste iz tujine.
..a?' Poslušalci čestitajo in ska^i* J?' ^-00 Zabavna radij-nice 19 ca9'4.0 Glasbene razgled-2nnn w Lahko noč, otroci! Skunni nedelj°	22.20
ni nouPr0gram ^T- 23-05 Literar" forjev 23.15 V lučeh sema-
STA^>1?JfIiEUEK. 11- AVGU-Pisan c', ; O^sbena matineja. 9.05 Glasim pravIjic in zgodb- 920 Zaba5nf,KPraVljica- 9.40 Orkestri in telje anen u1', 10.15 Nekaj za ljubi-be H nnmo	solistične glas-
Potki ^ ?r°čila - Turistični na-
- Kmetiiski^ g0ste iz tujine" 12 30 Poraba i!, Svetl ~ Nada Rihtaršič:
veniji n ?n°T/	v Sl°"
14 jn vi30 Priporočajo vam . ..
Požri V-. Poslušalci čestitajo in 16 4cavl§j°' 15.45 „Vrtiljak". 17.2o i/oletni kulturni vodnik, cev.	P° željah poslušal-
Stanka i n !r,te s triom Avgusta 20 00 (*•i- Lahko noč, otroci! Operni it 1 8l0bus	20.30
iugoslov^ 22.20 Popevke iz goslovanskih studiev. 23.05 Lite-
larm nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 12. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -Dragan Lukić: Bomba v skodelici kave - IV. 9.20 Po jo mah vokalni ansambli. 9.50 Znane melodije, znani orkestri. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše gdste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Miloš Kus: Uspehi v boju proti krompirjevim virozam. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Popoldne za mladi svet. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 18.05. V torek nasvide-nje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijsia igra: Srečanje. 21.19 Zvočne kaskade. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDAH 13. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Spanring: Poročilo z drugega svetovnega simpozija o pšenici iz Zagreba. 13.30 ftigoročajo vam... 14.30 Naši poslusalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto-vrtiljak". 17.20 Iz repertoarja Komorne^ zbora RTV Ljubljana. 18.25 Predstavljamo vam ... 19.40 Minute z ansambli Tomaža Domicelja, Milana Ferža-na in Francija Puhara. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 21.45 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 § festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 14. AVGUSTA: 8.10 Glasbena nuitineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -Dragan Lukić: Bomba v skodelici kave - V. 9.20 Iz glasbenih šol.
9.50 Pesmice na potepu. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tufine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Franc Habe: Organizacije prašičereje v nekaterih deželah. 13.30 Priporočaj vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z Ljubljanslam jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Naši umetniki muzicirajo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 10. AVGUSTA: --10.30 reklame, oglasi in obvestila -11.00 Otrokov prosti čas - 11.15 po domače - 11.30 naš razgovor (o KS Sevnica) - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa
SREDA, 13. AVGUSTA: -16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila t 16.30 po domače - 16.45 poklic naš vsakdanji (strojni ključavničar) - 17.05 disko klub brez imena - 17.35 predstavljamo vam ... (kratko prozo sodobnih slovenskih avtorjev) - 18.00 zaključek programa
SOBOTA, 16. AVGUSTA: -16.00 SOBOTNI VRTILJAK (napoved in pop glasba) - 16.15 pet minut za ... - 16.20 EPP I. del -16.30 poročila — 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo	,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame in stare mame
jožefe luzar
iz Vel. Brusnic 15
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Kremen, IM V, Organizaciji ZB Brusnice za izrečena sožalja ter podarjene vence in cvetje, govorniku ZB za poslovilne besede. Najlepša hvala pevcem iz.Brusnic. Prav tako se lepo zahvaljujemo župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči; mož Jože, sinova Franc in Martin z družinama, hčerka Marija z družino ter drugo sorodstvo
TELEVIZIJSKI
r- -. VI
illlm
ČETRTEK, 7. AVGUSTA: 16.35 Madžarski T^ (Pohorje, Plcšivec do 16.55) (Bgd) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Napoleon in ljubezen - barvna serija (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.00 J. Otčenašek: Nekoč jc bila hiša (Lj) - 21.15 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.25 Diagonale (Lj) — 21.55 TV dnevnik (Lj) - 22.10 Jazz na ekranu: Hans Koller free sound, barvna oddaja (Lj)
PETEK, 1 AVGUSTA: .. . Športno popoldne — 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plcšivec do 16.55) (Bgd) 17.55 Obzornik (Lj) -18.05 Morda vas zanima: l^do Lcskovar (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj)
-	18.45 Ansambel Jožeta Krežeta (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -- 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -19.55 Cikcak (Lj) - 20.00 Najlepša ženska mojega življenja -celovečerni film (Lj) - 21.25 625 (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 9. AVGUSTA: .. . Šport - 17.55 625 - ponovitev (Lj)
-	18.15 Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Vsi za enep -barvna nadaljevanka Janošik (Lj) -19.15 Risanla (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj)
-	20.00 Velika sprememba -humoristična oddaja (Bgd) - 20.30 Zabava vas Josipa Lisac (Sa) -21.20 Propagandna oddaja (Lj) -21.25 TV dnevnik (Lj) - 21.40 Kojak - serijski barvni film (Lj)
NEDEUA, 10. AVGUSTA: 9.15 Poročila (Lj) - 9.20 R. M. duGard: Thibaultovi - T V nadaljevanka (Lj)
-	10.05 Otroška matineja: Vranče-ve dogodivščine, Egipt za časa Tutanlamona (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi sad (Bg) - 12.00 Poročila (do 12.15) (Lj) - 15.35 Morda vas zanima - Lado Lcskovar, ponovitev (Lj)
-	-16.10 Poročila (Lj) - 16.15 Balkansko atletsko prvenstvo - prenos iz Bukarešte (Lj) - 18.30 Gospodična Godali in divji šimpanzi - ameriški barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Ženske iz Djavoljih Merdevin (Lj) - 20.40 S kamero po svetu: 14 dni Tunisa (Lj)
21.10 Risanka (Lj) - 21.15 Športni pregled (Zg) - 21.50 TV dnevnik (Lj)
PONEDELJEK, 11. AVGUSTA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.05 Drcj-ček in trije marsovčki (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 1 8.40 Leta minevajo, čas teče, barvna oddaja (Lj) -19.05 Odločamo (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - , 19.30 T V dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Cario Tuzzi: Vsako nedeljo popoldne - italijan-
ska 1 V drama (Lj) - 21.35 Ne prezrite: Koprski muzej (Lj) - 22.00 Mozaik kratkega filma: Gotska picardija - barvni film (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 12. AVGUSTA: 18.00 Obzornik (Lj) — 18.10 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik 3. del, Bolniška soba (Lj) - 18.40 Ikebana: Vodoravni slog(Lj) — 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Biseri morja - serijski film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.00 Bolonjske izkušnje (Lj) -20.50 Propagandna oddap (Lj) -20.55 J. Pašteka: Adam Sangala -II. del .slovaške barvne nadaljevanke (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 13. AVGUSTA: 18.00 Obzornik (Lj) - 18.10 Vrančeve dogodivščine (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - ^8.45 Mladi za mlade (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 T V dnevnik (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Paznik za ovinkom - ameriški film (Lj) -21.20 Gorenje novosti - propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Miniature: Franc Novine, barvna oddaja (Lj) -21.40 TV dnevnik (Lj)
V času od 24. do 30. 7. 1975 so v novomeški porodnišnici rodUe: Marija Kirn iz Gornje ftekope -Jakoba, Angela Hlade iz Puščave -Mojco, Nada Katarinčič iz Breznika
-	Darinko, Martina Arh iz Jelš -Ivana, Ana Repovž iz Koludarjev -Andreja, Ana Gazvoda iz Dolnje Težke vode - Slavka, Tončka Stari-ha iz Lokev - Aleša, Verica Sintič iz Oštrca - Bojana, Jožica Fine iz Pijavic - Bernardko, Marija Krštinč iz Hruševca - Carlija, Darinka Dimitrijevič iz Metlike - Aleksandro, Justina Namar iz Cerovca -Edvarda, Ružica Grašak iz Črnomlja
-	Gorana, Marih Pavačič iz Črnomlja - Mariro, Marim Perko iz Dre-novca - Melito,	Goreč iz Breze - Tanjo, Milka <5ulk iz Roj -Sabino, Viktori^^ Gabrijel iz Rodin
-	Bojana, Jožica Progar iz Mirne peči - Suzano, Anica Stukelj iz Mihelje vasi - Andreja, Anica Saje iz Dolnje Straže - Andreja, Antonija Dvojmoč iz Kanižarice - Sebast-jana, Marija Pezdirc z Otoka - Ma-tejko. Vera Polimac iz Črnomlja -Boruta, Marinka Kotar iz Mokronoga - Marka, Justina Suša iz Brežic -Petra, Barbara Božič iz Jurovskega broda - deklico, Marija Štublar iz Lipovca - deklico. Bari ca Bahor iz Dragovanje vasi -- deklico, Marija Puhek iz Dragatuša - dečka in Ljudmila Hrovatič iz Stranske vasi
-	dečka - ČESTITAMO!
%
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski Alojz Pavlin, Julijan Kirn, Marjan Foršek, Franc Zupančič, Martiru Klevičar, Franc Penca, člani IMV Novo mesto; Jože Dežman, Alojz Sekula, člana Iskre Novo mesto;Franc Pavlin, Martin Leimt, Fanika Mrak, Ana Cesar, Miha Macedoni, Miha Jerman, Alojz Siler, Janez Gornik in Vinko Manček, člani Kike - tovarne zdravil Novo mesto; Štefan Krevs, član Mercatorja Novo mesto; Alojz Plantan in Ivan Irt, člana Novomontaže Novo mesto; Janez Flajnik, delavec iz Metlike; Marija Kirn, članica Ele Novo mesto; Jože Dragman, Jože Lužar, Marjan Palčar, Anica Kocjan, Bogdan Mali, Avguštin Zore, Marija Verček, Jože Hudoklin, Rudi Zupane, Jože Kocjančič, Pepca Macele, Simona Žmavc, Mari^ Pavlič, Jože Konček, Stane Parkelj, Franc Jakelj, Tatjana Lichtenthaler, Tončka Gorenc, Anton Potočnik, Ludvik Lužar, Martin Jenič, Janez Dular, Vinko Draginc, Stane Žagar, Anica Vovko, Antonija Hočevar, (Tvetka Fink, Milan Stipič, Jože Kragelj, Andrip Budisavljevič, Bojan Pureber, Jože Skufca, Alojz Forsek, Ivan Majerič, Martin Radež in Avgust Pogačnik, člani Novoteksa Novo mesto; Bogdan Adamič, član Skupščine občine Novo mesto; Ciril Hudoklin, član Splošne bolnice Novo mesto; Anton Košir, član Gozdnega obrata Straža; Alenka Krapež, Ljudmila Rustja in Vida Ban, članice GG Novo mesto; Franc Rauh, člap Novotehne Novo mesto; Ivan Kopina, član Gorjancev Straža; Jože Kastelic, član Novole.sa Straža; Marija Padovan, članica Občinskega odbora RKNovo mesto; Vojko Mihelj, Milan Menič, Radko Stefanič, Djoka Jeremič, Janko Žalec, Polona Žabkar, Jurij Pajk, Rudi Kos, Marjan Novoselc, Stane Klenovšek, Jože Krese, Sabina Sever in Nada Račič, brigadirji Mladinske delovne brigade Hime; Albin Hrovat, Jože Colarič, I^rjan Venta, Branka Mišjak, Marija Žagar, Marica KasteUc, Mato Zec, Franc Hrovat in Asim Sekula, člani Pionirja Novo mesto; Janez Štrbenc, član UJV Novo mesto; Marjana Zupančič, članica Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Milka Kastelic, članica PTT Novo mesto.
w labod
labod
labod
labod
''-S.HN2GAR
nflnmiiim
»2bft .«•
ko ie	je ponovila Franca in ga pogledala,
kr\k^ mokri robec. „Te bomo že prosili, treba."
ostati ~ prosili," je hitel France in ni mogel ZanpeiZa nJ°- »»Saj imam oči, da bom videl. Le p1 Se name."
*il tanl^ne zvon^" je rekla Franca, ko seje oglasa i« ^as zvona sv. Marjete, se ustavila, prekri-
^^elamoUti.
^°rakeZna Sem' 4 Je re^a P° molitvi in pospešila
<£* je obstal na mestu, držeč klobuk vrh Ha tja ker je bil postavil med molitvijo sekiro da je 1 Gledal je za Franco in kar misliti ni mogel,
v ? ^ena, daje mati šesterih otrok.
žares eJe pravzaprav vse, če ima človeka kdo Hiša J na svetu- ^-e te8a n*» čemu ti njive in in Vsg 8°zd. Nerodno motovilo si in odveč sebi kot Oh» ko bi za mano kdo takole jokal, 1a kos *em j°ka Franca - o - sesekati se dam °d Turkov in Srbov in Rusov in od vseh ^ted' • °^raz bi se jim smejal.4 ^je„<e.n je Franca krenila navzdol proti domu,
„Mor,vaj ozrla nazaj.
& je J Bog, kako me gleda," jo je spreletelo, ko ,r> r\e,! : je stal golorok in močan sredi poti premično zrl za njo, V njenem srcu se je
|^^j|^U359) - 7. avgusta 1975
hotelo dvigniti nekaj kakor lepi spomini, ki se jih vsa žalostna ni razveselila.
France pa je opazil njeno kretnjo in ji je bil hvaležen zanjo.
111
„Kaj ti je, France? " je sestra Lojza rahlo ogovorila gospodarja in obstala začudena pred podom. Snela je obranmice, da ji je zdrknil težek koš plaže, ki jo je bila natrgala v zelniku, na tla. S predpasnikom si je obrisala pot s čela, prijela ruto za vogle in si jo popravila in prevezala na glavi. Nato je stopila bliže, si uprla roke v bok in ga gledala.
France je klečal na tleh in razdiral gepelj. Odvijal je vijake, snel vratilno ploščo, jemal izpod nje zobčasto kolesje in ga natikal na staro vrv.
,Ali je pokvarjen?" ga je vprašala sestra vnovič, ko ji ni odgovoril.
„Zakaj? " je revsnil France med delom, nastavil iglico na železno zagozdo in bil nanjo s kladivom, da je letelo skozi ušesa.
„Potemtakem te res ne razumem."
Zagozda je zletela iz dolbine in padla Lojzi pred noge. Pobrala jo je in mu jo izročila.
„Zarjavela je," jbje ogledoval France.
Tedaj je prišla še dekla Jera iz hleva in se ustavila ob Lojzi. Na polnem molznjaku so kipele bele pene pomolzenega mleka.
„Čemu razdeva? "je sunila Lojzo s komolcem.
Lojza je skomignila z rameni.
France je dvignil gonilne droge, ki so bili napeljani skozi steno na pod, in jih nesel na voz. Počil je z dlanjo ob dlan, da si je otresel prah in prst, ki se mu je prijela rok.
. „Jera, le brž scedi mleko in pridi pomagat, da naložimo mlatilnico."
„Kam jo boš vlekel? In sedaj pred mlačvijo? "
„Hodi!" ji jc pokazal France z roko proti hiši.
Jera je odšla, a brundala in godla je vso pot, še v veži, kjer je točila v latvice. Lojza je šla za njo in jo pogovarjala: „Ne jezikaj mu. Saj je gospo-
dar. In danes, tako jezno gleda. Le nikar ga ne draži. Še klel bi. Čigav bi bil pa greh? "
Lojza je naglo postavljala latvice na polico v vrsto drugo k drugi in silila Jero, da sta šli za Francetom, kije imel mlatilnico že pri vozu.
,,Tam primita, je lažja. Na tem koncu bom sam."
Napele so se mu mišice na rokah, nilatilnica se je obesila čez lestve in se nagnila v voz.
„Držita," je zavpil in skočil na voz. Tamkaj je zgrabil za stroj in ga postavil med lestve tako naglo in s toliko silo, da se je Jeri zapletlo krilo in se je spotaknila ter padla. „Živina!" ga je zmerjala in se pobirala.
France je pa stal na vozu, velikan, in se smejal:
„Kakor smet si, Jera. S sapo bi te podrl."
„Mm," je pomolila Jera brado naprej in se mu popačila. „Saj vem, kam prepelješ. K Jančarju. Kar priženi se tja, ko si več tam kot doma. Mm —' " se mu je še enkrat namrgodila in Šla jezna v hišo. Franceta je očitek spekel, daje jezen planil z voza in iskal, kaj bi vrgel za njo.
,,Hu — " je* začel.
Lojza je stopila naglo k njemu.
„Nikar, France! Alije ne poznaš? "
„Vidiš, Lojza, ti si sestra in imaš vendar nekaj pravice pri hiši, pa si tilio. Ta jezik me pa objeda, hu - !" Dvignil je kladivo, koje pobiral orodje s tal, in ga zavihtel proti hiši, kjer pa Jere ni bilo več.
„Nemeni se! Saj je vendar prav, če pomagaš. j_e pojdi in jim omlati, pa ne kolni!"
Lojza je šla kuhat večeijo, France je povezoval Voz, Jera je pa godla in se znašala nad živino v hlevu, ko se ni mogla nad drugim.
„To so tuji ljudje," je razmišljal France, ki ga je Jerina beseda bolela. „Ce imaš ženo, si za gospodarji pri,hiši. če imaš deklo, si hlapec. In koji ni nič mar! Ona dobi svoje, če toča pobije ali kar koli; boli gospodarja, ne nje. In vendar: Nak, ne smeš. Še del usmiljenja ne smeš opravljati, če ni njej za voljo."
S klobukom na očeh je prišel hud večerjat; ko bi ne bilo Lojze, bi ne bilo ne besede in ne molitve ta večer.
Še svitalo se ni drugo jutro, ko je France že napregel in zapeljal mlatilnico in gepelj na Blaže-vo dvorišče. Nikogar ni klical. Konja je privezal v hlev, mu vrgel šop sena in se lotil dela. Že prej je imel vse ogledano, kam bo postavil. Tiho je odvezal vrv, tiho dvigal kos za kosom z voza. Ko-je nastavil prvi kol, da ga zabije v tla in pritrdi vratilo, mu je dvignjena roka obstala, ni si upal udariti. Spomnil seje France in otrok.
„Zbudim jih."
Postal je, sekiro del na rame, z levico se oprl na pripravljeni kol in gledal na okna. Prav takrat pa se je za rdečimi zavesami v oknih posvetila luč. France je udaril po kolu. V tiho jutro so doneli udarci, po vasi so se oglašali petelini.
Ko je bil prvi kol zabit, se je odprlo okno.
' „Dobro jutro, France! Preveč si priden!"
France se je ozrl proti oknu in videl za njim v mraku in slabi luči belo postavo, ki sta jo črtali dve črni progi, dve težki kiti.
„Bog daj, Franca. Ne vstajaj! Le poležite še eno uro. Dotlej ga postavim."
,Zaspalo se mije. Koj pokličem še deklo."
Bela postava je izginila od okna, rdeča zavesa se je spet spustila čezenj in žarela v motnem siju.
France je nastavil drugi kol in zabijal.
Prav takrat se je od plota, kije ograjal Jančarjevo dvorišče, odtrgala ženska postava in hitela po tesnem kolovozu v sencah leščevja in robide proti Maticu. Izpodrecano krilo je udarjalo na gola mečaj preveliki, razhojeni škornjičniki so se izmikali z nog in votlo klokotali ob vsakem koraku. Ko je bila ženska dosti daleč, je začela polglasno mrmrati, dokler se ni blizu Maticeve hiše ustavila in se vsa zaripla od hoje in jeze obrnila nazaj po kolovozu proti Jančarju ter zapretila s pestjo: „Sram te bodi! Fuj, prešušt-
nica:
DOLENJSKI. LIST
23
Ne kot „kokotov" rep
„Da bi bila leta križi? Kje pa! Sedeminsedemdeset jih imam, pa sem še vedno pri močeh. In lahko rečem, da sem se v življenju velikokrat srečal z bridkostmi. Toda nikoli nisem popustil, kajti živeti pomeni bojevati se, vsak dan premagovati ovire v sebi in v okolici. Ce človek popusti, je z njim konec. Jaz že ne bom umrl kot „kokotov rep" (petelinji rep), ki se obrača tako, kot piha veter. Vedno sem vedel, po kateri poti moram iti. Prav zato sem se kot neizkušen mladenič bojeval za severno mejo z zavednimi slovenskimi fanti in generalom Maistrom. V prvi svetovni vojni sem doživel vse vojne strahote, v drugi pa sem bil terenec, aktivist. Kako rad bi takrat tolkel sovraga, toda delal sem to, kar so zahtevali od mene..."
Tako nekako se je predstavil Božakovčan Franc Nemanič, upokojenec in letošnji nagrajenec OF. Prvič sva se srečala letos 26. julija. Kot je pozneje sam rekel, je bil ta dan zanj velik praznik. Pražnje oblečen je odšel v Gradac, in ko so „občinski" prebrali med desetimi nagrajenci tudi njegovo ime, je s počasnimi koraki prišel do odra. Ves čas so ga pozdravljali znanci, in ko je prejel priznanje, so mu vsi v dvorani močno zaploskali.
„Bil sem presrečen in presenečen nad našimi ljudmi. Kako lepo so me sprejeli, kako dolgo ploskali Veste, takrat sem komaj zadržal solze. Nekaj mi je govorilo, da se moram vsem zahvaliti, toda jezik me ni poslušal. Res, večjega veselja še nisem doživel in zato bom diplomo odnesel v mesto, da mi jo dajo v okvir..."
In nato mi je Franc še naprej govoril o svojem živ-
ljenju, spominih. Rojen je bil v Ameriki in kot štiriletni fantič je prvič videl in se čudil velikosti morja - oče in mati sta namreč zapuščala obljubljeno „Indijo-Koromandijo". Kot sta rekla, je taka in še bogatejša dežela doma ob Kolpi, v hiši, v kateri že več kot 300 let dobro gospodarijo Nema-niči. Ko je France zrastel, je delal to, kar so delali njegov praded, ded in oče. 1/stajal je zgodaj zjutraj in se z delom na zemlji boril za dom, družino, živino v stajah.. . In nato so prišla leta, ko je rožljalo orožje. Franc je nerad zapustil Božakovo, toda vedel je, kje ga čakajo. Po vojni je bilo podobno, le da so bile bitke drugačne. Zemlja, dom, aktivistično de-loo...
Ko sem zapuščal Nemani-če, mi je Franc potiho zaupal: „ V vasi nismo složni. Če bi bili povezani kot v vojni, bi že zdavnaj imeli asfalt. . . Saj poznate zgodbo o očetu z desetimi sinovi. Vsakemu je dal palčko, ukazal, naj jo zlomijo, nato pa deset palčk zvezal v butaro. Tako butaro sedaj sestavljajo naše republike! /V/ nas v vasi pa..."
Ko je metliška občinska konferenca SZDL podeljevala priznanja OF, je utemeljila priznanje za Nemaniča skopo: „Je eden od redkih še živečih borcev za severno mejo. Med drugo svetovno vojno je aktivno delal v NOB, predvsem na terenu kot aktivist. Po vojni je deloval na vseh družbenopolitičnih področjih. Tudi sedaj, ko je bolehen, se udeležuje vseh akcij v KS Božakovo." Samo toliko. Za nekatere, ki poznajo Maistrovega vojaka, je bilo še to preveč. Franca tako in tako hvali delo.
JANEZ PEZFAJ
O kapitanu, ki je začel plovbo na Temenici
31-letni Lojze Povše, poveljnik čezpceanske ladje Tropical Plywood, je prve ,,navigacijske korake" naredil kot deček
pri očetovem mlinu v Dolnjem Podborštu-pri Mirni peči
Kadar Temenica prestopi bregove, imajo tudi v mimopeški dolini veliko lužo. Voda se razlije po travnikih, v Dolnjem Podborštu pa seže do vhodnih stopnic v Povšetov mlin. Poplav so se ljudje navadili.
Kdo vc, ali bi bil najstarejši sin tega mlinarja, Povšetov Lojze, kdaj mornar, ko bi Temenica tudi po najhujšem deževju ostala v strugi. Zdaj namreč pravijo: „Lahko je bilo njemu postati pomorščak, ko pa je imel ,morje' pred nosom." In še: ko je bilo Lojzetu štiri, pet let, je že zagazil do kolen v vodo in spuščal papirnate ladjice . . .
Čeprav se Lojze, ki mu je zdaj 31 let in že štirinajst mesecev nosi poveljniško uniformo trgovske čez-occanskc ladje, takim zgodbicam zdaj lahko iz srca nasmeji, je vendarle res, da se je za poklic in življenje pomorščaka odločil s štirinajstim letom, ko je v mirnopeški osnovni šoli dobil spričevalo o uspešno končanem osmem razredu.
„Jesenski" kosmatinec
Pravijo, da so ribiški doživljaji resnični takrat, ko se dogodek konča „nesrečno". Na to temo je tudi več šaljivili slik, baje manjka samo še posnetek ribe, ki bi imela v gobcu - ustno hantKjniko! ...
Neki dan predlanskega konca avgusta je bil sončen in ko sem ob reki Ribnici na Zamalnu lus-kal klena, zaslišim v nekaj deset metrov oddaljenem smrekovem gozdu šumenje. Mislil sem, daje srna ali logar; šumenje se je oddaljevalo. Ko sem pospravil torbo, sem malo manj kot sto metrov stran v obvodni travi na nasprotni .strani reke zagledal nelaj ijav^. Mislil sem, da kdo lovi ribe in sem se počasi približeval; tedaj se je rjava gmota dvignila. Velik medved' je šel proti meni. Cez vodo si ni upal, ker so se mu mehka tla udirala. Pustil sem pribor in klena ter jo ucvrl v nasprotno smer. Ustavil sem se med brezami in opazil, da medved stoji in me opazuje. Nato je zavil pred Zalužjem v gozd. Sam sem se vrnil in nadaljeval z lovom.
Ccz nekaj dni sem dogodek povedal lovcu Valentinu Nigerlu iz Zadolja in zvedel, da je bil to star medved, ki je stalni gost jesenskih njiv. Kasneje je gotovo istega medveda srečal tudi sosedov deček, ki jc šel v Dane po mleko- Kajpak je ob pogledu na kosmatinca izpustil ^nglico, žvenketa pa se jc ustrašil tudi medved in obu sta zbežala.
SLAVKO FELICIJAN
S pravim morjem se je srečal kot odraščajoči kratkohlačnik, ko je kot dijak srednje pomorske šole v Piranu zlezel na potniško ladjo „Istra" in opravil prvo prakso. Delal je administrativne stvari, v roke pa je moral vzeti tudi vedro in krtačo. To zanj ni bilo nič novega, saj si je življenje na ladijskem laovu tako nekako predstavili. Predvsem pa ga tako življenje ni moglo odvrniti od tega, da bi ne vztrajal in se izšolal, kajti v njem jc bila vse močnejša želja, zavoljo katere se je vpisal med pomorščake: čimveč doživeti, videti svet, tuje kraje, tuje običaje.
V dveletiu obvezni kadetski dobi je spoznal, kakšno je pravzaprav pravo življenje na morju. Ker je bil šolan, je kajpak dobil tudi odgovornost: vsak dan je bil štiri ure navigator, prav toliko časa pa je opravljal druga dela.
Lojze Povše: „na kopnem" pred rojstno hi^ v Dolnjem Podborštu.
l'rvo službo je dobil še kot kadet na „Ljubljani". To je bila ladja, ki so jo kurili s prenragom. Ponudila se mu je priložnost, da bi šf>l z „Ljubljano" tudi na zadnjo pot, pa si je zlomil nogo in pristal v bolnišnici. „Ljubljana" jc bila hkrati tudi zadnja „njegova" ladja na premog.
Končal jc še višjo pomorsko šolo in napredovanja so bila hitra: drugi oficir, prvi oficir, poveljnik (ali kapitan). Rul je na enajstUi ladjah, vse pa so bile ali pod jugoslovansko aH liberijsko zastavo. Na ladji „Tropical Plywood" jc bil tri leta: pol te dobe kot prvi oficir, pol kot poveljnik. Zadnjič je posadki te ladje poveljeval, ko je „Tropical Plywood" plul, otovorjen s starim železjem, iz Severne Amerike v Bangladeš. To je bilo do poletja, ko je sel na dopust - k družini v Zagorje, po štirinajstih mesecih neprekinjenega dela.
Lojze Povše je z ladjami premeril svet po dolgem in počez. Plovbe okrog sveta je vajen kot n.pr. Ljubljančan krožne trolejbusne vožnje po me.stu. In vendar so ladje, na katerih je plul, največkrat vrgle sidro ob zahodnoafriški obali - v pristaniščih Zaira in Slonokoščene obale. „Zdi se mi, da sem v Afriki že skoraj bolj doma kot v rojstnem Podborštu aU v Zagorju," seje pošalil, ko mije ondan pripovedoval o svojih doživetjih.
Zanimalo me je, kako se sporazumeva s posadkami. „Obvladam angleščino, španščino in italijanščino. Na Tropical Plywoodu izrekam povelja v angleščini in delno v ^ar>-ščini. V druščini, kjer smo ljudje osmih do enajstih narodnosti, je najboljši način, da uporabljaš en jezik, največ dva."
Bo Lojze Povše še dolgo stal na poveljniških mostovih in ukazoval ladjam, kam motajo pluti? „Takole je s tem: nekoč bom seveda moral razmisliti o svoji zadnji plovbi. 2e zaradi družine, doma; ki ju morem zdaj obiskati največkrat šele po dolgih mesecih, nemalokrat po enem letu in še čez. Kdaj bo to, ne razmišljam. Morja se nisem n^veličal, življenja pomorščaka še tudi ne (ni
udobp, pa vendar) in tudi zaslužek, ki ga imam, ni kar tako."
I. ZORAN
V nedeljo, 3. avgusta, se j® nasmehnila sreča športnem® ribiču Francu Sotleiju Dobove. V Savije ujel 25 H težkega in 154 cm dolg^ soma. Boj z živa^o je trajaj le pičlih 5 minut. Na dik^ sta srečni ribič (levo) Slavko Rozman, Id mu j® pomagal velikana spraviti n® suho. (Foto: Oskar Gerj®"! vič)
Kdo je streljal na medveda ?
Je medveda hudo ranil razjarjeni kmet, kakšen divji lovec ali vojak?
Zelo se je ustrašil 40-letni Andrej Novak iz Čateža pri Strugah v kočevski občini, ko je 17. julija med nabiranjem gob nad domačo vasjo .jnašel" medveda. Andrej se je ustrašil in zbežal, medtem ko medved ni mogel bežati, ker je bil — kot se je kasneje izkazalo -hudo ranjen v hrbtenico.
7 milijonov sprejemnikov
Zadnjega januarja letos so v Sloveniji našteli 518.467 radijskih in 344.677 televizijskih sprejemnikov. Iz teh podatkov lahko i/računamo, da ima radio povprečno Že vsak tretji Slovenec oziroma že vsaka slovenska družina, televizor pa vsak peti prebivalec naše republike "ali že v.saka druga slovenska družina.
V Jugoslaviji je bilo istega dne 3,975.828 radijskih in 2,742.368 televizijskih sprejemnikov, kar tudi pomeni, da igra radio povprečno ^e vsakemu šestemu Jugoslovanu, lastnik televizorja pa je že vsak sedmi do osmi prebivalec države. Največ sprejemnilcov med republikami ima Srbija: 1,495.239 radijskih in 1,056.208 televizijskih.
Srbija je prva tudi po številu zapečatenih sprejemnikov. 31. januarja letos so imeli v tej republiki zapečatenih 267.025 radijskih in 88.247 televizijskih sprejenmikov.
Gobar Andrej Novak je o svoji „najdbi" obvestil struške lovce. Starešinstvo lovske družine se je takoj zbralo na posvet in sklenilo, da je treba hudo ranjenega medveda z milostnim strelom resiti muk.
Stružanska lovca Franc Pele, ki je najstarejši član lovske družine Strupe, in Jože Gregorič sta povedala, da
KMETOVALCI NA SEJEM V RIED
TOZD za kooperacijo pri sev-niškem kmetijskem kombinatu pripravlja 31. avgusta obisk kmetovalcev sevniške občine na največjem evropskem kmetijskem sejmu v Ried. Poudarek letošnje razstave v tem prijetnem avstrijskem mestecu bo na živinoreji. Avtobus bo na razstavo odpeljal zadnjega avgusta že ob tretji uri zjutraj. Koristni izlet bo trajal dva dneva, vsi stroški pu znašajo 450 dinarjev po osebi, vse ostalo bo za udeležence primaknil TOZD za kooperacijo. Ker je v avtobusu le 45 sedežev, kaže pohiteti s prijavami. Rok za prijive 7 veljavnim osebnim potnim listam je en teden. Po ogledu,sejma si.lumeravajo na Avstrijskem ogletlati tudi nekaj usmerjenih Jcmetij.
bi podrobnosti o koncu tega medveda vedela najbolje lovca Anton Pu-gelj in Jože Križman, ki je poslal hudo ranjenemu medvedu milostni strel. Vcnilar teh dveh nismo dobili doma. zato se moramo zanesti na nepopolne podatke lovcev Pelca in Gregoriča ter miličnikov.
Zastreljeni in nato odstreljeni medved jc tehtal okoh 100 kg. Mrtvega so odrli, da so rešili njegovo kožo oziroma trofejo.
Na struških poljih, posebno še okoli vasi Tisovec, delajo medvedi
veliko škode. Kmetom so osrrtul^^ | skoraj ves oves in ječmen, ko ^ . dozorela koruza, pa pričakujcjOi se bodo kosmatinci spravili še 1».^: njo. Zaradi velike škode so zelo jezni na medvede in tudJ ^ lovce.	'fl
Kdo jc zastrelil tega medveda, še ne ve. Miličniki trdijo, da yi. rilcu na sledi Domači lovci	i.
jo, da je bil lahko to kakšen lovec ali kakšen jezen domači lahko 1» tudi kdo izmed vojako^-so imeli tiste dni tam okoli vaje-
Domači kmetje pravijo, da okoli njihove vasi klatijo ^ medvedi in še naprej povzroc r
škodo...^	. J priM«^
f
TURIZEM NA REPIŠKI NAČIN
—	Trenutek, nisem domačin, pa me zanima ...
—	Sto metrov naprej in na desni stoji hotel: dobili boste jesti, jMti in tudi prenočevali boste lahko. Postelja je 90 di-naijev. V restavraciji pa si, svetujem vam, naročite pol litrčka črnega, kar vas bo ve-l^o 15 dinaijev, imajo pa tu-Q odlične žabje krake, pohane seveda, za porcijo bo treba odšteti 25 dinaijev, kar ni pretirano, za solato 6 dinarjev ...
—	Ne, veste, nisva se razumela, jaz ...
—	Aha, že vem. Nasproti stoji takšna domača gostilna, čez cesto, z domačimi klobasami, zeljem, žganci in tako dalje. Tudi prostori so urejeni v domačem slogu, natakaiji pa strežejo v narodnih nošah. Zanimivo. Nikarte pa si, lepo vas prosim, naročiti belega, sicer vam bo drugi dan razneslo glavo. Veste, da, ravno včeraj...
—	Oprostite, toda še vedno se ne razumeva ...
— Da, da, sem pa res tepec. Tepec in pol. Bar je na hribčku. Ta teden se, oprostite, slači Suzy. Neka če^a trapa, je pa babnica in pol. Konsu-macija je, če vas seveda zanima, 60 dinaijev, sedemdeci-litrska buteljka ritoznojčana pa velja reci in piši 90 dinarjev. Toda splača se videti, če ne drugega Suzy. Pleše natančno devet minut, z bičem, in ko se sleče, je kaj videti. Verjemite mi. Narod dobesedno ponori. Kako, da vam nisem tega že preje svetoval? Sem
pa res teleban, kajne?
—	Oprostite, toda nisva se razumela ...
-	Ce bi bili radi sami in v miru? Nič lažjega. Ob reki je gostilna Repič. Ribe, glasba in tišina. Samo dva kilometra naprej po tej cesti in petdeset metrov po makadamu in ste tam.
—	Dovolite, toda rad bi zvedel, kod se gre v muzej.
-	V muzej? Da je v našem mestu muzej/ Prvič .slišim.
TONI GASPERIC
TROJČKI IZ SADINJE VASI - Krava Sivka je imela dodej, trojčke je zaplodil Bob, sivoijavi bik ljubljanskega skega zavoda. (Foto; Daija Kodre)
Krava „povila" trojčke
Redek primer se je dogodil Stuparjevim iz Sadinje
Sreča v hlevu je sreča za kmečko hišo. Domačija Antona Štuparja iz Sadinje vasi pri Žužemberku je tc čini obiskala takorekoč trikratno. Sivka jc ,,povila" trojčke. Pri kravaJi je lo redek primer; na območju suhokrajinske osemenjevalne proge, kjer umetno oplodijo kakili 1.700 plcmenic na leto, se jc v IS letih to /godilo prvič.
Ko sc i/teče približno 2S0 dni od osemenitve, poslane lastnik krave nemiren, če ni poroda od nikoder. Pri Stiiparjevih teleta pravzaprav niso ravno pri-
čakovali, morda dni. Toda žival jih je pr® .jj vi la. Ko so v nedeljo stop hlev, je Sivka že obliz®^
lička. Komaj so se dobro P selili tako laiikega '-.g prišel na svet drugi,
še tretji. Tehtnica je 24, 26 in 23 kilogramov sn _ torej 73. V govedoreji J jjjiO , ima plod krave eno dvaj i materine teže; če bi .
tudi v tem primeru, b'
tehtati krava skoraj i^vic^ centov. V resnici pa jc P lažja.
Ji
%y ^	..m,«	•!% sivss