133 Erozija arheološkega najdišč a v Dabarski peć ini pri Sanskem mostu ob poplavi maja 2014 Andrej Mihevc * , Jasminko Mulaomerović ** Povzetek V vhodnem delu Dabarske peć ine, ki je obč asni visokovodni izvir reke Dabar, je visoka voda sredi maja 2014 moč no erodirala arheološke plasti iz mlajšega eneolitika. Datacija oglja iz ognjišč a v spodnjem delu erodiranega profila z metodo 14 C je pokazala starost 4010 ± 30 BP. Do erozije arheoloških plasti v jami je prihajalo že v preteklosti, vendar pa je tokratna visoka voda popolnoma odstranila znaten del arheoloških plasti. To nakazuje bodisi na izjemnost te poplave ali pa spremembe v količ ini in režimu kraških izvirov Dabra. Ključ ne besede: Dabarska peć ina, arheologija, vuč edolska kultura, datacija, poplava. Key words: cave, Dabarska peć ina, archaeology, Vuč edol culture, datation, flood. Uvod Nad južnim Jadranom je 13. maja 2014 nastalo ciklonsko območ je, ki se je nato s svojim središč em poč asi pomaknilo preko proti vzhodu. Na območ ju osrednjega Balkana, nad Bosno in Srbijo se je ciklon zadrževal tri dni, oslabel je šele v soboto 17. Maja (Agencija, 2014). Velike količ ine padavin je bila deležna SZ Bosna (Drvar 276 mm, Mrakovica 313 mm, Doboj 270 mm) (RHMZRS, 2014). V treh dneh je padlo 200 – 300 mm padavin, kar je 2-3 krat več kot znaša povpreč je za maj in skoraj tretjina popreč nih letnih padavin v Sanskem Mostu (1023 mm). To je povzroč ilo obsežne poplave predvsem na panonski strani dinarske gorske pregrade. Visoke vodostaje so imeli tudi kraških izviri Dabra. Med ekskurzijo po dinarskem krasu smo hoteli s študenti geografije 24. maja 2014 obiskati Dabarsko peč ino. Presenetil nas je še vedno visok vodostaj vode, ki je tekla iz jame, zato nas je le nekaj prebredlo v jamo. V jami smo videli, da je ob poplavi prišlo do moč ne erozije arheolških plasti, ki pokrivajo velik del vhodnega dela jame. Obvestili smo speleologe v Sarajevu, ki so v naslednjih dneh z namenom zašč ite razkritih artefaktov in nahajališč a obiskali jamo. Ob tej priložnosti so iz spodnjega dela profila vzeli vzorec oglja za datacijo najstarejše arheološke plasti. Dabarska peč ina in izjemna visoka voda maja 2014 Dabarska peč ina leži nad izvirom reke Dabar, levega pritoka Sane, okrog 6 km JZ od Sanskega mosta. Gladina vode v izviru , ki leži pod navpič nim odsekom v boku doline, je bil prvotno okrog 3 m niže kot vhod v Dabarsko peč ino. Pred njim so v prejšnjem stoletju zgradili okrog 2 m visok jez za vodno zajetje in poganjanje danes opušč enega mlina in za toliko dvignili gladino vode v izviru. * Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija; Mihevc@zrc-sazu.si ** Centar za krš i speleologiju, Branilaca Sarajeva 30, 71000 BiH; Jasminko.Mulaomerovic@bhteleco 134 Dabarska peč ina je dolga 630 m (Pegan et al., 2013) in je obč asni visokovodni izvir. Vhod v jamo je okrog 10 m širok in 15 m visok. Za vhodom se jama razširi v do 20 m široko in 70 m dolgo dvorano. Ta zavije proti JZ, se zoži in razveji v več manjših rovov. Ob visokem vodostaju teč e voda iz jame, ob nizkem vodostaju je v jami le nekaj sifonskih jezer in jezer ujete vode, voda pa izvira v strugi pred jamo. Slika 1: Pogled iz Dabarske peć ine proti vhodu. Ob desni steni rova so nad prodnimi sipinami vidne temne antropogene plasti sedimenta. Del teh je poplava v maju 2014 že odnesla. V notranjih delih jame in ob severni in vzhodni steni vhodne dvorane kjer več krat teč e voda pokrivajo tla podorni bloki in slabo zaobljeni grušč in prod. V zahodnem delu vhodne dvorane pa so tla 1-2 m višja. Tu je preko proda odložen do 1 m debel antropogeni sloj. Sestavljajo ga plasti iz žgaline in pepela pomešanega z ogljem in odlomki prazgodovinske keramike, živalskih kosti in kremenovimi odbitki. Ob obč asnih obiskih v zadnjih letih smo opazili, da je ob višjih vodostajih voda nekoliko erodirala te arheološke plasti, zato smo lahko ob njihovem robu našli kose prazgodovinske keramike. Po znač ilnih okraskih na lonč enini sklepamo, da ves kulturni sloj pripada kompleksu eneolitske Vuč edolske kulture. Novejše keramike pa v jami nismo opazili. Vuč edolska keramika je opisana tudi v le 5 km oddaljeni jami Hrustovač i (Korošec, 1946; Benac, 1947). Izjemno deževje med 14-17. majem 2014 in poplava, ki je sledila je v vhodnem delu jame dvignil gladino vode za okrog 2,5 m, iz jame pa je po oceni teklo okrog 20 m 3 s -1 . Voda je tekla tudi preko več jega dela arheološko pomembnih tal jame. Na več deset kvadratnih metrov veliki površini je erodirala in odnesla drobnejše delce iz plasti, na prodni podlagi pa so ostali težji kosi keramike ali kosti. Ob robu erodirane kulturne plasti je erozija razgalila arheološke plasti v več metrih dolgih in do 60 cm debelih profilih. V vseh profilih je ostra loč nica med spodnjimi slabo zaobljenim prodom in grušč em ter 135 arheološkimi plastmi. V njih prevladujejo sloji sivkastega pepela in rdeč kaste žgaline pomešane z ogljem in več jimi delci, kamni, kosi razbitih keramič nih posod in kostmi. Slika 2: Profil erodirane antropogene plasti po poplavi maja 2014. Okrog 25 cm debele arheološke plasti sestavlja predvsem pepel, žgalina, posamezni kamni in kosi lonč enine. Plasti so odložene neposredno na svetlem, slabo zaobljenem apnenč astem produ. Datacija arheološke plasti V robu erodiranih arheoloških tal se je v plasti z ognjišč a, ki je ležalo na produ v dnu profila ohranilo med pepelom več kosov oglja. Za datacijo smo vzeli kos oglja, ki je ležal v plasti pepela tik nad prodno podlago. Oglje smo posušili ter poslali na datacijo v v Beta Analytic Radiocabon Dating Laboratory (vzorec Beta-390179). Datacija z metodo 14 C je pokazala konvencionalno radiokarbosko starost 4010 ± 30 BP. Razprava Nastanek in obstoj arheološkega sloja v vhodnem delu Dabarske peč ine in njegovo erodiranje v sedanjosti nam kaže na oč itno spremembo v količ ini režimu pretakanja vode v jami. Prvotno je voda tekla po celi širini vhodneg dela jame, o č emer prič ajo prodniki. Kulturna plast, ki je odložena neposredno preko njih je lahko nastala potem, ko je rov prenehalo poplavljati, saj bi poplave odvrnile ljudi in sproti odnesle antropogene sedimente. Kdaj v preteklosti to zgodilo ni mogoč e reč i, datacija oglja in arheoloških 136 predmetov govori le o č asu nastajanja arheološke plasti, poplave so lahko prenehale že veliko prej. Prav tako ni mogoč e natanč neje reč i, kdaj so se spremenile hidrološke razmere in so se poplave povrnile, tako da je zač elo erodirati arheološke plasti. Tako Benac (1964) le omeni eneolit vuč idolske kulture v bolj suhem delu vhodne dvorane, Marijanović (1988) pa meni, da je bila jama le obč asno poseljena. To bi lahko pomenilo, da ob č asu njunih obiskov znaki erozije niso bili zelo izraziti. Slika 3: Del lonč ene posode okrašen z ornamenti znač ilnimi za vuč edolsko kulturo. Ko so v drugi polovici prejšnjega stoletja pred stalnim izvirom Dabra zgradili jez je to verjetno dvignilo vodostaj nizke in srednje vode tudi v Dabarski peč ini, vendar to verjetno ni bistveno vplivalo na erozijo. Erozija sedimentov je posledica velikega pretoka in znatnega dviga vode v podzemlju po moč nih padavinah, na tega pa skromen poseg pri izviru najbrž ni vplival, saj ni zmanjšal pretoka glavnega izvitra. Erozija arheološkega najdišč a ob visokih pretokih se je verjetno pojavljala že nekaj desetletij ali stoletij, vendar pa je bila zadnja poplava in z njo povezana erozija izjemen hidrološki dogodek, saj je popolnoma odstranila velik del štiri tisoč let starih arheoloških plasti. Literature Agencija republike Slovenije za okolje (2014). http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural- hazards/. Benac, A. (1964). Studije o kamenom i bakarnom dobu sjeverozapadnog Balkana. Sarajevo, 174 p. 137 Benac, A. (1947). Završna istraživanja u peć ini Hrustovač i. Glasnik Zem. Muzeja 3, Sarajevo, 5- 41. Korošec, J. (1946). Peč ina Hrustovač a, novi lokalitet slavonske kulture. Glasnik državnog muzeja u Sarajevu. Nova serija 1946, Društvene nauke 1, Sarajevo, 7-37. Marijanović , B., (1988). Dabar peć ina, Donji Dabar – Filipović i, Sanski Most.- V: Č ović , B. (Ur.), Arheološki leksikon Bosne i Hercegovine Tom 2. Arheološka nalazišta Regije 1-13. Sarajevo: Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine, Sarajevo, 143. Pegan, G., G. Petković , M. Vidović , (2013). Dabarska peć ina. Arhiv Speleološkega društva Ponir Banja Luka. RHMZRS (2014). Maj 2014. http://www.rhmzrs.com/ assets/images/meteorologija/sinopticka_ analliza/maj 2014.pdf. (Pridobljeno 20.12.2014)