UPRAVA LJUBI J AMA. m oftmm to Kraljevine ItaUJe UNION« PtJBBLJCITA ITAL1ANA 8. MILANO A ULICA 6 — A RT A ESCLUSTVA per ronoNs p 1* pubbttcftt. elovanje te h rabi.* edinioe, Id je bila ustanovljena pred enim letom ob. Hitlerjevem rojstnem dnevu, poveličuje obširno berlinski tisk, ki prinaša podrobnosti o posameznih dejanjih divizije na vzhodni fronti. Znatna Skoda v Aberdeena Berlin, 22. aprila, s. Skupina težkih nemških bombnikov je napadla snoči, kakor se doznava iz vojaškega vira, angleško mesto Aberdeen, na katerega je odvrgla številne rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile znatno škodo. Berlin, 22. aprila, s. Glede napada nemškega letalstva na angleško mesto Aberdeen v pretekli noči se do-znava, da je bil nemški napad izveden tako presenetljivo, da je sovražno protiletalsko topništvo nastopilo šele tedaj, ko so nemška letala že odvrgla večino eksplozivnega tovora na zapadne in severne dele mesta. Hudo razdejanje je nastalo v zadetih objektih. Odlični pogoji vidljivosti so podpirali nemške pilote pri njih akciji. Bombardiranje je trajalo okoh 20 minut. V glavnem so bile zadete velika elektrarna, pristaniški predel in velika cistemska ladja v pristanišču. Vaa nemška letala so se zopet vrnila na oporišča. Stockholm, 22. aprila, s. Po vesteh >Af_ ton-Bladeta« iz Londona je nemški napad na Aberdeen povzročil strahovito škodo m mnogo žrtev. Uradno označujejo ta napad za enega Izmed najbolj silovitih, ki je bil doslej Imukat nad Anfihjo. Papež pri obredih velikega četrtka Vatikan, 22. aprila, s. Papež Pij XTT. se je davi. udeležil maše na Veliki četrtek, katero je opravil kardinal Granito di Betl monte v Sikstinski kapeli. Po maši je Pij XII. za procesijo. v kateri so bili vodje verskih redov, škofje, nadškof je in kardinali, nesel najsvetejše v Paolinsko kapelo, kjer je HI prirejen božji grob. Papež je stopal pod baldahinom, katerega je nosilo S škofov. Ljudje v procesiji so nosili sveče in prepevali. V kapeli je papež postavil kelih na oltar. Po I^tju »Tantum ergac in molitvah pred Najsvetejšim se je papež vrnil v svojo zasebne prostore. Razen kardinalov so se sv. obreda udeležili številni visoki prelati, diplomatski zbor pri sv. stolici, družina Pac-celli. zastopstvo maltešl:~<^a reda, patriciji in rimsko plemstvo. V vojvodski in kral}ei_ vi dvorani je bilo ob pr hodu sv. očeta navzočih več sto vernikov. Princ Piemontski v neapeljska bolnici Neapelj, 22 apr. s. Vis. princ Piemontski se je podal danes v cerkev, nato je pa odšel v bolnico, kjer je obhod 1 razne oddelke. Vzvišeni princ se ie pomudil ob zglavju bolnikov in jim želel zdravja in jih vzpodbujal. Ducejeva čestitka nac. svet. Paceju Rim. 22. apr. s. Duce je poslal nac svetnikn B'aa'u Pacc'u, arherJo^u. naslednjo brzojavko: »Želim Vam čestitati k nagradi, katero Vam je na Campido^Iiu podelila Akadem'ia Italije. Mislim, da Akadcm;.ja ni hotela nagraditi sa* ODO slaMic^a arhcnlnea in 7^1ct'ne£a učitelja, temveč tudi sina otoka, ki je dokazal s pte-kaljencstio svoje^ja ljudstva pod neprestanem mučenjem sovražnih letalsk h napadov, da je resnično »junakov stara mati«, kakor ga v poveličevanju imenuje pesnik. — Mus«olini-« c srebrno kolajno za hrabrost Rim, 22. apr. s. S srebrno kolamo za vojaško hrabrost so b:li odlikovani po smrti kapitan Colosio Antonio Erncstov, rojrn v Mila* nu, podporočnik Cartella \Valtcr, Petrov, rojen v Castelletto Derro, Alessandrija. narednik Giudicc Eugenio, Francov, rojen v Genovi, narednik Braghi Adelio. Ivanov, rojen v Sarsini-Forli, kcrporal Peretfo Pacle, Jožefov, rojen v Menite Cnmo, takovec Miliavacca Pictro pokojnega Josipa, rojen v Triulzin, Pa« via, pešec Faboadia Francesco. Rachela, rojen v Lenobi Vittcna, tankovec Pecorari Pietro pokojnega Danteja, rojen v Golese L. Parma, tankovec Panatonij Rornolo, Gresta, rojen v Castelvecchio Pascoli. Lucca, in tankovec Co-sono Mario, Pavla, rojen v Bclgioosu, Pavia. Razen tega je bilo podeljenih mno£o bronastih kolajn in k riže v za vojaško hrabro** pad-l':m in ujetim. Procesija za zmago v Turiira Turin, 22. aprila s. Ob udeležbi kardinala nadškofa in prisotnosti 100.000 vernikov, je bila danes procesija za zmago. Iz stolnice sv. Ivana je odšla procesija po mestnih ulicah v baziliko, kjer je kardinal nadškof govoril množici vernikov in nato podelil škofovski blagoslov vsem navzočim in tistim, ki se bore za zmaffo Italije. Tirana čestita Rimu Tirana, 22. apr. s. Izreden komisar ub Tirane je poslal naslednjo brzojavko guvernerju Rima: ^Ob rojstvu Rima Vam pošiljam v imenu prebivalstva glavnega mesta najlepša voščila z vero v neizbežno zmago,« Novi nemški veleposlanik prispel v Madrid M»diid, 22. aprila, s. V Madrid Je prispel novi nemški poslanik Hane Heinrich Dieckhoff. Na kolodvoru so ga sprejeli prvi instruktor veleposlanikov, nemški poverjenik poslov, zastopstva narodno socialistične stranke in nemAke zajednice, Tajsko priznanje Hrvatske in Slovaške Bangkok, 22. aprila, s. Sef obveščevalnega urada v Bangkoku je sporočil, da je siamska vlada sklenila uradno priznati hrvatsko in slovaško vlado. Skrb za vojne sirote na Madžarskem Budimpešta, 21. apr. s. Soproga madžarskega regenta HcTthvja je po radiu imega govorv v katerem je izjavila svojo iskreno hvaležnost nad plemenitostjo, ki jo je pokazal ves madžarski narod, ko se je udeležil zbirke za pomožno akcijo siromašnim družinam v rajni padlih vojakov. Zbrana vsota je dosegla po besedah ge. Horthvjeve 16 milijonov pengov, ki bodo zadostovali za podporo prizadetim ter kažejo obenem neomajno zaupanje madža*-v smio pravično Tiskovni urad Zveze f asi je v sporoča Obletnico 21. aprila so praznovali delavci našega mesta in Ljubljanske pokrajine, pri čemer so slavnostne govore imeli govornik', ki jih je poslala Zveza fašijev. Slovenskim delavcemt ki jim je bil že predhodno razdeljen letak, v katerem so bila razložena načela in ugodnosti korpora-cijskega sistema, so potem p;sameznj govorniki razložili določbe, ki jih vsebuje delavska listina. Opozorili so jih na divje in škodljive razredne oorbe, ki jih ;'e v Italiji nadomestilo sodelovanje vseh kategorij delavstva in katerih pravice in dolžnosti *o se spravile v sklad z najvišjo koristjo naroda. Po tem sodelovanju se skuši še vedno čim b:lje uresničiti soc:a!na pravičnost, za katere zmago v svetu se danes Italijani bojujejo. V papirnici v Vevčah so delavci in nameščenci z živahno pozornostjo poslušali topli govor tovariša Petronija; v Vidmar-jevi tovarni, kamor se je napotila tovari- šica De Vecchi, ter v Tobačni tovarni, kjer je govoril tovariš Bottai, vojni pohabljenec, je poslušalstvo z živahnim zanimanjem sledilo govornikom. Pri ravnateljstvih tovarn so bile izročene v imenu Zveze brezplačne vstopnice za kinematograf Slogo, ki naj se razdele med najbolj zaslužne delavce. Slovenskim železničarjem je govoril tovariš De Petris, dočim so v Logatcu, v Črnomlju, v Kočevju in v Novem mestu delavcem razložili pomen dneva njihovi nadzorniki okoliša. Na Grosupljem je govoril tovariš Ronchi. Popoldne se je zvezni podtajnik Capur- so v spremstvu Zaupnice ženskih fašijev in fašističnih žen napotil v vojaško bolnico, kjer se je pomenkoval z vrlimi bolniki ter jim je prinesel pozdrav in Častitke fašistov iz prve črte. Zvečer se je v Matici vršila predstava za italijanske dopolavoriste. Krstna Izvedba p M. Tomčevega „Križevega pota44 Pad vodstvom M. Poliča je bila sinoči z velikim uspeh a m izvajana pomembna glasbena umetnina Ljubljana. 23. aprila Snočnji vokalno Instrumentalni koncert v polno zasedeni veliki unionski dvorani pomeni v našem koncertnem življenju izreden dogodek. Pozornost našega giasDenega občinstva je bila posvečena snečnjemu koncertu v glavnem iz treh razlogov. Predvsem je bila na njegovem sporedu krstna izvedba blesteče glasbene mojstrovine našega plodovitega, svojsko ustvarjajocegit skladatelja Matije T o m c a. O pomenu, oznaki in značilnih svojstvih te predvsem kompozicijsko, oblikovno, kontrapunktic.no dovršeno zgrajene kantate. zasnovane v skladu z baročnim poudarkom B e r g a n-tovih slik BtiSkega križevega pota in vzvišene pesnitve Vide Tauferjeve, je bila objavljena podrobna, točna razčlenitev v vseh naših dnevnikih. Zato ne kaže o delu samem na novo podrobno razpravljati. Prodoren uspel) na snočnjem večeru je Dajvictneje potrdil visoko glasbeno ter Wt etično vrednost te čudovite domače glasbene umetnine. Drugi razlog je v tem. ker j« po daljšem presledku zopet nastopil matični pevski zbor, ki mu j« posvečena pomembna kantata/ter na novo potrdil svoj preizkušeni sloves pod mojstrskim vodstvom dirigenta Mirka Poliča. Končno je stopnjevala zanimanje gflas-bene Ljubljane še izredno posrečena spojitev treh umetnostnih področij v zvezi z nastankem ter izvedbo Tomčevega »Križevega pota«. Bergantove baročne stiske slike križevega pota so ca:e namreč naši odlični pesnici Vidi Tau-f erjevi podnet za njeno znamenito pes. nitev; ob njej se je zaiskrila v M. Tomcu zasnova mojstrsko razpredene kantate za meS^Jii Tsbcr, ženski zbor, altovski in basovski solo orkester 5n orgle. Izdala jo je Glasbena Matica v Ljubljani. Ob snočnn krstni izvedbi pa so bile med odmori posameznih postaj »Križevega pota.; pro-"ici_ rane na platno Bergantove umetnin?, kai se je izkazalo ne samo kot Izvirno, ampak tudi kot umestno in posrečena. In tako smo na snočnjem prelepem vefteru doživljali trojno umetnino s treh domačih umetnostnih področij. Divili smo se Ber-gantovim umetniškim slikam križevega potu, ki so kot likovna umetnina izpodbu-dttle V. Tauferjevo k zasnutku njene prelepe pesniške umetnine. Uživali smo ob TomČevi prelestni glasbeni umetnini, ki je vzniknila ob pesniški stvaritvi V. Tauferjeve. Tako ie doživela učinkovita združtev slike, besede in zvoka rvoje najveličastnejše poveličanje z odličnim Izvajanjem v polifonem slogu zasnovane kantate. Da pa je reprodukcija te naše velikopotezno izpeljane kantate tako prepričljivo, zanosno prodrla, je v prvi vrsti zasluga dirigenta Mirka Poliča ter vseh os-ra-lih požrtvovalnih sode! ter V.. Vin. in X pestajri fbas), nadalje do zbora, predvsem mešanega, ki je temeljni nosilec reproduktivnega podajanja v uvodu, osmih postajah in sk.e-pu, pa tudi do orkestra, ki mu pripadijo važne spremljevalne in povzemajoče ler delno samostojne naloge, končno tud' d'" harmonijskega spremljevalca, ki je izvajal kantatni orgelski part na harmoniju. S strokovnjaško točnostjo je urejeval bla- os lasno sozvočje vokalnih ter instrumentalnih zvočnih učinkov in izčrpal vse v danih prilikah dosegljive izrazne, reproduktivne možnosti nastopivših solistov ter skupin. Skušal pa je tudi čim bolj podčr. tati slikovitost ritmičnih in tem a Učnih menjav ter pestro nizanje činiteljev izvajalne eelote. Končna je posvečal svojo skrb tudi temu, da je bila izrazna moč zbora, solistov in orkestra v pravilnem, ustreznem razmerju. Matični pevski zbor je bil postavljen z izvedbo zborovskega parta pred zelo težko nalogo, saj mu je odmerjen osrednji delež kantatne skladbe. Zbor ooie z zanosom, ljubeznijo, intelgenco in tehničnim znanjem. Temeljita, vestna priprava mu ie prinesla na koncertu močan uspeh. Topla, prijetna demača spevno s t zveni iz poedinib delov zborovskega parta. V najelementarnejšo učinkovitost se je razmahnila izrazna, zvočna sila mešanega zbora v uvodu, v VII. in XIV. postaji ter ob silovitem finalu sklepnega dela. V zboru sodeluje nad 90 pevcev in pevk, katerih izvajanje odlikuje prožna gibkost, čista intonacija, razločna izgovorjava, enotna interpretacija, smiselna uporaba glasovnega izraza ter zadovoljiva uravnove-šenost posameznih glasovnih skupin. Mešani zbor je krepko poudaril dramatične elemente v vokalnem delu skladbe, ženski zbor pa lirične. Zdi se. da sloni zvočna sila moškega zbora na prvih basih, pri ženskem zboru pa na altih in mezzosopra-nih. Vse glasovne skupine se prijetno prelivajo in stapljajo v enovito, kompaktno pojočo skupnost. Oba solista sta se markantno uvrstila v izvajajočo celoto ter na novo utrdila svoi sloves. Altistka Franja Golobova ie S svojim razsežnim, prodirnim glasovnim bogastvom zajela ginljivost Veroniknega dobrega dela v VI. postaji in presunljivost križanja v XI, postaji. Podoba je. da so solistične vrline naše odl.čne altistke kot koncertne pevke še višje od onih, ki iih izpričuje kot operna umetnica. Julij Bete 11 o pa se nam je predstavil z vsem sijajem svojega mladostno sočnega, v vse razsežnosti pronicavega, polno odmevnega basa, ki mu je vtisnjen značilen dramatični pečat. Blesk altovskega in basovskega sola ie visoko povzdignil kvalitetno stop-nio celotnega izvajanja. Simfonični orkester je lepo. učinkovito odigral instrumentalni del kan. tantne skladbe, ki je osredotočen predvsem na preludijsko samostojno sodelovanje, na spremljevalni delež in pa na med igre. Vs: deli simfoničnega orkestra so bili ubrano povezani med seboj, pa tudi z vsem osta-1 m sodelujočim aparatom. S tem je bil zagotovljen prepričljiv uspeh celote. Končno je pripomogel k lepemu uspehu tudi g. Ciril Cvetko, ki je bil zanesljiv, odličen spremljevalec na harmoniju; svečani, dostojanstveno zveneči toni harmonija so podkrepili globoko resnobnost, preveva i očo ves križev pot. Registracija je popolnoma ustrezala. G. Cvetko se je izkazal kot nreirkužen interpret orgelskega (harmonijskega) parta. V veliki un ionski dvoran j se je zbralo številno občinstvo, ki je dvorano popolnoma napolnilo. Krstno izvedbo Tomčevega »Križevega pota* sta počastila s svoio navzočnostjo Visoki komisar K G r a z i o 1 i s soprogo ter poveljnik arrnadnega zbora general G. Gambara. Vsi izvajalci z dirigentom M. Poličem na čelu so bili deležni navdušenega, pohvalnega prizna, nja. Skladatelj, dirigent, oba solista in pesnica V. Tauferjeva so prejeli krasne šopke. Ob sklepu je množica skladatelju M. Tomcu toplo in prisrčno vzklikala. Poziv lahkoatletske zveze ljubljanski športni mladini za svetovanje v lah ko atletskem sportu in nastop na dveh propagandnih tekmovanjih Ljubljana 23. aprila. Lahkoatletska zveza ima v programu več mladinskih tekmovanj. Pozivamo športno mladino Ljubljane, da goji lahko atletiko z vnemo, kajti ta sport je podlaga f iz Č-nemu razvoju mladega telesa. Da mladino zainteresira za lahkoatletska tekmovanja, je zveza organizirala dve propagandni tekmovanji: eno moško in eno žensko z naslednjim sporedom: a) moška mladina: teki na: 100 m, 300 m. 1000 m; skoki: v višino, v dolžino; meti: krogla (5 kg), kopje (600 gr); dne: 23. maja b) ženska mladina: teki na: 60 m, 100 m: skoki: v dolžno, v viiine; meti: krogle C4kg), kopja (600gr); One 30. maja. Teh tekmovanj se lahko udeleže tudi tisti, ki nimajo Športne izkaznee; starost nd določena, pripadnost športnim klubom ni obvezna Pogoj je le. da tekmovalci niso bili že prej vpisani v lahkoatletski zvezi Podrobnosti o vpisovanju, udeležbi na tekmovanjih in o nagradah bodo objavljene v časopisih. Mladeniči in dekleta, ki žele gojiti lahko atletiko, naj se vpišejo v športna društva, ki jim bodo nudila športne učitelje in vodje, orodje, opremo itd. V Ljubljani goje lahko atletiko naslednji športni klubi: Moški klubi: Ilirija, Hermes, Planina. Ženski klubi: Hermes. Planina, Dop, to* bačna tovarna. V nadi, Ha be mladina z veseljem pozdravila organizacijo mladinski]) tatana-vanj, želimo, da vstopi v vrste mlađih ler hkoatletov. « Pokrajinsko predtekmovanje za Veliko nagrado za srednjo progo* Ljubljana, 13. aprila. Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo organizirala na pobudo >Gazzette dello Sport« in s sodelovanjem podrejenih klubov, pokrajinsko predtekmovanje za »Ve-iiko nagrado za srednjo progo« (Gran Premio del Mezzofondo). Tekmovanje bo 2. maja na Hermesu ob 16.45. Dolžina proge je 1000 m. Zbirališče tekmovalcev, razdelitev številk in poziv je ob 16. Prijave se sprejemajo do 30. aprila do 18. pri lahkoatletski zvezi BIeiweisova la. Vpisnina jo 1 Liro. Pri vpisnini mora tekmovalec Izjaviti, za katero društvo, ustanovo, šolo. oddelek, Dopolavoro bo tekmoval Označiti mora številko svoje športne izkaznice. Tekmovanja se lahko udeleže atleti, vpisani v katero kol j kategorijo lahkoatletske zveze v Ljubljani, kakor tudi atleti III. serije Fidala. Dostop je dovoljen tudi atletom ki nimajo športne izkaznice; v tem primeru si morajo preskrbeti provi-zorično izkaznico, ki 3o bo izstavila lahkoatletska zveza v Ljubljani po vplačilu vpisnine 1 Lire. Po pozivu bodo razdeljene številke, za katere se mora položiti 3 Lire. Vplačana vsota bo povrnjena po končanem tekmovanju in predaji številke. »Gazzetta dello Sport« določa naslednie nagrade: prvemu: darilo v vrednosti 50 Lir. drugemu: pozlačeno bronasto medaljo, tretjemu: posrebreno bronasto medaljo, četrtemu: bronasto medaljo, petemu: medaljo iz pozlačenega brona 32 mm, šestemu; medaljo iz posrebrenega brona 32 mm. sedmemu, osmemu in devetemu: medaljo iz brona 32 mm. CONI je podaril pokal, ki ga bo dobilo društvo, ustanova, oddelek, šola ali Dopolavoro, ki bo imelo največje število plasiranih. Za primere, ki niso v tem pravilniku predvideni, so odločilna pravila lahkoatletske zveze. Morebitne pritožbe je treba oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 Lir, ki se vrne, če bo pritožbi ugodeno. Tekmovalci, ki se ne odzovejo poklicu, ne bodo oripuščeni k tekmovanju. Ob pozivu morajo tekmovalci pokazati sodniku izkaznico aH provizorično izkaznico Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi jih mogli dobiti tekmovalci ali ostali pred, med ali po tekmovanju. e — SK Hermes (moška lahkoatletska sekcija): Naprošajo se naslednji atleti, da se javijo danes ob 18. v klubski pisarni na igrišču; Pregelj. Kastelic, Starman I., Starman L., Bizjak Mosettig, Cej. Bezlai, Adamovie. J uren, Gregi. Berglez, Podbev-S>k. Zaradi važnost; in nujnosti prosim točne udeležbe. — Dve prvenstveni tekmi na Sp. Štajerskem. Spodnještajersko nogometno prvenstvo se je v nedeljo nadaljevalo in sta v dveh tekmah nastopila tudi kluba iz Maribora in Celja. Oba sta bila uspešna. Mariborski Železničarji so na svojem igrišču premagali moštvo Leibnitza 5:0 (2:0), ne da bi imeli posebne težave. Se lepša je zmaga, ki so jo Celjani odnesli iz Gradca. Premagali so Graškj športni klub 6:3 (3:0). Za Celjane so bili uspešni Dobrajc Čader in Vrečic. — Se en izid b Sp. Štajerskega. Prvenstvena tekma med moštvom mariborskih poštarjev in BSK Westen iz Celja se je končaj z zmago Mariborčanov 4:3 (2:1). — Stanje v prvenstvu spodnještajerskih klubov. V skupini, v kateri sodelujejo tudi trije spodnještajerski klubi (Rapid in Železničar iz Maribora ter Celje), je stanje po nedeljskih tekmah naslednje: 1. SV Rosen thal 12 točk, 2. Rapid. Maribor 10, 3. 2elezničar, Maribor 9, 4. Celje 8, 5. Graški športni klub 5, 6. Graški poštarji 4 in 7. TS Leibnitz 2 točki. — V koroškem nogometnem prvenstvu vodi Villacher SC z 12 točkami pred LSV Klagenfurt, ki ima 7 točk, je pa igral tri tekme manj. — Bolgarski smučarski mrjstri. V nedeljo je bila v Scfiji svečanost v čast letošnjim bolg-arskm smučarskim prvakom Bolgarska smučarska zveza je ob tej priložnosti razdelila med nje pokale in druga darila. Pokal vojnega ministra Mikova je prejel tekač na dolge prege Ljuben Saškcv iz Samokova, pek al bolgarske smučarske zveze pa prvak v smuku in skokih N kola Dimi t rov iz Sofije. — Nogometno prvenstvo na DunaJu. Spomladanski del nogometnega prvenstva na Dunaju se nadaljuje nedeljo za nedeljo. Zadnje kolo 18. t. m. se je končalo z naslednjimi izidi: Wiener SC — Vienna 4:2 (2:2), FAC — Austria 2:1 (0:1), Admira — WAC 1:1 (1:0) in Rapid — Sturm 7:1 (2:0). Z Gorenjskega — Zborovanje vzgojiteljev kranjskega okrožja. V dvorani deželnega sveta v Kranju je bilo 15. t. m. zborovanje vzgojiteljev kranjskega okrožja. Udeležili so se ga vzgojitelji učiteljišča, ljudskh. meščanskih, poklicnih in strokovnih šol ter otroških vrtcev. Po strokovnih predavanjih je spregovoril okrožni vodja Kuss, ki se je zahvalil vzgojiteljem in vzgojiteljicam v imenu državnega namestnika za n j novo dosedanje delo in jih pozval, naj svoje delo z enako vnemo kakor doslej nadaljujejo. — Pet bratov šteje 433 let. V Podkorenu živi pet bratov Grilcev, ki še zdravi in čih opravljajo svoje delo, čeprav bo Janez star letos 91, Matevž 89, Lojze 86, Andrej 85, Peter kot najmlajši pa 82 let. Skupaj štejejo 433 let Kot sinovi malega kočarja so morali vse življenje trdo delati. — Težka nesreča. Na žagi v Komendi se je pripetila oni dan težka nesreča. 20-letni hlapec Jurij Vrankar je nakladal žaganje, pa se je preveč približal transmisiji, ki ga je zgrabila ter mu zlomila roke in noge, Prepeljali so ga v bolneo na Golniku, Spodnja štajerska — Novi grobovi. V Mariboru so umrli občinski revež Franc Ledenik, star 77 let, našli so ga doma mrtvega, gospodinja Jo-sipina Toplak, stara 35 let in pleskarjev sinček Anton Korošec. V Celju sta umrla občinski vpokojenec Anton Golob, star 72 let ter hišni posestnik in vpokojeni sodni sluga Matija speglič, star 84 let. V Vu-zenici se je smrtno ponesrečil ing. Frane Knlmaim. — Nagrajen rnđar. Najbolja rudar lan. skega leta Martin Hode iz rudnika Globoko je prejel častno darilo državnega namestnika, novo rudarsko obleko, — Berlinski gostje v Mariboru. Dre vi nastopi je v Mariboru Slani mladinske organizacije iz Berlina. Mariborčani se zelo zanimajo za nastop mladih berlinskih pev. cev. Obveznost popolne obdelave kmetijskih zemljišč radi oskrbovanja Visoki komisar za> Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XTX St. 291 in smatrajoč za potrebn-da se kmetijska zemljišča v pokrajini popolnoma in izčrpno izkoristijo za proizvodnjo in oskrbo, odreja: Člen 1. Vsa kmetijska zemljišča v pokrajini, ki se dajo uspešno obdelovati, se morajo izčrpno in umno obdelati. Lastniki sk> zato zavezani poskrbeti, da se ta- zemljišča kar najbolj obdelajo, n« da. bi se kaj neupravičeno in na škodo opuščalo ali odlašalo. Ce lastnikov ni, ker so o:šotni ali iz kakršnega koli razlega, ne morejo poskrbeti za. obdelavo svojih kmetijskih zemljišč, zadeva ta obveznost njih domače, ki bivajo v pokrajini. Člen 2. Ce bi lastniki za obdelovanje sposobnih kmetijskih zemljišč adi njih domači ne spolnih ali ne mogli spolniti obveznosti iz prednjega členas so okrajni civilni komisarji pooblaščeni izdati odlok, s katerim se iz javnih ozirov zaseže jo zapuščena ali zanemarjena zemljišča in se izročijo drugim v obdelavo. V odloku se pooblaste župani pristojnih občin, da izberejo tiste osebe, katerim se na prošnjo lahko odkažejo zasežena zemljišča proti plačilu primerne odškolnine lastnikom. Odškodnino določi ravnateljstvo kmetijske in veterinnarske službe pri Visokem komisariatu ob koncu vsakega kmetijskega leta. Zoper zaeeženi odlok je dopustna v 15 dneh od vročitve pritožba na Visokega komisarja, ki odloči dokončno. Člen 3. Lastniki, če so ti odsotni pa njih domači, ki bi brez opravičenih razlogov opustili ali zanemarili vzdrževanje, obdelavo ali ukorišČanje zemljišč, važnih za kmetijsko proizvolnjo pokrajine, tako da bi »škodovali njene proizvajalne potrebe, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26, januarja 1942-XX St. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5.000 lir, nek varno zasegi zemljišč brez pravice do odškodnine. Člen 4. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 6. aprila 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino; EmUio Grazioli Odbor in turistično obveščanje o Ljubljanski pokrajini Visoki kcnvsar za Ljubljansko pokrajino glede na svoje naredbe z dne 8. februarja 1943-XXI št. 17 o prevzemu Potovalnega in turist čnega urada v Ljubljani po družbi »Cornpagnia Italiana Turismc«, smatrajoč za prtrebno, da se imenuje v tej naredbi omenjeni »Odbor za propagando n turistično obveščanje o Ljubljanski pokrajini c fn po zaslišanju prizadetih ustanov, odloča-: V »Odbor za prepagano in turistično cb-veščanje o Ljubljanski pokrajin'« se imenujejo: 1. ras st odv. Karel Chersi, predseinik, 2. fašist Gvidon C^ndrini ket predstavnik družbe »Ccmpagnia Italisna Turismo«, 3. dr. Franc Ratej kot predstavn:k Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet, 4. dr. Cir 1 Pavlin k;t predstavnik Pokrajinskega odbera CONI, 5. g. Jakob Birimiša kot predstavnik K. A. C. I#> 6. Ciril Majcen kot predstavnik Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, 7. dr. Milan Dular kot predstavnik Vzorčnega ve lese j ma v Ljubljani, S. dr. Josip Pretnar kot predstavnik Slovenskega planinskega društva. Ta odločba je takoj izvršna *n se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pckrajino. Ljubljana dne 17. aprila 1943-XXI. Visoki kimisar za Ljubljanko pokraj no. Emilio Grazioli, Prodaja mesa na odrezek G Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 24. t. m. potrošniid lahko dobili za Veliko noč pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »G« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnesa poglavarstva v Ljubljani: 150 gramov svežega mesa. 50 gramov prek. govejega mesa in 100 gramov krvavic. Cena prekajenemu mesu bo 25 lir za kilogram. Iz Hrvatske — Letina kaže dobr©- Vsa poročila iz pokrajin poročjo, da kaže letošnji letina na Hrvatskem dobro. — Obdelana zemlja na Hrvatskem. Vse obdelane zemlje ima Hrvatska 5,67S.656ha. Oo tega odpade na vinograde 7*-J 922 ha ali 1-28%. — Trgovinski stiki s Švico. V soboto opoldne sta bili izmenjani v zunanjem ministrstvu v Zagrebu med švicarskim generalnim konzulom dr. Frilriehom Kaestilo in zastopniki hrvatskega zunanjega ministrstva listini o odobritvi nove hrvatsko-švicairske trgovinske pogodbe, ki je s tem stopila, v veljavo. 7*454.548 kun za zdravilišča. Glavno ravnateljstvo za zdravstvo je objavilo podatke o gradbenih delih v zdraviliščih v letu 1942. Za vsa gradbena dela je bilo potrošenih 7,454.548 kun. Samo stroški za ureditev državnega zdravilišča Ililža pri Sarajevu so znašali 854.890 kun. — Poglavnfkova knjiga v bolgarščini, Bolgarsko-hrvatsko društvo v Sofiji namerava izdati več knj'g o Hrvatih in Bolgarih ter bolgarsko-hrvatskih stikih želeč s tem koristiti medsebojnemu spoznavanju cbeh narodov. Med prvimi je izšla tudi Poglavni-kova knjiga o hrvatskem vprašanju s-Dr. Ante PaveliČ uredi hrvatsko vprašanjec. Knjigo je prevedel v bolgai^čino Vel j kov Dumev. Uvod, ki ga je za hrvatsko izdajo napisal Ivo Bcgdan je tudi preveden v bolgarščino. Za bolgarsko izdajo je pa napisal uvod predsednik bolgarsko hrvatskega društva v Sofiji K. D. Staničev. — Hrvat*Ka — nosilec evropske mi*!i. Dunajska novinska agencija »TJtaprossr priobčuje v eni zadnjih številk s veje službe na prvem mestu članek o drugi obletnici NDH naglasajoč, da so nemški Usti proslavili to obletnico z izčrpnimi razpravami, v katerih se poudarja, da je stopila Hrvatska po mnogih letih suženjstva v vrst* samostojnih in »ve hodnih držav, deleč en i h *n ne-siiea Neve Bvrope. Nemška filmska Igralca v Zagrebu. Med velikonočnimi prazniki bodo v Zagrebu pr-kazovali nov nemški film »TajinstveiiN grofica«. Predstavam bosta prisostvovali tudi znana nemška filmska igralka Marti H2rell in priljubljeni igralec iz nemških filmsk-h komedj znani VVolf Albach Retti. — Uspeh hrvatske pevke v Inozemstvu. Po uspešnem gostovanju v Bukarešti In v Budimpešti je bila zagrebška operna in koncertna pevka Djurgja Halper Leppec ponovno povabljena v Bukarešto, kjer bo pela naslovno vlogo v operi »Carmen«. Madžarski listi so priobčili o njenem zadnjem na-st:pu v Budimpešti zelo laskave kritke. — gBpueflteif Uclavcev. Od vseh zaravo-vanih delavcev na področju NDH je bilo lanj največ hišne sluzinč.adi in sicer 18.348; na drugem mestu so bili delavci gozdno žagarske industrije in sicer 17.687, na tretji^m trgovski nameščenci 17.509, na četrtem lavci tekstilne industrije 17.331. Me I ezmeo KOLEDAR Danes: Petek, 23. aprila: Aialbert, Voj- teh. DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematografi zaprto. Spominska razstava umetnin Ivana Vav-petiča v Jakopičevem paviljonu. Razstava akail. slikarja Rika Debenjaka v Obersnelovi galeriji. Odprta od 9 (lo 19. DEŽURNE LEKARNE Dane**: Mr. Leustek. Resljov cesta st. 1; Bahovec. Kongresni trg 12, in Nada Komo-lar, Vič, Tržašlta cesta. Mojstru Rihardr: Jakopiču Gaf/Mrl jc priredil bil razstmv ko sva pred paviljnnom govor//«, z besedo se i* sodobnosti mudihi in vsaka šla le v smernico jc pta\*o. T/, mojster, si ugibal, majki z glavo, če bo al* ne useda pot zavila in luč neba Ti v zarje dni s\etila, težko Ti je, ker srce ni \-cč zdra\o. Do zemlje tal se smreka je sklonila, zakrakal smrti vran je čšl pofjtaf. ko \'avpotiča junia jc zakrila. Vse misli s Tvo/o bar\'o so obdane, je s Kristem Tvoj pokop in brez z^tinjenja, Cospedov dan je znamen te \stujenja. Mara Tavčarjeva. Iz mkvaime Trfeste — Proslavitev Hitlerjevega rojstnega dne. V Nemškem domu v uiici Nizza 15 v Tri-estu je bila slovesna proslava Hitlerjevega rojstnega dne. Prisostvovali so jl plpg predstavnikov triestinskih obl .sti nemški generalni konzul dr. von Druffel, zastopniki nemSke vojske z momniriškim poveljnikom von Jvrrathom ter poveljnikom po-salke poročnikom Duisburgom. — Smrt kvestorja. Piju Maldiire, Te dni je umrl bivši podkvesrf.or v Triestu oarv. Plo Maldura. Pokojnik je bil po rodu iz Rhna, kjer je bil rojen 1874. V Trieste je prispel leta. 1919. in se mu je naše obmorsko velemesto zelo priljubilo. Leta 1936. je bil upokojen v činu kvestorja. — GUilijakf umetniki pod orožjem boda razstavili svoje umetnine. V Tricstu }e bil sestavljen poseben izvršni odbor, ki bo c*r-ganizirnJ razstavo umetnin onih giulijskiii likovnih umetnikov, ki so pod orožjem. V( tem odboru so general Ivan Corte, poLkov_ nik Armando d' Aquino ter kapitan Napoleone Fiumi V razsodišču, ki bo odločalo glede nagrad najboljšim raestavljalcem. ao kipar Marcel Maschcrrni ter slikarja Ed-gard Sembo in Manilij Cappellatto. Svoji dela bodo med drugim razstavili Renato Alessandrini, DHvo Lotu, Jakob Urbani de Gelthof, Salvator Mesnina, N. G. Fiumi, Josip Galletti, Mario Lirolimini. Italo FaS-eello, Ferruccio Faccioli, Guido Maccartn, Tulij Tamora, Orfej Toppi, Nino Ma^rgio, Mario Cerrito, Armanlo E>c >anti, Teodoro Russo, Orest Dorbes, Guido Orippa, A Ido Ar ormo, Edvard Celiner, Henrik Beitaccht, Franc ELia, Marino De Arcangeli in Nino Salta. — Junaški sin Trirsta, Višji nareimK Guido Maraspin je žrtvoval svoje živrjenja na vzhodnem bojišču. Padel je pri svojem volanu, pri katerem je izvedel že neibteto uspešnih vojnih nalog. Pokojni je bil pO rodu iz Triesta, v zrasel je v fa.sij.skih mladinskih organizacij.th. Pokopan Jq na po* kopališču v MHeronu. Zapušča ženo in d\i% otroka. — Otvoritev treh um*tn©*tniJi raz*taV. Te dni so bile otvor j ene v Triestu trt umtenostne razstave. V triestinski galeriji je razstavil1! svoje umetnine gospa Bruna Beltrame. Po daljšem presledku se odlična triestinska slikarka spet OgtaflB, V MicheJ-lazzijevi umetnostni galeriji je zbral svoje slike veronski slikar Lucija n Albertlni, ki oblikuje predvsem krmjtaflk« motive, beneške motive in momenti iz drugih italijanskih mest, v prvi vrsti iz Rima. V dvorani Jerco pa je bila otvor j ena umteno*?tna razstava akvarelista Elnij3 Sentierija, ki prvič razstavlja v omenjenih prostorih. — Nezgode. 441etno gospodinjo Marij« Trampus je povozil avto. Ima pcšk"dbe na levi nogi. 721etni Silvij Miloš si je prt padcu potolkel levo koleno. Pri razkladanju tovorov se je poškodoval 691etni delavce Anton Remu po glavi in obrazu. Ponesrečenci so bili prepeljani v triestinsko bolnico. — Pesem in glasba na XXIV. umetnostnem večeru. V dvorani Dantejevega liceja je bil te dni XXIV. umetnostni večer. Helij Predonzani je seznaril številno kulturno občinstvo z najnovejšim delom Eleonore To* rossi »Delavnica čudežev«. Odlični pianist Gastone Trevisan, učenec Illenrfherga, je izvajal tri skladbe Beethovna, Lisarta In Pick-Mangiag-allija. M:nilij GranbassA je zatem prečital zanimivo pismo književnika vojaka na vzholnem bojišču. Marcel Frau-lini je prikazal značilnosti sodobnega pašništva Glne Caligaris, Felicijane Vitel)** P. Zandegiacoma, Pina Marcovigija m Klafvdija Nolianija. Slik-viti spored XXIV. umetnostnega večera je zaključni zbor ^Acegata«, ki je pod vodstvom dirigenta Illersberga zapel več zbranih pesmi. — Skupina Vmnda Osiri v Peliteama Roa-setei. Te dni uprizarja zahevn- igre n* olru Foliteama Ro*setti o«tna revijsk* skupina, ki jo vodi Vania Osiri. »SLOVENSKI V AR O D«, petefc. 23. aprHa 1943-XXI. Stran 3 Vavpotlčeva številka „Umetnosti" prinaša obilo pokojnemu slikarju posvečenih člankov in reprodukcij njegavih slik Ljubljsna. 23. aprPa. Dejstvo, da se v sedanjih vonih časih v Ljubljani vranjo druga za drugo razne umetnižkc manifestacije najb-ljše dokazuje, kako ogromen ;n pkden jc bil razvoj slovenske umetnosti v zadnjih št ridesetih letih. Ustvarjalna sila slovenskih umetni: v je dosegla tolikšno potenco, da *e nobene težave niss mogle bistveni -krniti al' uničit:. Slovenski umetnik n:.. i/cgrumiio križ svojega posicnstva. Ustvari* in dela tudi med najhrupn?jš:m odmevanjem vseh mo-demih rekvizite v boga Marss. Pa še nekaj je nesporen dokaz n-tninja moči in bogastva naše umetnosti: n^-ie umetniške edicije, knjige n revije o umetnikih in umetnosti. Bržkone b: mogli na prste sešteti evropske narede, ki v sedanjih razmerah izdajajo relat vno teliko umetn-sti posvečenih knjig, kakor jih ;e 4zšlo zadnje čase v Ljubljani. Dasi se je naš kulturni krog uteanll na zelo majhen ob3eg. smo Slovenci v sedanjih razmerah, ko je bilo samo po sebi umevno, da so prenehale razne ugledne 1 terature in druge revije, ohranili revijo posvečeno umetnosti. Res je to v dobršni meri zasluga podjetnosti slikarja Mihe Maleša in njegove Bibliofilske založbe, gotovo pa je obenem, da bi morala predlanskem prenehati tudi »Umetnost«, ko bi ne imela Ta seboj živih, dinamičnih sil. ki hočejo na vso k način sprostitve svojih sposebnooti. m ko bi si sk venski umetn ki s svojim delom ne pridobili med našim meščanstvom in intelektualci toliko vernih občudovalcev in ljubiteljev. Tik pred velikonočnimi prazniki je sedaj izšel tretji zvezek »Umetnosti', v katerem so združene Številke od 7 do 9. Posvečen je nedavno umrlemu slikarju Ivanu VavpofČu, enemu izmed t stih, ki so s sv-jim delom prij>omo£ii. da ;'e slovensko slikarstvo doseglo tolikšno topnjo. V pecastitev spomina prkojnega Vavpotiea sta se v teh dneh srečno združila dva dogodka: retrospektivna razstava njegovih del v Jakopičevem paviljonu in njemu pesvečena številka »Umetnosti«. Kdor se bo z ljubeznijo poglobil v kra-njioa<, predtavljajočo mater dr. Nika Zupanih. Slikar nam je s tem izvrstnim delom ustvaril *psihvloško in etnografsko pravi tip Bekkranjiccc, kakor sklepa svoj opis ugledn' pisec. Zanimiv: so tudi spomini slikarja Saše Santla na pokojnika, s katerim sta se srečala pogosto že v mladosti, mnogo pa sodelovala kasneje v Ljubljani, zlasti v strok-vnem društvu, kjer je bil Vavpotič vedno mečna gibalna sila. Vavpotiču pesve-čeni del zaključuje pokojnikovo kratko razmišljanje 2>Kd?.j kjcTivolic, »Kakteja« (ki so last Narodne galerije). * Podoba gospodam, »M:rijin trg v Ljubljani«, ^Pokrajina»Hčerka RuU, že omenjena -Belokranjica«, akvarel, v katerem je karikiral samega sebe kot vojnega slikarja in risbe Listna karikatura;. Pod- ba dekleta^, »Sv. Volbenk« in risbe iz doma pisatelja Ivana. Tavčarja na Visokem. Slikar Zoran Mušič razpravlja »O umetnostni kritiki*, vprašanju, ki ga najbolj živo občutijo pač slikarji sami. Piščevo stališče zahteva od kritika, da ne pri le na razstavo že z vnaprej določenim stališčem, pač pa, da bi moralo biti za kritika umetnikovo delo šele izhodišče za ustvaritev njegovega dela. Prvi tehnični del kritike bi se moral baviti z umetnikovim delom kot zunanjim vidnim izrazom njegovih teženj. Pre-ko teh ugotovitev ti moral na to kritik pronikniti v umetnika samega in v doživljanje, ki je delo ustvarilo, članek krasijo tri Mušičeva dela: olji s-Jabolka* in Bi-ročni svetnik* in reprolukcija panjske končnice i Na Klek«. Fran Pavlovec je zastopan z dvemi olji ^Pokrajina« in »Iz Ga-meljnov:. Jovan Zonič z risbo namenjeno za ilustracijo Njeguševega > Gorskega vijenca« in Maksim Sedej z risbo r Počitek«. V drugem delu objavlja ta zvezek ^Umetnosti« prevod članka italijanskega slikarja in grafika de Chirica O moderni umetnosti ki je že v Italiji zbudil po svojem svojstvenem stališču do slikarstva mnogo pozornosti. V kronistični rubriki a Iz umetniškega sveta? je zbranega mnogo vsakovrstnega informativnega gradiva, številne slike domačih in tujih slikarskih mojstrov povzdigujejo tudi za zaključni del. Med njimi sta priobčeni J ve fotografiji Ivana Vavpo-tiča, katerih ena krasi tudi naslovno stran in predstavlja Vavpotiča s slikanjem šen-klavža. Priobčena je tudi fotogr-.fi j a pokojnikove posmrtne maske. V prilogi >2ivj njivi* so na uvodnem mestu ^Krilatice« Om&rja Hajama. ki jih je poslovenil Anton Debeljak. Slednji priob-čuje tudi svoj sonet »Razoračarani mladenič . Leopold S tanek »Romarico-, Marij Skalan pesem ^Gradili v oblake., in Vitko Muzek i Vejico cvetja«. Kakor že v prejšnjih številkah zaključujejo tudi t-kr.t »Živo njiv sir-.^r da gre za slučajne najdbe, rcu-dar pa ni nobenega dvoma, da bi utegnila smotrno organ zrana izkor>avanja odkrit! še številne arheološke dokumente iz najstarejših časov zarske naselbine ter drugih krajev dalmaz.ijske.uu področja. — Zbirka del Fede|a Romanija. Na pobudo dr. Duilija Presuttija. ki je prejel od Kr. italijanske akademije leta 1940 akademsko nagrado za svoje študije o Fedelu Romaniju, je bila objavljena zbirka znamenitih del velikega književnika in pisatelja, italijanskega rojaka iz Abruzzov. V publikaciji so predvsem Romanijevi spisi o Homerju, Vergilu. Danteju, Petrarci, Manzoniju in nesmrtnem Colledari. Pri izdaji te važne publikacije, ki je namenjena predvsem strokovnjakom jezikoslovcem in tudi slušateljem na univerzi, je sodeloval tudi podpredsednik Kr. italijanske akademije eksc. Karol Formiohi. ki je napisal k zbirki uvodne besede. Pri onem delu publikacije, kjer je govora" o Danteju, pa je prispeval važen donesek prof. Manfred Porena, ki uživa svetoven sloves j dantista ter italijanista. — Pri oporokj je mislil tudi na svoje delavce. Iz Florer.ce poročajo: Skvadrist Siro Chilleri, ki je nedavno umrl, se je ob sestavljanju oporoke spomnil tudi svojih delavcev ter je določil znatno vsoto, ki naj se porazdeli med vse njegove delavce, ki so bili z njim povezani v vzgledni delovni ter proizvodni skupnosti. Pokojnikov sin je uresničil očetovo poslednjo željo ter jc razdelil po očetu določeno vsoto med svoje delavstvo. Na vsakega delavca je prišlo 500 lir, na vsako delavko pa 250 lir. — Slepa starka, mati padlega vojaka, hoče delati za bojevnike. Zaupnica ženskih fašijev pokrajine Catanzaro je prejela od Amalije De Mnrco. matere junaško padlega podporočnika Franca Colosime, sledeče pismo: »Sem mati padlega podporočnika Franca Colosina In ker vid m svojega sina v vseh vojakih. žel:m za nje delati Sem sicer popolnoma slepa, vendar bi rada delala in lahko pripravim za vojake lepe nogavice. Zato pošljite k meni mnogo volne, da bom lahko napletla nogavice.* — Rimske umetnostne razstave. Predsednik Zveze profesionistov :n umetnikov Lido Caiani ter nacionalna svetnika Ama-to in Josip Ceccarell: sta otvorila te dni ! v razstavnih prostorih Terme v Rimu pomembno umetnostno razstavo slikarjev De Fabia. Pucc.nija. Forestiia. Sdrussie ter V angel i j a in kiparja Pirrona. — 80 milijonov lir za borbo proti malariji. Gospodarsko finančni dopomilni vest-n k agencije »Aglt« poroča: Za izdatke, potrebne za borbo proti malariji, razpolaga, kakor znano, minister poljedelstva in gozdov s posebnim fondom, ki je bil najprei zvišan na 27 milijonov lir, pozneje pa na 55 milijonov lir. V zadnjem času na se je navzlie temu pokazala potreba po nadaljnji zadovoljitvi higijensk'h pogojev prebivalstva. Da s« ta smoter lahko dosez«. je bil storj«« skl#p. da se stavi v ta namen na razpolago vsota 80 milijonov lir. — Iz »Službenega fista«. >SIu2beni Ust za Ljubljansko pokrajino« kos 32. z anr 21. aprila 1943-XXI. objavlja naredbi Visokega Komisarja: obveznost popolne obdelave kmetijskih zemljišč radi oskrbovanja; sprememba prodajne tarife za sol m vžigalice; odločbo Visokega Kom sarja. imenovanje »Odbora za propagandno ir. turistično obveščanje o Ljubljanski pokrajini« in pepravek k taksni naredbi. — Iz trgovinskega registra. V trgovinski register je bila vpisana knjigarna Jože žužek. Obratni predmet: založništvo, trgovina s knjigami. gTarično-artJstičnt mi izdelki, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. — Pri Saturnus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov se izbriše član upravnega sveta Reeser \Villy. vpoe? pa se član upravnega sveta Stermecki Rudolf, veletrgovec, sedaj stanujoč v Podpc-či, p. Preserje. — Pri tvernici drož in sparita Makso Zaloker, družba z omejeno zavezo v Ljubljani se izbrišeta poslovođi: Zaloker Rudolf in Zaloker Marija, vpišeta pa novo postavljena poslovodji Jelačln Ivan, veletrgovec v Ljubljani m Sktrfca Anica, trgovska prokuristinja in posestnica v Ljubljani. — Trinajsti sin. 2ena delavca Viktorja Fumagallija iz Orena di Vimercate je rodila te dni 13. srina, ki je čil m zdrav. Pri krstu je botroval strankin conski inšpektor j iz Milana IJghetti. — Loterijska sreča. Dne 17. aprila so bi-I le izžrebane sledeče srečonosne loterijske ! številke: Ban 78, 10. 16. 20 in 32. Florenca ! 26. 27, 11, 69 in 84. Genova 67. 81, 13. 51 in 40. Mian 38, 27. 26, 27 in 7. Neapelj 62, 6, 72. 63 in 85. Rim 71. 9, 37, 18 in 83. Tu-rin 21, 47. 45. 85 in 88. Benetke 60. 34. 90. 6 in 70. — 45.730.000 prebivalcev šteje Italija v starem obsegu s stanjem 31. marca t. L V letošnjem marcu je bilo 22.687 porok Rojstev je b:lo 85.100. smrtnih primerov pa 56.249. t— Velik uspeh Goldonijeve komedije v Linzu. V Linzu je bila uprizorjena z lepim uspehom znamenita Go1.donijeva komedija »Dobroti j ivi sitnež«. Linšk: časniki ugotavljajo, da je Goldoni na nemškh odrih v zadnjem času tako v čislih, da se lahko govori o Goldon:'jevem preporodu. — Italijanska operna sezona na Nizozemskem. Italijanska operna sezona na Nizozemskem, ki jo je organiziralo italijansko ministrstva za ljudsko kulturo, je dosegla lep uspeh. Občinstvo v Amsterdamu, Haagu. Utrechtu 'n Arnhemu je sprejelo nastopajoče s toplim navdušenjem. Posebno pozornost so vzbudili tenor Ferrucio Tagliavini. k,' je sodeloval v »Boheme«, nadalje mlada solistka Omela Rovero kot Musetta ter Elda R;betti v Gildini vlogi v Rigolettu, Dirigent je bil Edmondo De Vecchi. Vsem predstavam so pr:s^?+vovali predstavniki italijanskih ter nemških obla-stev ter nizozemsko narodno socialist čne stranke — Živ zgorel na avtokar.fu. V Milanu Sta trčila skupaj na križišču drevoreda Kraljice Helene in ulice V. Pisani dva av- tokarja. Eden od obeh avtokarjev je bil nalcJ:on z lahko vnetljivimi snovmi, meo drugim s \ornent:novcem in s firnožorn. Pri močnem sunku so se te snovi vnele, v trenutku je bil ves avtokar v plamenih. Pred~ no se je vozač zavedel, kaj se je pripetilo, so ga plameni že zajeli. Ni se mogel rešiti. 2iv je zgorel na vozilu, kjer so ^a našli vsega zoglenelega. — Utopljenec v morju. Neki momar je najel v bližini pomola S. Giusto v Triestu truplo nekega moškega, kj ga je spravil na kopno. Dognali so. da gre za 57-letne-ca Alojzija Rustio, ki s-e je verjetno v nočni uri. ko se je vračat z dela d^mov. ob robu spodtrkn''! m padel v morje n utonil. Njegovo truplo so prepeljali v mrr-vašnico bolnišnice Kraljice Helene. IZ LJUBLJANE —l.i Ljubljanski drevoredi. pred let! se je g-ovorilo, da bel=. Ljub'Jana zasluži tuli pridevek »zelen&c In povsem v? i-vičeno. če danes pL^rloJamo malo po m vidimo, da ima Ljubljana res veliko §tc . cest in ulic, ki jih krasijo ii na Cesti Cirila in Meto.la (onstran leznišk^ proge, na Cesti V-kt rja Eiua-nuela od Blerweisove (od P^oge do gine pošte) do Ulice 3. maja, na Celovški cesti, na Opel: irski cesti, v Lattermanna, —lj Umetne »t na ra^Hiva v Obersnelovi galeriji na Cesti Arielle Kee, ki jo je pri-redl akademski slikar Rihard Debenjak, je bila v naših kulturnih krogh sprejeta z iskrenimi simpatijami. Razstavljena olja, grafike in risbe. 5S po števdu, zgovorno Izkazujejo c vsokih ustvarjalnih zmožnostih mladega likevnika. Razstava bo odprta do 2. maja. —lj Naznanite sobe: Mestno županstvo še vedno zlasti v sredini mesta nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradn.kov. Kd:rkoh ima kako primerno sobo, naj jo takoj naznani mestnemu odpravništvu v sobi štev. 23 v III. nadstropju magistratnga poslopja za Robbovim vodnjak:m. —lj Prvi nastop novega slovenskega, tenorista. V pctck? 'dne 30. L. m. bo kencer-ural v veLki filharmc nični dvorani nov slovenski tenor. Miloš Brišnik, ki je dovršil svoje glasbene študije na ljublj.n-skem Državnem konservatoriju ter nadaljeval nato solopevski pouk v Milanu pri dveh znamenitih pedagogih. Za svoj prvi koncertni nastop v Ljubijo n: El je določil spored, katerega prvi del obsega pesmi za glas in klavir, v drugem aelu pa so najrazličnejše in najbolj znane tenorju t-arije. Podrobni spored bomo prinesli jutri. Na koncert domačega pevca opozarjamo. Predprodaja bo začela jutri v Knjigarn« Glasbene Matice po običajnih koncertivh cenah. —lj Izvrstna sortirana črna, ru:l**"a in bela vina bomo točili za pm.z.i.i! tuli čez ulico. — Gostilna »Lovšin«. —lj Vec železnih kanalskih mrež in pokrovov je zadnje čase spet zmanjkalo z. ljubljanskih cest ter zato županstvo lepo prosi, naj občinstvo takoj, ko opazi, da kje manjka kaka požiralna mreža ali kanalski pokrov, to takoj javi prvemu stražniku in tudi mestnemu cestnemu nadzorstvu na Ambroževem trgu štev. 7 ali pa mestnemu kanalskemu odseku v n. nadstropju kresi je na stopnišču z Lingariorve alice, da bo čim prej mogoče ugotoviti vzrok odstranitve pokrova ali mreže ter najti storilca. Obenem Da opozarjamo kupce starega železa, naj se pri kupovanju vedno prepričajo o legalni posesti ponujenega jim blaga. —lj Za torek po velikonočnih praznikih smo že najavili koncert novega tria, ki stopa v naše javno koncertno življenje. Flautist Slavko Korcšec, violist Karel Juraj in kitarist Stanko Prek gojijo že dalj časa komorno igro, s katero so nastopd: že ponovno v našem radiu, v torek pa prvič na javnem koncertu. Zvok tr.a je popolnoma svojevrsten, vendar zelo prijeten ter prinaša skladbe do popolnega izraza. Predprodaja vstopnic se že vrši v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Sindikat mesarjev in klohasičarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo in •ne, da se bo v soboto 24. aprila prodaja lo meso na odreže k G in na mesne knjižice. Kdor ne bo prinesel mesne knii-žice in živilske karte s seboj, ne bo dobil mesa, ---lj V Knjijram: T;sko\no z-vdnjTe tv^to našli nc.jpiimernejše darilo za velikonočne praznike. Begata zaloga knjig lastne za-lo£De in tujih založb Vam bo olajSaJa odločitev. Opozarjamo zlasti na lastne izdaje slovenskih klasikov, mojstj-ov in sodobnikov ter mladinskih knjig in slikanic. —lj »Polica za malo«, ki jo izdaja KnjL ♦rama Tiskovne zadruge kot izbor otroških anic, je v četrti Knjižici z 'Bibos dobila vrednega vrstnika svojih okusno opremljenih predhodnikov »Bibo/ je sres-n a ga. Mara Tavčarjeva, g. inž. O. Ga-tg vi pa jo je bogato opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. »Biba« je že s svojo pestro LSiovno sliko in po svoji okusni zunanjosti za otroke zelo privlačna, po vsebini in po umetniški opremi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic z: đeco. Ako hočete svoiemu otroku pripraviti za velikonočne ).-;;/iiike veselje, mu podarite BibOi. za vLii Vam bo gotovo hvaležen. Groben jak se je šel kopat v Isonzo, pa ra je zadela srčna kap in je utonil. Nekateri prijatelji, ki so bili z njim, so zaplavali na pomoč, vendar je nesrečnega Greben jaka voda zagrnila. Ko so ga potegnili na kopno, je bil že mrtev. — Novo imenovani župan. Za župana občine S. Croce di Aidussina je bil imenovan fašist Ignacij Zappa'a. GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 23. aprila, oh 15: V času oblaka«j*. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Sobota. 24 aprila: Zaprto Nedelja, 25. aprila, ob 13: V času obiska- nja. Izven Cene od 20 Lir navzdol. — Ob 18 30: Prava ljubezen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. o V e k a Petek. 23. aprila- Zaprto Sobota. 24 aprila: Zaprto. Nedelja. 25 aprila, ob 18: Cene od 28 lir navzdol. Thais. Izven. ne C^rizia — poiuovnik A. Yezz*na pPviŠ&n \ Rents ra|&. Polkovnik Annando Pezzana. k1 službuje v Gol iz ji. je bil i men: van za brigad-nega generala in bo v kratkem zapusti! Go-rizio, da prevzame novo službeno mesto. Po rodu je novi general iz Pi^^onta. Udeležil se je svetovne v jne 1915-1918. abes:nske. afriške in grške vojne. — Nezgode. 60-letni Rudolf 0>tat iz Radio Lfubliana SOBOTA. 24. APRILA 1943-XX1 7.30: Simfonična qhsbj. S(N>: Napoved časa: poročila v italijanščini. 12.20: Ploi&a 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna £?la>ba. 13.00: Napoved tet; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega povtljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester. 13.30: Znane pesmi izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Kramerja, 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Operna glasba na ploščah. 14.25: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa; poročila \ italijanščini, lr.10: Ptt m'nut gospoda X. 17.15: Končen soprn-nistke Pavle Lovšctove. 17.45: P;sana glasS.v 19.30: Poročila v slovenščini. 10.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Devet Beethovnovih simfonij. Simfonija št- 8, vodi dirigent Fai!r,ni. 20 50: Pisana dlasha. 21.05: Predavanje v slovenščini. 21.15: Simfonični knnctrt vodi dirigent Argcnto. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.20: Koncert orkestra »Atrnoma« \odi dirigent Serumi. 22.43: Poručila v ital;-janščini Zlogovnica št. 11 ar — ber — ca — ca — cj — če — da — dav — de — di — do — dov — drav — gelsk — glo — go — £rin — han — je — jek — ka — ka — kranj — krc — li — li — 1 je — 1 jc — mir — rno — na — ne — ni — ni — od — pe — pc — po — pre — ra — ra — ran — sa — ska — sko — stol — stvor — ta — ta — te — to — tra — tvor — u — va — vič — vla — vo — voj — zunt. Iz teh zlogOV Kitari 20 bCSOd s pomenom; 1 mesto v Mali Aziji. 2. poljska ptica, 3. glavna cerkev. 4. indski pesnik (S-.»kunt.-da). 5. me- sto v Spodnji Italiji, b. lupina Vzhodnih Alp, 7. razred lesalccv, 8. mesto v Angliji zve/darna (fonet.), 9., 14. in 18. letovi^i kraii na Gorenjskem. 10 umetnina. 11. mlad pra-§2ek, 12. spak:i. nasprotje k 10.. 13. mlad« Ženska 15 ravnina na Štajerskem, 16. otok ▼ Sredozemskem morju. 17. mesto v SrhijK ^° slovansko moško ime. 20 mesto v severni Rusiji Četrte in pete črke \sake besede, zvrsroma brane povedo citat iz Gregorčičeve »V pepci-n.čni noči«. * REdlTirV zi.ohovvick st. i o 1) K:istc!ic. 2) rekrut 3) impiritor, 4) Velo- pie. 5) Kritreja, 0) Carigrad. 7) iaspis 8) r"r* nani. 9) Brezje, 10) Lika, 11) Amnjacac, 12) znamenje. 13) Kstomihi 14) nagrada. 15) Vr-h:is. In Leoncava!!o. 17) Ahraham, IS) Dubrovnik. 19) Andom, 20] Rcndić »Krivec jc blazen vladar, trpet' pa zanj mora narod « Inceriraj v „Slov. Narodu44! vem drevore'u. ob Ljubljanici na obeh ; Merne ie podel po Stopnicah in s! je zlo-straneh in skorarj v vsej dolžini na Cesti j mil desno podlahtmco. 59-letna gospodinja v PwOžno dolino in FoJ Rožnik, na Gradu, i s ! Cul.ot 12 Vcrse ie t>,dl padln po hlš~ v Pnccinijevj ulici in Sc marsikje. Med novimi drevoredi je na'jda'jši ni Vilha: [evi cesti, ki bo čez nekaj let morda najlepšJ v nzšem mestu; potem na Cesti Viktorja Emanuela od Uilce 3. maja do Ceste 29. oktobra, na Groharjevi cesti o I javne ure do Grodasčice in na Cesti Soške divizij*3. Novi nasadi so v Ulici 3. maj s., v Vegovi ulici, v Emonski ulici, na Privozu na Pru-lah, na krajšem odesku vzdolž Ljur\ v Gledališki ulici od Verdijeve ceste do Ceste Arielle Ree. na Jcglicevi cc.si. nn Ti ž ški cesti na Viču, m. Elehveiscvi cc .ti od Ulice 3. maja do Verdijeve ceste na le na Cesti Arielle Ree, na Ilirski cesti, na Mirju, v novi šubičcvi i.'vi in se mnogo-ivje. Lep drevored je tudi na Re.cljevi cesti 2e to nepopolno poročilo o Ijubljniiskili drevoredih, o trgdh bomo govorili drugič, doka ^jje. da merod" jni činitelj: ski-be tudi za SUBSnjost mests. Ni dvema, da so nasadi važen in nenadomestljiv okras vsakega, zlasti pa velikega mesta že sedaj pa je r^izvidno. la bo Ljubljana dobila nove drevorede: med drugimi tudi na Bleivveisov: cesti do železni£ke proge in Se na mnoc.l: drugih, bolj ali manj važnih ulicah ir. cestah. Drevoredi, urejeni in ne- rejtini. so tudi na skrajni periferiji okoli mesti, —lj Za veliko noč lepo vreme? Po dveh dneh spremenil vega vremena je davi zopet posijalo sonce. D^žia ie bi'o tudi vče-rai zelo malo. saj je deževalo le od časa do ča>a. Ponoči so se oblaki na nebu že trgal; in davi je ležala na poljih rahla mesla. Sonce jo je kma'u premagalo Ob izboljšanju Vremena se zopet veča razi ka med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo. Včerai so name: li v Zvezdi nai-v šjo temperaturo 15.2 stopinje C. torej nekaj več kakor v torek. Minimalna temperatura današnjega jutra je bila pa nižja. Davi je bilo hladnejše kakor prejšnje dni Živo srebro je padlo na 8.4 stopinje C. Izboljšanje vremena nam obeta sonce tud! za oba vel končna praznika, če ne bo nastopila nova naa;Ia sprememba Dežia pa i« remija Se vedno zelo potrebna. Kar ga bilo v torek in včeraj, je namočil zemljo še premalo. nih stopnicah in si zlomila levo nogo. 14-letni Ivnn Bagerscek <=e ie pri delu ran 1 na desnici. Z vrelo vodo se je opekel po obrazu in rokah petletni Sergij Brez iz Roucbov. Vsi štirio ponesrečenci se zdravijo v eorizijski bolnišnici Brigata Pavia. — Utonil je v I^'»nzu. Kmetovalec Jos.o HALI OGLASI TRAJNO ONDlLAdJO s šestmesečno garancijo v modernih frizurah vam napravi — .Salon Merlaki, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 76. Ali K» > šE NE VESTE, ta vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skril ? Ce iščete službo ili stanovanje, če želite karkoli kupiti se )i)rnlte na oglasni od-lelek »Slovenskega \'aroda« ki Vam bo s -enenlm oglasom Izpolnil željo. ________ Akademija znanosti in untetnssti v Ljubljani ;• a -nonja žalostno vest, da je po dolgotrajni in te/Mi bolezni umrl njen redni član akademski slikar Zaslužnemu članu in odličnemu umetniku bo Akademija ohranila trajen in časten spomin. V Ljubljani, dne 22. aprila 1943. •slovenski NAROD«, Sfer. 95 ' V Ljubljani je vedno več rejcev prašičev Mn-trgi imajo velike več optf ki jih zahteva uspešna prašičereja — krmo pa S0 Z da izpolnilo znanjem in Ljubljana, 23. aprila Prašič ni žival, ki bi j. meli prištevati mod m* le oziroma tiste živali, ki pridejo v poštev za rejo v okviru malih gospodarstev. Načeto je, da naj vsako gospodarstvo redi le tiste živali, ki jih more preredit: s krmo in pičo, pridelan; doma. Zato sp bo mali gosp^:ar vsaj v rednih prilkah bavi! samo z rejo zajcev, kokoši, golobov in drugih podobnih koristnih živali. Nekoliko večje gospodarstvo se bo lot lo tudi reje koz. za rejo prašičev pa je treba izpolnjevati že mnogo vc?;c zahteve. Kljub temu je tudi reja prašičev postala sedaj p:d silo razmer panoga malega gospodarstva. Prašiča redijo celo ljudje, ki nimajo pedi lastne zemlje. Kdor koli pa ima vsaj skromne možnosti, da pridela nekaj piče doma. ta ni letos skoro mogel odo-leti žel; i, da ni žrtve val nemajhen denar za mladega prašička. S samim nakupom in z velikim zaupanjem, ki j?a kažejo nekateri rejci, seveda še ni nič rešenega. Prašič, ki naj bo pravilno zrejen in ki naj nam prinese vse. kar od njega pričakujemo, zahteva nege in krme, s katero nrn^gi kljub najboljši volji ne bodo razP°lagrali. V nekaj urah so pokupili 100 prašičkov £a mlade prašičke je sedaj med meščani splošno veliko zanimanja. Povprašujejo po njih novtfod, kjer slutijo, da bi jih mogli dobiti. VečinTma so ljubljanski viri že izčrpani. Kjer pa so še na razpolago, so zato, ker lastniki ne poznajo mere v ceni. Vplikomu r>ovpraševanju je v zadnjih dneh precej odpom-ogol dovoz večjega števila nekaj tednov starih prašičev z Dolenjske in iz I ar je. Razprodali so ijh v nekaj urah. Prejšnji teden ]> nek uvoznik naznanil s skromnimi vrsticami v ljubljanskem časopisju, da bo v sredo prodajal pri klavnici okoli 100 mlađih prašičev, že na vse zgodaj zjutrai se je nabralo izredno veliko zam-raancev. Prihajali so s košarami, nahrbtniki, ročnimi vozički iz vrveh mestnih okrajev in* iz oddaljenih c'iollških vasi, od koder so se pripeljali kar na zapravljivčkih. Med njimi jo bilo mnogo gisp^sko oblečenih, še več pa takih, ki je že njihova zunanjost kazala, da se trdo borijo za vsakdanji kruh. Dobava se je zamudila za nekaj ur. Ljudje pa so vztrajali in ko je dobavitelj pripeljal svoje blag... so prašičke v nekaj urah pokupili, dasj n*so bili nič cenejši, kakor je sedaj cena. Nckateii so jih odnašali kar v naročju, boječ se. 6a bi ne bili med tem, ko bi šli iskat voz za prevoz prodani. Po praš"Čkih so pi vpraševali tudi še. ko so bili vsi razprodani, tako da bi jih bilo mogoče prodati :e vedno prav lepo število. Čudežev ni mogoče delati Optimizma in volje je torej zelo veliko. Ali bo tudi toliko uspehov, pa je dvomljivo, saj tudi v prašičereji ni mogoče delati čudežev. To je naglasil tudi inž. Ivan Oblak, svetnik kmetijskega oeklelka Visrkega ko-misarijata. ko je v ponedeljek predaval o umni prašičereji pred številnimi poslušali ci v prostorih ^Društva rejcev malih živali-. Kakor vsaka diuga reja. je tudi prašičereja vezana na določene pogoje, ki je brez njihove izprlnitve vsak optimizem prazen in nekoristen. Ne zadostuje s?mo l;iibezen in veselje do živali, ne zado?tuje samo skrb kako se bomo čim b lj založili z mastjo in prašičjim mes m. Za prašičerejo je treba primernega praktičnega znanja o reji in negi, zlasti pa je treba imeti na razpolago dovolj primernih krmil. Tega naj ae vsi rejci oziroma tisti, ki še nameravajo kupiti prašičke, dobro zaveda-'o. Prašič, predno je primeren 7a zakol, zahteva velike k:ličine izdatne hra-n. k je danes ni mogoče kupiti in računamo nanj-c le v primeru, če jo sami pridelamo. Prvi pegoj je ljubezen do živali Kak r pri vsaki drugj reji živali, je tudi v prašičereji pivi pogoj uspeha ljubezen in veselje do žvali. Kdor ju nima kdor samo računa, in se ne zaveda, da je žival prav tako potrebna j-iznih ljubeznivesti in pomoči kakor človek ta bo težko d:segel velike uspeh'\ Č ! ni ljubezni, ni uspehov niti pri obilni krmi. Razen tega je treba, imeti o reji prašičev vsaj osnovno znanje. Mars kaj se rejec sicer lahko nauči iz knjig. Najbcljša pa je praksa, ki je seveda ni mogoče take j dobiti. V tem pogledu se bo reja še najbolj ob-netda tistim, ki so doma s kmetov in ki se iz svoje mladosti spominjajo, kako so dc- ma redili prašiče. Praktično znanje ;e več vredno kakor vse. kar nam povedo knjige. Iz knjig se Lahko izpopolnjujemo, težje pa naučimo vseh malenkosti, k' so za prašičerejo važne. Pasma za prašiče, namenjene pitanju, ni važna Pri kupovanju mladih prašičev postavljajo rejci najrazličnejše zahteve glede raznih telesnih delov. XI so po njihrvem odločilni za dobro rejo. Tak- zahtevajo nekateri, da ima mlad prašič dolga ušesa, drugi, da ima pokončna ušesa, tretji zopet, da ima tak m tak rilec itd. Vse to za rejo prašičev, ki so namenjeni pitanju, ni t-liko -?ct-no. Važno bi bilo same- kako poedine vr^te prašičev izrabljajo krmo. Glede rilca je s cer boljše, da je dolg. vendar ne špicast. Važna tudi ni dolžina glave. Vse take želje so le kaprice, ki nimajo nobene vlege. Dobro je. da ima prašič močne kesti in da ;e spredaj in zadaj širok. V glavnem bodo vsi prašiči, ki jih je mogoče pri nas dobiti v pasemskem pogledii. odgovarjali. Greši se le v tem. da rejci mlade prašičke prehitro odstavljajo. To bi se smelo zgoditi šeie najprej po 8 tednih, ko so težki piibližno 15 do 20 kg. Glavno vprašanje je krma Kakor vsako drugo živo bitje, potrebuje tudi prašič za svojo rast in debelitev beljakovine, ogljikove vodane, tolšče, rudninske snovi in vitamine. V zadostni dobavi teh ie danes za meščanskega rejca največja težava. To je vprašanje, na katerem bo spodrsnilo verjetno mncgiin rejcem, kakor se je to zgodilo že lani. Najvažnejše so za prašiče beljakovine. Iz njih se tvori meso, kri. vse, kar je živali potrebno za življenje. Mastne stvari so dobre. n;so pa prašiču nujno potrebne. Služijo mu za toploto in za moč. Beljakovine pa ne more pogrešati, čeprav so to danes najdražja krmila. Zato moramo z njimi ravnati zelo pa* metno in tako. da bodo najbolj koristno izrabljene. Mlademu prašičku je mleko skoraj nepo-grešno. Pravilne vzreje do teže 30 kg si za mlade prašiče skoraj ni mogoče misliti brez mleka. Le deloma bi se mleko dalo nadomestiti z raznimi tečnimi snovmi, kakor so na primer sončnične tropine in žito. Riževa moka pride v poštev za pitanje šele od teže 35 kg naprej. Dobra bi bila tudi moka iz starega fižola, ki je za mladega prašiča boljša kakor žitna moka. Fžol vsebuje namreč veliko belja* kovin. Dobra bi bila rudi konjska kri. ki ie izvrstna hrana za mlade prašičke. Moramo jo kuhati in si jo lahko pripravimo za 10 do 14 dni naprej. Najbolj izrafr prašič beljakoune živalskega izvora. Pred vojno sta bili v tem pogledu dobri krmili zlasti ribja in krvna moka. Uporabne so tudi konopljine tropine, ki pa jih je treba krmiti zelo previdno, ker rade povzroče drisko. Krompir ze mladega prašiča ni najbolj primerno krmilo. Se prehitro zamastj in se ne razvija, kakor bi bilo potrebno. Ko je prašič težek že okoli 35 do 75 kg je debro rediti prašiča čim več s travo. Primerno je. če se je v tej dobi »zvampa«, to je. da se mu razširijo čreva, da kasneje, ko ga začnemo pitati, boljše izkoristi snovi za pitanje* Krma za pitanje Za pitalno dobo pridejo v poštev predvsem krompir, pesa, topinambur, korenje in koleraba. Repa za pitanje ni primerna. Računa se, da je 2 do 3 kg pese za pitanje toliko vredno kakor 1 kg krompirja. Korenje je nekoliko izdatnejše. Naj idealne jša krma za pitanje je krompir, ki z njim dosežemo s 100 kg okoli 5 čo 6 slanine. Izvrstna je tudi koruza, ki je pa sedaj meščanski rejci ne bodo mo^li dobiti za te namene. Pri koruzi se računa da da 5 kg koruze 1 kg slanine ali 100 kg koruze 20 kg slanine pod pogojem seveda, da prašiču poleg tega dajemo vse. kar mu je potrebno za rast. Mlademu prašiču je najbolje dajati kuhano hrano, ki jo potrosimo s kakšno za človeško prehrano neuporabno moko in napravimo tako neke vrste močnik. Jedi naj bodo za mladega prašiča kašnate. goste. Kasneje ie primernejša surova hrana, za pitanje pa je zopet boljša kuhana. Krompir moTamo prašiču dajati vedno kuhan ali vsaj poparjen. Pri krmljenju, ki je boljše v manjših obro= kih je treba, je treba poziri predvsem na čistočo korit in na red. Mladi prašički naj dobe hrano petkrat na dan. odrasli pa trikra*. Priporočljivo je tudi, da se jih čim manj vznemirja. Od časa do časa je treba prašiču dati nriložnost. da se spreleta. V naravi si bo tudi poiskal snovi, ki jih hrana ne vsebuje. Zunaj na soncu — vendar ne ga izpu.Šeari. ko je najbolj vroče — se v njegovi koži tven zelo važen vitamin D. ki mu je nujno potreben proti rahir'su. Klajno apno. zlasti če ga večkrat iz= pustimo na prosto, ni prašiču neobhodno potrebno. Glede hlevov velja, da so leseni najboljši. Zlasti neprimerni so betonski in zidani hlevi V svinjakh mora imeti dovolj toplote in vedno suho. Varovati ga je treba* pred prepihom. Glede zdravja je važno, da mu ne dajemo nikoli preveč prsteno 'n ne nagnito hrano, čim ima vroča ušesa in repek povešen. je potrebno poklicati živinozdravnika. Tudi po drugi zunanjosti je mogoče sklepati o njegovem zdravju. Po trupu mora biti svetel in gladek. Če je ku; štrav, mu gotovo nekaj manjka . časnikarstvo pred 2000 leti Kako S3 se v stari rimski državi širile novice Da bi izhajali častniki že v pradavnih časih, ko o tiskarstvu ni b4lo še duha in sluha, se sliši pač čudno in neverjetna. In vendar so imeli častnike že v starem Rjrru. Seveda pa niso bili podobni naš;m, tisKa-nim. Stari Rimljani so imeli javne, po državi pestavlejne ustanove ki jim je bUa naloga skrbeti za obveščanje prebivalstva piostrane države. Vrhovni svečenik Ponti-fex maximus je moral že v debi kral-ev (733 do 510 pred Kristusom) skrbeti za to. da so bil zabeležen' vsi važnejši dogodki vsako leto s tečnimi podatki in datumi na tablicah. In te tablice so postavljali javno, da so vsi ljudje lahko čitali, kar je bilo na njm napisano. To so b;li znani rimski annalis maximi ali letniki, ki so se nadaljevali približno do prvega stoletja pred začetkom našega štetja. Tudi dnevne novice so se v Rimu tako sleherni dan javno razglašale, iz Rima so pa šle po vsej š;rni državi. Stari pisatelji &:> rabili za te najstarejše novme najrazličnejša imena. Osnovno ime je bilo -Acta.<, ki je dobilo razne pridevnike, kakor »Acta diurna urbis« al: »Dnevne mestne nov ee. Acta diurna« ali -Dnevni obzornik • ali »Acta popoli«-. torej >Ljudske novine« ali pa kar Diurna«. kar pcmeni dnevn k. Kakor segamo zdaj po dnevnem t sku. da izvemo iz njega dnevne novice, tako =0 tudi st^ri Rimljani že prebiral5 te najstarejše časnike. Bili so pa bolj prakt čni in s čitanjem si n^so kvarili cči. Rimljan iz cesarskih časov je legel udobno na svojo posteljo In prslal po sužnja, da mu je čital novice, on je pa med tem poč;val. Za čitanje novic so imeli bogati Rimljani posebne sužn'e. Natovorjen z mnogimi belo pobarvanimi lesenimi dešč;cami. na katerih so bile z ogljem ali rdeč-* kredo zabeleženi važnejši dogodki pa tudi razne objave je prišel suženj in jih prečrtal svojemu gespo-dariu ali gospodarici. Take novine so tehta- le navadno nad 10 kg. V*? tablice so b;le prepisane z javnh aktov, kar je bilo zel" zamudno in naporno delo. VePko število kepistov, (seribae) je sleherni dan prepisovalo tablice in sicer v potrebnem številu izvodov. Javmh p.kt;v vseh vrst Rimljani n:so pisali na ls>sene deščice- temveč na kamm ali kovino. V splošnem so vsebovale rimsfke državne novine samo listine in dejstva. Toda iz Cur'jevega pisma Ciceronu je razvidno, da so bili v Rimu tudi ljudje, ki so proti plačilu prepisovali vse dnevne novice in j*h razpšiljali po državi. V velikem delu starejšega Plinia je rečeno, da se je napoti za vladanje cesarja Auguata 10. aprila prebivalec mesta Faesula Chrispinius Hilarus z dolgo procesijo na Kapitol. da M d'prnesel žrtev. V procesiji je bilo 5 njegovih otrok, med njimi dve hčeri, dalje 17 vnukov. IS vnukinj in 39 pravnukov. V Plinijevem delu je pa tudi nasTed-nja. Čudna beležka: Za vladanja cesarja Cladča, ko je bil on cenzor, so prinesli en prmerek ptiča Phdnixa v Rim in ga t-} m pol: t zali ljudstvu. Morda je bil ta ptič antična časnikarska raca duhovitega reporterka, kajti mistični pt č starih Egipčanov. k4 se je vsakih 500 let sam sežigal, da se je p:tem dvignil iz pepela pomlajen- e bil prvotno simbol kroženja zvezd, przneie pa večnega pomlajevanja. Ogrlica Marije Antoinette na dražbi Te dni je bila prodana v palači Dronet na javni dražbi za 140.000 lir zlata ogrlica, ki jo je imela francoska kraljica Marija Ant&inetta na sebi. ko je bila v zaporu. Ta ogrlica ima pet zelo dragocenih medaljonev, v katerih so shranjeni lasje cesarice Marije Terezije in Ludvika XVI S tuniške fronte: po povratku z zmagovite akcije poroča poveljnik neke*ra fetaJskegit krdela o podrobnostih Pot k studiranju V Nemčiji so že pred 20 leti uvedli tako imenovani nadarjenostni izpit, ki je dcbil zadnja leta širko podlago. Njegov namen je, omogočiti nadalje\anje štud'j tudi takim absolventom in absolventkam višjih šol. ki r.iso napravili mature, pač pa so pokazali velike sposobnosti na katerem koli polju. Tako lahke svoje sposobnosti razvijejo z naknadno šolsko izobrazbo. Gre za mladeniče in mladenke v starosti nad 25 let. ki so za to ali ono stroko posebno nadarjeni. Lani je bilo pri petih nadarjenostmh izpitih 215 kandidatov, med njimi 71 vojakev. Izpit je napravilo 126 kandidatov, med njimi 35 vojakov. 30 prošenj so že vnaprej odklonili na podlagi izjave pristojnih strokovnjakov. Povprečna starost kandidatov je znašala 33 in pol leta. Moških kandidatov je bilo 133, žensk h pa 82. Izpit je napravilo 78 moških in 48 žensk. Med izbranimi strokami se je odločilo za medicino 62 kandidatov ali 28.8 °'o. za pravne vede 21. za narodno gospodarstvo 16. za obratno gospodarstvo 11. za ps;hologijo 10, za kmetijstvo in zobno zdravni:tvo pa 8. Zastopane so bile pa tudi vse druge prirodoslovne, tchn'ične in duhovno znanstvene smeri. Pcleg tega prirejajo v Nemčiji posbne učne tečaje za udeležence vojne do 25. leta. n posebne zrelostne izpite, določene za absolvente priznan'h strokovnih šol. znažaJ izvoz z-ravnave so bile doslej javne, odslej bodo pa tajne. Turčija prot! draginji Ministrski predsednik SarazogUu je pojasnil zastopnikom tiska ukrepe vlaac pioti draginji. Določene so stroge kazni za verižništvo in navijanje cen. Prodaja kave in čaja je začasno prepovedana, ker so oblasti ugotovile, da so zaloge že mcCno izčrpane. Z dovozom se je posrečilo tižne cene stabilizirati. Cene sladkorja bodo zm-iane. Končno je ministrski predsednik izjavil, da je v pogledu količine prehrana prebivalstva do nove letine zagotovljena. Izvoz zdravilnih zelišč iz Bolgari|e Bolgarsko kmetijsko ministrstvo zadnja ieta z vso vnemo pospešuje nabiranje divje rastočih zdravilnih zelišč m njihovo gojitev po vrtovih. V mnogih krajih so bili prirejeni tečaji o nabiranju zdravilnih ze-lii-č. Uspeh je bil zadovoljiv. Lani je i»-vozila 692S ton zdravilnih, zelišč v vrednosti 335 mil jonov levov, še leta 1937. je Izreki Na steni je često težje ostali kakor po-vzpeti se na njo. Samo pošten človek se pregreši, če b^-že. Lažnivčeva laž je njegova resnica. Ljudje smatrajo navadno za pametnega samo tistega človeka, k j je enakih nazon^v kakor oni. * Tri stvari se spoznajo na treh krajih: junak v bitki, prijatelj v nesreči, modrijan pa v jezi. Težje je razkrinkati laž oči kakor pa laž jezika. Samo nekaj je strašnejše od ženskog* spomina: moška pozabijivogt. * če se hočete komu prikupiti, morate rrr>- liti samo tiste vrline, ki jih nima. ker M vaak človek domišlja, da ima prav tiste. Lahko je ljubiti ljudi na drugom konca sveta. ženske peneso ugovarjanje samo če &m govori o njihovih napakah. Pametna ženska posluša vsakogar, n« verjame pa nikomur. • Moški je kvartopirec, ki neprestano j» gublja, pa je vedno prepričan, da dobiva. Ni lepše ustanove od zakonske zveze za tretjega. V ljubezni se lahko vaak moški česa n»v uči od ženske. Doigrcčasje je najnevarnejši ženski zap