/v. V^^Kr 75. številka. V Trstu, v sredo 20. septembra 1893. Tedaj XVIII lakaja dvakrat aa tadaa, vsako fred« in ratoto ob 8. ari ijutraj. „Edinost" itMi« t sa vse leto f. 6.—; iiven Avstrijo f. 9.— za '/, l«ta„ 8.-J „ „ „ 4.50 n leta . 1.80; B „ „ 2.28 ■ „Novl6ap"-jem t za vse leto f. 7.— ; izven Avstrije f. 10.— sa •/, leta „ 3.5«; „ . „5.-» V* .1-78; „ „ „ 2.80 Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po 8 nvž., v Gorici in v Ajdovščini po 0 nr(. „NOVIČAR" po 9 nrč. EDINOST Oglasi s« rat sa« p« 9 a vi. vrstica v petita; ia našlos dabeHail 6rka»i se plačuje prostor, kolikor bi ga obieglo navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in favn« zahvale, domači oglasi itd. se račune po pogodbL Vsi dopisi naj ge pošiljajo uredniitvu: Fiaiza Caaerma it. 2. Vsako pismo mora biti frank ovano, ker nefrankovana se ao sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravništvo Piana Caserma 2. Odprte reklamacije so proste poitnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. , F MNsm« J« motf Nevarni pojavi. Našo prepričanje nam pravi, da je ni nevarnejše taktike od one, ki hoče le prikrivati nedostatke in nevarnosti. Kaj do-•ezamo s tem P Le to, da ae izogibamo hi p n i m nevšečnostim, da sa trenotek ne vidimo stvari, katerih no želimo videti: da živimo od danes do jutri. 8 prikrivanjem doHezamo, da širši svet ne isve tako Jiitio o tem, kar nas boli in radi česar nam krvavi srce. Ali smo si pa res kaj pomagali s takim postopanjem P O ne t Z\o res da ne prodore tako hitro na površje, zato pa se tem intenzivnije Siri na skrivnem. Tomu menenju našemu pritrdi isvestno vsak razumnik. Lep zdravnik bi bil to, ki bi rano kar pomašil s kakim nazilom, predno jo je ispra,I in zašili "Tak zdravnik ne bi bil sdravnik, ampak morilec bolnika. In navadno »e dogaja, da ne morejo popraviti desetero dobrih zdravnikov, kar j« zagrešil pojedinec, ker se jim nasproti postavi tisti usodni — p r e pozno. Tako je pri telesnih boleznih človoka, iri tako je tudi pri boleznih v i i v 1 j e n j u narodov. Tudi v življenju naroda treba vestno motriti pojave, prikazujoče so nam od časa do časa, iz česar sledi, da ne smemo zatiskati oči, ampak o d p i r a t i j j h moramo, da vidimo in razluču jemo vse — tudi tisto, ksr nam je neprijetno in neljubo. Tega pravila smo se držali od nekdaj; nam vel ja od nekdaj načelo : r a z k r i Tati in ue prikrivati. Seveda treba dandanes dokaj poguma tistemu, ki hoče dosledno in vztrajno izvajati to načelo; ,pričakovati mu je mnrsikako neprijetnost, kajti svet jo že tak, da kaj rado slepi — samega *«be. In ramo mi smo poskusili to v obilni meri: v poslednjih par letih nam je bilo izpiti do dna kupo grenkosti, izvirajoče iz reamcoljubja in iskrenosti naše. Kadar smo imeli najbolje namene in smo ravno zato silili z resnico na dan, PODLISTEK. Pesmi brez imena. Priob6uje Ivan Fajdiga. XVIII. Vrh strme skale, kraj globokega propada, sedi mož teman in strmi pod se v smrtne glo bočine. Okoli njega po skalnih porobkih sije solnoo in cveto cvetic«, radostno so igrajo gorski duhovi v avetodaljni tihoti in se rognjo njemu, komur razorava obup srco in temno lice. Kuj li jo možu P Ga je li varalo življenjo, so-li varali ga strmeči upi, nade, koje je stavil v življenje, človeštvo P Bo mu-li se izneverili ponosni načrti, koje jo koval v svoji, nekdaj mladi viharni duši P Jo-li izgubil najdražje na svetu, morda jodino, kar ga je .vezalo" še na svet, ua življenje P Kajti očividno je, da je dal slavo svetu ter da hoče poiskati večnega pokoja v dnu temnega propada--česa druzega bi iskal vrh pustili, mrtvih skalin, ki inu niti ne dado odgovora na obupna vpraflanjn njegovega srca, na vpiHŠanja: čemu jo živel, n kaj jo bil namen njegov na svetu P podtikalo se nam je, da hočemo slabo, da zavijamo, da obrekujemo. Ravno isti, koje spoštujemo in ljubimo, isti, kojim smo udsni iz dna svoje duše, isti, kojim je — in po vsej pravici — skrbeti za večni in časni blagor naroda: ravno isti videli so ▼ nas svoje nasprotnike, ker nas niso razumeli. Pogoltnoti smo morali msrsikako grenko, ker umevamo nalogo svojo tako, kakor jo mora umevati pošteno, narodu svojemu služeče časnikarstvo. Poglavitna naloga javnih glasil je vender, po našem prepričanji, biti posredovalcem mej odločujočimi činitelji, cerkvenimi in posvetnimi, in mej narodom. Tej svoji nalogi ostali smo zvesti do danes in jej ostanemo, ako Bog da, tudi v bodoče. Izvršujoč to svojo nalogo, nismo nikdar odrekali prostora gla sovom, prihajajočim ismej naroda, naj so nsm že došli v obliki pohlevnih proS^nj ali pritožeb, ali pa y obliki kipeče nevolje. Vedeli smo sicer, da ai se svojo odkrito-srčnostjo in iskrenostjo nakopljemo nemi-milost tega ali onega, a to nas ni moglo motiti v resnem izvrševanju svoje časni karske dolžnosti. Pozorno motroč srčne udarce javnega življenja, prepričani smo bili, da najbolje služimo dobri stvari s tem, da govorimo o vsem, ne pa samo o tem, kar radi slišijo drugi. Tega načela držali smo se vsikdar. Po tem načelu postopali smo tudi pred par leti, ko je vsako versko čutstvovanje zanikujoči laži-liberalizem v interesu brezvestva jel proganjati slovonski jezik iz tržaških o e r k v Krvavelo nam je takrat srce, videčim, da so se cerkvene oblasti — dasi priznavamo radi, da z dobrim namenom — postavile na stališče škodljive popustljivosti nasproti ljudem, ki ne zahajajo v katoliško cerkev, ker jo m r z i j o. Izvzemši jedino one razburjeno dobo, ko se vrše razne volitve, ni prihajalo šo nikdar toliko priprostih ljudi — iz Morda pak mu vender odgovore te tihe nepremične skale, ki stoje okoli njega kot sfinkse, ter ga gledajo s svojimi ostrimi očmi P In čuj, zares: sem od skalnega la-byrinta, ven is propada globučine zagrmi mu grozen, pol resen a tudi pol satirsk odgovor: ,Blazni! ki si žrtvoval polovico — oj najslajšo polovico svojega življenja, praznim puhlim sanjam! Blazni, ki si tirjal od stvarstva zem-skega, ali od stvarstva sploh, nedosežnih ciljev za-se in za bdro človeštvo ! Blazni, ki si se nadejal, da ti nebo da, kar samo nima, a kar ti je slikal tvoj vekom neupokojeni duh ! Kako ti jo bilo možno, z razumom človeškim — vsaj človek si, ali si se morda porodil kje drugej nego v krogu Btvarstva, ki jo minljivo P — težiti za iJejali, ki na zemlji ne najdejo domovja, težiti za temi idejnli vho svojo zorno mladost in pri tem pozabljati na to, kar jo slednjemu zemljanu dolžnost, dokler mu žije život, namreč : ustvariti si trdno podlago za dnove, ko bode ta život trhel, nezmožen, star P O pač ! hrepenel si po dosegi visocih, vse človeštvo osrečujočih ciljih in zrl po njihovi izpolnitvi — v nebesu I Meju tem pak ho prišli sozemljani tvoji ter so okoriščali z mesta in okolice — v naie uredništvo, kakor takrat, ko se je ■"••oral slovenski jezik usekniti ii cerkve sv. Justa. Ogorčenost je bila silna. Mi smo imeli v rokah rszne nevarne pojave te ogorčenosti. Kaj nam je bilo storiti P Molčati popolnoma in zanemarjati svojo poglavitno dolžnost kot narodno glasilo P Ne, tega nismo mogli, tega nismo smeli storiti. S tem bi se bili zagrešili glede na ljudstvo slovensko, katerega koristi moramo zastopati vsikdar in brez strahu, a zagrešili bi se bili zsjedno tudi s nzirom na dobro sveto stvar. V trdni veri smo bili tedaj, da ustreženi n odličnim in odločilnim krogom, ako jih opozorimo na nevarne pojave, sledlvle naredbi pri sv. Justu ter raznim nam še danes neumljivim odredbam v župni cerkvi pri sv. Jakobu. In res smo takrat le opozarjali in namigovali na vrvenje mej ljudstvom. Le opozarjali smo, a ne varnim pojavom, kakor bo nam prihajali izmej občinstva, zapirali smo pot v javnost neizprosno doslednostjo. Kajti vedite, da mi „radikaloi* smo veliko bolji nego je naš glas ; mi nismo hoteli širiti zla, ampak izpodrezati k o r e n i k o, iz katerih je sililo zlo na dan. Mi se nočemo hvaliti, vender se ne od- • > maknemo prav nič od resnice, ako trdimo, da smo trkrat postopali tako, kakor sta nam velevali ljubezen in odkritosrčna uda-nost do vere katoliške, katere ne nosimo samo na jeziku, ampak tudi v svojem srcu. In ta ljubezen jedina nas je silila, da opozarjamo, da govorimo in svarimo, ker smo se bali — in to na podlagi nevarnih pojavov, došlih nam v roke — zlih posledio. Poznejše skušnje, izvirajoče in neprestane dotike z narodom iz nižjih slojev, poučile so nas, današa bojazen ni bila neosnovana. Očitnih, javnih pojavov sicer ni bilo, ali vrelo je neprestano. To pa posebno zato, ker i z vestna idejami tvojega duha ter so rogali v njihovi senci tebi, osrečitelju njihovih are in se ti smijali, ker si hotel za nje doseči več, nego ao zahtevali, nego so pojmili, kar jim treba. Oj čemu, čemu ai pričakoval od človeka to, česar ti izpolniti ni zamogel P Ali nisi nikdar izpoznal, kako malo je pričakovati od bore, blodne človeško golazui in nisi izpoznal, da to človeštvo so niti osrečiti ne pulti ? tor da je žališ v dno njegove podle duše, ako jo Biliš do osrečenja ter se mu pristudiš, ako se zanje v ta namen žrtvuješ P čemu si tirjal od neba, da ti pomore do slave, katero ti je odpovedalo Člove-fitvo P — — Slave ! Baš kakor da bi bilo vredno, v prid „slave" ugonobljati svoj život, greniti uro svojega žitja ! Kaj-li jo slava P Krik sozemljanov tvojih, dviganje tvojega trupla na njihova trhla pleča in pa neko žegetanje okoli srca, kot bi grizli ob njegovi skorji — — mrtvaški Crvi in to glodali ob živein telesi ! To jo slava in niČeHa druzega J Glej, ozri no okoli sebe ! Glej to puste, mrt>« skale, spomenike nek daj ne mladosti ! Kuko je kipelo, kako žarolo iz njih pred davnimi loti — podoba tvojega mladega srca so. In kaj jo zdaj ž njimi P slovenska glasila, namesto da bi bila posredovalno tolažila ljudstvo, so i« naravnost odobravala in sagova rj al a omenjeno naredbo prepovedi pri svetem Ju«tu. Ljudje so začeli zdvajati: nekaterih se je polastil obžalovanja vredni in pogubni i n d i f e r e n-t i a e m, drugi so silili in silijo Še danes k odločnemu odporu. Mi opozarjamo kompetentne kroga na to, ker nam je, kakor smo rekli gori, dolžnost razkrivati in ne prikrivati. Natančne poizvedbe nam pravijo namreč, da je oni slučaj, ki se je dogodil nedavno (ko je namreč jedna cola družina prestopila k pravoslavni veri) zgol pojav ogorčenosti. To je seveda lo pojedin slučaj, ali je zelo nevaren pojav, kajti poroča se nam, da jih je mnogo med delavskim stanom, ki — kako bi rekli P — simpatično aodijo o koraku dotične rodbine. Temu nevarnemu pojavu pridružil se je ravnokar io jeden. Včeraj namreč nas je presenetila vest, da 20 do 30 slovenskih otrok vstopi, ali je oe!6 Že vstopilo v tukajšnjo srbsko pravoslavno šolo. Mi ne vemo sicer, ali in koliko je resnice na tej vesti; vsakako se nam pa vidi potrebno, obvestiti o njej dotične kroge, koje utegne zelo zanimati. Mi slutimo že sedaj, da se utegne kdo oglasiti v Gorici ali pa v Ljubljani, češ, da so na tem krivi samo hujskači. Ne varajte se ! tako vam kličemo mi, ki pošteno mislimo. To jo ravno, kar mi grajamo neprestano, da izvestni gospodje hočejo soditi življenje, a se nikakor nočejo podati mej življenje. Kako bi bila drugači mogoča tista jednostranost v sodbi, tista zagrizenost v svoje lastne teorije, tista nepraktičnost z oiirom na razna javna vprašanja, tista slopost, ki hoče zaniknvati ono čudotvorno orjaško idejo, katera je XIX. stoletju pritisnila svoj pečat na čelo, ki je se svojo nepremagljivo moralno silo Puste, mrtve skorje dvigajo se v zrak in čakajo trenotja — oj le preblizo je že to trenotje! — ko se razsujejo v nič, v neznatni, prvotni kaos .... In ti da si sanjal o „večni slavi", o osrečenju človeštva P V kateri namen P Da se ti pogrezne vse v nič, v neznosni prah in niti spomenika ne ostane, kjer je ove-tela, žarela nekdaj ta .večna slava", kjer je mrgolelo to „srečno", „vzveličano* človeštvo l Oj, ostavi ta tužni rob propada, daj slovo temni nameri tvoji in idi — idi v svet in živi za-se, oj le zd-se in svoj život živi, kakor zahteva Oni, ki ti jo dal život!« ----- Kako da se je jelo vedriti temno lioe možu, kako da je šinil nckov zlobni blisk mimo njegovih oči, kot bi ga bil obšinil demon pogube v nega, kar je izven njega, ter da je izginil oni dobrotljivi žar iz nj;h, v katerem je sijala brezkonečna dobrota in slast P Morda se je porodil v tem hipn zli-duh, ki ugonobi, liki divji orkan vse, kar jo vatvaril človeški razum in kar jo zgradila v skrajni marljivosti njegova roka . .. dognala čine, ki ostanejo lapidarnimi črkami napisani t zgodovini Evrope: narodnostno idejo. S to idejo mora računati praktičen u i / : tu« j že sedi na odličnem mestu cerkvene hit ra rli i je ali pa ima ndvažno bo sedo mej kruiitelji držav. Poreče se nam seveda, da to diši po poganstvu. Nič ne de : mi moramo — resnici na ljubo — n«rodno idejo naglašati tudi ob tej priliki, kajti ta ideja posegu tudi v Trstu v vsa javna vprašanja. A s tem je ne odpravimo ■e sveta, ako jo zanikujemo, ampak p o-ite »ati jo moramo in računati ž njo. Te idejo ne izruje nikdo iz za-vedoih src — zastonj vso modrovanje, zastonj vse tiste ledeno teorije ! Glede na poslednji pojav, namreč na vstop slovenskih otrok v pravoslavno šolo, rekli bi skornj, da je narodna ideja delovala v prvi vrati. Mi moramo namreč naše ljudstvo motriti s« stališča narodnostnega dušeslovja, predstavljati si moramo, kaj se vrši v srcih ljudstva. I«kra ljubezni do svojega rodu in jezika žari ntugasno v srcih slovenskega ljudstva, a na v»e atrani vidi le sovražnike, pogubo in prepad. Je-li čudo, da je jelo zdvajati, je-li čudo, da poseza po slednjem sredstvu, ki je utegne rešiti ?!! Slovenskih šol naui nočejo dati, po uradih nas prezirajo, v javnem življenju nas zaniču jejo; a mi bi hoteli živeti, ker vemo, da srno vredni življenja ; mi bi hoteli živeti — zadovoljni poleg zadovoljnih. — Zakoni večne pravice in javnu morale ne veljajo za nas, kaj čuda, da se odpira b r e z d n o, kakor je nedavno rekel »Slovenec". A brezdna no smemo iskati v naši narodni ideji in v naših prizadevanjih za napredek in svobodo, ampak mej onimi, ki rujejo iz naših src verski čut in ljubezen do svojega jezika. Vesto kaj nam je rekel nedavno jako pameten moi-delavec: „V pravoslavui šoli so bodo otroci učili Bogu moliti, a v onih šolah, v katero nas potiskajo javni činitelji, se uče Boga proklinjati. Ali ne vidite vzgledov grozne demoralizacije po ulicah Tržaških". Da pridemo k koncu. Gospoda! Mi smo Vas opozorili na množeče se n o-varne pojave. Upoštevajte jih, za to Vas prosimo kot rodoljubi in katoličani ! Branite nas ne le v cerkvi, ampak pridružite se nam v hudi borbi za narodna izobraževališča, pri-pomorite se svojim uplivom slovenskemu ljudstvu do učilnic, v katere bode moglo brez skrbi pošiljati svojo deco, v uvesti si, da se bodo ista vzgajala — Bogu in narodu. Ako tako storite, videli budete, kako hitro izginejo vsi nevarni pojavi. Še jedno besedo dotičnim starišem, •ko res namerujejo pošiljati otroke svoje v srbsko šolo. Mi uvažujemo v polni meri nagibe, ki so jih priveli do te odločbe. Ali jedno moramo zahtevati od njih z vho odločnostjo: da ne pozabijo vore ■ v o j e matere! Zahtevajo naj absolutno, da bode le katolišk duhovnik poučevat deco v vero n a u k u ! XIV. september. Ker je dal ar e s k r i p t z dne 14. septembra" povod današnjim nemirom v Pragi, o katerih so mnogo razpravlja, objavljamo tu, kaj je na tem „reakriptu". Prepričani smo, da ustrežemo s tem našim č. čitateljem. Že o proklamaciji ustave (26. febru-varja 1861) začelo se je v Češki gibanje za samoupravo m na Češkem, Moravskom in Gališkeui doseglo je alovausko pleme, da so se mogle vršiti volitve v državni »bor le deloma in po silnem ugovarjanju. V obeh državnih zbornicah so se zedinili češki poslanci in ukrenili na politiko abstinence. Ker ni bilo možno doseči pri vseh narodih pripoznanja februvarsko ustave in ker je naraščalo kritično uiad- jarsko vprašanje, padlo je ministerstvo Schmerlingovo in zasedlo je njegovo mesto Belcredijevo a popolno abao-lutistiškim programom. Leta 1865. je Bel-čredi res odpravil ustavo. Začela je vojska z Italijo in Nemčijo. Belcrodi nadejal se je avstrijske xmage, a ker se je dogodilo nasprotno, moral je misliti na preustrojenje države, da se obdrži na krmilu. Res je nameraval razdeliti državo v petero neodvisnih kraljestev, med katerimi je bilo tudi Češko. Toda od vseh strani dohajalo so prošnje za ustavo, Mad-jarska pa jo odbila njegove ponudbe, vsled čes.ir hm ju moral umakniti B e I »i r e d i Beustu, očetu še danes živečega nesrečnega duvalizma. Madjari bili so tedaj zadovoljni, kajti nadejali bo se prvenstva v združeni državi. Niso bili pa zadovoljni Slovani z novim redom, vsled Česar se je motalo za Bcu-tom umakniti tudi ministerstvo A u e r s p e r g o v o Ilerbs t-G i s-k r o v o m u, v katero je vstopil tudi grof Tai.fr . To ministerstvo »o nazivali „meščansko ministerstvo", vendar pa so mu bili nasprotni Slovani, sosebno pa Čehi, ki vedno odločno zahtevajo i-amoupnivo dežel krone sv. Vaclava. Ko je začelo 1. 1868. (20. avgusta) zasedanje Češkega deželnega zbora, ni prišlo 81 čeških poslancev v zbornico. Dne 23. avgusta 1868 pa so poslali „izjavo", v kateri ugovarjajo kom-petenci državnega zbora, da bi isti smel izdttVati zakone za kraljevino Češko in zahtevajo, da se odnošaji med Češko in državo uredijo s posebnim dogovorom. Podobno izjavo napravili so tudi moravski poslanci, a niti jeden čeaki poslanec ni prišel v državno zbornico. Med tem pa je nemška večina češkega deželnega zbora odpravila Beicredijev jezikovni zakon, vsled česar so nastali silili izgredi, čumnr je bila poaledica, da je vlada odposlula v Prago generala K o 1 I e r j a z vso civilno in vojaško oblastjo, kateri je proglasil d n 6 10. oktobra 1868 obsedno stanje v Pragi in okolici. Istodobno navutalo je vprašanje o civilnom zakonu in o drugih bistvenih vprašanjih, katera so provzro-čila v ministerstvu veliko neslogo. Nekateri ministri zahtevali so med ostalim, da se državni poslanci volijo neposredno in ne po deželnem zboru, drugi pa, in med ujimi Taaffe, Potočki iti Berger, so nasve-tovali, da se le z privoljenjem samouprave more pridobiti Čehe in Poljake. Cesar je poskusil s prvimi in je pozval ua krmilo ministerstvo H a s n e r , pod katerim se jo sešel državni zbor, ne da bi se gledalo na zakonito število poslancev in to zbo -splošne astenzije. Prišla sta zatem v ministerstvo Potočki in Taaffe, katera sta nastojala spraviti se s Čeh i iu Poljaki, toda prvi sklicevali so se trdno na pogoje v „izjavi". — Leta 1870. ho izgubili Nemci večino v češkem deželnem zboru. Osrednja vlada pozvala je deželni zbor, da izvoli državne poslance, toda ta je zahtevanje odrekel in v adresi na Nj. Veličanstvo dne 14. septembra z a h t e \ a I p r i p o-znanje državnega prava češkega. — Vršile so so neposredne volitve. Bilo je izvoljenih 23 konstituoijonal-cev in 36 astenzijonistov. Obe državni zbornici (poslanska in gosposka) izdelali ste vsled tega adreso na Nj. Veličanstvo v kateri je izjavljeno, da jo vso nastojanje v sporazumljenje s Čehi brezvspešno in se grajajo češka zahtevanja. Ministerstvo je smatralo to adreso kot nezaupnico in se umaknilo. Dnć 7. fvbruvarja 1871 prišlo jo na krmilo klerikalno iu fevdalno ministerstvo IIohet)\vartovo, v katerem sta sedela dva češka ministra in jeden Poljak. To ministerHtvo jo izdelalo načrt za samoupravo Gališke in reklo je Čehom: „Ako nas podpirate za samoupravo Poljakov, potem dobite samoupravo tudi Vi". Nemci so se grozno ustavljali, vendar pa nino imeli poguma odbiti proračuna. Ko je IIo-henwart nenadoma zmagal, se je takoj za čel aporazuinljevati s Čehi in posrečilo so mu je dobiti potrebno večino v drž. zboru. — v tej dobi, t. j. dne 14. septembra 1871 je priznal cesar ▼ reakriptu na češki deželni zbor češko državno pravo in izjavil pripravljenim, potrditi je a posebnim kronanjem n Češkega kralja. Deželni zbor je izdelal sporazumno z ministarstvom 18 osnovnih členov, po katerih se deli Avstrija v razne samostalne države, Češka pa pridobi samostalnost, jednako Ogrski. Doć 10. oktobra predloiili ao ae ti členi cesarju v Najvišje odobrenje ; ker pa so se silno ustavljali Nemci in sta tudi odgovaijala cesarju kancelar Beust in ministarski predsednik Ogrski Andras*y, odrekel je cesar svojo potrjenje in ker Čehi niso hoteli odstopiti od svojih zahtevanj, padlo jo dne 25. oktobra ministersto Hohenwar-tovo, kmalo zatem pa je padel tudi Beust. Hohenwartu je sledilo minist.Auerspergovo. Za ministerstvom Auerspergovitu nastopil je Taaffe, kateri je dal Čehom sicer nekoliko jezikovnih naredeb, toda češko vprašanje, ki je pokopalo že razna ministerstva, ostalo jo le „vprašanje" in postalo vsled zadnjih dogodkov zopet pereče in nujno za ves politiški svet. Obsedno stanje. „L' Indipendonte" z dne 14. septembra prijavil je nastopni članek : V boju Čehov za njih samoupravo doneslo je nadvladanjo Mladočehov nov način nasilnega odpora in prekomerne opozcije. Tu združena vrsta živih sil in bori-teljev, ki so potisnili v stran pot zmernosti, po kateri so hodili njih predniki, pro drla je jez notranje politiko ter skuša, opirajoč se načelno na skrajno stranko, z neprestano agitacijo vezati roke vladi in tako priboriti zmago javnemu pravu češkomu. Govori te nezavisne in drzne stranke odmevali so kot vojni krik po vsej Češki; neki dih oživljenja prošinil je slednji živec telesa češkega in bojevite besedo, ki ao odmevale po hodnikih parlamenta Dunajskega in deželnega zbora Praškega, širjeni po časnikih mnogobrojne in diaoi-plinovane stranke, bile so iskre, ki so unele plamen, kateri je kmalu narasel do nenavadne mere. Kmalu je vrvelo v glavnem mestu Čeake. Agitacija, ki se je pričela po političnih shodih, po zborovanjih, v življenju občine, po časnikih, prešla je slednjič na ulico in javne demonstracije postale so vsakdanji dogodki. Način tega odpora postajal je od dne do dne ostrejši in nevarnejši; od dne do dno pojavljale so se razvnete strasti nepremagljivo silo. Dunajska vlada se jo prestrašila ter se je začela braniti s tem, da je izdala dekret, ki je proglasil obsedno stanje v Pragi in po nekaterih druzih središčih češke agitacije. Ah bode mogel novi razvoj stvari pomiriti morje, razburkano po javnem življenju češkem P To uam pove bodočnost; ali in i n o I o s t ne zbuja vere, da bi po tej poti prišli do smotra. Pritisek ni imel nikdar druzih vspehov nego-lo hipno; zgodovina nam priča o tem. Izredne naredbe morejo pač za trenotek odstraniti akutno krizo, nikdar pa ne odstraniti vzrokov in premeniti toka. Ko jo Nobiling napal Viljema I., poslal je B i s m a r k iz Varzina, kjer ae je mudil, nemudoma brzojavni ukaz, naj se uvedejo izredne naredbe proti socijali-stom. Tako izredno naredbe so so res uvele in vzdržavale dlje časa ; a pod težo pritiska rasla je nemška Bocijalistiška stranka in se jačila. In pri zadnjih volitvah dokazala je svoje življenje sijajno zmago. Ako nameruje kabinet Taaffojev vsaj za siio potisniti naskoke češke agitacije, potem utegne odgovarjati temu smotru sredstvo, katero si jo izbral. Ako so odvzame državljanom pravica združevanja, ako morajo listi pod kavdiške vislice cen* zure, tedaj ni težko zabraniti javnemu meneuju pot do nasilnih manifestaoij. Če pa je menil odpraviti s tem vzroke agitaciji same ter preprečiti posledice za vedno, rekli bi v tem slučaju, da izredne naredbe zapuste stvari take, kakdrŠne so bile popre d. Grof Taaffe si gotovo ne dela iluzij v tem pogledu. Toda njegova politika živi od danea do jutri; ako doseže le to, da ne hode tako visoko švigal plamen na obnebju javnega življenja češkega, in naj mej tem tudi nadalje tli neugasljivo pod pepelom, mislil bode morda, da si je priboril zmago. Javno menenje sodilo bode drugače. Te posledico takozvane politike spravljivosti, katera se je nadaljevala 14 let in je končala s proglašenjem obsednega stanja, dokazujejo, da so ni obne-sel ta vladni zistem. DOPISI. Iz ilirsko-bistriikega okraja. (Izvirni dop.) Dopolnilna volitov za kranjski deželni zbor nameatu umrlega H i n k a Kavčiča je razpisana. Tako čitamo v ljubljanskih listih. Naprednim rolilcem treba nam je torej da so zedinimo za kandidata, in zedinjeni glasujemo vsi, ki nam je na srcu, da sa-stopa notranjske kmečke občine mož, katerega zasluge ne obstoje jedino le v tem, da je zvest pristaš jedne ali druge politične stranke, temveč da jih zastopa mož, ki je v resnici kos nalogi svoji, kos vzvišeni nalogi narodnega zastopnika. Precej po smrti nepozabnega Hinka nastalo je med narodom vprašanje, kdo mu bode naslednik, in to vprašanje zanimalo je vse. Po pravioi tudi. Vsaj ne moremo častiti bolj umrlega poslanca svojegar nego da mu dobimo vrednega naslednika po mišljenji in delovanji. Kot nasledniki Hinku Kavčiču so se imenovali in se imenujejo različni gospodje. Govorilo se je, da nekateri mislijo kandi-dovati bivšega cerkniškega g. kapelana. Ne vem sicer, kaj mislijo naši duhovni gospodje ; toliko pa vem, da Notrenjec nima povoda navduševati se za to kandidaturo, kakor tudi vem, da bi ji naš okraj nasprotoval odl ično. Govori se dalje, da „bi kaodidoval" neki visoki gospod, „ako bi se mu ponudila kandidatura", in „Sloven-čeva" stranka bi mu baje ne nasprotovala. Za to kandidaturo trudi so, pravijo, neki drugi goapod zelo, ter potu jo v to svrho celo po Notranjski. In imenujeta ae kot kandidata dva posestnika, jeden iz poato-jinskega, drugi iz logaškega okraja. Proti jednomu od teh dveh ao baje prebivaloi istega okraja, ki ima druzega gospoda t svoji sredi, ker nočejo načeloma voliti nobenega iz okraja kandidatovega. Tako govorica ! Ne bodem tukaj agitoval ne za tega, ne za onega, le nekaj naj povdarim ! Kakor sem že omenil, prvo in glavno je, da ae zedinimo vsi napredni volilci za jednega kandidata. A pri tem nam ni gledati, ali je ta Postojinčan ali Cerkničan, temveč gledati nam jo na to, ako bi bit dober poslanec; in Če izbiramo izmed več kandidatov jednega, glodati naui je na to, kateri bi bil boljši. A šo nekaj ! Poslanca volijo kmečke občine, večina voliloev je kmečkega stanu, zastopati mu je torej v prvi vrsti kmečko interese. Mislim torej, da)nič ni naravnejšega, ako hočemo volilci poslanca, kateremu niso le notranjske razmere popolnoma znane, ampak hočemo poslanca, kateri pozna naše rane in bolečine, pozna našo želje in težnje iz lastne skušnje, ako hočemo kot naslednika bivšemu poslancu-kmetovalcu — kmetovalca. Samo takega kandidata podpirati, samo takega voliti odločili siuo tukaj, in tc naj sklenejo tudi drugi Notranjci, in sklenili bodo to v svojo korist. Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" at. 75. Vprašati ne pa nam je, imamo li moža, ki bi odgovarjal našim zahtevam, ki bi sam Notranjec z gospodarskimi praktičnimi skušnjami imel združeno višje teoretično znanje, ako imamo moža, ki ne bi bil samo kmetovalec, — da se izrazim na kratko — temveč omikan kmetovalec? DA, mi imamo takega moža, in Notranjska, izvolivši ga, imela bi poslancs, ki bi bil vreden naslednik pok. Hi nku. Notranjcem io nam bode torej odloČiti; no upajmo, da otresivši se malenkostnih nazorov in misleč Io na občno korist — ae prav odločimoI Ljubljanskim gospodom pa bi svetovali, da nas ne presenečijo z kakim „cou-p o m" (govori se vsaj kaj tacega), in prepričani so lekko, da ostane Notranjska vedno zavedna ! (D o s t a v e k uredništva. Tudi mi moramo povdariti, da nikakor nočemo agitovati za tega ali onega, ker se držimo načela, da volilcem samim gre v prvi vrsti beseda. Temu dopisu smo dali tem raje prostora, ker je prišel od odličnega no tranjskega domačina. Isto tako amo pri pravljeni vsprejeti v svoj list tudi more bitne druge od tega različne glasove, ker treba, da se nazori zbistrijo). Politični pregled, Notranja dežela. Nai cesar biva sedaj zopet na ogrskih tleh, kjer se vrše velike zaključne vojaške vaje. Kakor v Borossebeau vspre jemal je tudi v Kiseku razne deputacije. Na nagovor Akofa Zalka, ki je vodil deputacijo katoliškega duhovenstva, izrekel je ceiar nado, da bode duhovščina poleg akrbi za dostojanstvo oerkve in države skrbelo za potrebni verski mir. V Kisek so došli tudi oesar nemški Viljem, kralj Albert Saksonski in angleiki princ Connaught. Is okolnosti, da se tudi poslednji udeležuje vojaških vaj na Ogrskem, aklepajo nekateri, da ae morda tudi Anglija pridruži trosvezi, ibok česar pripisujejo letošnjim vajam veliko politiiko važnost. — NaSi ministri pridno popotujejo. Grof T a a ff e odpotuje v kratkem k razstavi vluomost; minister Gautsch tudi obišče to razstavo ; minister Steinbaoh je odpotoval na počitnice ne ve se kamo, minister Mohonborn pa se je odpravil v Opatijo. Kraj sanimanja, ki je posvečujejo listi vajam na Ogrskem, ostalo je zanimanje za dogodke na Češkem Živo in trajno. Mirno trdimo lahko, da danes se zanima vsa Evropa za Će9ko. Mi smo hoteli v poslednji številki v n a j m i r-nejši obliki povedati svoje menenje, kakoršno so povedali tudi drugi bres vsoh zadržkov, a prepričali smo se, danas drže trdno na uzdah. Nemogoče nam je torej govoriti o čeških zadevah po svojem patri« jotiškem prepričanji; kot zelo značilno okolnost pa vender moramo naglasiti, d a se demonstracije ponavljajo vzlio izjemnim naredba m. Iz Prage je dofila vest, da se snidejo vsi mladočeški poslanci zunaj Prage v posvetovanje o položenju, nastavšem po pro-glaŠenji izjemnega stanja, ter o korakih, katere bode ukreniti mladočeški stranki. Isti hočejo izdati manifest do naroda. . Privatna šola češka na Dunaju prosila je ministarstvo, da bi se jej podelila pravica javnosti. Naučno minister-stvo je odbilo to prošnjo. Namestnik Moravski, vitez Loebl, ostane baje na svojom mostu in to ua poBobuo prošnjo grofa Tuaffe-a. O Loeblu se je govorilo že dlje časa, da gre v pokoj. MiniBterki svet Ogrski posvetoval se je baje te dni, ali ne bi ka- zalo v Sedmograški proglasiti obsedno stanje in to radi agitacij Rumunov. Čud ou čase smo doživeli. Vnanjs država. Rusko brodovje prido baje dne 13. oktobra v Toulon. Svečanostni odbor francoskih novinarjev izdal je proglas, v kojem vabi na javno subskripcijo. Odbor računa da dobi do 1,000.000 frankov. Od teh naj bi se porabilo 700.000 za svečanosti, ostala svota naj bi se razdelila moj petrograjaka in pariška dobrodelna društva. Župan mesta Marsilje, ki je s o c i j a 1 i-• ti Š kog a mišljenja, naprosil je ruskega poslanika v Parizu, naj izposluje pri ruski vladi, da bi rusko brodovje obiskalo tudi Marziljako luko. Občinski svet Toulonski sklenil je podeliti meščanstvo ruskemu admiralu Avelanu. K obisku ruskega brodovja v Franciji omenja „CorrisponJenza verdo", da ima prijava tegA obhka že sedaj tri imenitne nasledke in to: omrzlila jo odnošaje med Francijo in Italijo; 2. približala je Francijo k Rusiji in 3. omrzlila je odnošaje med Rusijo in Nemčijo na jedni ter med Rusijo in Italijo na drugi strani. Omenja dalje, da je napravila na italijansko vlado silen vtis pisava ruskih časopisov, kateri so kljubu jako strogi cenzuri, govoreč o prisotnosti vojvode Napolskega pred Metzom, nasvetovali Franciji, da naj v odgovor tej demonstraciji izžene italijanske delavce iz svoje zemlje. Ta slabi utis se občuti tembolj, kor so bili odnošaji med Rimom in Peterburgom nekaj let sem prav dobri. Obisku ruskega brodovja v Toulonu odgovoriti hočejo Angleži s tem, da po* šljejo svoje brodovje v 11 a I i j o, v Tarent. V svoji jezioi do Francozov slavili bodo Italijani Angleže, ali to bode le — kakor pravi „Obsor" — le šepava kopija in karikatura, ker ne prihaja od srca. Iz Kodanja javljajo, da je dnć 18. t. m. pregledal ruski car tam zasidrano svoje brodovje in se poslovil od velikegs kneza Mihajla in admirala Ave-lana. Istega dnč odpluli ste Isdiji „Dimitri Dveakoj" in »Pamjat Azowa". Italijanski kralj prido v Napol, ko obiščo angleško brodovje Napolsko pri- Nad u i u i s t e r s t v o m italijanskim zbirajo ae oblaki. Predsedništvu poslanske zbornioe prihajajo že sedaj interpelacije v zadevi sleparstev pri italijanskih baukih. Interpelanti hočejo vedet5, zakaj se ne postopa proti vsem upraviteljem rimske banke; zakaj so se prijavili razni spisi predno jo izrekel svojo sodbo preiskovalni odsek in zakaj so so prijavljale stvari, ki niso v nikaki zvozi s to zadevo. Iz tega je jasno, da vlada nima prav čiste vesti ter da utegnejo imeti prav tisti zatoženci, ki trdijo, da so različne vlado dobivale denar od dotičnih bank — za agitacijske svrhe. Iz Madrida javljajo, da je papež doposlal k ari istom pismo, v katerem jih poživlja, da naj pripoznajo monarhijo kot jedino pravo obliko vladanja. V republiki brazilijski divja furija mejsebojnega boja. Vesti pa, ki prihajajo o bratskem boju, so jako različno in zmedene, tako, da je težko uganiti, kam so nagne zmaga, ali na stran vlade, ali na Btran ustašov. — O tem poroča ,New-York Herald" iz Buenos-Ayres, da je položaj v Rio de Janeirood dnć do dnć novarnejoi in da so predsednik Peixoto nikakor no mora več obdržati na krmilu. Ustaja so širi; prebivalstvo Bahije iu Permambuca pridružilo se jo upornikom ; prav tako tudi veliki del vojaštva v tvrdnjavah okolu Rio do Janeiro. Brazilijski listi soglasno javljajo, da mora Peixotova vlada skoraj pasti. Bombardo-vanje mesta Riu provzročilo jo ogromno škod o j inozemske ladij« moralo so priti v pomoč svojim aodežolaiiom. Vso kaže, da tudi na severu razne pokrajine odrekajo svojo pomoč Peixotu, nasprotno pa se jo Btavilo vojno brodovje, odposlano proti uporni- kom v pokrajini Rio Grande del Sud na razpolaganje zapovedniku upornikov, De Mellu. Različne vesti. Zaplena. Poslednjo številko »Edinosti" zaplenilo je državno pravdništvo radi nekaterih opazk o izjemnem stanju v Pragi in radi vesti o italijanskih izgredih na otoku Krku, kojo vest so prinesli malone vsi avstrijski listi. Proti zdravi pameti. Pod zaglavjem „Hrvatske želje" pravi do Bitega znani poluuradni «11 Mattino", da ae zahteva naša, da novo poštno in finančno poslopje imej tudi slovenski napis, protivi zdravi pameti (contrnrio al buon senso), in da proti tej zahtevi ne treba niti protestovati, ker ostane gotovo za vedno le — pobožna želja. O ne ne, to ni tako I Naša zahteva se ne protivi zdravi pameti, že zato ne, ker se oslanja — na pravico. Mor&la „Mattinova" morda pač veli, da sta zdrava pamet in poštenje v kontradikciji, a mej dostojnimi ljudmi jo menenje drugače. Naša zahteva se ne protivi zdravi pameti, pač pa se naši zahtevi protivi ona ljubezon do krivico, ki velja kot vodilno načelo pri uredništvu ,Mat-tinovem". Mi opiramo svojo zahtevo na okolnosti, ki nekaj izdajo, namreč: da je velika večina Primorske slovanske narodnosti, da je vsa tržaška okolica zdržema slovenska in da v mestu aamom biva nad 15.000 Slovoncev, ako ne računamo tistih glav, ki so povodom zadnjega ljudskega štetja padle v brezdno poitalijančevalne pohlepnosti; nadalje: da ta večina mora istotako prispevati za vse državne zavode, kakor morajo prispevati vsi drugi, da mora torej imeti iste pravice kakor drugi. Tako pravi pravica, tako nam veli navadna dostojnost. Ali čemu govorimo : takih ozirov ne posnajo pri „Mattinu", ker so jih že davna vrgli od sebe kot nepotreben balast. — A ne le z ozirom na načelo jednakopravnosti moramo zahtevati slovenske napise ns državnih poslopjih v Trstu, smpak tudi z ozirom na vsakdanjo praktično potrebo. Kajti le atrastni italijanski sagriženci morejo tajiti resnioo, da ima vae življenje po tržaških ulioah na pol slovansko 1 i o e. Ne glede na domači slovanski živelj je mesto naše obkoljeno od vseh strani od slovenskih pokrajin, s katerimi je v živi gospodarski in trgovinski zvezi, čemur je neizogibna posledica ta, da prihaja v mesto dnevoma mnogo Slovoncev, ki imajo najrazličnejših poslov no le s trgovci, ampak tudi z uradi. To vidi vsakdo, izvzemši tiste, ki se namenoma delajo slepe glede na važnost slovenskega življa za meato tržaško. To so ljudje, pri katerih strast nadvladuje vsa druga čutila in tudi — zdravo pamet! — Slovenci in financa. Ko sem se prod dnevi vozil z dežele v Trst, ustaviti som so moral, ker sem imol pri sobi neke carini podvržene reči, pri financi. Ko mi je gospod uradnik jel pisati pobotnico, opazil som, da piše — nemško. Znajoč, da je njeg. ekaelenoa g. finančni minister zauka zal svojim podrojonim, da morajo občevati se strankami le v njim razumljivem jeziku, izjavil sem, da, opirajoč se na dotično odredbo, ne sprejmem in uo plačam, ako se mi ne izroči slovenska pobotnica. S prvega ja g^sp. olioijal nekaj zarontačil po hoh-tajč, ali ko je videl, da tako ne gre, naznauil mi ju, da so ioni nekaj čitali o gori omenjeni naredbi, da pa niso Še prejeli uobenega podobnega ukaza od svojih višjih! II Vprasum toraj slav. finančno ravnateljstvo, čemu da ča'.a in ue ruzglasi dotične ministersko naredbe ? Inferjorno pleme ? Piše se nam iz Sinarij : Tužna nam majku 1 Gospod ured nik, ko sem zapisal naslov tem vrsticam* premišljeval Mena sam seboj : ali nimajo morda vender-lo prav naši sovražniki, ko nas nazivljejo inferjorno pleme P To isto sem premišljeval minolo nedeljo, ko aem v Smarenski cerkvi poslušal lepo ubrano petje . . . latinsko. Seveda, omenjenega dne imeli smo Šmarenci velik praznik, (somenj); ob takih velikih praznikih bilo bi pa ... . prenavadno — slovensko petje P Obračam se torej do vseh veljakov s prošnjo, da no bi odrivali slovenskega petja iz corkve. Toraj nn samo, kar je malo, naj bode slovensko, saj Bog nas gotovo razume, ako ga častimo v svojem jeziku. Lepa vipavska dolina obložena je letos (vssj Šmarje in Rihenberk) z blagoslovom božjim. Grozdje je tako lepo in obilo, da ga ž« lota in leta ni bilo takega. Naravno, da bode tudi vino prav izvr.stno, na kar že sedaj opozarjamo naše trgovoe in krč-marje, Bog naa varuj kake nesreče — toče! Ker sem že tukaj, dovolite gospod urednik, da izrazim še eno avojo arčno Željo, namreč: da naj bi Šmarenski veljaki sporazumno z okolico ustanovili toliko potrebno podružnico sv. Cirila i Metoda, in ako le mogoče, tudi bralno društvo, v katerom bi so za male novce in posebno v zimskem času naučili obilo lepega in koristnega. Popotnik. Vpraianje užitnlnske črta je še vedno na dnevnem redu. Okoličani tožijo in tožijo, finančne oblasti pa trdijo svojo in — nasprotno. Iz posvetovauj, ki so se vršile nedavno o tej zadevi, smo se prepričali, da naši okoličani ne bodo mirovali, "uler se jim saj nekoliko ne olajša težko breme, kojo jim je naprtila nova užitnin-ska črta. V tej zadevi je bila svojedobno posebnu deputacija na Dunaju, ki se je predstavila Njegovomu veličanstvu, gg. ministrom in načelnikom klubov. Okoličani sicer vedo, da to potovanje na Dunaj ni imelo zaželjenega vspeha, vender bi utegnilo marsikoga zanimati obvestilo, katero je takrat dobil naš državni posl., g. Ivan vites Nabergoj, radi čosar je ob« javljamo tu — prevedeno na slovenski jezik — od besede do besede. Odlok finančnega ravnateljstva tržaškega se je glasil: Št. 1394./Pr. Blagorodnomu gospodu Ivanu Naborgoju, državnemu poslancu na Prošeku pri Trstu. Njegovo o. in k. Veličanstvo vselo je s Najvišjim odlokom z dne 3. junija 1891 na znanje poročilo, predloženo od o. k. finančnega ministerstva o prošnji prebivalcev tržaške okolice v zadevi užitninsko črte ter je blagoizvolilo prepustiti o. k. finančnemu ministerstvu, da odgovori prosilcem v dobro utemeljeuem odloku. O tem ae obveščate v zmislu naredbe visokega o. k. finančnega ministerstva z due 4. julija t. I. Št. 23016, da visoko-istumu ni bilo možno drugače določiti užitninske črto tržaške, kaker v oni meri, ki je predčrtana v §. 2 mejtem izišle postave z dno 23. juniju 1891 (Drž. zak. št. 79), in sicer iz nastopnih razlogov: Da se zagotovi dohodek užitninskega davka v Trstu je noobhodno potrebno, določiti črto za primorno nadzorovanje užitninske črte. Kot taka mora so smatrati lo bivša carinska črta z nekojimi spremembami. Užitninska črta, katoro ao popred predlagali zastopniki mestne občine tržaške, in katere bi želeli tudi p r o s i 1 o i, morala se je pa odkloniti, ker se giblje večinoma mej hišami, zbok česar — in tudi radi drugih pomanjkljivosti — bi je ne mogli vspešuo nadzorovati. Tudi se Btališču stroškov za nadzorovanje morala so je dati prednost bivši carinski črti kot užitniuaki či ti, kajti istu meri sumo 12'* kilometra, dočim bi morila črta, nasvotovuna v prošnji, z mnogimi uje vogali, obrnjenimi nu znotraj ali zunaj. 141 kilometra, pri čemer ju pa šu to vzeti v poštev, d i prvo omoujena črta zahtova le 7 u r u d o v 7.a pobiran jo davka, dočim bi se na poslednji moralo osnovati 17 uradov. Tr^t, dne 20. julija 1891. Plenker l. r. Tržaški mastni svet imel bode jutri ob 7. uri avečer svojo sejo. Mej drugim je na dnevnem redu konečno poročilo verifikacij ^kega odseka o volitvah v okolici. Zelo radovedni smo, kako ao jo pogodili gospodje. Otroški vrtci. Otroška vrtca družbe av. Cirila in Metod* v Rojanu in na Greti sta se odprla začetkom tekočega meseca k običajno sv. mašo. Vpisovanja otrok se je nadaljevalo do minole sobote ter ae otroci v otroški vrt na Greti še vedno sprejemajo, dočim se je moral nekaterim otrokom sprejem v otroški vrtec T Rojanu odreči radi preobilja otrok. Za zadnji vrt oglasilo so je okolu 80 otročičev, željnih pohajati zabavišče. To število nam najbolj kaže, kako so se omilile te ustanove domačemu ljudstvu in to po pravici, kajti vzgoja, koje so otroci tu deležni, je res uzorno kristijanska in nurodna. V vrtcu ae otroci učć moliti D<>ga, delati in spoznavati ter po vrednosti ceniti zaklad evoje narodnosti. Otroku, ki je kedaj obiskoval otroški vrtec, ostane čas, ki ga je v njem aprovel, v trajnem spominu. Istotako se bode vedno spominjal zlatih naukov, ki jih je slišal v njem. Le škoda torej, da ni bilo unžno sprejeti vseh otrok. Vendar pa upamo, da bode temu kmalu bolje, kajti slavno vodstvo v Ljubljani skrbi posebno za nns tržaške Slovence ter nam je obljubilo, da nam ustanovi 9e jeden otroški vrtec v ulici Belvedere — v najbolj izpostavljen em kraju predmestja. S tem upamo, da se zajezi hudoben upljiv Ia* honskega vrta na Greti ter bodo stariši is Belvederja in spodnje Grete brez dvojbe potem pošiljali svoje deco v novi vrt, kajti vaak pameten človek lehko spozna krivo vzgojo v lahonskih vrtcih. Upamo, da bude plavni družbi možno odpreti novi otroški vrt še tekoče leto ter ae nadejamo od onih slovenskih starišev, kojih deci se je moral odreči vsprejem v rojanski vrtec, da upišejo potem isto v novi vrt. V otroškem vrtu na Greti, se pa otroci še vedno sprejemajo ter priporočamo osobito stanovalcem na Greti, naj bi se ne pustili mamiti po obetih tamošnjega laškega vrta, temveč naj bi avoje otroke pripeljali v slovenski vrtec, kjer se bodo vzgojevali v verskem in narodnem duhu. Rodoljubi, ki občujejo z delavci in okoličani, katori pošiljajo svojo otroke v laški vrtec, naj bi jim pač pred<.čili nevarnost, ki preti njih otrokom od laškega pouku toliko v verskem kolikor v narodnem obziru. Vsaki očo in vsaka mati naj bi sedaj pomislila, da se lehko sčasoma progodi, da jih bodo uprav njih otroci laški proklinjali. Vsaj je že vsem znana omika mestnih pobalinov, kojo so pač pridobili na laških šolah. Bodimo doaledni ter cenimo po zaslugi one zavodo, koje slovenski narod s tolikim požrtvo-vanjem vzdržuje 1 Pošiljajoč svoje nežne otročiče v slovenske otroške vrtce, vsadimo v nežno otroško srce prvo ljubezen do svojega materinega jezika, do milega Boga in občne domovine, dočim bi se drugači isti otroci potepali po ulicah tir duševno in telesno kvarili. V vrtcu samem čujejo ter si prisvajajo lepe nauko skrbno vrtna-rice, po cestah si pa kazijo srce z grdimi pesmimi in kletvami I V latiouskem otroškem vrtu jim vrtnarica govori v tujem laškem jeziku ter jo otroci samo gledajo, a pri u če ai ne ničesar ; na slovenskih otroških vrtcih bo pa uče v slovenskem materinem jeziku moliti, peti, deklamovati itd., ter se otroci vzgajajo v dobre katoličane in vnete Sloveoce. Pojdi kedaj na Greto ali v kako drugo predmestje, kjer je kak luški otroški vrt! Videl baš tolpe slovenskih otrok, ki sicer zahajajo v »kulturni* laški vrt, a po cestah ti vodo že kruliti klafarske tržaške pesni, ki so odlikujejo po nesramnosti. Poglej pa otroke iz slovenskih otroških vrtcev — kako uzorno ti stopajo po cesti, držeč se za roko; poglej jih v cerkvi s povzdignjenimi ročicami moleče Boga za svoje dobrotnike; poglej jih pri sklepu šolskega leta, pri božičnici itd., kako uzorno pojć, deklamu-jejo, govore, predavajo, igrajo f Ne samo a narodnega »tališča temveč tudi — in posebno to — z verskega stališča morale bi slovenake matero gledati na to, da njih otroci pridejo prva leta v otroški vrtec; žrt vovati bi morale zadnji vinar, da ao njih otroci deležni pouka na otroškem slovenskem vrtcu. Naj bi torej niti naj-ubožnejša mati ne zbirala mej slovenskimi in laškimi vrtci, izbravši si morda slednjič laškega, kjer ae jej dete sicer telesno vzdržuje, a duševno pogubljuje in razna-roduje. Naj bi nobena slovenska mati ne mislila, da je že svojo dolžnost storila, ako je utaknila svojega otroka v laški otroški vrt. Ta mati ni storila svoje dolžnosti, ampak doprinesla je g r e h proti svoji krvi, kajti prodala je svoje dete tujcem, da iz njega naredi — Laha. Za to jej ne bode pač nobeden otrok vedel hvale, temveč pride čas, ko jo bode še preklinjal radi tega. (Konec prih.) Odbor „Slovanske Čitalnice6 v Trstu vabi k izletu, katerega napravi dne 24. septembra t. 1. na Prosek v gostilno Lukša, kjer se bode vršila ob jednem veselica pevskega društva „Hajdrih". Zabava in veselica prične so točno ob popoludne. Gostje dobro došli. Skupni odhod udeležencev ob 2»/» izpred kavarne ,Commercio* (Via Caserma). Ako bi bilo 24. septembra neugodno vreme, bodeta izlet in veselica dne 1. oktobra t. I. z istim programom. Pevsko druitvo „Hajdrih* na Prošeku vabi na veselico, katero priredi na Prošeku dno 24. septembra ob popoludne v prostorih gostilne „Lukša", s sledečim vsporedom : 1. H. Sattner : „Za dom med bojni gromM, moški zbor. 2. a) A. Forster: „Napitnioa", b) Krnševeo: „Odmev**, m ška zbora. 3. „Razstrešenca", burka v enem dejanji. 4. H. Volarič : „Bedak je", šaljiv moški zbor, 5. I. Kocjancič: „Oblačku* moški zbor z dvosj evom baritona in tenorja. 6. Prosta zabava. Pri koncertu iu prosti zabavi svira godba. Veselica udeleži so prigodom svojega izleta slavna »Slovanska čitalnica* iz Trsta. Po koncertu bode prosta zabava ter ae bodo užigali umeteljni ognji. Ustopnina k veselici 20 novčičev za oaebo. V slučaju neugodnega vremena preloži se veselica na 1. oktobra. Vabilo k besedi, katero priredć novomeški slov. akademiki v koriat slov. dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj* s prijaznim sodelovanjem gospic M. Paulo-vich, J. Vidic, M. Vaaič in gosp. J. Hladnika, t Novem Mestu dne 23. septembra 1893. v prostorih Narodnega doma. Zače-tok točno ob 8. uri zvečer. Vatopnina 30 kr.; sedež 50 kr. Več članov „Tri. Sokola* zbralo se je v nedeljo večer na prijateljski sestanek v restavraciji „Narodnega doma" pri av. Ivanu. Zabava je bila zelo živahna iu je bilo čuti mnogo napitnic: sokolski ideji, starosti „Sokola", vrlim telovadcem in njih učitelju, uzornim in diaoiplinovanim rodoljubom pri sv. Ivanu itd. Želeti bi pač bilo, da bi se taki prijateljski Bestanki ponavljali redno, kajti s tem bi se širil duh bratovstva in vzajemnosti in bi se vnemala ljubezen in zanimanje za društvo. Mi priporočamo odboru to misel v resen prevdarek. — Ob tej priliki si no moremo kaj, da ne bi pohvalno otuonjali gostilne v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu, kjer je z dobro postrežbo združena prav dobra kuhinja. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Istri nabirajo ae prav pridno darovi po Istri, Dalmaciji in Hrvatski. Na ženitovanju g. dr. Ribara z gospodičino Kastelčevo v Materiji nabral je gosp. prof. Mandič 104 krone. — Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so dne 18 t. m. dijaki pri sv. Ivanu 1 gld. 20 nvč. — Na deskah g. Lovšina v Kopru v družbi Pomjančana nabrali so veseli Kranjci 3 gld. 25 nč. Za podružnico sv. Cirila In Metoda na Grsti so darovali : Hrvatin A. 20 vin., Hrvatin N. 20 vin , Gropajc 20 vin., SošiČ 20 vin , Vodnjav Ana 20 vin., Škerlj Tereza 20 vin., Piščanec Ana 20 vin., Bizjak I. 20 vin., Brezovec Tereza 20 vin., Kocjan Jera 40 vin., Kavčič Tereza 20 vin., Pi-ščanc Ana 1 krono, PiŠčanc Matija 1 krono, Trebeč 1 krono, Piščanc Jos. 20 vin., Lo-ban J. 20 vin. Priporočamo imenovane slovenske delavke in delavce drngim v zgled in posnemanje. Za žensko podružnico sv. Cirila In Metoda nabralo se je v Materiji pri gd. G. Kastetcu 3 krone 40 st., zaradi pomote v bratovščini. Za svetoivansko podružnico družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali Sokoli pri sv. Ivanu 2 gld. 40 kr. Za dijaiko kuhinjo nabralo se je pri „zajčji polenti", slaveč odhodnioo gospoda A. Žejna, 3 gld. 12 kr. Dobro znamenje. Nekoliko učencev, ki ao minolo leto obiskovali šolo družbe av. Cirila in Metoda, vstopilo je v I. raz red tukajšnjega gimnazija, oziroma v V. razred nemške ljudske šole. Vsi so napravili izpite a prav dobrim vapehom. Motenje vers. Dne 5. oktmbra vršila se bode pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti Haoiilkarju Ra-c »viohu in Augustu Allichu radi motenje vere. Iz oficijelnoga poročila o VIII. veliki skupičini družbe sv. Cirila in Mstoda. (Dalje.) Za družbino nadsorni&tvo je poročal profesor dr. Ivan Svetina. Nad-zorništvo je, kakor jo v pravilih določeno, dvakrat tekom leta, 11. maja in 30. novembra 1892 skonstriralo blagajno, dne 22. februvarija 1893 pa pregledalo račune za leto 1892, računske knjige in priloge ter našlo, da se je vselej račun vjemal z blagajniškim stanjem, dohodi iu razhodi pa ao bili dokazani po računskih prilogah. Pri poslednjem skontrovanju di.6 22. fe-bruvarja 1893 bilo je v blagajni zraven gotovine 43 gld. 46 kr. hraniln b knjižio v znesku 15 374 gld. 42 kr. — Prvo-mestnik naznanja, da po pravilih letos izstopijo naslednji udje družbinega vodstva; Ivan Hribar, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar, Tomo Zupan. Dalje prečita pismo dr. Tuvčar-jevo, v katerem izjavlja, da z ozirom na avoje posle več ne more sprejeti even-tuelne izvolitve ter da hoče v vseli pravnih zadevah drage voljo podpirati družbo. Vsled tega pojasnila uasvetuje skupščinar Metko Mandič, da se izvolijo z vaklikom dosedanji odborniki a mesto dr. Tavčarja pa kurat Anton Koblar. Skupščina z dobro- in sla* vaklioi pritrdi temu nasvetu. — Prvo-mestnik naznanja, da je voliti zdaj prvomostnika, ker jo bil i on mej izsto-pivšimi vodstvenimi člani, proaeč podpred-nika Svetca, naj vodi volitev. Ta pozove zborovalce, naj izvolijo družbi prvoineatuika. Vsestransko ploskanje in „živio Zupan 1" pozove dosedanjega prvomeatnika na njegovo častno mesto. — Na to je prevla skupščina k volitvi družbinega nad-zorništva in razsodništva. Zastopnik M. Mandič predlaga, naj se iivolijo vsi dosedanji Slani, le mesto dr. Moschota naj se privzame odvetnik dr. Fran Stor, ki je valed današnjih izveatij v svoji rodbini že trikratni pokrovitelj naši družbi. Ta nasvet skupščina jednoglasno odobri P r-v o mestni k naznanja, da je s tem vspored izvršen, vendar vpraša : da li ima kateri čč. zastopnikov še kako željo do družbinega vodstvu tor sploh v društvenih šolskih zadevah P — Novoizvoljeni vodstveni član Anton Koblar izjavlja, da sprejme volitev rekoč: „Dosedaj mi je bilo delovanje za prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda prijetna naloga, a od slej naprej mi bo sveta dolžnost, katero mi je naložila tako odlična skupščina.* Zborovalci so novega odborniku burno pozdravljali. — Dr. Dinko Vitežič želi, da bi nafta in istrska družba sv. Cirila in Metoda stopili v tesnejšo zvezo za pospeševanje sloven* skega in hrvatskega šolstva po Iatri. A o tem naj vodstvo potrebno ukrene. — Za- •topnik M. Mandič priporoča, d a bi vodstvo čem prej mogoče osnovalo v Trstu še jedno j e d n o ra z r e d n i e o in aioervRocolu, kjer je najbolj potrebna. — Prvo mestnik pripomni, da ae bode vodstvo osiralo na te nasvete. — Stojg potem spregovori: Častiti skupščinarji! Preden končamo, drsnem ae Vas vprašati: ali me pooblastita, čast. Slovenke in Slovenci, zbrani tn is vseh pokrajin naše govorice — da sedaj koj po končani veliki akupšćini izreže vodstvo potom tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva VIII. velike skupščiae v Sežani globoko udanoat, svestobo in pokorščino Njeg. Veličanstvu, preavitlemu cesarju P (Skupščinarji vatanejo ter s živio in slava klici na presvetlega cesarja odobrijo nasvet prvomestnikov.) K sklepu se prvomest-n i k zahvaljuje v prvi vrsti ženski Sežanski podružnici, imenoma prvomestnici, preblag, gospej dežel, poslanca Mariji M a h o r-č i č e v i na vsem prijetnem trudu gledl priprav sa veliko skupščino in čast. domaći duhovščini sa preskrbitev Božje aluibe; zahvalo isreka vsem navsočim sborovslkam in zborovalcem ; vsem čast. delegatom po« ssmičnih podružnic; vsem podružnicam aa požrtovslnost minolega pravnega leta; pa tudi brezisjemno vsakemu, ki je pokasal kakoršnim činom že koli čuteče srce aa našo družbo ter osnanja, da je VIII. velika skupščina družbe av. Cirila in Metoda v Sežani zaključena. (Živioklici prvomest-niku.) — Takoj po sklepu zborovanja poda se deputacija: prvomeatnik direktor T. Zupan, podpredsednik deželni poslanec Luka Svetec in družbini nadzornik profesor dr. Ivan Svetina k Sežanskemu g. o. kr. okrajnemu glavarju Simzigu, da isvrii zgornji nalog. Gosp. glavar je deputacijo prijesno sprejel ter izrazil avoje veselje na tej lojalni manifestaciji, o kateri hoće takoj poročati na višje mesto. O tem sprićuje čestilni dopis, kojega je vodatvo prejelo od c. kr. okrajnega glavarja v Sežani, koji dopis smo že prijavili svojedobao. Na Dunaju je bil obsojen denaraićar Majer na Sletno ječo, ker je ukradel 64.000 gld. ,Podpornemu in hrauilnemu društva". Izjavil je, da knjig ni nihče že 10 let pregledava), vsled česar je mogel kraati, kolikor se mu je ljubilo. Izpred sodišča. 17 letnega Alberta Kosovela obsodilo je tukajšnje dež. so* dišče na 3 mesece zapora radi jasnega nasilstva, ker se je na ribjem trgu pri av. Jakobu protivil redarju, ki ga je hotel odvesti v zapor. Ženska Ijubeznjlvost. Neki kupćijski agent prihiteti je moral na adravniško postajo iskat pomoći, ker ga je opraskala — ženska roka. Ženska Ijubeanjivoat je včasih podobna mačji ljubeznjivosti. Redarji so zasačili nekega Mihel-angela Dettio-ta, kateri je pred osaiesi dnevi zbežal iz zapora v Korminu. Italijanskega vina imamo menda ie premalo, kajti italijansko trgovinsko mini-sterstvo je sklenilo osnovati velika skladiftČa italijanskega vina v Trstu in v Pešti, poleg teh pa napraviti šo jedno tako skladišče na Roki. Naznanilo. „Občno delavsko izobraževalno, pravi varujoče iu podporno druitvo" naznanja, da ima avojo sobo: Via Torronti fttv. 34,1. nadstropje; ista je odprta vaaki dan od 7—10 ure zvečer, ob uedeljah ia praznikih pa od 10.—12. ure predpoludne. Ob jednem se tudi opozarja delavstvo na to, da zamore druitvo le tedaj služiti svojemu namenu, ako istemu pristopijo kot člani vsi delavci ali vsaj večina. Tudi delavski prijatelji ao naprošeni, da ne bi odtesali temu društvu svoje naklonjenosti, temveč da bi je podpirali po možnosti duševno ali gmotno. Poziv. Neki revni Pomjaneo zgubil je včeraj svoto blizo 50 goldinarjev. Reveža je zadela s tem zurts huda nesreča. Kdor jo našel ta denar, naj ga izroči ali o. k. policiji ali pa našemu ureduištvu, kajti skrajna brezvostnost iu bruzsrčuost bi bila to, ako bi obdržal za-se ta krvano zasluženi denar. Občni Štrajk v Avstriji? Dne 17. t. m. bil je na Dunaju velik m>cijftn*tišk shod, pri kateroro so se posvetovali o občnem strejku. Dr. Ellbogen je rekel: .Ako bi na Dnnajn le 100.000 delavcev ustavilo delo efe aahtevo, da se uvede obče volilno pravo, videli bi, kakov strah bi prešinil vse posestnike". Neki drugi govornik je pozval delavce, ki so brez dela, naj pridejo isti dan, ko predlože Mladočehi svoj predlog, da se odpravi izjemno stanje, pred parlament in naj dem"»n-strujejo. Konečno je objavil dr. Elibogen, da se skliče „državna konferencija" delavcev, pri kateri se bode posvetovali o občem itrajku. Kolera. Iz Galicije, Ogrsko, Hamburga in iz Italije poroča brzojav sleherni dan o novih slučajih. Neki dunajski list trdi, da ogrska glasila niso resnično poročala o stanju kolere, kajti v resnici je v poslednjih tednih na Ogerskem zbolelo kak'h 800 oseb na koleri. Velik štrajk- V premnogokopih Pas-de-Calais (na Francoskem) ustavilo je delo vseh 35.000 delavcev. Zblaznel je 40 letni bivfti poštni sluga Andrej Capo I. Predvčeranjim hotel so je iih pomolu sv. Karla telebniti v morje, kur so pa preprečili mimoidoči. Na vprašanje, kdo da je, odgovoril je, da on ju pogrni ravnatelj ter da išče tu službe. Odveli so ga v bolnico Polar V Lonjeru. predvč-raujiin zjutraj jo na-tal ogenj v hlevu Josipa Guntina v Lonjeru. Škoda znaša knc h 200 gld. Svetovna razetava v Chicagu trajala bode do 31. dtcembra. ti narodni trdnjavi, zagotovljena je neizbrisna hvaležnost v srcu našega ljudstva. Konjaki flnoj je gorek in suh. Če svežega prepelješ na peščeno njivo, rastline na njej usahnejo. Dober je pa tak gnoj za mrzlo in težko ilovnato zemljo, katero segreje, da postane redovitnejše. Če na suhe njive vozimo konjski gnoj, ga moramo vsekako jeseni, mokro njive pa z njim lahko gnojimo tudi pomladi. 0« nimamo njive s težko prstjo, za kakeršno ugaja konjski gnoj, ga pa moramo pomešati z drugim gnojem. Goepodareko. Dokazana stvar je, da pri naših domačih živalih ne ostane biez upliva na organizem nestalno vreme v spomladi, prehod od krmljenja v hlevu do paše, in dogajajo se pogoatoma kužnim podobne bolezni zlasti pri mladi živini, prašičih, ovcah, domači perutnini itd. Priporočati je toraj uporaba obrambenih sredstev o pravem času, kot taka so poznana od nekdaj „Kwizde KorneuburŠki edilni prašek za prašiče, Kwizde sredstvo proti griži pri ovcah, Kwizde prašek za perutnino za kokoši, race, gosi itd. itdM. Književnost. Narodnogospodarske zadeve. .Istarska vinarska zadruga z omejenim poroštvom* v P ulji je že uknjižena pri c. k. okrajnem sodišču v Rovinju. Iz P ulja se nam piAo o tem : V prvem vod-F.tvu jo L. Križ, sin znanega veletržca i« Čabra ; njega namestujo dr. Konrad J a n o ž i č, kuncipijent pri dr. Laginji v Pulju. V odboru so : čast. g. Jo«. V e I i-kanje, duhovni pastir v Juršičih; K. M. S p i n o i o, posestnik v Spinčičih, in Ign. S t i g I i <5, posestnik v Pulju. — V nad-zorništvo so ubrani : dr. M. Laginja, dr. Al. Trinajsti 6 iu Ivan 8 p i k. Vinarski zadrugi jo namen pospeševati vinarstvo in urediti veliko vinsko trgovino. Jud no in diugo je bilo potrebno. Ta svoj namen bode dosezala kupovanjem in prodajanjem gmz.lju in s m m o naravnega v i n n, prirejevanjem uzornih vin o-gradov, pivnic, skladišč iu pod-p i r a n j n n č I a n o v v teh strokah go-spodaotva. Vsak zadružni del znaša 100 gld. OJ dobička pojile vsaj deseti del v pribrano (rezervni funJ,) dokler ista no naraste na 5000 gld. Iz ostalega izplačajo »o 5 odsiotno obresti za zadružne deleže. Iu kar potem ostane, jo čisti dobiček. Ta poalednji so razdeli kot dividenda za-družnikon po razmerju njih zadružnih delov, ali pa so obrne v dobrodelne nameue, ali slednjič v rezervni fond, kakor že t«> določi glavna skupščina. B->g ouui daj. da bi t« zadruga srečno vspevala ter pripomogla istrskemu kmetu do gospodarske in po tak eni tudi politiško in narodne nezavisno«^. Kmet na* bil jo do nodaj zapuščen od vaeh ; iu nereden je bil. da si ni vedel pomoči na nobeno stran : zato pa jo hil na milost in nemilost izročen brezvestnim oderuhom. Sedaj bo to drugače. Požrtvovalni rodoljub)« so vzeli stvar v roke, da se ljudstvo priuči polagoma racjonelnemu kletarstvu in pred v«em po, da se uredi razproda vanj«1 vinn. Dobiček bodo velikansk na dve strani: v prvo oatano vso »kupilo v rokah domačega ljudstva, v drugo pa pridobi vino na dobrem imenu, ker bodetno razpoš ljali zares vin o. In tako korakamo polagoma do narodnega ihauiohvo-jenja. Dug blugoslo\i našo zadrugo in daj, da bi vspovaln ruko lepo. kakor se razvija nitčh p o s o j i I n i o a. Onim možem pa, ki so u&iu z obilnu trud« m zasnovali Došle so nam nastopne kjige : Narodna biblioteka. Snopič 54., 55. in 56. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Poljski spisal Sienkievvicz. Poslovenil Podravski. IV. zvezek. Novo Mesto 1893. Tiskul iu založil I. Krajec. — Str. 244. Cena 45 kr. — Ivrajčeva udaja slo-večega Sioukiewczevega romana „Z ognjem in mečom" je sedaj popolna. „Dijaški koledar* za šolsko I. 1893/94. Vsebina mu je tako mnogovrstna in bogata, oblika pa priročna in elegantna, da bodo slovenski dijaki brez dvoma z veseljem segli po tem najlepšem slovenskem koledarju. Cena 60 kr. je, če uvažujeaio slovenske razmero, jako nizka. Izvestja „ Muzejskega društva za KranjskoUrejuje Anton Koblar. Sešitek 4. Na prvom mestu čitamo korenite razpravo iz peresa arhivarja A. Koblerja »Boj na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti", za katero razpravo je p satelj nabral mnogo važnih podatkov v deželnem arhivu kranjskem. *Slovenski Pravnik" štev. 9 prinaša sledečo vsebino: 1. Fr. Šnklje: O reformi naših direktnih davkov. (Dalje.) 2. Dr. J. Pajk : O nnravstvenoj obvezanosti. (Dalje.) 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, 4. Iz upravne prakse. 5. Književna poročila. 6. Razne vesti. 7. Pre Jed pravo-sodstva. „Slovanski Svet* izšel je z nastopno vsebino: „O občih jezikih Avstro-Ogerske". — „Poslanec Šuklje o notranji politiki". — „Slika" (Pesem). — „Iz poezij Fr. Levstika" („Želje".) — „Iz Krčevinskih potočnic" (Elegija). — „Dobre voljice . .« (Pesem). — | „Biserje i alemovi." (Pesem). — „Majmun", j — „Iz Petove muze". „Bratovska ljubezen" j — Sanje). — „Hifch". — „Nekaj o ruski •Ženski omiki". — Dopisi. — Listek (Iz črnogorskih spominov). — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — ZmČs. — Književnost. — Oglasi na zavitku. „Ljubljanski Zvon". Vsebina 9. zvezka: A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika. 16.—19. — A Funtek: Pesem o pesmi. — Miroljub: Na kmetih. — Nejaz Nemcigren : Abadon, Bajka za staiC'J (Dalje.) — y. j Spimini, — Dr. S. Subic: Pogubni malik svetil (Daljo). — E. Lah : O pomenu naših krajevnih imen. (Dalje.) — L. Habetov: Vele cvetice. — M. Cilensuk : K«k6 se branijo rastline nepoklicanih gostov (Dalje) — Janko Kersnik: Jara gospčda. Povest (Dalje) — V. Bežek : O slovenskih in nemSkih čitankah na naših srednjih šolah. (Dalje) — HarambaŠa: Valvnzorjeva rodbinska rakov v 1'olšniku. — M. Valjavec: K drugomu HoA'tku uloveunko-iiemSkega slovarja Wol-f.ivega (Dalje). — V. Bežek : Prinos k olovenskemu knjiŠtvu. (Dalje.) — D. Faj-g» lj : Nove muzikalije. — Listek. „Dom in Svet" prinaša naslednjo vsebino : Helijodor. (II. Mdtr. 3, 7—40.) Zložil Ivan Kolarič. — Dr. G&Špar Rojko. Poroča Fr. S. Lekše. — Iz nove d6be. Spisal Ivan Sovr&n. — Štirje duhovi. Zložil Anton Medved. — Med valovi življenja. Povest. Spisal Dobravec. Joannes studiosus. Spisal Podgoričan — Sreča. Zložil H. — Razklani hrast. Zložil J. O. Golobov. — Mrtvemu dekletcu. Zložil Vueslav. — Ivan Vajkhard Valvazor. V spomin dvestoletnice njegove smrti. Spisal A. M. L. — Valva-zorju ob dvestoletnici njegove smrti. — Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. Spi»al dr. Fr. L. — Slovstvo. — Ravne stvari. — Slike. V* 4>*> s- Kavarni y ulici Ca*erma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. N* razpolago so časopisi v raznih ftlovanskih jezikih. Dotira postrežba. — Za obilen obisk se priporoča A nt on Šorli. Cl. kavarnar. Martin Krže, Pia za S. Giovnnni šf. 1, ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. jedil 'iih stvari po jako nizki o e u i. Prodaja J°šet Cerne Plazza della Caserma št." 1 (uhod Via Ghega). ci. B. Modic in Grebene, "sY°š! Iu vil .... Jlovani in Via Nuova, opozarjata zasebnike, kramarje in 5. duhovščino na svojo zalogo pornelanskegn, Bto-klenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrašen jo grobnih spomenikov. Cl. nillUII rUUIldJ, in Cecllia, toči izvrstno domače žganje; v tabaknrni svoji — ista hiša -pa prodaja vso navadno potrebne nemSko-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostia .Mla cillHi Grar» poleg kavarne „Universou priporoča so Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, iu je izvrstna tudi kuhiuja — Gostilna je odprta do poluiioči. Z odličnim spoštovanjem C1 JAKOB KUMA K C. kr. dvorna lekarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da j« pri vzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Itenodetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopliju in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delniškega podpornega društva4 pa naznanja šo posobej, da mu je odbor istega dovolil Hprejemati recepte od njih v slučaju, nko njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebo so priporoča 10i— 1 Ivnn Mlzzan. Jah. Klemena TRST JfiST Via S. A lito n io St. 1. priporoča 39 veliko zalogo manufakturnoga blaga U|)i aV prispelega za letno sezono in uicer: perkale, sukna iz yolue za ženske in možke; oki asnikr, trake, čipke, podstave 7,a /1'inki' »n muftku nli]nk». žitlniie rute, koiičciiino in platenino, nogo-vice za ženske in m<»žk«'; maje oa in vmIiih /a žen«ko in iifžkt'. Smjce za žoinkp in iii 'žk -, ovratnike, zapestnice iu zavratnik«, srajce za turiste in bicikliste, narukvice za ži-iink»« i/. § «d- •4k<'j;n l<->i!Ci in žitlalH1, kak"'' tudi hl;l£0 naln^č za zastave i * trnki v narodnih barvali garantirane kakovosti — vne po jako nizki c«*ni. vpisana zadniRa z omejenim poroštvom v ltojanii pri Trstu priporoča slavnemu občin«tvu wvoj» bogato preskrbljeno Jasftvlin (v ulici Bolvudere št, 3) pristopno zadružnikom iu nezadruŽnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pcrtotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer bo t čijo izborna domaća vina, teran, pivo v ■teklanioah itu. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. 1C Novi člani so fie vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od ti—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp. 101—19 Tinct. capsici compos. ( P A1N-EX PELLE R) se prireja v Eichterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne-Praxmar«r v Trstu, P. Orandc) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjo, dobiva so po večini lekarn v stcklcniciih po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le tako steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja rnzpošitjalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen Lowen. Prag. 48 - '25 Gostilna „Stoka", poleg kavarno „Fubris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina. istotako jo kuhinja izvršna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Musoheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. H (J) toči izvrstna vina iu prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno' v ceno. Cl. Josip Kocjančič, Via Barriera voc-chia žt 19, trgovina z mešanim blagom, moke, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjirni pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo do Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via CHaipauillo v hiši Jakoba Brunnorj* At. d (l'iazza l'.mtorosso). Po dvakrat na dan friftuo opresno mleko po 12 kr. liter no-dosredno iz Št. Petra, sveia (trišaa) smetana. E. Šverljuga, brivec v ulici Sta- dimi šc 1, priporoča se p. n. Hlovenskeinu občin-stv u za blagoliotuo obiskovanje. Cl. c. kr. priv. afsir. Mimep mm 7.ii trgovino iti obrt v Trstu. Novci z ji vplačila v vredn. papirjih nn V tiapcleoniii r.» l-diK'vni odkaz 2'/4n/0 } »»-dnevni odkar. 2•'„ m. n 2 7,7e 3-meneč n i . l '//"<» 3>- „ «7*°/» fi- , , S '/,•/., Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, teri «e nahajajo v "krogu pripozna se nova obresma tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni o ti »le!. V vredn. pajiirjih 2% na »»»kn «v..t,,. V napoleonih brez obrosti Nakaznice ca Dunaj, l'rago, F'ešro, Urno, l.vov, Tropavo. Heko kakor za Zagreb, A rad, Hielilz, Gablonz. Oradec, llermaustaili hiomoiit «'elove«*, Ljiilil.iani, l.iuo, Olomun, Koichenberg, Sanz in Solno^ail — b r o t. troškcT, Ku|»uja iu prudaja vroduoslij, diviz, kakor tudi vnovčeige kuponov 24 9 pri odbitku lu/co provizije. P i* r il u j ni i. Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali 1'arizu, Berlinu ali v drutfih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti ob<-eHii po pogodbi. Vložki v pohrano. i prejemajo se v pobrano vrednostni p«|.irji, zlat ali srebrni denar inozamski bankovci iid — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodno luinke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem eursu. Trst. 1. aprila la Jt ALGOFON je jedino sredstvo proti zobobolu. migreni itd. itd. tu so dobiva v steklenicah z napotkom vred po ''0 nvČ. jedino le v odlikovani »8 lekarni Praxmarer (ai voru 24 — 18 Trst, dne ». septembra 1893. 3'Vo 37.°'. S-o 47;v« Raznovrstne sode vseh velikosti rabljene in nove ZA VINO, ZELJE, SUVE itd proda po primerni ceni FRAN ABRAM v TRSTU •• Franoesoo 22. 4—1 jui]i Papir za cigarete nLl CLUB ti Ljfl PATENT ji S. D. Modiano m *y Trotu. Papir za cigarete „CLUB" PATENT S. D. Modiano v Trstu. Permanentno razpećevanj e. Spričevalo analize. Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinske in nautične akademije izjavlja s tem, da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarete tvrdke 8. D. Modiano tor j« spoznal, da je isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnom preiskovanju se je prepričal tudi, da je popolnoma bre« glicerine in da jeden kvadratni meter tehta le 9 284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigaret« tvrdke S. D. Modiano jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdravlju Škodl jivih tvari j. 24 — 19 Trst, 19. aprila 1893. jvo/ Avg.Vierthaler. Je na prodaj po vseh talinkartiali in papirnicah. Gostilna „Alla CittA di Vienna" SK: (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejeralje naročila tudi za kotila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine n» dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni : Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša ister dujo nikakoršnili pojasnil, temveč bavi bo izključno z popotniki v katerikoli stner jn kraj. Popotniki vsi morajo iinoti Rvojo popotnico od politiške oblasti, katera mora naznanjeVati dožolo in kraj, kainor žele podati se. 12—9 V & V & & & v & A V V ou poiitisice oblastt, katera mora naznanjeVati deželo iii Kraj, Kainor zoie podati se. iz—h ^^ D.r M. LukšićNižetić zdravnik via Madonna del Mare št. 2, II. n. v Trstu 8 3 naznanja okoličanom, (ia v slučaju potrebe zdravniške pomoči, je on pripravljen vsled izražene želje priti do njih vsake d6be po noči ali dnevu. Lekarna Trnk6czy-ja zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan 3 prvo pošto razpoiilja Marijaceljske kapljice za želodec 8—5 5 tucatnv /davno preverjeno in znano zdravilo a č v r-ntilnim in kropilnim vplivom pri motenem prebavljenju,prikr6u v želodcu In zaba-sanju. — 1 ateklen. volja 20 kr ,»/s tu c a ta I gld, 1 tncat 2 gld. samo 8 gld. Poznani prašek za zobe prof dra. Haiderja je najbolje sredstvo v obvarvnnje zohov pred nesnago, ki jih čisti brez da so dotekne njih ste* klenine. - Skatljice po 30 in 50 nvč. se dobivajo izključno v odlikovani lekarni Praxmarer (.Ai due Mori") meetna palača — Trst. it / -f V m Zaradi ničvrednih ponnrejanj naj se zaht< va vsikilar Tinct. capsici comp. (l»A!N-EXPELLEIi) Bz sidrom" in je odkloniti Skatljice brez sidra kot nepristne. Zalojrn Duu;>j.-ko tovarno pohištva IGNAC IM k GOMP. Y TRSTU Via Canal grando, vogal ulico S. Nicolo priporoča 13-11 svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni. Piameno jamčenje ! Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zini raj popolnoma vrejena."" Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko. P ■ z , v. ,. . ■ . >. r ». 'V ...-.-..'.v . • Zadnji Inomostske srečke a Zadnji nc. glavni dobitek goldinarjev. h SO lič. priporočajo: Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C , Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris Lastnik pol. druutvo ^Edinost*. lidujatolj in odgovorni urednik Maks Cotlč. Tiakarna Dolenc v Trstu.