Štev. 23. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 6. junij 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D.r v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovoj hiši. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema ured-nistvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v«Poslanom« 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Bratom i sestram v Ameriki. Zakaj nemorem k vam? Povabili ste me v Ameriko. Oprosili ste me, da pridem i vas dühovno okrepim z Svetim misijonom. Zahvalne ste se šteli izkazati za navuke, štere sem Vam nekdaj davao večini amerikancov — kak sami pišete. Pripravljali ste se za moj lepi sprejem. Čakali ste me, željno, vroče, puni ljübezni i hrepenenja i tüdi straha, da gda edne obiščem, drügih ne bi zavrgo. Dragi bratje i sestre, najlepša hvala za Vašo odkritosrčno ljübezen, hvala, stotera hvala. Ljübezen ki sem jo dozdáj noso v svojem srci do Vas, je na toj vašoj pali ožarela, se povekšala i Vas obinola v tistoj milobi, kakše z rečjov povedati ne je mogoče. Jaz pridem k Vam — ali ne zdaj. Na kongres ne morem iz Sledečih zrokov: 1. Gda je Odločeno, ka se letošnji mednarodni euharistični kongres v Chicagi bo vršo, je vriskalo v meni srce od radosti, ki sija od oltara i se vrača nazaj na njega zavriskalo je v meni srce i se odprlo na ete reči: Idem na diko Oltarskoga Svestva v Chicago i pri toj priliki obiščem svoje rodne brate i sestre iz naše lepe Slovenske Krajine, ki se nahajajo v Chicagi i v vseh zjedinjenih državah Severne Amerike. Odločo sem se i pripravljao sem se. A zgodilo se mi je kak i vnogim drügim, človek ravna, Bog pa zravna. Prišla je mesca novembra lanskoga leta. tista strašna Povoden, kakše naš kraj. ne pozna. Hűdo je besnela ta posebno tüdi v mojem rojstnom kraji, pri mojoj prostoj a preljubljenoj domačoj hiši, štera jé pred par meseci zakopala gospodara, dragoga mi očo Ostali so mi mati, jedini zemeljski kinč. To je Povoden vrgla v posteo. Teško so obetežali i ležijo že več mesecov. Toga kinča nemorem ostavili i iti na to dugo pot. To je moj prvi zrok, zakaj nesam mogo, dragi Amerikanci zdaj k Vam. 2. Ne po svojoj volji i želji, nego po želji našega ljüdstva i z dovoljenjom cerkvene oblasti, kak je to predpisano, sam prevzeo preteški jarem poslanstva. Pred Bogom i svetom sem primorani dužnosti toga verno spunjavati, dokeč se po božoj volji te dužnosti ne rešim. Te dužnosti mi nalagajo zdaj jako veliko odgovornost. Po začasnom zakoni od l. 1925. se zdaj odava veleposestniška zemljá našim sirotam, vnogim Vašim domačim v Slov. Krajini. Ide se za krűh, za vsakdenešnji krűh jezerini i desetjezerim. A kda se te krűh deli, je nevarnost, da pride naš narod ščista od krűha, če küpi zemljo tak kak se njemi ponüja ali kak se njemi vsiljava od nešterih. Naj te jezere naših ljüdih rešim vkanjenja, naj jih špekulantje ne premotijo, ka bi si navezali bremen, za volo šteroga bi zemljo ne dobili, nego zgübili, moram ostati doma. Kristuš je te deleio krűh, gda je narod gladen bio. Jaz se tüdi zdaj moram brigati za narod, gda potrebüje krűh, ka pride do njega po zakoni, ne pa ka bi ga z izigravanjom zakona te zgübo. Ljüdi brez dela je vsikdar več, ljüdi brez jela i obleke je zato tüdi vsikdar več. Gdé to vnožino vidim, štera je pred Kristušovi ravnotelko vredna, kak jaz i kak mi vsí, te ne morem drügo praviti, kak on: najli se mi vnožina, — i ne drügo delali, kak On. poskrbeti njim krűh. Zato seni mogeo ostati doma. 3. Tretji zrok, ki me je doma zdržao, je tisti poseo, na Šteroga ste me, dragi amerikanci povabili. To so misijoni. Oprosili ste me, da pridem k Vam i Vam držim od fare do fare misijone. To delo potrebüje dosta časa. Najmenje polleta, če ne celo leto bi mogo ostati v Ameriki, da zadostni toj vašoj želji. A toga časa pa mi ne dovoli ne zdravje ne moja slüžba. Zato za zdaj odpüstite, dragi bratje i sestre, morem odkloniti to Vašo prošnjo. Ne odklonim je pa Sledkar. Bom prišo zastalno k Vam v te namen, gda se rešim te slüžbe i gda se mi zdravje tüdi še nekelko bole vtrdi. To je najmre tüdi še preslabo za veliko misijonsko delo. To so mi Vzroki, šteri mi za zdaj ne dovolijo, ka bi vas, dragi bratje i sestre Ameriki, obiskao. Ar me ljübite, bodete te moje Zroke na znanje vzeli i mi odpüstili odklon, to je moje vüpanje. Bodete na znanje vzeli mojo odpoved i se tolažili s tem. Gospod neso prišli na. kratek čas zato, ka drügoč prido na dugši čas. I tak je, to je prava istina. Pridem drügoč i te na dugši čas. Tečas pa čuvaj i krepi Vas i mene dober Bog po svojo velikoj dobroti i milosti. Najprisrčnejše Vas vse z ljübeznosti pozdravlja KLEKL JOŽEF vp. plebanoš, nar. poslanec. Čarne pike. Naše ljüdstvo pozna med drügimi tüdi edno fajte graha, šteri je na polovico beli na polovico pa čaren, zato njemi pravi »den pa noč«. Ravno tak vővidi program nove neodvisne prekmurske stranke, Polovica je bela, Polovica Čarna. Belo polovico so odnesli s programa krščanske socialne stranke, ali SLS. štero predstavlajo naše kmečke zveze, čarno polovico pa so sami skovali. Poglednimo samo par Čarni pik v tom programi ! Prva nespametnost je v programi to: „Mi bomo morali brezpogojno z najmočnejšov strankov iti". Gospodje, ali je ne vsakoj poštenoj i hasnovitoj politiki na tom, da išče pravico? Ali pa je ta pravica doma samo pri najmočnejšo) stranki ? Ali nam ne kaže politično živlenje ravno nasprotno ? Vzemimo danešnjo politiko v našoj državnoj zbornici. Razprava proti korupciji, to je proti dobičkarom na rovaš države i siromakov, ki davek plačujejo, ali je ne ta razprava pokazala, da so ravno tisti ljüdje, ki so pod sencov najmočnejše stránke, vganjali najgrišo korupcijo? Tü se je šlo za žmetne miljone, za žüle davküpláčüvalcov. Ali so ne ravno te najmočnejše stranke z vsov pre-friganostjov i močjov delale na to, da se prepreči boj pošteni, menši strank proti toj gnilobi v našoj državi ? Zdaj pa povemo, ka bi ta nova stranka bila že dol v Belgradi, pa bi Šla z najmoč-nejšov strankov, ali bi ne le tüdi med tistimi bila, šteri zagovarjajo i podpirajo korupcijo, šteri zagovarjajo i podpirajo dejanja tistih, ki so si delali miljone na rovaš države. Povej ti ljüdstvo, ki ešče ljübiš pravico, ali bi moglo i ti zagovarjati politiko nove stranke, ali bi jo moglo celo podpirati ? Pred našimi očmi ešče stojijo strašni broji davkov. Štere sta dve najmočnejšivi stranki v državi zglasali i naložili na hrbet našemi verstveno izmozganomi ljüdstvi. 13 jezero miljonov je bič, šteroga narod z grozov gleda. Pravične davke ma držáva pravico terjati i državlani majo dužnost plačati. Shod proti korupciji, šteroga so v Ljubljani pozvale na pobüdo S. L. S. vse poštene stranke (Davidovičova, muslimanska, Zemljoradniška) nam odkriva, da ső ogromni miljoni plačil, štere siromaško ljüdstvo plačüje, šli v žepe posamičnim bogatašom. To neopravičeno breme sta naložile ljüdstvi, kak že povedano, dve najmočnejšivi stranki. I nova neodvisna prekmurska stranka" šče močnim strankam pomagati, ona šče biti tisti bič, s Šterim bi bili biti naši žepi i ljüdstvo naj bi éšče podpiralo to stranko, naj bi po toj stranki küšnoti te bič. Ali mislite, da bo naš človek resan šo notri v to Deresno stranko? Pa ešče več. Mi Znamo, da na čeli te stranke stoji katoličanec, da je v odbori več katoličanov. Ali je znano tem, da je Pribičevič z odobravanjom ministrov najmočnejše stranke skrčo kršč. veronavuk na meščanski šolaj i na šolaj za vučitele od 2 vüri na tjeden samo na edao vüro. Ali njim je znano, da je isti minister od-tegno vso državno podporo šolam, v šteri so včili duhovniki i redovnice? Ali nevejo, da je to bio prvi velki vdarec proti pravicam kat. Matericerkvi ? Znano je tüdi, kak večkrat Časniki pišejo — od toga je bio tüdi guč v državnoj zbornici — da ravno pristaši zdaj, najmočnejše stranke agitirajo zato, da bi katoličanje prestopili v pravoslavno vero. I nova stranka, ka to sama pravi, šče z tov najmočnejšov strankov iti. Ka mate v programi od ver, majo tűdi demokratje šterih voditeo je goríimenüvani minister. Na Českom je krščansko stranka bila v vladi, nego bojiivala se je za verske pravice, Vi pa pravite, da neščete boja. Ne moč, nego pravica mora biti cio krščanske stranke! Ne iti z strankov, štera je najmočnejša, i čaka brezi dela kakšo drobtino, nego, trdi boj, boj za pravice ljüdstva, boj za pravičnost i spunjavanje zakonov v drž. upravi, to mora biti delo vsake poštene stranke. Gospodje okoli nove stranke, povejte ali ste znali za to, ka ste zapisali v Vaš program, ali ne? Či neste znali, te slepo miš lovite na račun ljüdstva i nevete, ka delate, či ste pa znali, potom povejte, ali se ščete držati te točke svojega programa, ali ne? Či neščete i ste to samo zavolo lepšega napisali, te je Vaše dejanje takše, šteromi ljüdje, pravijo, da je skažlivo, či pa se resan ščete držati svojega programa, te je Vaša stranka protikrščanska, čiravno jo, kak pravijo edne vogrske novine, pokrivlejo tri cele pa dve polovični reverenda. Tisti, krči komi hiža gori. List ,,Népujság“ šteroga njegov lastnik in izdajateo izdava na stárom programmi nadale, čeravno je bivši urednik lista šteo »Népujság« pod sebe skopati i vödati. To je šteo te včiniti, gda je z lastnoročnim podpisom priznao, ka list ne je njegov. Oblasti je zato ne trbelo nikaj drűgo javiti, kak novoga Urednika, ka je tüdi včinjeno. Gda je na pol strani izišo, se je urednikovoga iména zato ne naštampalo gor, ar je tista stran prazna bila, kama se to štampa, predvsem pa 2 N O V I N E 6. junij 1926. zato, ar je list noso namen i formo plakata. Na plakat pa po zakoni ne trebe napisati urednikovoga iména. Članek v Népujsági je mogo Klekl Jožef pisati. V njem popolno istino piše i če gosp. Holsedl ne zadovoljen z tov istinov i štera se tam od njega trdi, se lehko pritoži na cerkevno višešnjo oblast,, gde ne ostane vse zakrito med štirami stenami, najmenje pa zadoščenje. Če ne Zadosti njegovoj zahtevi škofova Sodnija, sme prizivati više do Svete Stolice i sme tüdi tožiti z dovoljenjom cerkvene oblasti, če je razžaljen svojega tovariša, pred svetskov sodnijov. Te njemi to rad dovoli. Tiskovnomi zakoni, šteri da poslancom immuniteto, je SLS., v šteroj so tüdi g. Klekl, proti glasala. A najmočnejše stranke, Štere mi kak smo v programi povedali podpiramo, so ga zglasale, čeravno spoznamo, ka zakon da priliko, da se vnoga krivica lehko opre zaslüženoj kaštigi. — Gospod Klekl pa, če so oni pisali članek, gotovo ne bi ga napisali, če ne bi bili osvedočeni, da istino pišejo. Če bi pa po slabih informacijah kaj nétočnoga pisali, bi meli tüdi telko düševne moči, da bi to popravili i dali zadoščenje. V novoj stranki so vsi evangeličanski duhovniki tak mi pravijo. Pravimo, ka je to istina. Ali istina je to ešče bole, ka dozdáj evangeličansko ljüdstvo v pretežnoj večini navadno ne šlo z tistov strankov, v šteroj so bili njegovi duhovniki. Ka tej par katoličanskih dühovnikov, ki so k našoj stranki pristopili, ne bo za sebov vleklo drügih, nego je ešče odbilo od nje, zato verjem, ar ne morejo podpirati dühovniki, ki gorijo za božo čast, za zveličanje düš, dühovni-ki, ki so pri posvečüvanji glasno obečali pokorščino püšpeki,opravim, ne morejo ti duhovniki one podpirati, ki se postavlajo proti püšpekovoj odredbi, zakaj zahtevajo po svojoj dužnosti krščanski navuk vu cerkvi. Jaz mislim, ka duhovniki tüdi zato ne morejo za sebov potegnoti naše goreče dühovnike, ar je "neodvisna prekmürska stranka" zavezo sklenola z kommunisti i vsemi rèakcionarnimi protiverskimi strankami, da pobije krščansko stranko, Štera se bori za autonomijo. Autonomija, za štero sze bori krsčanska stranka, pa zahtevle ne samo politično, nego i cerkveno pa šolsko autonomijo po splošni zakonah kat Cerkve. Proti celo cerkev ob-vezajočim zakonom se pa kat. duhovniki nikdar ne bodo borili. Zato pa vpokojeni plebanuš Klekl ne bodo sami, nego okoli njih bo vsa z Kristušovim dühom napunjena dühovščina. Stranke svetski člani neso vsi Prekmurci. Ve je uradno glasilo naše stranke objavilo, ka je celo na vodilnom mesti stranke, v strankinom odbori zastopan g. Šikič, ki je dober hrvatski rodoljüb iz Varaždina. Do gospoda Kleklna sem bio vsikdar korekten, a on do mene tüdi. Razsrdo sam se na njega samo zato, zakaj je agitirao proti küpüvanji veleposestniške zemlje, pri Štere odaji meni kak posredovalci ne po krivici nego po zakoni ideta 2 procenta. Ali on kak pošlanec je brano ljüdstvo, ar moji ljüdje so protizakonito zemljo znova klasificiraü, i to tak, da so njej dali bolšo kakovost, kak je prle mela, narodi so se protili, ka zemljo zgübi, če je ne küpi, celo zemljo so odjemali od sirot, pobirali stroške od zemlje nerazmerjene itd. Vse to so svedoki z izjavov pod prisegov potrdili. I delalo se je to te, gda je odaja zemlje bila samo dovoljena, ne pa zapovedana i gda je zakon takši, ka ki küpi zemljo, jo zna zgübiti, ki je pa ne küpi ne je vu nevarnosti, da jo zavolo toga zgübi. Jaz kak jurist sem to vse znao Razsrdo sem se, zakaj je agitirao proti meni, zakaj ne je bogao mojega pisarniškoga pomočnika, ki ga je z lepimi rečmi i z protenjom šteo od njegovd agitacije i pisanje štero vrši na hasek ljüdstva, odvrnoti. Ar ne sam ga mogeo odvrnoti da ne drži shode i ne piše pod svojim imenom v »Novine« od začasnoga agrarnoga zakona, sam ga zatožo njegovoj višešnjoj cerkvenoj oblasti, ar sam njegovo delo tolmačo kak razželenje moje časti. Pa on gotovo ne je šteo mene razžaliti i tüdi ne me je, gda je vršo svojo poslanske dužnost i narod brano. Jaz pa sem se žalivo izrazo od njega pred lüdmi, ki so prišli po svoje peneze, Šteri njim ido nazaj, ar sem jaz -sam priznao v svojoj vlogi na ministra za agrarno reformo, da pogodb nesam sklepao z agrarnimi interesenti Veleposestva grofice Zichy. Pa gospod Klekl je tak korekten "bio, da kak vsigdar tüdi zdaj je pozabo to žalitev vü-pajoč se, da jaz sprevidim, da njega ne vodi v toj borbi kakša mržnja proti meni, ve me je vsigdar globoka poštüvao i me ešče zdaj poštüje, nego jedino ljübezen naroda. Poznao je on slabe, za narod nevarne strani začasnoga agrarnoga zakona i dužen je bio proti tem kak zastopnik naroda se boriti. Ovak niti vreden ne bi bio iména, ka je poslanec. Vse vödavanje pri novoj stranki ne nosim jaz. So drügi tüdi, šterim je interes, da podpirajo stranko, štera je: sovražnica krščanske stranke, zagovornice socialne pravičnosti. Moj automobil je tüdi na razpolago stranki. Kak.so negdaj boljševiki vozili svoje Novine z automobili razno po Slov. Krajini, da poterejo proč kapitalizma, ravnotak vozi moj auto zdaj »Naše Novine«,, i »Néplap« tű razno, naj podpira kapitalizem. Razlika je pa ešče v tom, ka so se te nešterni kapitalisti, samo da rešijo svojo vrednost, pridrüžili kommunistom, zdaj pa kapitalisti vabijo kommuniste, naj njim tej pomagajo potreti krščansko stranko, štera se bori proti zatiravali delavstva, proti krivičnomi obremenitvi kmeta, obrtnika, trgovca, pač vsakoga máloga človeka, štera zahteva zakon proti krivicam, štere dela kapitalizem i proti vsoj korupciji. Ar se krsčanska stranka bori tűdi za verske pravice naroda, za sloboščino kat. Materecerkve, štero njoj je dao Kristuš i štere nesme sama nikdar za nikšo ceno odati, rajši vse pretrpeti, zato se Stavi moj auto včasi tüdi na farofi i z njega se širijo Naše Novine", štere pišejo proti püšpeki i proti pravicam vere i cerkve. Jaz sem l. 1922. že mislo,, gda sem že zastopao veleposestvo, da stranko ostanovim, zato sam se i voza v M. Soboto,., a ne sam se javo, kak bi dužen bio, najprvle pri najmočnejšoj stranki, nego na zadnjem sam poiskao g. Kleklna, ki so mi na moj načrt odgovorili, ka Prekmurska stranka že obstoji. Pravili so, ka je včasi prvo leto, kak je Prekmurje prikapčeno Jugoslaviji ustanovljena »Kmečka Zveza za Prekmurje“. Ta stranka se je zdrüžila z SLS. i dr. Korošec je priznao vse pravice, štere zahtevajo Prekmurci celo jé pristao, da bo Prekmurje melo posebne pravice, gda se pride do autonomije. Prekmursko krščansko ljüdstvo ne more iti z drügov kak krščanskov strankov. Krščenik ne. more odobravati principa, ka mo šli z tov „najmočnejšov“ strankov. Krščenik ne more drügo praviti kak: idem z tov »najpöštenejšov«-strankov. I ar je SLS svojo reč verno držala i se borila za Prekmurje z istov gorečnostjov, kak za celo Slovenijo i ceIo državo, zato g. Klekl držijo za prekmursko stranko samo tisto, štera zdrüžena z program on krščanskd stranke se ščé boriti za naš kraj i našo ljüdstvo. I gosp. Klekl so ostali dosledni. Kak so pod Madjari bili za krščansko politiko, tak so tudi zdaj. Kaputa ne so premenjavati, kak par oseb iz mladosti Prekmurja, ki so samo zato prišli v naš tábor, ar ščejo dobiti Prinas tiste dobičke, . štere njim je krsčanska stranka ne mogla i ne smela dati i šteri če do teh ne pridejo, tüdi nas povržejo. Od mojega fiškališkoga dela nikdar reči neso pisali g. Klekl, ka bi to krivično bilo, zato pa 60 § nemore meti moči proti njim. Pisali so samo to, ka lni je auto küpilo delo pri veleposestvih, ne pa samo fiškališka kancelarija. Vsi moji kolegi, g. fiškališje mi morejo priznati, ki neso si . mogli ešče küpiti automobila od svojih fiškaliških dohodkov, da mam pravico zahtevati plačo od veleposestev za svoje delo pri njih. . Če mi jé Bog srečo dao, da sam si po pravičnoj poti telko zaslüžo, ka si lehko auto držim ka se mi jé vrednost povekšala za mojo slüžbo pri veleposestvih poleg kancelariji je pošteno to delo. Če je pa to pošteno delo ne more biti razžaljenjé časti, kda se povdarja, kak sam prišo do vrednosti. Edino to bi Zamero g. Kleklni, zakaj to naprejnosijo samo od mene, da sam bogat če ne bi znao, da |è nova stranka, štere düša sem jaz, že v prvoj številki svojih listov zatajila vse brigo, lübezen i delo njihovo za naš narod i kraj. Na to grdo nezahvalnost so mogli malo ostrej pisati. Jaz bi lehko prepüsto parcelacijo lendavskoga i beltinskoga Veleposestva bankam, a g. Klekl, so bili proti tomi i bogao sem jih. Ljüdstvi naj se pomaga. Jaz sem šteo tomi pomagati. G. Klekl znajo z drügimi duhovniki vred, da na dobre cile rad dam, da sirote tüdi podpiram, ali nesam vervao pri parcelacijo tistim krivicam, štere je izneso g. Klekl,, v svojis pri-tožbah, bio sam slabo informiran. Če bi jaz upoštevao njihove pritožbe, ne bi prišlo do te" ostrine. Da se kolonistom pomaga, da se pravično reši agrarna reforma, so g. Klekl vsigdar urgerali i bili z menov zadovoljni, 'samo to njim je ne šlo vu glavo, zakaj ščem tak velke hüper-maksimalne ; on je najmre, vsikdar pravo, da je zemlje za siromake premalo, i da samo zato trebe nehati nekaj hüpermaksimuma, ka se narod reši patronatskih bremen. Ešče sam jih v Lendavi na vulici kregao, zakaj so šteli, pa ne mogli preprečiti ustanovitev seménogojne postaje v Dokležovji, ar so se njim Dokležanci preveč smilili, ka jih je veleposestvo z. kravicami na dolino rakičansko zemljo prisilno. Oni so na mojo prošnjo hodili z. menov i drügimi zastopniki veleposestev, celo pred dva ministra v Beo-rad, hodili so v Ljubljano k g. Lukani direktori i ta protestirali proti krivicam, štere, so delali nešterni sekvestri na škodo ljüdstva, lastnika i države i samo za svoj žep. Pa ne samo trikrat neštetokrat to hodili k ministrom, njim pisali, v parlamenti gučali za to, naj se sekvestri odpravijo a brez takse, naj se zemljá oda, a po zmernoj ceni, naj držáva plača zemljo veléposestni-kora, sirmaki pa naj v dugih letah jo državi odplačüjejo, ka tak zemljo po lehkoj potí dobijo do rok, brez nevarnosti na zgübo i brez dragih procentov na račun našetarov, naj bo pravična revizija, naj se drva ne izvažajo itd. itd. Iskali so samo hasek ljüdstva, krivice nikomi neso včinoli i za svoje trüde i stroške, čeravno bi si smeli kaj računati, nikdar ni filera neso vzeli-Njihovo plačá je bila nezahvalnost. Jaz sem njim šteo trüde i stroške povrnoti, štere so meli, gda so me oslobajali iz zapora v Srbiji, gda so se borili z menom vred za to, da narod pride do zemlje, pa sam njim ponüdo desetjezero ko-koron. Meli so juš to vzeti ar so meli dosta potrošov, več kak je ta ponüjena Šuma bila, pa bili so tüdi siromak, ar so jih boljševiki popolnoma oropali i ar so njim vzeli v Szombathelyi protizakonito penzijo na prigovarjanje nešternih njihovih prijatlov — sovražnikov, ki se zdaj v mojoj strani zbirajo, a oni ponüjati peneze neso vzeli. Odgovorili so mi: »ka delam, delam po düšnoj vesti za pravico, proti krivici. To mi je dužnost. Če pa ščete obrnem te peneze v do-, ber namen i so je v mojem imeni zročili. vBeogradi gospodi rk. plebanuši M. Vagneri do roke na Zidanje nove rk. cerkve v Beogradi, ki so jih oprosili, naj na njihovo cerkev kaj pobirajo. Obvestili so me šče s posebnim pismom gda so peneze v od mene določen dober namen obrnoli. Zaistino junaška nésebičnost, vse hvále vredna požrtvovalnost. Stere svedok- sem bio samo jaz, tak samo jaz lehko pišem od njé. Jaz kak pravnik i zgodovino poznavalec znam, da so veleposestniki svoja imanja dobili da vzdržavajo Cerkev i branijo domovino. Brez prošnje je zato dužno veleposestvo to podpirati Cerkev i njene potrebe, njene ustanove. A vendar so g.' Klekl z poniznov prošnjov prosili veleposestvo v D. Lendavi sporazumno z g. č. kanonikom vikarom D. Lendavi, pri kom so i to prošnjo vložili da se lazaristom ki bi se v D. Lendavi naselili za vzdržavanje cerkve i hiše podan od Veleposestva potrebna zemlja. Sam g. vikar so ponüdili cerkev sv. Trojstva v te namen že naprej i se jako veselili toj dobroj stvari ar bi lazaristi pomagali najvekšoj fari v Prekmurji v dühovnom pastírstvi i tüdi celomi Prekmurji z misijoni. Znali so za to tűdi sami g. misijonarje, da se g. Klekl potegüjejo za to, da iščejo vorgski i slovenski govoréče dühovnike, ki bi zadostiti 6. junij 1926. NOVINE 3 düševnim potrebam vsega našega prebivalstva. Trüde i stroške svoje so g. Klekl darüvali ne na svoj, nego jedino narodi na düševni hasek, jaz kak zastopnik Veleposestva znam zakaj nese je njihova prošnja poslühnola. Jaz, kak Prekmurec moram gledati na to, da Sinovje našega naroda prido do slüžbe. To ljübezen sem se navčo od g. Kleklna, ki, naj se te cio dosegne, so vse, ka so iz svojega siromaštva li mogli, darüvali v te namen. Ustanovili so najmre po velikom svetniki našega kraja sv. .Martini imenüvani dijaški zavod »Martinišče" v M. Soboti. Te zavod goji naše sinove za poštene državljane i bodoče delavce naše krajine i to tak cerkevne, kak civilne. Za našo deco, za siromaško našo deco, ne samo ka so g. Klekl dali iz svojega, ka so mogli, nego na sebe so vzeli tüdi poniževalno delo prošnje i pri veleposestvi v M. Soboti prosili zemljo za zavod za deco našega ljudstva v tom zavodi. A veleposestvo šteroga namen je že sam po sebi, podpirati cerkvene cile, te prošnje ne je rešilo tak, da bi to zavodi lehko na pravi hasek bilo. Za drü ge, za dobrobit našega ljüdstva so se trüdili g. Klekl s temi prošnjami, pri njih ne slüžili, nego trošili, vsa hvala i čast njim ide. .Gospod inženir Bačič Árpád je grobijansko pismo pisao g. Kleklni poslanci zato, zakaj so. oni proti tomi, ka bi narod küpo zemljo, ar on kak domači človek si nemre tak kaj zaslüži-ti. Te gospod inženir pravi, ka je prej vido nekše Potrdilo od več kak jezero koron, štero Šumo bi boljševiki g. Kleklni izplačan za Zdravljenje. Tisti boljševiki, ki so na smrt iskali Kleklna, ka je mogo v paverskoj obleki pred njimi bežati, to neso mogli včiniti že zavolo toga nej, ar so g. Klekl samo te povrnoli nazaj v naš kraj, gda so bolševiki že odtec odišli. Te pa g. Bačič tü nekaj takšega frdi, ka nede mogo pred sodnijov posvedočiti. Če bi boljševiki g. Kleklni zaistino dali jezero koron bi premalo dali, ar so njemi napravili stokrat vekši kvár. Odnesli so njemi najmre nesamo lastno obleko zgornjo i spodnjo i ves živež, nego ešče drago cerkveno obleko z srebrnov poso-dicov za prečiščavanje betežnikov. Pa dali so njim krajcara ne. A g. Klekl, ki so telko kvarni, ešče dozdáj, čeravno bi meli juš, ešče dozdáj neso prosili odškodnine za svoj kvár. Oni so se, pred bolševiškov vladov zdravili v Radgoni i teh špitalskih stroškov neso mogli državi Šenkátí, štera njim je po strašnoj krivici napravila. Gospod Klekl so že 16 let v penziji i te svoj vpokojeni stan so samo zato zapüstili, ar je to narod želo od njih. Poslanstva nikdar neso prosili, nego narod jih je sam oproso, naj je prevzemejo i so ga iz ljübezni do naroda samo z dovoljenjom cerkevne oblasti sprejeli, kak to cerkveni zakon predpiše. S slabim zdrav -jom so to grozno bremen na sebe vzeli i je nosijo i vsem so na pomoč bili, ešče i tistim, ki so jih pred lendavski preki sod postavili, da jih osmrtijo. Njihova osveta je bila vsmiljenje. Pa čeravno so Vnogi izmed tistih, šterim so pomagali, gda so v nevolah bili to zlorabili. Tak najmre pravijo: »ne morem nači delati, kak predgam. Kristuš vči na to ljübezen. So poslanec, pa vendar predgajo, mešü-jejo, prečiščavajo, spovedavajo doma i v Belgradi, ar düše to potrebüjejo. Teško, bi pravo skoro nemogoča naloga, pa oni jo zvršavajo, ar se z svojega zvišanoga pozvanja in kak poslanec ne spozabijo. Gda vidim ka tak delajo, ne verjem i ne smem vervati, čiravno mi je dü-kovnik pravo tü, ne verjem, ka bi g. Klekl v Martjancih pred püšpekom prav li: ,,Kristuš je tüdi komunist bio." Oni so pravili, ka krsčanska politika svoja načela od Kristuša ma, ka so se fa z njim porodila. I to je tüdi tak, ar pravičnosti ljübezen, šterive sta fundament krščanske politike, je Kristuš prineso na svet. V tom smisli so govorili i reči komunist niti imenüvali neso, zato me je nafarbao ki mi je to sporočao. Verte mi zato vsi, ka večne ideje predganje i te nasledüvanje tüdi v politiki, kakšo vodijo g. Klekl, nam spravi vekšo diko i vekše veselje, kak ustanavljanje »neodvisne prekmurske stranke". Dr. Némethy Vilmoš bi mogli članek "Tisti kriči" komi hiža gori" i šteri je dnes tjeden objavljen v 2. št. "Naših Novin" tak napisati, kak je tü napisan. To je gola istina. I na kelko ne je tak napisan, so oni odgovorni z vsemi posledicami za krivice v članki iznešene pred Bogom i ljüdmi. KLEKL JOŽEF narodni poslanec. GLASI. Slovenska Krajina. Bakovci. Naši vrli gasilci, kak čüjemo praviti, pali ščejo nekšo Iepo igro predstaviti. Hvalevredno od naši gasilcov je to, da, kda indri priredijo plesne veselice, te naši predstavlajo kakšo lepo, poučno igro. Tak so nas pred par tjedni razveselili z pretepov svetopisemokov igrov »Zgübani sin". Prí toj zadnjoj igri so se z vekšega vsi igralci potopili, da je bila igra resan lepa. Želemo našim vrlim gasilcom v bodoče dosta uspeha i sreče ! Postajališče v Dokležovji. Mislili smo, ka bo naskori Odpreto naše postajališče, ar je prle velka sila bila za nakapanje zemle i kamla, štero so morali oakopati okolčanje. Mi smo svoj kuluk napravili i pripravili lepi prostor za postajališče, železniška oblast pa svojega nešče, da bi postavila zastrž. Vsake kvatre komaj pride kakši količ na mesto. Zdaj je prišla tabla, štera pravi, da je tü postajališče Dokležovje, či pa iščeš postajališče, ga nega i nega, tüdi či boš pri belom dnevi s posvetom iskao. Zgodovina Stalnoga mašina. Dosta takših reči mamo, vidimo i nücamo od šterih ne vemo kak so prišle naprej. Pa je to ne lepo. Zato bo vsaki veseli, či njemi za zdaj povemo, ka je mašin za šivanje (štepanje) iznajšeo amerika-nec Howe. Za njim je prišeo tüdi amerikanec Newport Gondon Kay, ki je mro 1. 1903. Te ga je izpopolno. Za tem sta ga ešče bole izpopolni-la brata Tomaž i Izak Singer. To je bilo pred 20 leti pa že skoro vsaka drüga hiža ma takši mašin. Zakaj ? Zato ka je potreben. Što ga ešče nema ga po fal ceni dobi, za 5 dinarov, či si küpi srečko loterije za Martinišče. To je čista istina, ar med dobitki bo tüdi Singer mašin. Bratonci. K nam so tüdi prišli kortešerat za novo „slabostojno prekmursko stranko«, samo ka pri nas nede sreče. Zakaj ne ? Zato ne, ar mi Znamo, kama smo se vsikdar obračali za tanač i pomoč, kda je bilo to potrebno. Obračali smo se na g. Klekla, nikdar pa ne na g. dr. Német-hya. Tüdi vidimo, kak se voditelje nove stranke vozijo šegavo v avtomobilaj, g. poslanec od Slov. Ljüdske stranke, pa neopaženo, tiho. Pa tüdi Znamo da vožnja v avtomobili dosta košta i da to mora nekak plačati. Torta za Zidanje Martinišča. Na gostüvanji Bencakovoga Pranceka v Satahovci so lepo torto odločili za Martinišče. Torto so zliciti-rali za 100 Din. 50 p. i le peneze po uredništvi »Novin« zročili ravnatelstvi zavoda. -- Bog plati za lepi dar. Država. Velki ogen je nastao v Zagrebi v ednoj fabriki za kože. Najprle je začnolo goreti skladišče. Trikrat je v skladišči ekspodiralo i kda je počilo je razvrglo ogen na vse strani. Okoli küž-narije je zgorelo dosta hiš. Škode je okoli 10 miljon dinarov. Amerikanci pridejo letos ravno tak na obisk v domače kraje kak lani. Glas je prišeo da so že na poti. Tü njim pripravlajo slovesen sprejem. Svet. Iz države velkih nesreč. Na Japanskom, kde so velke nesreče navadne, pišejo, da sta se dogodili 2 velkivi nesreči. Ognjeni breg Tokahi, od šteroga niti nevejo, kda je vömetao, se je pali pobüdo i začeo iz sebe lejvati žaréčo lávo. Več kak 700 hiš je porüšeni, 33 mostje i cesta na 6 kilometrov pa pretrgana. — V varaši Kitaura na severnom . Japanskom je pa bila Povoden v šteroj je najšlo smrt 18 lüdi i 114 hiš je podreti. Vázsonyi nekdašnji vogrski minister mro. Starejši vojaki se spominajo toga iména z bojišča, kde so njim večkrat do rok prišle vogrske novine. Bio je židov ; v parlamenti se je borio za občno i ednako volilno pravico i je Znani po svoji ognjeni govoraj v budimpeštanskoj zbornici. Domača politika. Kda so vladne stranke pokazale, da nemajo istinske vole potreti korupcijo v državnoj upravi, so se vse nasprotne stranke zedinile v tom, da se naj te boj Prenese iz državne zbornice med narod. Tüdi narod naj pokaže, da je proti toj gnilobi i da podpira vse tiste, ki se vojsküjejo proti korupciji. Prvi shod se je vršo v nedelo, 30. t. m. v Ljubljani. Na shod je prišlo okoli 7 jezero ljüdi, ki so vsi bili jako navdüšeni za boj proti korupciji'. Govorniki so naprej ponašali grde korupcije Pašičovoga sina. Davidovič je pravo, da je pri posredüvanji Rade Pašič zaslüžo 19 miljonov; dr. Spaho pa, da ide jezeropetsto miljonov, to je vse direktna dača v žep korupcijo-nistov. Zá njim je govorio Dr. Joca Jovanovič. I on je povedao, da je Pašičov sin dobo pri ednoj kupčiji lokomotiv (železničnih peči) 15 miljonov i pri naročili blaga v Nemčiji je telko profita meo, da si je v Berlini küpo 17 hramov. Vse to je ljüdstvo z velkim ,,doli s korupcijov" sprevajalo i z dugotrpečim ploskanjom i odobravanjom po-trdjavalo, da je proti korupcijski boj potreben za čast i srečo naše države. Pa tüdi vláda bi rada kazala, da njoj je korupcija ne povoli, zato je predložila poslancom, naj zaberejo odbor, šteri v 6 mesecaj preišče vsa korupci onistična dejanja. S tem pa je vláda pokazalo, da korupcija je, pa jo nešče z vsov ostročov iztrebiti. To se vidi tüdi s toga, ar so v odbori, šteri naj preišče korupcijska dejanja od radikalne stranke sami Pašičovi pijatelji i ar vláda samo z zakonskim načrtom opomína krivce, naj v bodoče ne delajo več kaj takšega. Nešterni radikali so vložili tüdi proti Korošci interpelacijo, štera pa ne krivi Korošca nikaj, da bi si kaj Spravo, neka samo pravi, da je držáva kvár mela, da je Korošec naročo nekše blago v Ameriki, Korošec šče, da ide pred sodišče i tam zaveže jezike tistim, ki ga opravlajo. Vlada je tüdi predložila zakon za zenačenje direktni davkov (od zemlje hiše itd.) V radikalnoj stranki so ločeni. Edni so za zvezo z Radičom, drügi ne. Nešterni pravijo, da bo za togavolo morala naskori Uzunovičova vláda iti. Svetovna politika. Portugalsko. V zadnjoj Štev. smo pisali od vojaške revolucije na Poljskom. Zadnje dni minočega meseca se je zgodilo nekaj podobnoga na Portugalskom. V varaši Oporto sta se protipostaviti dve diviziji, šterima se je pridrüžilo tüdi drügo vojaštvo. Vojaki so vdarili proti glavnomi varaši Lizaboni. Ali se jim bo posrečilo kak Pilsudskomi na Poljskom, je drügo pitanje. Jugoslovansko—francoska obrambna zveza. Pretečni tjeden je hodo naš zvünešnji minister Ninčič v Parizi, kde se je pogajao z francuske ministerskim predsednikom Briandom za obrambno zvezo. Kak listi pišejo, sta se med sebov sporazmela. Izjava. Podpisani Viljem Németh, gostilničar v Mačkovcih, prekličem vse žaljive neresnične besede, katere sem govoril v moji gostilni o gosp, Z. Škof, postajenačelniku v Mačkovcih ter stem njemu močno škodoval na ugledu in časti. Prosim s tem javno za odpuščanje, ter se zahvaljujem imenovanemu, da je odstopil od nadaljnih korakov! Mačkovci, 30. maja 1926. NÉMETH VILJEM Sprejme se VAJENEC (inaš) iz poštene hiše za kolarsko obrt. Zglasiti se na TAJNIŠTVI Sloven. ljudske stranke v Murski Soboti. 4 NOVINE 6. junij'1926. Dijaško polje. Kako začeti? Odgovor. Naše ravnine so tihe in mirne, naši griči so nizki in skromni. Duše naše so mehke in nežne, napolnjeno z otožno sanjavostjo. Čela naša so pa jasna, oči naše mirne in srca naša vedra, hrepeneča po sinjih jasninah. Naše ravnine so tihe in grči naši skromni. In duše naše so pretihe in preskromne, da bi vstala katera izmed njih in zaklicala : ,,Jaz sem glas vpijočega v püščavi, Pripravljajte pot Gospodovo . . .* In vendar, slišalo so duše naše s svoji či-losti glas vpijočega v puščavi in pripravile so pot Gospodu in pripravljajo pot Gospodu. Nihče pa ismed nas v svoji príprostosi ni klical : »Jaz sem glas vpijočega v puščavi . . .« Močna roka in silni glas, ki nas budiš iz globokgea spánja in dvigaš z zadnjega mesta, oprosti nam, zakaj nas budiš v našem skromnem bivališču ob enajsti uri, ko smo mi že od zgod-njih svitov sem na livadah, med duhtečim cvetjem ? Oprosti nam, mogočni, silni glas, če smemo Vprasati te, si morda ti šele sedaj se vzdramil ? Sicer smo pa vsakomur za vsako kričavo ustmeno ali pismeno reklamo o svojem globokem spanju in zadnjem mestu v krogu izbranih, iz dna svoje tihe, Skromne duše — hvaležni. F. BAJLEC. Cene: Zrnje : 100 kg (metecent) pšenice 325 Din., žita 230 Din., ovsa 195 Din., kukarice 175 Din., ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 240 Din., pšen. otrobov 185 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg. 9—10 Din., teoci 12—13 Din., svinje 15—17 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 59 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krena 1 D. 67 p., Nemška zlata marha 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 74 p., Švicarski frank 11 D. Taljanska lira 2 D. 20 p., 100 Madjarski kron (nova em.) 7 par. Mali oglasi. K odaji so edna dobra kola za krave v Odranci pri KOLENKI trgovci. Posestvo se proda! Lepi vinograd se proda v bližnji okolici Gornya Radgona, 12 oralov je vsega skupaj. — V vinogradu sta 2 poslopji in gostilna, zraven lepi sadonosnik, lep bükov les in lepe dobro noseče gorice. Cena se povej v TRGOVINI Anton Korošec v GORNJI RADGONI pri Murskom mostu. Podpirajte „NOVINE!" POZOR AMERIKANCI! Proda se od Ormoža 3 minute oddaljeno posestvo, obstoječe iz zidane z opeko krite hiše z 4 sobami, kuhinjo, kamro ter kletjo za žito in 2 podzemeljski kleti. K temu spadajoče gospodarsko poslopje za prostor 2 govejih živin, 6 svinjakov, Škeden, parma, drvarnico in korožnjak. Nadalje sadili vrt ter 3 plüge oralne zemlje in poIeg se nahajajoče kovačnice z orodjem. — Cene kakor tudi pogoji se izvedo na licu mesta. Dopisi pod št. looo na upravo lista Prekmursko kat. podporno društvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod drüžbo sv Drüžine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dollarov. Moški in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Števana, Lincola št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 do!, tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Ze 4 prste na roki ali nogi 50 doli. Odborniki so: predsednik Andre Glavač, 1844. 22. nd Pl. pod-predseenik Martin Gabor, tajnik Stefan Lujz 1929 22 nd. Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: john Horvat, Mihal Haclin, Frank GjörkiŠ, vratar Štefan Majcen, voditeo Janoš Hren. Superfosfát, Portland-Cement, Papir za zid, Papir za pokriv, Karbolineum, Ter Kovačko vogelje, Steinkol, Drva, Les — se dobi pri VIKTOR CZIPOT trgovci v MURSKI SOBOTI. K ODAJI so pri GUTMANI, trgovci na Cankovi vsake vrste štelaže i pulti za drobno i manufakturno blago. K odaji: gostilna v Črešnjevcih pri Radgoni, obstoječa iz dvej hiš, štao i škednja pa približno 4 plüge zemle; gostilna v GORNJI RADGONI z ogradom, šta- I a m i i škedjom. Obe gostilni dobro nosita. Cena nizka, po dogovori. Pitati je pri POSOJILNICI v GORNJI RADGONI. Pozor AMERIKANCI!! Proda se pri mestu Ormož zidani mlin z stalnim vodnim pogonom na 4 pare. In Sicer dva za mletje na pejtlanje in ova dva za floh, z 3 sobami ter 1 kühinjo. K istem posestvu spadajo: 1 hiša z 2 sobama ter 1 kuhinjo in podzemeljsko kletjo. Nadalje gospodarsko poslopje, hlev za 4 goveje živine, 7 svinjakov in 1 škeden. Mlin in hiša sta zidana v popolnoma dobrem stanju ter z opeko krita, Gps-podarsko poslopje je zidano, in z slamo krito. K temu posestvu spada sadovnjak, 2 senožeti, 3 njive i 1 šuma v skupni izmeri 7 plügov. Cene, kakor tudi pogoji se izvedo na licu mesta. — Dopisi pod št. 2000 na upravo lista. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ,,Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti štIŠO. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. Kmečka POSOJILNICA v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.