KOPER, 9. novembra 1951
34-L ETNICA
VELIKEGA OKTOBRA
7.	novembra pred 34 leti se je začela oktobrska revolucija, v kateri je delovno ljudstvo Rusije zmagalo nad domačo buržuazno in fevdalci- ki so jih podpirale kapitalistične sile vsega sveta. To je bil prvi primer v zgodovini, da so delavci in kmetje prevzeli oblast. Glavna .Zasluga Za to gre genialnemu Vladimiru Iljlču Lemim, pod katerega vodstvom je boljševiška partija znala povesti delavski razred Rusije v revolucionarno borbo in tudi zmagati v težki državljanski vojni proti belogardističnim in intervencionističnim armadam.
Nova država, ki jo je začel graditi ruski proletariat, je za delovno ljudstvo vsega sveta pomenila uresničitev zamisli Marrxa in Engelsa o ustvaritvi nove, socialistične družbe, ki ne ,bo poznala zatiranja olovaka po človeku in v kateri bodo najrazličnejši narodi živeli med seboj v bratskem sožitju. Zato so proslave zgodovinskega dne začetka velike Oktobrske revolucije pomenile ves čas po prvi svetovni vojni in tudi še po drugi svetovni vojni za delavski razred vsega sveta največji praznik, ki ga je spominjal na ta dosedaj eden iz-godkov borbe proletariata za soci-med največjih in najslavnejših do-alizem in mu dajal poguma, ker je mislil, da je Sovjetska zvevza dežela, kjer se uresničujejo njihove težnje. Ideje velikega Oktobra so vodile proletariat po vseh deželah sveta v bopbi za osvoboditev izpod kapitalističnega zatiranja.
Toda danes, 34 let od Velikega oktobra je že v velikem delu delovnega ljudstva sveta popolnoma jasno, da sò ideje Oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi doživele poraz. Sovjetska birokratska kasta, ki se je polagoma razraščala ter se razrasla v ogromni birokratični a-, parat današnje Rusije, je izdala borbo delavnega ljudstva. V Sovjetski zvezi danes ni govora o resničnem socializmu, ki pomeni boljše, srečnejše življenje delovnega človeka, ne pa suženjstvo policijskega režima, kakršnega še ni viv-del svet. Sovjetska država se je oddaljila od socialističnih delovnih množic in je postala prisilni organ za interese nove birokratske kaste, ki uporablja vsa mogoča nečloveška sredstva, od taborišč za prisilno delo, v katerih umirajo milijoni delovnega ljudstva, ict \ genocida, to je iztrebljenja celih narodov, samo, da lahko obdrži o-blast v svojih rokah. Pri tem izkorišča Veliki oktober za svoje reakcionarne in izkoriščevalske cilje. Predvsem pa izven meje Sovjetske Zveve, kjer hoče s potvarjanjem dejstev ter zgodovine vsiliti delavskemu razredu vodstvo svojih a-gentur, ki bi hotele spremeniti delovno ljudstvo posameznih držav sveta v poislušno. orodje agresivne imperialistične sovjetske zunanje politike.
Pri tem pa teptajo ideje Velikega oktobra, ki jih nočejo istovetiti s sedanjo imperialistično rusko državno politiko. Toda pod težo dej. štev, predvsem pa zaradi vsakdan bolj braznačelne politike Moskve in posameznih kominformističnih agentur v svetu, vedno bolj prodira spoznanje v mednarodni delavski razred, da borba za socializem ne more biti istovetna s cilji današnje ruske države. Po uradni propagandi kominformističnih partij bi se moral delavski razred drugih držav odreči lastnemu boju za socializem in bi se moral omejiti le na to, da pričakuje »edino osvobodilno’ silo sveta« — sovjetsko armado, ki bi njegovo nacionalno državo spremenila v ' rusko provinco. In delavski razred bi moral sprejeti suženjski red, ki so si ga izmislili razni voditelji NKVD v Sovjetski zvezi — kot »socializem« aii celo »komunizem«; kdor pa bi ne hotel tega, bi ga poslali v Sibirijo.
Za razkrinkanje sovjetske politike, temelječe .na laži in prevari, ima velikanske zasluge Komunistična partije Jugoslavije, ki je ‘e-dina ostala zvesta idejam Velikega oktobra. Zato je razumljivo, da je prav Jugoslavija izpostavljena vsem mogočim napadom s strani sedanjega birokratskega vodstva Sovjetske zveze in njihovih satelitov. Le v Jugoslaviji se uresničujejo danes načela pravega socializma v Mar-xovem in Leninovem smislu. Le jugoslovanski narodi so najdosled-nejši in najzvcBtejšti nasledniki pridobitev velike Oktobrske revolucije, ker pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije nadaljujejo vse tisto veliko in pozitivno, kar je dala prva socialistična revolucija v Rusiji pod Leninovim vodstvom.
Glasilo jugoslovanske Komunistične partije »Borba« je napisalo na predvečer obletnice Oktobrske revolucije: »Tudi danes, ko preživljamo pojav napadalnega ^ sovjetskega hegemonizma in revizijo revolucionarnih načel mark,sižma-le-ninizma, se mora borba za zmago socializma na svetu povezati z borbo za obrambo pridobitev Oktobrske revolucije pred njihovo zlorabo s strani sovjetske birokracije, za obrambo tistih velikih načel, ki jih je ta revolucija razglasila. Mi Jugoslovani dajemo ,s svojo borbo za zgraditev socializma v naši državi, z obrambo svobode in neodvisnosti svoje domovine, svoj prispevek k tej skupni borbi. Na ta način vračamo dolg vsem tistim številnim slavnim žrtvam, ki so padle pod zastavo i-deje Oktobra v Rusiji in po vsem svetu ter hkrati prispevamo svoj skromni del za zgraditev julrišnje-ga svobodnega človeštva.«
ws»ng»* f	5gi.	*• -m*
IV.	PLENARNO ZASEDANJE OKRAJNEGA ODBORA FRONTE
Jutri bo v Ko-pru v dvorani MILO IV. plenarno zasedanje koprskega o-krajnega Odbora Fronte z naslednjim dnevnim redom:
1.	o nekaterih političnih vprašanjih
2.	o načinu dela frotnih organizacij,
3.	29. november — Dan republike,
4.	sklepi.
Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
.... i... —.•.—.. ...	. .—.—__________________________.
1 •‘ ” 1
Poročilo tovariša Karla Prijona
—  -  IT™ j  ...........
Uspehi demokratizacije na vseh področjih družbene dejavnosti
V začetku svoje%t poročila je tov. Prijon dejal, da -so bili v tem kratkem času od zadnje skupščine 24, februarja t. 1. do danes narejeni veliki koraki, ki veliko pomenijo za nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije na vseh področjih družbene dejavnosti in ki pravilno dokazujejo politiko naše Partije ter prizadevanje ljudske o-blasti, ki ima za cilij postopno pre-nrenašati vse naloge uprave in gospodarstva na neposredne proizvajalce in volivce.
Velik napredete je bil stonjen na eni strani z volitvami v delavske svete v vseh naših tovarnah in podjetjih v marcu in aprilu tega leta, na drugi strani pa dopolnjuje ta revolucionarni ukrep v procesu graditve socialistične (družbe ini nadaljnje graditve ljudske oblasti odloki sprejeti na drugi seji tretjega rednega zasedanja okrožnega ljudskega odbora koncem julija in ki so tudi primer globoke revolucionarne zavesti vseh naših delovnih Ijtidi ter njihovih naporov v iž-radnji socializma. Tov. Prijon je potem podčrtal, da so uspehi, ki smo jiih V našem okraju dosegli tudi izraz uspehov jugoslovanskih narodov na področju socialistične graditve, ker nam nudijo nesebično po-pomč, da lahko s tem naše gospodarstvo uspešno napreduje.
Ko je govoril o uspehih pri decentralizaciji in zmanjšanju adrni-niistratavnega aparata je tov. Prijon dejal, da se je upravni aparat krajevnih ozir. mestnih in okrajnega ljudskega odbora zmanjšal za 46% v primeru z letom 1950. Ne samo v upravnem aparatu oblasti, ampak tudi v administraciji našega gospodarstva se je aparat znatno zmanjšal. Število 'uslužbencev v naših podjetjih se je zmanjšalo za 57%. S tem se je veliko neproduktivne delovne sile zaposlilo v proizvodnjo. Toda krepitev socialistične demokracije iti borbo proti birokraciji ne smemo pojmovati samo s tega stališča, ampak tudi s stališča udeležbe delovnih ljudi pri vodenju obla-sti. Prav v tem je pri nas veliko .napak in pomanjkljivosti. Govornik je to vprašanje obširneje obrazložil in se dotaknil nekaterih nepravilnosti. Dejal je, da bi se moral okrajni ljudski odbor sestajati pogoisteje, da je premalo povezave med Izvršilnim odborom in volivci. Govoril je potem o delu krajevnih i.a mestnih^ ljudskih odborov in prišel do zaključka, da se ti premalo sestajajo z volivci. Najboljši krajevni ljudski odbor je bil letos v tem pogledu Sv. Anton. Najslabši pa Marezige. Med mestnimi ljudskimi odbori pa najboljši Izola, kjer so imeli redne sestanke mestnega sveta, odbor®; kakor tudi zbore volivcev in zato so bili tudi uspehi boljši.. Z delom mestnega ljudskega odbora Piran pa se ne smemo zadovoljiti. V bodoče bo treiba slabosti resneje odpravljati, začenši pri okrajnem ljudskem odboru. Na .poti demokratizacije oblast« sojimo pred novimi ukrepi predvsem, kar se tiče strukture upravnih rmsnnnv kakor tudi teritorialnih ongreriv obsega upravnih enoit s ciljem postopne im vedno večje decentralizacije, kompetenc organov oblasti iri pritegovatiju množic k upravi.
ß®s-fj®Ärsli'a ,
Industrija. Letos je bilo prene-nešenno upravno operativno vodstvo velike večine induist/riljskih objektov iz okrožnega ljudskega odbora na okrajni ljudski odboj, ki se skupno z delavskimi svetti teh podjetij prizadeva, da se postavljene pl črnske naloge uspešno izvedejo. Z izvolitvijo delavskih svetov se je. v marsikaterem podjetju izboljšal položaj. Med delavci im uprav, n im opare lom je širše sodelovanje, izboljšal se je odnos do deia, delovna disciplina, postopoma utrjuje novo gospodarske .ukrepe itn se pod-jßt.ja postavljajo na lastni ^gospodarski račun, da bi tako dosegli večjo proizvodnjo, zmanjšali stroške, itd. Govornik je omenil delovni kolektiv tovarne »Ampelea«, ki jc v tem pogledu zabeležil velike uspehe, Tudi drugi ne zaostajajo dosti. Uspehi so vidni izraz sproščene’ iniciative naših delovnih kolektivov, ker se zavedajo, da so oni lastniki proizvodnih sredstev.
Med letom je bilo pni izvajanju proizvodnih planov tudi težav objektivnega značaja, zaradi česar je na primer naša industrija konzerviranja po procentih izpolnila plan kakor sledi: filetti v olju 81%, sardine v olju 61%, soljena nba 66.5% prešana riba 5%, ostali proizvodi' 39.9% in konzervirana povrtnina 21.3%.	.	,
Prav. gotovo je, da so znviraie normalno realizacijo proizvodnih planov težave predvsem v pomanjkanju surovin. Tudi ribolov ni bil zadovoljiv. Ko pa. ja bil ribolov dober, je mm jc alo bele pločevine,
k.i jo j ° treba nabavljati v inozemstvu. ifed'. bred a ja proizvodov ni bde - a"’,,"v ni j tv a zaradi prevelikih proizvodn ih stroškov.
trinarne v našem okraju, ki izde-ItìjP'io plin za lokalno potrošnjo pršiv tako niiso popolnoma izvedle predvidenega piana predvsem zaradi pomanjkanja surovin, to je črnega premoga, ki gà je treba uvažati. Domače plinarne sicer delajo na tem, da bi se izognile težavam. Naredili so nove peči in druge priprave, da bodo lahko uporabljali climač premog.
Lep Uspeh je dosegla piranska ladjedelnica, ki je izvedla proizvodnji plan za 77% in to v glavnem za popravilo in izdelavo plovnih objektov za potrebe našega okrožja kakor tudi za Jugoslavijo. Da ni
bila v industriji mila zadovoljiva proizvodnja, je kriva predvsem nezadostna količina rezerv raznih maščob.
Sečoveljski premogovnik pa še nadalje praznijo. Delo je težavno, ker nimajo odgovarjajočih strojev, čestokrat pa manjka električna e-nergija.
Tovarna pohištva »Stil« pa izvršuje svoj plan enakomerno brez posebnih težav.
Od previđene proizvodnje soli je bil plan presežen za okoli 0.9%. Plan izdelave in proizvodnje ščetk je bil presežen za 30%. Proizvodnja ni dobre kakovosti, strbški so veliki in se bodo proizvodi težko plasirali. Prav tako in take težave so bile tudi v industriji alkoholnih pijač.
K vsemu temu je treba pripomniti, da naša industrija ni dosegla popolno normalno višino v izkoriščanju vseh zmogljivosti. Na tem bodo morali delavski sveti predvsem ribje industrije s pomočjo operativnega vodstva precej narediti.
Gradbena
dejavnost
Tov. Karlo Prijon se je pri tem precej ustavil in dejal, da četudi bi bile naše investicije tako visoke, bi me mogli v pičlih letih zadostiti potrebam našega okraja, kajti prav na tem področju nam je okupator zapustil težko dediščino vojnega Razdejanja. Po naših gospodarskih možnostih smo tudi letos investirali več kakor znaša letna a-kumulacija vključno s pomočjo, ki nam jo nudi vlada FLRJ, ki je še precej velika. Do 30. septembra je bil realiziran letni plan za 76%, to nam je jamstvo, da bo letos plan v celoti izvršen. Navajal je potem izvedbo plana v posameznih vejah gradbene dejavnosti. Potem se je dotaknil problema naših gradbenih del. Zaradi slabo sestavljenih programov iin tehničnih izdelav, zaradi premajhnega zanimanja za spoznavanje lastne problematike od strani investitorjev In še vrsta drugih manjših vprašanj organizacijskega im gospodarskega značaja se še vedno ponavljajo napake, ki vplivajo na delo in tudi cene gradbenih storitev. Zato imartfo primere. Omenil je podjetje »Vino«, kjer so zgradili več silosov, kakor jih potrebujejo. Te izkušnje nam narekujejo, da se v tem pogledu pod-vzaimejo taki ukrepi, ki bodo jamčili, da ise podobne stvari' ne bodo ponovile. To velja tudi za naš komunalni sektor. Elektrifikacija, vodne instalacije itd. usmerja o-krajni odbor pravilno, toda uspehi nas pri tem ne smejo razveseliti. Se ni hotel spuščati v podrobnost, pač pa podčrtal načelo, da bi se ljudstvo samo zainteresiralo Iri reševalo problem vode in elektrike na vasi.
Fšnanoe
Letos ozir. do 30. septembra je Izvršilni odibor uspel kriti vse izdatke z lastnimi predvidenimi dohodki, ne da bi prosil za dotacijo IOLO. Največ dohodkov našega proračuna je iz gospodarstva, kar pomeni, da velik del bremena našega proračuna nosi prav socialistični sektor. Za tem je tov. Prijon navajal številke, da bi prikazal realizirane dohodke do 30. septembra t. 1. Dohodki od gospodarstva znašajo od predvidenih 87.77%. Potem je v visaki panogi posebej objasnil izdatke in dohodke. Tov. Prijom je pri tem vprašanju dejal, da ise je letos planiranje in finančna disciplina precej izboljšala. To po zaslugi posameznih poverjenikov. Toda finančno poslovanje bi lahko bilo veliko boljše, če bi se finančna komisija resneje zavzela. Ta komisija se premalo sestaja, da bi proučevala finančna vprašanja, da bi omogočila večjo kontrolo ljudstva pri upravi skupne imovine, posebno pa sedaj, ko u-veljavljamo nov finančni sistem. Do sedaj je 80% proračuna slonelo na gospodarskih podjetjih ozir. na delavcih. Potem se je dotaknil davkov. Predvsem je tu prečrtal slabosti naše dosedanje finančne politike, ki je sicer morala biti taka. To moramo sedaj odpraviti, kajti sicer bi nas privedla v restavracijo privatnega sektorja na škodo socialističnega sektorja, ki je dejan-
sko nosil vso težo naše skupnosti. Sprememba finančne politike v odnosu na davkoplačevalca na vasi ne pomenni izkoriščanje, kakor to potencirajo sovražniki ljudske oblasti, ampak pomeni pravilno razdelitev bremen, ki so potrebna za kritje splošnih ljudskih potreb.
Trgovini
Z uvedbo novih ukrepov, je tudi trgovina doživela bistvene spremembe, odpravljena je bila distribucijska trgovina in obvezni odkup. To pomeni popolno sprostitev trgovine po zakonu ponudbe in povpraševanja. To je velik korak naprej k dvigu blagostanja, reguliranja, nagrajevanja in uveljavljenja socialističnega principa »vsakomur po svojii sposobnosti in po svojem delu«. To pomeni stimulus za nadaljnji dvig proizvodnje. S temi ukrepi morajo računati podjetja na samostojno in rentabilno poslovanje, pristopiti morajo k trgovini in razvijati njihovo dejavnost na osnovi zahtev in želja trga, to je potrošnikov.
Potem je rekel, da smo tu in tam naleteli na nerazumevanje. Trgovska mreža se ni znašla, pokazala je pasiven odnos,- posamezni poslovodje so odklanjali odgovornost in zahtevali da se jim cene potrdijo. Trgovska mreža se težko otresa starih običajev, še vedno čaka direktive od zgoiraj in zaradi tega je efekt novih ukrepov v trgovini manjši, ikakor bi lahko bil. To je posledica neskladnosti cen industrijskih proizvodov s kmečkimi pridelki. Naša trgovina ni dovolj razumela novih ukrepov, njihovo revolucionarno in napredno vlogo in tudi ni pristopila z doslednjo revolucionarnostjo k uveljavljanju teh ukrepov. Trgovina v novem sistemu mora stremeti za boljšo kakovost in dobavo blaga, za izvedbo blagovnega prometa, to se pravi mora hitro obratovati, in za zmanjšanje cen. Kajti to vpliva na standard. Te pomankliivbsti je treba odstraniti in uspehi bodo še večji kot smo jih imeli.
Medtem ko smo imeli v avgustu naval edinno na prehrabene predmete, vidimo, da se je v septembru začelo to normalizirati. Novi ukrepi pomenijo korak naprej k boljšemu življenju. Pri analizi štiričlanske družine v odnosu na stari sistem se /je izboJjšola raven za 14.7%.
Ko je potem tov. Prijon navajal slabosti naših prodajnih zadrug kakor tudi državnega sektorja v tr-goviinni, je med drugim podčrtal, da se zadruge niiso znašle in namesto -da bi se borile za znižanje cen, prepuščajo trg privatnikom, ki lepo nayijàjo cene po mili volji. Pri tem so bile preveč oportunistične in so gledale samo takojšen dobiček. Prodajale so blago v Jugoslavijo, dokler je bilo tam dražje, ko pa se tam cene znižujejo, se poslovodji pritožujejo, da ni mogoče plasirati blaga itd. Domači trg pa prepuščajo privatnikom. Ob zaključku obravnave tega vprašanja je tov. Prijon dejal, da moramo vzeti trgovino bolj na široko kot smo jo dosedaj. Poleg tega moramo zastaviti ves sile, da odpravimo birokratske odnose praikticizma, ki se je danes-vrinil v podjetja in trgovsko mrežo.
Kmetijstvo
Plan investicij v kmetijstvu je bdi izveden za 82% in to predvsem pri melioracijah. V dolini Dragonje sicer niso dela še izvršili, za kar bo treba investirati še nekaj. Za mehanizacijo in nabavo kmetijskih strojev, kakor tudi drugega orodja je bilo samo iz sredattev OLO potrošenih okoli 3 milijone dinarjev in to skoraj vse v deviznih dinarjih. Veliko sredstev je bilo nabavljenih za pospeševanje kmetijstva. Od planirane kmetijske .proizvodnje je bil plan paradižnika, krompirja, koruze in pšenice presežen za okoli 20%. Pri ostalih povr.tininah pa je bil zaradi suše doseženi za okoli 30%. Naš letošnji vinski pridelek po dosedanjih ugotovitvah bo manjši za 20% od lanskega. Vinogradništvo in sadjarstvo ni mnogo napredoval:), kljub temu, da so posvečali za to precej skrbi. Poverjeništvo za kmetijstvo je razdelilo okoli 961 tisoč v obliki nagrad za nasade trt in sadnega drevja. Sadnih dreves je bilo nasa-
jenih 12.300, trt pa 114.500. To je vsekakor premalo glede na to, da imamo pri nas 12 milijonov trt in bi morali v enem letu nasaditi najmanj 400,000 novih. V bodoče bo treba temu vprašanju posvetitti več skrbi.
Veterinarska služba pri nas je nezadovoljiva, ker imamo samo e-nega veterinarja.
V	našem okraju so posadili
355.000	obmorskega in nekaj belega bora na površini 42 ha. Plan pogozdovanja je bil izvršen stoodstotno.
V	svojem poročilu je‘ tov. Prijon dejal, da se je z novimi ukrepi povečalo zanimanje in iniciativa posameznih kmetov za dvig proizvodnje.
Ko je govoril o zadrugah je dejal, da imamo nekatere zadruge dobre, nekatere pa slabe in prav tem zadrugam mora ljudska oblaat še več pomagati, kajti kmetijske obdelovalne zadruge predstavljajo prvi zarodek socializma na vasi. ’
Prosveta
Veliko pomoč v naši prosvetni dejavnosti nam je nudil Svat za kulturo in prosveto LR Slovenije. S tem smo dobili kot-pomoč novo opremo za slovensko gimnazijo v Kopru. Najvažnejši korak pa je v našem šolstvu, da smo odprli dve novi šolski1 poslopji v Bertokih in Vanganelu, ki pomenita dva nova spomenika naporom in uspehom našega delovnega ljudstva.
Najbolj viden uspeh so dosegle naše osemletke — bodoče gimnazije, ki rastejo sredi naših krajev kot izvor širšega znanja in višje kulture; s kakkršno se lahko ponašajo samo najnaprednejše dežele. Vendar tudi pri tem ni vse zadovoljivo. Ob koncu šolskega leta 1950-51 u-speh na naših šolah nji bil zadovoljiv. Tako je bil povprečni učni uspeh na slovenskih osnovnih šolali 62.44%!, italijanskih 74.84%, slovenskih srednjih šolah 64.4% in italijanskih srednjih šolah 54.51% pozitivnih ocen. Obravnava tega problema je privedla do zaključka, da je med najresmešimi škodljivimi pojavi na naših šolah prepogosto izostajanje učencev. Resno moramo opozoriti nezavedne starše, ki zadržujejo' šoloobvezne otroke zaradi domačih del, na škodo lastnim o-trokom in. skupnosti. Svet za kulturo in prosveto je začel to razmišljati in iskati vzroke ter slabosti pri našem kulturno-proisvetnem področju sploh, tako da bodo uspehi v prihodnje boljši.
Turizem
Turizem je v našem okraju pomembna gospodarska panoga, za katero vedno bolj skrbi ljudska o-blast, da bi se izpopolnila. Letos so bili doseženi lepi uspehi. Turistični center Portorož je bil preurejen tako; da je danes že skoraj veis o-premljen za sprejem gostov bodisi domačih ali tujih. Pri nas je bilo leitos 10.188 stalnih gostov in 41.781 prehodnih gostov. V naših centrih turizma v Sv. Nikolaju in Portorožu pa je bilo skupno v kopališčih 100.747 oseb. To kaže,. da naši turistični kraji vedno bolj pridobivajo na ugledu. V našem turizmu je bila izvedenan decentralizacija, ki bo brez dvoma mnogo koristila tej tako važni gospodarski paodgi.
Ob zaključku je tov. predsednik naglasil,, da čeravno poročilo obravnava precej slabosti in napak, smo vendar dosegli pri gradnji ljudske oblasti, dvigu našega gospodarstva in poglabljanju socialistične demokracije veliko uspehov. Z volitvami v delavske svate so se u-resničile stoletne težnje delavskega razreda in uveljavilo geslo: »Tovarne delavcem«. S sprejetjem novih odlokov pa so se v našem gospodarstvu odprla široka pota vsestranskega .razvoja. Podčrtal je še, da smo te uspehe lahko dosegli, ker imamo na naši strani Jugoslavijo in njeno Komunistično partijo, ki uživa v svetu ogromno zaupanje iin spoštovanje. To je jamstvo, da ne bo mogla nobena reakcionarna ?ila preprečiti našega revolucionarnega napredka, da bomo krepili in razširjali pridobitve ljudske revolucije, ' poglabljali socialistično demokracijo ter v zvezi s tem se borili preiti pojavom in nevarnostim birokracije pri uresničevanju socialistične skupnosti.
Obnavljajo se dnevi, ko sosedni šovinizem vsako leto pretaka krokodilske solze nad izgubljeno' veličino. Pred toliko in toliko leti se je namreč ob tem času zrušila stara Avstrija, nekaj pod težo svojih let, a še bolj zaradi razdiralnega narodnostno socialnega gibanja, ki jo je razdejal od znotraj. Vsekakor je sila italijanskega orožja imela pri tem prav skromne zasluge. Ne le Srbi, Hrvati in Slovenci ter Cehi, marveč tudi ostali narodi so se naveličali, da bi se še nadalje borili za cilje nemškega gospodarja in so enostavno odložili orožje. In kc so lepo odmahali s fronte ter tam ni bilo skoraj nobenega več, je slavno zmagala junaška italijanska vojska. A ker je njihovih 'Zmag tako malo v zgodovini postajajo one, na katere lahko pokažejo, tako nepozabljive, da jih je treba res vsako leto posebej priklicati v spomin sebi in vsemu svetu. V ta namen so se tudi v zadnjih dneh zbrali bivši in bodoči junaki z vic Italije do konca škornja ob vzhodnih mejah. Tam ni bilo ne konca ne kraja slavospevov, jun-.ških napovedi in hvale. Mi ne bi imeli seveda ničesar proti njihovi samohvali in poveličevanju njihovih zaslug, kakor da so samo oni izvojevali zmago v prvi
svetovni vojni, ako ne bi bile vse te ceremonije, pomešane s komedijant-štvom, naperjene proti Jugoslaviji. Velikega nasprotnika nekdanje Italije habsburškega carstva ni več. dahi si moral italijanski imperializem nasproti njemu še vedno dajati korajžo. Zato pa tudi bojevito obnavljanje starih spominov, spremljano z napovedmi porajajoče se slave ini junaških pohodov, ne služi dandanes prav ničemer drugemu, kakor da vzdržuje rta umeten način iredento in podžiga sovraštvo do sosedne Jugoslavije, ki jo teži strašen greh -da, si je v krvavi borbi proti fašistov-skemu nasilniku, katerega je obsodil veš svet, priborila osvoboditev svojih sinov izpod tujega imperialističnega jarma.
Po prvi vojni, ki jo je vodila Italija v znamenju demokracije in domoljubnih načel proti avtokratski Avstriji, si namreč ni prisvojila avstrijskega, marveč jugoslovansko ozemlje. Ze v oni vojni je bilo kaj malo narodnoosvobodilnih ciljev, marveč čisti imperialističen pohlep po tuji zciri*
Iji, ki je gnal naše sosede. Mnogo nad1 pol milijona slovanskega življa je tedaj padlo v italijansko suženjstvo in novi imperializem, ki je dobil svoj i-zraz v najkrutejšem šovinizmu, si zadal nalogo; da izbriše tod tisočletno zgodovino. Propadli avstrijski vlasto-držci so bili nasproti njemu pravi u-čenci. Vendar to še ni bilo dovolj. Fašistovski tiran je znova pograbil svoj kij in šel na pohod. Mislil je, da bo sedaj še laže. kakor je bilo :pred 25 -leti. Lopnil je po sosedih, da bi se’ moralo vse razleteti. Sedaj ni šlo več samo za! to da si priklene nove sužnje v krvavo verigo, marveč da se te sužnje iztrebi, da bi dali prostor »velikemu narodu«. Toda račun je bil zelo slab, ker se je elementom, ki danes razpihujejo mržnjo nasproti Jugoslaviji po Italiji in bi hoteli, obnoviti že tedaj lažpivo fikcijo italijanske sile, dajala prevelika vera. Malik italijanske veličine, iki ga je gradil fašizem dolga leta, se je zrušil na mah, ko ga je zadela strela odpora narodov, ki jih je nameraval požreti.	1
Poglobitev socialistične demokracije - prvi pogoj za širše udejstvovanje delovnega ljudstva v vodstvu našega gospodarstva!
......	M 1|
VZGOJA NAŠE MLADINE ■ NAŠA PRVA SKRB
Menda ga ni bolj važnega vprašanja za našo Istro, kakor je vprašanje kulturne in politične vzgoje našega slovenskega Človeka v tem delu naše domovine! Nima smisla na dolgo in široko govoriti o tem, kako in zakaj je -naš slovenski Istran zaostal v kulturnem, političnem in gospodarskem pogledu. O tem je bilo že mnogo napisanega v našem časopisju od osvoboditve pa do danes. Naš človek ni kriv, da je temu tako. Tudi čez noč se to stanje, ki je dediščina dolgoletnega zatiranja, vsesplošnega zapostavljanja in raznarodovanja, ne da odpraviti. Zato bo treb-a še dolgo vrsto let trdega, vztrajnega in, požrtvovalnega de-la naših kulturnih delavcev, posebno pa inašihi učiteljev na1 vasi in naših prosvetnih delavcev v mestih da bo naš delovni človek, delavec in kmet, dosegel tisto stopnjo osnovne 'kulturne in politične izobrazbe, ko bo, sproščen spon žalostne preteklosti, zrasel v svobodnega in smelega človeka nove socialistične dobe.
Stoletje je toil naš slovenski človek v Istri v podrejenem položaju nasproti tujerodnemu meščanskemu razredu v obalnih mestih, ki je držal v svojih rokah vse ključne položaje v gospodarstvu, prosveti in politiki. To je s časom ustvarilo v našem človeku tisti, občutek manjvrednosti, ki se ga še danes ni popolnoma otresel in ki leži v njegovi duševnosti kot usedlina, ki od časa do časa splaval na površje njegove zavesti. Ta pojav negativnega vrednotenja vsega, kar je naše, kar je pristno slovensko, lahko opažamo vsakodnevno marsikje: na ulici, v uradu, v šoli itd.
Res je da je premnogi naš Istran za časa narodnoosvobodilne borbe ta kompleks inferiornosti v krvi in trpljenju iztrgal iz globin svoje podzavesti in se postavil sam, s svojo lastno silo, na isto raven s svojim bivšim gospodarjem, kateremu je bil do-sihmal v strahu in ponižnosti pokoren. Vendar ne smemo biti preveč lahkoverni in optimistični ter smatrati, da je proces duševne preobrazbe našega slovenskega človeka v Istri zaključen in da je naša haloga končana ter da ga lahko prepustimo samemu sebi, da še sam nadalje razvija v zavednega in nacionalno pravilno usmerjenega državljana naše nove socialistične domovine. Kajti zapirati oči pred dejstvom, da so še med nami ljudje, ki vidijo v tuji kulturi in posebno pa v materialnih dobrinah tujcev nekaj tako visoko vrednega, da so pripravljeni za to golo in brez-vsebinsko materialno kulturo prodati svojo narodnost In postati, hlapci, na katerih je zidal svoje bogastvo in svoj privilegirani položaj tuji in nam od pamtiveka sovražno razpoložen kapitalistični ter izkoriščevalski meščanski razred, bi pomenilo zavirati pravilen zgodovinski razvoj našega človeka v ilstri in ga pustiti valovom tuje propagande, ki še vedno pljuskajo čez naše meje.
Vpliv verskega misticizma, ki ga je znal tujec tako vešče in makiave-listično izkoriščati iri zlorabljati v svoje namene, je to moramo na žalost priznati, še dokaj globoko zasidran v naši starejši generaciji, ki ga, seveda, zavestno ali podzavestno, več ali manj prenaša na mlajši rod, tako da je tudi pri mladini opažati včasih izbruhe tega verskega, SKoraj b.i rekli fanatičnega misticizma, ki je V današnji dobi najčudovitejših znanstvenih izsledkov nekaj takoa nahro-nističnega in nepojmljivega, da se človek samo čudi, odkod vse to prihaja in kje so še tiste temne globine, do katerih ni še segla jasna luč znanosti in zdravega razuma.
V zvezi z onim, kar smo zgoraj omenili nastane vprašanje, kje na) osredotočimo vzgojo našega človeka v Istri, da bo dosegel tisto stopnjo nacionalne zavednosti in kulture, ki mora biti končni cilj našega prizadevanja pri dviganju splošne izobrazbe in široke napredne razgledanosti našega delovnega človeka.
Trije so glavni činitelji, ki so poklicani, da prevzamejo to težko in nadvse odgovorno nalogo: dom. šola in javno življenje.
Vzgoja naših otrok doma je pri nas še problematična zadeva in mi v to metodo vzgoje ne moremo imeti še popolnega zaupanja. Doma v družinskem krogu je otrok še podvržen raznim vplivom, ki segajo iz pretekle dobe in ki so zapustili svoje sledove v starejši generaciji in ki prav zaradi te dedne obremenjenosti ne more vedno pozitivno vzgojno delovati . na naš doraščajoči rod. Tu je še predvsem močan vpliv verskega misticizma, ki je resda včasih bolj formalističnega značaja in se v glavnem naslanja na stare navade in običaje, ki pa zato niso nič manj škodljivi za razvoj duševnosti otroka, ki raste in vpija željno vse vase, kar prihaja it njegove najbližje okolice in od oseb, ki so mu najbolj: pri srcu in ki ga vzgajajo v duhu tiste miselnosti, ki se je že preživela in ki jo mi odločno zavračamo.
Zato danes še ne moremo računati na to, da b.i dom mogel in znal pravilno usmerjati vzgojo otrok tako; kot to zahteva današnja družba.
Potemtakem pada danes največja odgovornost za pravilno vzgojo naše mladine na našo šolo, kjer je ozračje za pravilno ideološko in patriotsko vzgojo bolj primerno in bolj zdravo kot v domačem okolju. Učitelji in profesorji na naših slovenskih šolah so večjidel ljudje, ki so se že v dokajšnji meri otresli verskega misticizma in drugih predsodkov.
Tretji faktor, javno življenje, pa mora vplivati po naših prosvetnih in, političnih organizacijah na starše in na mladino, tako da bo le-ta v bližnji prihodnosti lahko postala1 nosilec novih idej naše socialistične domovin« in vodila naše istrsko delovno ljudstvo v lepše življenje, ki nam ga kujejo naši voditelji in naša slavna Partija s tovarišem Titom na čelu.
\ MEDNARODNIH Pfegigl!) POLITIČNIH DOGODKOV
Najvažnejši dogodek toga tedna je na vsak način šesto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov v Parizu, ki se je začelo v torek 6. novembra. 2e ob samem začetku zasedanja je v svojem pozdravnem govoru predsednik francoske republike Auriol predložil sestanek štirih, 'kar bi omogočilo bolj pospešeno ureditev sedanjih mednarodnih napetosti.
Za pariško zasedanje se je zapadni svet dobro pripravil, kar je potrdil tudi v svojem govoru predsednik Združenih držav Amerike Truman v sredo zvečer, ko je omenil načrt treh zapadnih velesil, v katerem predlaga vsemu svetu, popis vseh oboroženih sil in oborožitve, ki naj se izvede pod nadzorstvom Združenih narodov. Dalje je predložil Truman točne dogovore za znižanje oboroženih sil in obo-žitve, ki naj se izvede v času, ko se izvaja popis. Predložil je, kot zadnjo točko znižanje oboroženih sil in oborožitve, ki naj se izvede na podlagi dogovorov, ki jih bodo sporazumno .določili.
Kakor vidimo je šesto zasedanje Glavne skupščine Organizacije Združenih narodov zelo važno in morda odločilno za nadaljnje odnose med državami v svetu. Jasno je, da bo velik del razgovorov v Parizu zavezmalO' tudi korejsko vprašanje, ki se v Pan-Mun-Jomu noče
Zaman je, če danes šovinistični iredentizem pri naših sosedih skuša na ■vsako silo postaviti na noge tega razbitega malika. Čeprav so mu postavili že templje ob vznožju našega Krasa in se zbirajo tam k raznim: velikim mašam žreci starega italijanskega imperializma v novi obliki, kot Marsanič in Zlatoper, katerih imena zvene tako neprepričljivo italijansko, im če znova rohnijo na križarsko vojno nasproti vzhodnim sosedom, ki naj bi zanesla italijanske meje na obale naše Save njihovim besedam manjka1 vera. Težko bodo prepričali svoje poslušalce, da je preživeli imperializem se smoter, ža katerega se splača navdušiti.
Prepričani smo namreč, da po tolikih skušnjah ni nobenega več v teh skupih, ki še verjame, da žive tam preko trdih kraških skal, v Dalmaciji: in Slovenskem Primorju še Italijani, ki jih je treba »odrešiti«. Odrešile jih pa ne bedo niti sence pokopanih v Redipulji, Meki sedanjega iredentizma in šovinizma, pa naj se jih še tako kliče ina poriibč, miti nove bronaste rimske volkulje, ki so jih postavili z odprtimi gobi ob Timavu. S tem načinom obujanja sladkih, toda preživelih spominov lahko opajajo samo svojo bolno fantazijo, drugega uspeha pa ne bo.
pomakniti z mrtve točke. Dalje bo važno mesto zavzemalo tudi .nemško vprašanje, riviziija mirovnih pogodb itd. Na splošno bodo torej razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki težijo ves svet in ki nenehno predstavljajo 6tirah pred novo .svetovno vojno, ki si jo pa miroljubno človeštvo nikakor ne želi.
V Egiptu se položaj še ni pomiril. Incidenti se skoraj vsak dan vrstijo v območju Sueškega prekopa,
Angleži pošiljajo ( ojačenja in nikakor ne mislijo prepustiti usodi te najvažnejše imperialne poti. E-gipt pa tudi ne misli popustiti, čeprav pritiska nanj ne samo Amerika, temveč tudi druge države, zlasti Francija in Turčija, ki sta precej zainteresirani v tem predelu sveta. Turčija vse bolj prihaja , v ospredje v Bližnjem in Srednjem vzhodu kot vojaška in politična sila, odkar je pristopila k Atlantskemu paktu. Ostale države v tem predelu pa nočejo ničesar slišati o ustanovitvi organizacije obrambnega sistema za Bližnji vzhod, ki bi bli le del Atlantskega pakta. A-rabske države, katerim sedaj načel ju je Egipt, bi hotele ostati izven blokov in voditi svojo samostojno zunanjo politiko. In ne samo to: osvoboditi bi se hotele imperialističnih vplivov Zapada, toda to rie gre tako lahko, ker zapadne države krčevito branijo svoje interese, 'kar nam je dovolj jasen primer Perzije.
Perzijski predsednik vlade Mossadegh se že precej časa mudi v Ameriki, kamor je odšel na zasedanje Varnostnega sveta, da bi branil koristi svoje države, in ki je na vabilo predsednika Trumana podaljšal 'svoje bivanje v Ameriki. Po zadnjih vesteh je Mossadegh do. segel v ameriški prestolnici v zvezi s Vprašanjem perzijskega petroleja marsikaj pozitivnega za svojo državov, toda Angleži so ameriški predlog o .rešitvi spora odklonili. Kljub temu pa sodijo dobro obveščeni krogi, dà bo prišlo spet do neposrednih pogajanj med Iranom in Anglijo in da bo dosežen kompromis.
Kakor smo že prej omenili, se pogajanja v Pan-Mun-Jornu nikamor ne pomaknejo. Nikakor se ne morejo zediniti o razmejitveni črti, ki bi potekala med Severom in Jugom v primeru 'Sporazuma o premirju. Predlogi sledijo protipred-logom in tako vsakdanje poročilo javlja svetu, da n-i bilo doseženo ničesar. Ne smemo pozabiti, da Je v ozadju senca Sovjetske zveze, ki severni delegaciji diktira svoje predloge in zavlačuje ne samo na škodo Korejcev, temveč na škodo miru v .svetu rešitev korejskega konflikta, ki ga je sama izzvala. •
SteftAN 8 r.'**’
ISTRSKI TEDNIK
PETEK, 9. novembra 1951
Z	ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Nadaljnje poglablianie socialistične demokracije
jamstvo našega gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka

V torek zjutraj ofo 9. uri so se sestglj.. v Jfo-prske-m gledališču ljudski ,, odposlanci koprskega okraja na svojem rednem zasedanju. Po običajnih formalnostih, izvolitvi delovnega predsedstva, overovateljev zapisnika in raznih komisij, je podal predsednik okrajnega .ljudskega odbpra tov. Karlo Prijom v odobritev delegatov poročilo Izvršnega odbora ÒLO, kf ga prinašamo v
ìzvlfsòku..
Poročilu je sledila živahna diskusija^.R^zni dele-gg-ti so razpravljali o peresih gospodarskih vprašanjih.
Pečaričem je osvetlil problem obdelovanja zemlje, ki je je pri nas precejšnji del, neobdelane, tovariš Prahe Beinčič. V zvezi s tem je dejal, da, čeprav so kmetje gospodarji .svoje zemlje,'saj jih je osvobodila kolomata agrarna reforma
1946.	' leta, se ne čutijo prave gospodarje iri zaradi tega jo zanemarjajo. To ima ko.t posledico prenizko proizvodnjo. Tov. Benčič je zaključil, da bi se morali kmetje bolj zanimati, da jim bo zemlja čimveč rodila, kajti to odviisi v veliki meri prav. od obdelovanja zemlje.
Odposlanec iz Sv. Antona tov. Turk ise ’je dotaknil malomarnosti nekaterih predsednikov in tajnikov, '. kakpir tudi ljudskih odposlancev, ki še ne udeležujejo raznih posvetovanj in sestankov in potem tudi malomarno opravljajo svoje funkcije. Govoril je še o drugih važnih , gospodarskih vprašanjih kakor o davkih, o graditvi zadružnih domov in o pomoči ljudstva pri tem ter o kmetijskih zadrugah.
Delegat Ivan Knez je v svoji diskusiji najprej povedal velike uspehe, ki iso: jih dosegli delavski sveti z uvedbo novih gospodarskih ukrepov pri izboljšanju delovne discipMfie' dvigu proizvodtje itd.,, nato je govoril o razliki cen med artikli široke potrošnje in se pri tamu> kohčhb dotaknil vprašanja špekulacije, ki je pri nas precej razširjena zaradi vrednosti plačilnega sredstva Mii,re pri nas. Ni dvoma' da’ je ta eden izmed vzrokov, ki šibijo vrednost dinarja na škodo .celotnega našega gospodarstva. Ljudiska oblast bi morala kaj ukretlti pri tem in razveljaviti MUTO kot plačilno sredstvo v našem okrdŽTU.' Koinčno nikjer na svetu ▼ nobeni državi ni ta praksa v veljavi, saj 'to še bolj razpihuje in Ustvkrjlf''|ipéku!acijo na račun delovnih-ljudi ji
Na to se je oglasil tov. Fonda iz-Sečovelj in dejal, da so v Sečovljah’ljudje zelo nejevoljni, ker že večktraj ’.so , prosili veterinarja, da bi pogledal bolno živino, pa ni prišel. Potem se je dotaknil poleg druŽm važnih vprašanj tudi kmetijske3 zàdriuge, kate.ri je šeil po vodi lep dobiček, ki pa so ga zaslužili privatni lastniki prevoznih sredstev. Vse, to zaradi pokvarjenega kamiona, ža katerega se Zveza kmetijskih zadrug ni zanimala, da bi ga. popravili. Tov. Pavlič je potem to zadevo objasnil, češ da to
p|. ic
še ni rešeno. Tov. Zlobec pa je odgovoril na nekatera vprašanja, ki jih je zastavil tov. Fonda. Podčrtal je, da naš novi sistem v trgovini zahteva boljše poslovanje. Navedel je nekatere primere, kako naše prodajne zadruge namesto, da bi se borile za znižanje ce.n kmetijskih pridelkov s .svojim slabim poslovanjem pa .to zanemarjajo.
Dokaj obširno je na podlagi diskusije in poročila, ki .je odkrila razne nepravilno,sti v vodenju našega gospodarstva in utrjevanju novih gospodarskih mer, je govoril tov. Gobbo Nerinot Predvsem je podčrtal .kompetenco krajevnih ljudskih odborov pri reševanju takih vprašanj. Navedel je vrsto primerov, kako birokratsko rešuje tudi najmanjša vprašanja okrajni ljudski odbor. Poglobitev socialistične demokracije bi se morala prav v tej iluči zrcaliti. Ob zaključku
miiiiimiiimiiiimiiiiiiuiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiimiimiiii
Čitajte in širite
«Isiukl tednik»
lll!lllllllllllllllininillll!l!IHIIIIIIIIIII!IMII!ll!!lllllll!l!ll!r:illllllllimil
svoje obširne diskusije je tov. Gobbo naglasil, da se moramo sami boriti najprej z lastno birokracijo in se važnosti te borbe zavedati, nato skupno.
Vprašanja decentralizacije, oziroma reorganizacije krajevnih ljudskih odborov kakor okrajnega ljudskega odbora samega ter poglobitev socialistične demokracije se je dotaknil tudi odposlanec Vladimir Petrič. V zvezi z demokratizacijo je dejal, da se decentralizacija ljudske Oblasti izvaja že od njenega rojstva. To nam kaže dejstvo, da je bilo pri nas v našem Okraju 1944. leta 90 Krajevnih narodnoosvobodilnih odborov, medtem ko jih je danes 23, všteviši tudi mesta. Struktura ljudske oblasti, Tri jo zahtevajo poleg ostalega tudi naše nove gospodarske mere je nujno, da se postopoma .spreminja. V tem smislu je tov. Petrič predlagal, da bi se reorganiziral tudi okrajni ljudski cidbor, k!i naj ,bi imel svoje stalno predsedstvo s šestimi sveti. Pri tem 'je tov. Petrič naglasil, da bi se krajevni ljudski odbori številčno zmanjšali in preimenovali v občine, ki naj bi jih prav tako tvorili sveti raznih gospodarskih in kulturnih ter socialnih področij. Za uspešno izvedbo .tega pomembnega koraka v demokratizacijo našega življenja, je poudaril tov. Petrič, je predvsem potrebno razširiti naše znanje. Ljudje, ki bodo vodili naš .administrativni aparat , bodo morali imeti .visoko izobrazbo in izkušnje v delu.
Diskusije se je dotaknil tudi tov. Julij Beltram. Ni hotel ponavljati, kar so že drugi diskutanti dejali. Smatral je pač najvažnejše osvetliti nekatera vprašanja, ki kljub temu, da je že večkrat govoril o njih, .se okoli teh problemih pire-, pletajo različni komentarji. Ce imamo sla,bosti v našem poslovanju je potrebno, da jih odpravimo. In važno je, da ml to bitko izbojujemo do kraja. Zahteva pa požrtvovalnega dela od nas vseh. Utrditi moramo naše gospodarstvo na osnovi novih mer, ki so postavljene na bazo dinarja. Vsi problemi, ki pri tem nastajajo, izhajajo iz vprašanja dinarja in njegove vrednosti. Ustvariti je .treba pravilne odnose med blagom in denarjem. Obenem regulirati vprašanje življenjskega, standarda. In v tej luči so vsi problemi.
Od v seji a narodnega dohodka odpade na kmečko prebivalstvo le 9% ali za koprski okraj 47 milijonov davko.v. Sorazmerno z lanskimi davki so letošnji davki prav gotovo visoki,. Toda lani je plačal povprečno vsak kmet le 7.000 dinarjev. To ni noben davek, če se že hočemo tako izraziti. V primeru z izdatki, ki jih ima ljudska oblast je to zelo malo. Saj samo za učiteljstvo izda 70 milijonov dinarjev. Razmerje med izdatki in dohodki ni nikakor v skladu. Delovni kolektivi oddajo 35% narodnega dohodka. Da kmetje govorijo, da ne morejo plačati davkov,, hi opravičljivo. Sicer, kakor pravi odposlanec iz Cezarjev je to menda samo tam 80% takih kmetov. V Cezarjih so bili vedno naj-slabši za plačevanje davkov. Glede odkupa grozdja in da kmetje niso dobili vsega denarja zato izplačanega pa je stvar v tem. da je Izvršilni odbor IOLO že takoj v začetku bil tone-nja, naj ise odkupuje grozdje na zadružni podlagi to se pravi, da bi kmetje že v začetku dobivali določene akontacije, ostalo pa naj bi jemali postopoma po potrebi. Namen tega je bil, da bi grosistična podjetja služila producentom. Toda kmetje oziroma podjetja so pri tem sama odločala in odkup grozdja je zašel ina oportunistično linijo. Kdor je prvi prodal, ta jo dobil vse izplačano. Ostali pa ,so dobili le akontacijo, ko se je blokiralo denair. Samo za grozdje je bilo izdanih 200 milijonov dinarjev. Davki pa znašajo le 47 milijonov. Potemtakem kmetje imajo denarja. Sicer če ga nimajo, imajo vedno možnost dvigniti drugo akontacijo za davke. Nato je tov. Beltram govoril še o drugih gospodarskih
vprašanjih. Predvsem je dejal, da moramo pri reševanju teh vprašanj misLiti z lastno glavo. Dotaknil se je vprašanja trgovine in se vprašal zakaj n. pr. ne dobimo na našem trgu domača jajca, kokoši in ostale perutnine, klobase itd. kakor pred vojno? Vse kar je v trgovinah je prišlo iz Jugoslavije. Torej, kje je vzrok tega? Vsekakor je jasno, da kmetje doma sami porabijo več kakor predvojna leta, po drugi .strani pa tudi toliko ne pridelajo, zakaj se ne zanimajo, da bi več pridelali. Vse te stvari je treba našim kmetom povedati, sicer to sami najbolje vedo, kakor vedo tudi, da so pred vojno boije obdelovali zemljo kot zdaj. Ta nov gospodarski sistem še ni perfekten oziroma izpopolnjen in s požrtvovalnim delom se ta postopoma izpopolnjuje, je ob zaključku naglasil tov. Beltram.
Po diskusiji je predsednik okrajnega ljudskega sodišča v Kopru podal skupščini v odobritev poročilo, ki ga je soglasno sprejela., Skupščina je potem zbrala za stalno predsedstvo okrajnega ljudskega odbora tov. Rada Pišota-Sokola, Plinja Tomasinija in Bole Kateri-no -Juro.
Sledila je še potrditev svetov in komisij pri okrajnem ljudskem odboru ter spremembe ljudskih sodnikov, nakar so odposlanci zaključili svoje zasedanje.	•
OLJKE BODO LETOS DOBRO OBRODILE
irsKi aeiavci dodo siaviiuitno pri
Tudi borqi ne bodo pri tem izostali
Smo že v novembru in se bliža praznik jugoslovanske republike, praznik, ki ga bodo vsi jugoslovanski delavci praznovali v šestem letu svoje osvoboditve. 29. november je praznik mlade jugoslovanske ljudske republike, zato ne more delovno ljudstvo mimo njega, pač pa ga bo proslavilo z manifestacijami bratstva in zvestobe svoji domovini in njenemu vodstvu.
In če se naši delavci čutijo sestavni del Jugoslavije, saj so se zanjo tudi borili, so tudi upravičeni proslaviti rojstvo nove Jugoslavije. Tako so največje sindikalne podružnice v Kopru že .sklenile, da bodo na ta dan okrasile svoja podjetja, delavci pa bodo enotno šli v bakljade in povorke, ki bodo po Kopru. V tem času pa, ki nas
» i i ' ■	•
Tistim, ki skušajo razbiti Eašg"tai@čii@ delivoe zadruge
Sojinažnlljjlj. izgradnje socializma v naSejivng^ijažju si na vsak način pri-eadevgjo^ da bi na škodo ljudstva, ki s-v želi in se bori, dà bi si ustvarilo,„Jgjzge ..življenje in. srečnejše dni, rovajjilioin fazbivali njegovo enotnost. Tj sovražniki ne izbirajo načinov in. metod v. gonji proti našemu ljudstvu in njegovi oblasti, temveč se poslužujejo najbolj. gnusnih laži, da bi pred širokimi ljudskimi množicami pokazali «našo družbeno ureditev kot ne-sposofno, da bi ustvarila človeka vrelino ;in udobno življenje. Toda to ni čudilo, ce" $e dni oglašajo prav danes S'to parola ko nastopajo iredentisti'iz Italije z enakimi težnjami, as, bi si na ta način pridobili ljudstvo našega okrožja. Torej to je samo po sebi razumljivo, da je vse to početje po direktivah sovražnikov delovnega ljudštva, bodisi onih pod plaščem Vi-taalijeVcev ä-li italijanskih iredentistov.
Ena ižmed številnih laži, s katerimi se poslužujejo, je tudi ta, da želijo prikazati zadnje čase, kako v kmečkih delovnih zadrugah ljudje stradajo in nimajo osnovnih sredstev Ba življenje, Takšna diskusija, pred-vsem zadnje čase, se je začela v Celarjih in Pobegih. V Cezarjih se je pojavilo to.zaradi tega, ker je kmečka delovna zadruga »2. oktober« trn v peti sovražnikom in se razvija u-spešno ter se iz dneva v dan izboi.v-6uje, a življenje zadružnikov pa Je tudi vse lepše in boljše. Torej so ta samo sovražni poskusi, da bi razbili enotnost v kmečki delovni zadrugi »2. Oktober«.
Nekega dne sem obiskal to zadrugo In ker sem vedel za laži, ki jih širi sovražnik, in sicer o nekem stradanju lakoti is zadrugi, sem se pozanimal, kako svražniki govorijo in sem a tena tudi razpredel pogovor.
V prvi vrsti moram napisati, da je nesmiselno pisati o tem, koliko je to laž, ttfcta da bo razumljivo čitalcem, bom. navedel nekaj primerov, ki govore nasproti sovražni propagandi. Eadružnik Dušan Bordon pravi:
»Naj .se ,oni brigajo zase, ne pa za *ias; jaz Se nisem bolje živel kakor dahe® in če so res še težave, jih mi vsak. dan premagujemo.«
Tovariš Berdon je še dodal, da so Badružniki složni in da je to prava družina, ki se bori. za boljše življenje.
Zađru'žriica Štefanija Valentič ja »ed pogovorom dejala:
»Preden sem stopila v zadrugo, sem Smela tri hiše in zemljo toda z vsem tem sem sla-fäe živela kakor danes.«
Vse. tri hiše je Valentičeva predala v zadružno skupnost. Danes je v eni Izmed-teh hiš šola, v drugi zadružna prodajalna in v tretji pa sama stanuje in upravlja zadružno gostilno. In JJalja pravi:
»Jaz imanf danes vse, kar potrebujem. Tisti, ki pravijo, da smo mi lačni, ndj si izvolijo pogledati, kaj imamo ih 'k?ako; živimo. Moja hči Eda; obiskuje'ošini razred gimnazije, To Ji »žrsjra' *©9»8Q6a.9	’
In v nadaljnjem razgovoru pravi Stefanja, da goji tri prašiče, hrano za njih dobavlja zadruga, ki jim dobavlja iz Jugoslavije tudi dovolj koruze in med drugim tudi prašiče dobavlja zadruga.
»Moje življenje,« pravi Stefanja, »je danes lažje kot kdaj koli prej, saj sem morala prej sama o vsem tem razmišljati a danes rešujemo vsa vprašanja skupno.«
Vsa sovražna propaganda ne bo u-spela in razsula se bo ob resnici, ki je močnejša od laži in ki jo vidimo iz primerov raizgovra s temi zadružniki, in z drugimi, ki nam prav tako govore. Vsi oni, ki bi želeli, da bi se razbila ,i,n propadla kmečka delovna zadruga »2. oktober«, se motijo, ker je ona vsak dan močnejša in vse bolj cveti ter nihče ne misli izstopiti iz nje.	, M. T.
V NASI TOVARNI KONZERVIRANJA RIB V IZOLI
še loči od praznika, pa bodo po podjetjih tekmovali za višjo storilnost, za izboljšanje discipline in za zmanjšanje izostankov iz dela. Nekatera podjetja so že sprejela sklepe, da bodo ta dan nagrajevala najboljše delavce.
Po sindikalnih .podružnicah so imela ustrezne sastanke za napoved tekmovanja že zadnje dni oktobra. Tako so delavci podjetja FRUC-TU.S obljubili, da bodo zmanjšali proizvodne stroške, ki so bili V njihovem podjetju dosedaj precej visoki. Tudi precej pretiranih bolezenskih izostankov je bilo, zato hočejo tudi te odpraviti. Delavci podjetja si tudi želijo, da bi delavski svet v podjetju malo bolje posegel v njihovo delo in jim pomagal, tako da bi bolje skrbel za podjetje. Tudi mizarji v STIL hočejo izboljšati proizvodnjo. Za praznik pa bodo tudi nagradili najboljše delavce.
Mestno trgovsko podjetje »EGIDA« v Kopru, pa hoče za Dan republike napraviti najboljšo in najlepšo izložbo. Podobni programom ostalih sindikalnih podružnic so tudi programi podružnice Istrabenz LI-PA, ODPAD in druge.
*
Prejšnji petek so zborovali v koprskem ljudskem gledališču bivši bordi in člani strelskih družin. Pomenili so se, kako bodo proslavili dan ustanovitve ljudske republike Jugoslavije. Ponovno so tudi naj-ogorčneje protestirali proti procesom v Lucci, kjer sedijo na zatožni klopi italijanski garibaldin-ci, kot .sodniki pa se šopirijo bivši fašisti in izdajalci. Toda največ so bordi razpravljali, kako bodo čim-bolje proslavili osmo obletnico II. zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a in šesto obletnico ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije, za katero so se tudi oni junaško borili po jugoslovanskih gorah in gozdovih, a največ tu v rodni Istri, da jo osvobodijo in priključijo k domovini Juooslaviji Zato bodo tudi vseljudske manifestacije ob Dnevu republike najboljši izraz, da se naše okrožje priklju-či domovini Jugoslaviji in najboljši odgovor vsem mešetarjenj, ki spet hrepenijo po tuji zemlji, da jo zasužnjijo.
Glavno poročilo na zborovanju pa je imel tovariš Valentič. On je dejal, da mora biti v bodoče ena izmed osnovnih nalog Zveze borcev, da s svojim delom poživlja in utrdi tradicije NOB ter da posveti več skrbi partizanskim krajem in družinam. Politično in praktično inora pripravljati delovne množice za obrambo svojie svobode im neodvisnosti. Ta priprava ne sme biti kampanjska in niti začasna, ampak mora postati sestavni del vzgoje socialističnega človeka. Zato bo treba preko ustrezajočih organizacij veliko delati, zlasti preko strelskih družin, brigad, bataljonov, ki so povsod že postavljeni. Največ poudarka maramo dati strelskim družinam, saj je to zelo priljubljen šport in najmočjše sredstvo za vzgojo mladine v borbenem duhu. Nato je overiš Valentič povedal še, kako skušata reakcija in kominform složno rušiti moč naše mlade republike. Zato mora biti letošnji 29. november proslavljen bol/j slovesno, bolj odločno in bolj glasno, da ne bo nikjer in za nikogar več dvoma, kako je z usodo naših krajev in nas samih. Vsemu svetu in vsem bomo ta dan povedali, da se naše ljudstvo nikoli ni odpovedalo pridobitvam svoje zmagovite borbe in da za nobeno ceno ne bo dopustilo, da bi še kdajkoli mešetarili z njimi. »Tukaj je Jugoslavija!« to je naša beseda, naš pogled v svetlo bodočnost in naš plan za bodoče delo. V duhu tega ges-la so tudi vse priprave Zveze borcev za dostojno proslavo našega največjega praznika.
Problemi šmarskega KINA
Pred nedavnim so imeli v Šmarjah prvo kinopredstavo. Od takrat se je na platnu razvrstilo še nekaj filmov, ki jih je občinstvo sprejelo radevolje. Bili so pač prvi filmi, ki so jih videli v svoji vasi. Dvorana je v redu, še bolj, saj so slike jasne in tudi glas se čisto sliši, tako da je oprema na mestu. Ni pa ne pravega občinstva in ne pravih. filmov. Občinstvo je po večini mia. dina in še taka, da bi šla lahko spat, kadar gredo kokoši. Ne vem, kakšen smisel ima puščati pet ali šestletne otroke h kinopredstavam,
ki jih ne razumejo, delajo pa tak trušč in vrisk, da si’ je treba mašiti ušesa.
Druga stvar, ki bi jo omenil, je izbira filmov. To stvar pa hi moralo upoštevati predvsem podjetje za razdeljevanje filmov. Vedeti mora namreč, da je v Šmarjah drugačno občinstvo kot v Kopru in v Izoli. Da je popolnoma slovensko in z drugačno kulturno rastjo. V Šmarjah si mora kino še vzgajati obiskovalce, zato pa naj bodo tudi filmi taki, da bodo ljudi- navduševali in vzgajali. Zato je treba dajati v Šmarje vsebinsko razumljive filme in ne plehkih filmov, da bi ljudi pomehkužili. Podjetje za razdeljevanje filmov bi moralo poskrbeti predvsem filme, ki jih prikazujejo v slovenskih krajih in s slovenskimi podnaslovi Torej slovenskim obiskovalcem bomo nudili filme s slovenskimi podnaslovi. So pa filmi, ki se prikazujejo v Sloveniji zelo dobri, saj so izbrani iz vse zapadno-evropske in ameriške filmske proizvodnje. x
Iz Čičarije
V Golcu (Čičarija) se je vnel senik, prizidan k hiši nekega vaščana. Bila je že pozna ura v noči in ker je bil drugi dan po vaškem letnem prazniku »opasilu«, so še fantje peli na vasi in opazili ogenj. Takoj so prihiteli na lice mesta ter se z vso odločnostjo vrgli na gašenje požara, "tako da jim je uspelo rešiti živina in stanovanjsko hišo itn družino.
Prvi med vsemi, ki je do lestvt splezal skozi odprtino za razkladanje sena na senik, je bil sin gospoiarja hiše 19-1 etni Frane Ivančič. Vede', je namreč, da na seniku spi 63-letni njegov stric. Komaj je skočil skozi oknv odprtino ga je že zajel dim in vročina, ali pri vsem tem je prišel do že v nezavesti ležečega strica in slučajno, brez vednosti domačih, je spala isto noč na seniku še ena oseba, to je 83-1 e*ni kmet iz bližnje vasi Brdo, ki je malo vinjen splezal na senik in mogoče pri'"prižiganju cigarete za žgal senik in sebe. Z veliko odločnostjo je mladenič privlekel- do vrat senika oba in vprav, ko je že stopil z nogo na lestev, sta ga plamen in dim tako omamila, da se je zgrudil na strica. Slučajno se je mladeniču zapletla noga v lestvo in ga je tako bilo mogoče izvleči iz požara, on sam pa se je še v poslednjem obupnem naporu držal strica za nogo. Oba ponesrečenca so nato odpeljali v reško bolnišnico in sta izven nevarnosti, medtem ko je nesrečni starec ostal karboniziran v ognju.
GRE ZA KRUH
Kmečka delovna zadruga Puče— Koštaborna ima mnogo članov, nima pa dovolj delovne zemlje, kjer bi za te člane zrasel potrebni kruh. Tako pravijo zadružniki. Da bi rešili to vprašanje so letošnjo spomlad obdelali zemljo na RETEH, kjer so že letos imeili precej dohodka, vendar to še ne zadovoljuje njihovih potreb. Letošnjo jesen so se zavzeli za obdelavo BRICA. To je planota na vrhu Briča v površi-
Gospodarsko leto 1951. se bliža h koncu. Ogromne in dalekosežne spremembe so se izvršile v tem letiu. Od ozko planiranega in dirigiranega gospodarstva, v katerem so velikokrat prevladovala različna nakazila, karte in boni, smo prešli v prosto trgovino, v kateri se vsa blagovna izmenjava vrši izključno preko denarja kot posrednika po načelu ponudbe in povpraševanja. V . tej ogromni gospodarski spre-membni se marsikateri izmed naša. ga gospodarskega kadra ni popolnoma znašel, imel obrnjen pogled nazaj, iskal pri oblastnih organih »administrativne pomoči« v obliki prošenj za kontingente, nabavo materiala itd., nego da bi se sam vrgel v gospodarski vrvež in si zagotovil, kar potrebuje njegovo podjetje oziroma njegova gospodarska ustanova. V vodstvu nekaterih podjetij je duh in smisel novih gospodarskih ukrepov doslej prišel premalo do izraza in veljave. Podčrtati moramo, da so se nekateri delovni kolektivi pri uporabi novih gospodarskih ukrepov pokazali prožnejše in naprednejše kot pa sami direktorji podjetij in da so delovni kolektivi dali že več koristnih pobud ža upravljanje podjetij v smislu prilagoditve novim gospodarskim razmeram.
Novi gospodarski ukrepi so že dobili ustaljene oblike in so jasno začrtali pot nadaljnjega gospodarskega razvoja Istrskega okrožja. Izkušnje teh nekaj rnesecv so nam razjasnile pogled v bližnjo bodočnost, ko mora gospodarski račun' postati temeljna metoda vodstva in upravljanja gospodarstva. Izhodiščna točka usmeritve gospodarstva na gospodarski račun je ureditev proizvodnje. Proizvodnja mora ustrezati dr-u|jpemm potrebam, to je: biti mora takšna, da čim bolj služi kritju družbenih potreb po svojem obsegu, vrsti in kakovosti. To nalogo pa proizvodnja more doseči, če se v njej zaostri borba za dvig proizvodnosti dela,
Kaj zahteva od podjetij
priprava za gospodarsko leto 1952
Kaj razumemo pod »proizvodnostjo dela«?	,
Proizvodnost dela je v bistvu merjenje delovnega učinka po količini in kakovosti na-eno čaisovno enoto. Pod »proizvodnostjo dela« razumemo določeno z delom ustvarjeno vrednost. Borba za dvig proizvodnosti dela zasleduje dvig vrednosti proizvodnje na eno delovno silo in na eno časovno enoto. Pogrešno razumejo borbo za dvig proizvodnosti dela oni, ki pod tem razumejo zgolj dvig proizvodnje po količini, če gre to na škodo kakovosti. Tak »dvig« proizvodnje več škoduje ko,t koristi in sor zoper njega upravičeni ugovori.
Dv.ig proizvodnosti dela ima v okviru novih gospodarskih ukrepov ogromen pomeli. V pogojih nudbe in povpraševanja ima go-delovanja tržnega mehanizma po-spodansko podjetje toliko več možnosti uspevanja, kolikor večja je njegova proizvodnost dela. Cim večja je proizvodnost dela v posameznem podjetju, toliko nižji so njegovi proizvodni stroški v ceni posameznega proizvoda in toliko večja je možnost ugodne prodaje. Cim višja 'je proizvodnost dela v podjetju, tem večja je .njegova konkurenčna sposobnost na trgu. Vprašanje konkurenčne sposobnosti na trgu je pa danes z ozirom na naše nove gospodarske ukrepe eno bistvenih vprašanj, kateremu je treba v pripravi na gospodarsko leto 1952. posvetiti posebno pažnjo.
Zato .se danes postavlja z vso silo vprašanje, kako ■ doseči dvig proizvodnosti dela, ko je pa znano, da so naša podjetja tehnično dokaj slabo opremljena in da izkazujejo sorazmerno nizko proizvodnost dela. Prvo in neposredno sredstvo za
dvig -proizvodnosti dela je normiranje dela. Normiranje dela obstoji v tem, da se preračuna in določi, koliko dela je treba potrošiti, da se doseže določen delovni učinek, ki je določen po količini in kakovosti. Normiranje dela je nekaka kontrola proizvodnosti dela, po kateri se naplaćuje delovna sila za opravljeno delo. Normiranje dela predstavlja za pridnega delavca ugodno perspektivo, ker zasluži toliko več, kolikor več preseže določeno normo. Normiranje dela torej predstavlja pravično plačilo za opravljeno delo, keir daja več tistemu, ki tudi več dela.
Nadaljuj razvoj normiranja dela vodi nujno -na akordni sistem dela. Akordni sistem dela je v bistvu normiranje dela višje stopnje, ko se plačilo za delo ravna, po delovnem uspehu, ne glede, v katerem času ,se ta delovni uspeh konkretno doseže. Akordni sistem daje s tem pridnemu delavcu velike možnosti povečanja njegovega zaslužka. Akordni sistem sam neposredno navaja delavca, da -na podlagi svojih dnevnih izkušenj izboljšuje delovni proces in -da na ta način dviguje proizvodnost dela.
Gospodarski -svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora, zavedajoč se velikega pomena pravi-lne-ga normiranja dela gle-de na dvig proizvodnosti dela, je sk-lenil, da sistematično- i-zvede normiranje dela v v-seh gospodarskih -podjetjih. V ta namen se ustanovijo okrajna komisija za normiranje dela, ki bo vodila delo normiranja v okraju, in komisije za normiranje dela v posameznih podjetjih, ki bodo nor. miiranje dela v svojih podjetjih konkretno izvajale. Tu se nalaga na delavske svete in- delavske u-pravne odbore -važna naloga, Qd
katere pravilne izvršitve v veliki meri zavisi, ali bo podjetje uspevalo ali ne.
V zvezi z normiranjem dela je treba rešiti tudi vprašanje izkoriščanja kapacitet, ker je to vprašanje z barbo za dvig proizvodnosti dela neposredno povezano. V čim večji meri se izkoriščajo kapacitete podjetja, tem -nižji so proizvodnji stroški, ker se materialna sredstva, predvsem stroji in naprave, toliko gospodarsko smotrnejše izkoriščajo. S tem se proizvodni stroški, ki odpadejo na enoto proizvoda, zmanjšajo.
Ce -pogledamo naša gospodarska podjetja, maramo, žal, ugotoviti, da so njihove kapacitete sorazmerno slabo izkoriščane. Poglejmo samo konzervno ribjo industrijo, ki ne izkorišča niti polovico svoje kapacitete! To pa nima samo pomena pri znižanju proizvodnih stroškov, nego -tudi pri vprašanju, kako in kam zaposliti našo delovno silo, ko -se oži fronta investicijske graditve, ki je bila do-s-lej znatno preko gospodarske moči našega okrožja široka, in je -treba v gradbeništvu .sproščeni delovni sili najti ustrezno zaposlitev.
P-roiz-vodni plan za 1952. leto mora temeljiti -na čim popolnejšem izkoriščanj-u kapacitet. Kolikor to iz kakršnega koli vzroka ne bo mogoče, je -treba, da delovni kolektivi dajo ustrezno pojasnilo ih gospodarsko opravičijo tako pomanjkljivost pla-na.
Nadaljnja naloga v zvezi z dvigom proizvodnosti dela je pravilna razmestitev delovne sile. V tem pogledu je v na-ših podjetjih še mnogo neurejenega. Niso preštudirana i-n določena/ delovna mesta, ki so potrebna za gospodarsko raci-
onalno vršenje delovnega procesa. Zato imamo v -mnogih -naših podjetjih neenakomerno in neracionalno razmeščeno delovno silo, kar povečuj-e proizvodne -stroške in zmanjšuje produktivnost it rentabilnost podjetja. Delavski sveti morajo čimprej, vsekakor do konca tega leta, določiti delovna mesta v svojem podjetju in pravilno kategorizirati delovno silo glede na njeno delovno in -strokovno sposobnost in jo namestiti na -tistem delovnem mestu, na katerem bo mogla doseči največjo -proizvodnost dela. Na ta način ise bo mogel plačni fond ob zagotovitvi istega delovnega uspeha znatno zmanjšati.
Poleg na-vedenih im-omentov, ki ji-h je -treba upoštevati v borbi za dvig proizvodnosti dela, maramo pregledati tudi obstoječa ozka grla proizvodnje, ki ali preprečujejo, da ne moremo kapacitete popolnoma izkoriščati, ali pa povzročajo neprimerno višje .proizvodnje in druge (režijske stroške. ^,ato ijje treba predvideti za prihod-nje leto predvsem take investicije, s katerimi se bodo ozka grla proizvodnje odpravila i-n izvedla ti-sita dela racionalizacije, ki -so za dvig proizvodnosti dela nujno • potrebna. Ta investicijska dela morajo podjetja izvršiti s sredstvi v lastnem podjetju doseženega do-bička.
To so temeljne naloge, k izpolnitvi katerih morajo -naša podjetja takoj pristopiti, da se primerno pripravijo na gospodarsko leto 1952., v katerem se bo naše gospodarstvo razvijalo že v smislu družbenega plana.
Delovni kolektivi, njihovi -delavski sveti in delavski upravni odbori morajo v ta namen takoj kritično razčleniti obstoječe stanje v svojih podjetjih i-n postaviti v Smislu navedenih nalog priprave na gospodarsko leto 1952. potrebne sklepe. Gospodarsko situacijo in rentabilnost -gospodarskih podjetij morajo, reševati delovni kolektivi sami. Vjsak oportunizem gre na
Ikodo delovnega kolektiva samega,
ni cc. 60 ha -onstran reke Dragonje. Nekdaj je tam rastel lep gozd, danes pa je redko grmičevje, kjer imajo zavetje neštevilnd fazani in jerebice. Zadružniki trdijo, da bo tam dovolj k-ruha. Prav imajo. Zemlja je globoka in dobra, tudi vode ne manjka, samo kdo bo obdelal vso to površino i-n jo napravil rodovitno. To zadnje vprašanje nameravajo rešiti Pučarski zadružniki.
Vse bi š:-lo lepo od rok i-n zadružniki bi že kopali panje, da ni tudi sem posegla nazadnjaška reakcija, ki nasprotuje vsemu naprednemu in pametnemu. Kmetje, ki so bili takoj voljni odstopiti zemljo zadružnikom da jo obdelajo, so nekateri nebodijihtreba pregovorili, da naj ne pustijo .tega. Seveda kmetje niso premislili, pa so jim nasedli in stvar se je zamotala in se vlekla vse do zadnje nedelje. V nedeljo pa je KLO sklical sestanek, na katerem -so o tem razpravljali. Po daljši in precej ostri debati so se vsi kmetje sporazumeli z zadrugo, da 'ji bodo odstopili svoje »štrihe«, zadruga pa. bo dala onim, ki nimajo drugje gozda toliko gozda, da bodo preskrbljeni z drva-mi. Izvolili so komisijo, ki bo stvar do kraja uredila in določila, kje bodo posamezniki odslej sekali drva. Po sestati' ku je dejal neki zadružnik: »Pa jim je spet spodletelo, kakor spomladi. Skoda je tistega truda, ki ga razni nebodijihtreba imajo s tem, da hočejo med Pučarji in I\o-štabonci napraviti razdor, kar ga ne bodo. Naj se zavedajo, da ne gre za volivni goila-ž, ampak gre za kruh«.	E. Omerzelj.
PRITOŽBE ZARADI TOBAKA
Naši kadilci se pritožujejo, da so cigarete včasih prazne, ker’ se iz njih strese ves tobak. To škodo pa spozna najbolje trafikant, ki je bi) velikokrat v izgubi, namesto da bi kaj profitiral iz prodaje. Na drugi strani pa je tudi odstotek dobička, ki ga dobi od prodaje majhen, zato ga bi bilo treba zvišati vsaj za nekaj. Tako se je zgodilo, da prav zaradi tega nima j o v Šmarjah več trafike. Invalid Lazar noče več sprejeti trafike, ker mu premalo nese. Sitno-sti pa je trni z njo ve-™e; Prizadeti so pri tem tudi kadilci, ki godrnjajo na vse pretege, čeprav se žene kar sladko smeh-Ijajo, ko vidiijo, da so jim možje Prenehali kaditi kot parniki, ara-Pak iščejo kak čik pri sosedih in vlačijo na dan domači tobak, ki ni kaj prida. Torej pooblaščeni organi bi irri '"i iv>"Vb-tL s» to stanje - -ši v Šmarjah, saj je ves KLO brez tobaka,	r-fib-z
PROSLAVE 400-LETNICE
STÄAN 3
Teden od 4. do li. novembra je v našemi okraju določen za proslave 400-letnice slovenske knjige. S temi proslavami je združena tudi proslava — 82-letnice prosvetnega društva »Jadran« v Dekanih. Najpomembnejši del teh proslav so vsekakor razstave knjig v Kopru, Dekanih in Piranu.
V	soboto popoldne so odprli v Kopru knj.ižpo razstavo »Od Trubarja do Kajuha«, ki jo je uredil profesor Stane Suhadolnik. Kakor že sam naslov pove, obsega razstava slovenski tisk v 400 letih slovenske knjižne produkcije. Poleg Dalmatinove Biblije in faksimila Trubarjevega katekizma so rizstavljene fotokopije naslovnih strani protestantskih tiskov. Bogato so zastopana tudi protireformacijska doba ih dela naših prosvetljencev imajo več originalnih listov. Od Prešernove prve Izdaje Poezij dalje so na razstavi le najznačilnejši tiski. Razstava sama je vsebinsko bogata in res okusno prirejena. Poseben oddelek prikazuje ■ 'Slovensko časopisje in revije. Razstàvo dopolnjuje oddelek, na katerem lahko, obiskovalec vidi, kako pride od rokopisa do knjige. Tiskarski stroj, ki naj bi nazorneje pokazal tisk sam, je razstavljen v pritličju in vsak obiskovalec si lahko ogleda, kako se tiska ter dobi v spomin tudi listič, na katerem je natisnjenih nekaj značilnih odlomkov iz Trubarjevih del.
V	nedeljo dopoldne so odprli knjižno razstavo v Dekanih. Ta je sicer manjša ker ni bilo primernega večjega plosto-ra na razpolago, pač pa vlada zanjo med Dekadčani veliko za- • nimanje.
SL0¥ENSKE KNJIGE v JN U V I
PROSLAVA V DEKANU
RIBIŠKI ŠOLI
v torek dopoldne je prosvetno društvo »Simon Gregorčič« v Piranu odprlo v društvenih prostorih okusno urejeno razstavo, ki so jo že prvi dan obiskali številni dijaki in tamkajšnje prebivalstvo. Razstava v Piranu je lep dokaz aktivnosti tamkajšnjega prosvetnega društva. .
Večer slovenske pesmi in plesov
bo v soboto 19. novembra ob 19.30 v koprskem gledališču kot zaključek proslav ob 400-letnici slovenske knjige.
Po pozdravnem govoru Franceta Bevka bodo nastopili naslednji pevski zbor in folklorne skupine: pionirski in mladinski zbor slovenske gimnazije iz Kopra, pevski zbor PD »Branik« jz Šmarij, kvartet PD »Jadran« iz Dekanov, moški zbor PD »Oton Zupančič« iz Kopra, mešani pevski zbor »Ivan Cankar« iz Trsta, komorni zbor Radia Koper, mešani pevski zbor prosvetnih delavcev. Plesali bosta skupini iz Dekanov in Šmarij, ki bosta plesati prekmurske, belokranjske, gorenjske in koroške plese.
MOTIV IZ NAŠIH* KRAJEV
Znamke Organizacije Združenih narodov
Gotovo malokdo izmed naših Združenih narodov svoje posebne bralcev ve, da izdaja organizacija znamke. Letos 28: marca je bil v New1, Yorku podpisan sporazum med ^ Organizacijo združenih narodov in Ameriko, s katerim so dobili združeni narodi dovoljenje, da tiskajo in izdajajo svoje posebne znamke. Za denarno enoto na znamkah uporablja Organizacija združenih narodov ameriški dolar. Najdražja znamka nima večje vrednosti kot en dolar.
Po razpisu nagradnega natečaja za izdelavo novih znamk so prispevala v New Yorku fla sedež OZN številna dela raznih slikarjev in grafikov iz vsega sveta. Seveda so med njimi izbrali iti nagradili le najboljša dela, ker je bila žirija zelo strdgà lin so bili v njej svetovno znàmi umetniki.
Celotna serija znamk OZN ima 15 vrednosti. Te znamke veljajo samb za frankiranje pisem in paketov, ki, jjifcr pbšiljajo s sedeža Organizacije Združenih narodov, kjer je tudi organizirana osrednja poštna siužba ÖZN. 2e pri izdaji prve serije 'svojih znamk je dosegla OZN čistega dobička 217.000 dolarjev. OZN pa ibi jé v New Yorku zagotovila tudi''" svojo lastno poštno o-. zemlje, Ki obsega 42 ulic. To je dovolj, da lahko izdajajo znamke. Vsa pošta OZN je frankirana z novimi znamkami in pečatena s posebnim pččatom. Zato je OZN že v mhoigočem podobna malim samostojnim državicam, kot so Vatikan' ih San Marino, ki se razprostirajo ha zelo malem ozemlju v Italiji; toda vedno izdajajo svoje posebne poštne znamke in druge vrednote tèf imajo svojo poštno ozemlje. "".TT'
OZN po svojih znamkah popularizira svojo organizacijo po vsem svetu, poleg tega pa pomenijo za njo znamke nov stalen dohodeK Ce pomislimo, da je poprej izdala OZN sdrtto zg poštne usluge na leto okrog 180.000 dolarjev, sedaj pa bi) zato lahko uporabljala svoje znam, ke, spoznamo koristi, ki jih im;-i od lastnih znamk OZN. Filatelisti po vsem svetu zbirajo te znamke in prispevajo s tem svoj delež k
Žrtve druge svetovne vojne. — Med drugo svetovno vojno so imeli zavezniki pod orožjem 49.038.000 mož, fašisti in njihovi sateliti pa 21,874.500. Po cenitvah nekaterih mednarodnih organizacij je padlo med vojno 22.000.000 vojakov in oficirjev, ranjenih pa je bilo 34 milijonov 400 tAsoč. Človeštvo je moralo tudi v denarju drago plačati drugo ,«--*'*• i -	:	. ’	' -*,
Sali stroški po ameriških računih Öistoä 1,116,364.000 dolarjev» ,
vzdrževanju danes za vse tako važne organizacije kot je OZN.
*
NOVE ZNAMKE V NAŠEM OKROŽJU
V nedeljo so izšle nove znamke, ki jih je preskrbelo filatelistično društvo v Kopru. 'Znamke so izšle v počastistev 400 letnice slovenske knjige in prikazujejo Primoža Trubarja. Znaimke imajo nominalno vrednost 10 din. Filatelistično društvo je poskrbelo za lepe kuverte in tudi za poseben žig, ki je veljal samo v nedeljo. Poleg tega predstavljajo za filateliste veliko redkost kuverte s Trubarjevo znamko in s pečatom pošte v Dekanih oib tamkajšnjih slavnostih.
Znamke treh vrednosti s podobo P. P. Vergerija so izdali tudi v dneh festivala italijanske kulture. Unija Italijanov je prav tako izdala kuverte s vsemi tremi vrednostmi in posebnim pečatom.
V	nedeljo popoldne je bila v Dekanih proslava 82-letnice društva »Jadran«, združena s predavanjem o slovenski literaturi. Proslavo je začel tajnik prosvetnega društva, ki je v svojih uvodnih besedah po pozdravih predstavnikov oblasti in drugih gostov podčrtal vlogo prosvetnega društva in prizadevanje za razširitev prosvete v Dekanih. V imenu SHPZ je prisotne pozdravil in čestital k visokemu jubileju društva tov. Srečko Vilhar, predsednik podzveze SHPZ.
Slavnostnemu delu je sledil pregled slovenske literarne tvornosti, ki ga je podala tov. Grosova. V pregled slovenskega slovstva je tov. Grosova spretno vpletla odlomke raznih pisateljev in pesnikov, ki so jih recitirali dijaki osemletke. Šolski upravitelj tovariš Pl15ič je nato obširno prikazal delo in uspehe prosvetnega društva v dolgih letih njegovega obstoja. Proslavo so zaključili z nastopi pevskih zborov iz Šmarij, Tinjana in Kopra, z nastopvm domačega kvarteta in domače folklorne skupine, ki je pokazala svojo umetnost z domačimi folklornimi plesi »Brško opasilo«. Folklorno skupino je pri izvajanju spremljala godba iz Cezarjev.
Proslava v Dekanih se uvršča med velike manifestacije naše kulturne in prosvetne dejavnosti. Nekoliko je motilo v Dekanih to, da se ,ni proslava pričela ob napovedani uri. Dekanča-ni so pač tudi zelo vneti športniki in so šli gledat tekmo mied šmarskim »Branikom« in domačim moštvom, ki je goste vlšoko porazilo. Proslava se je seveda radi tega pričela kako uro kasneje, so pa Dekančani dvorano napolnili do zadnjega kotička.
V	tem tednu je gostovalo predvčerajšnjim v Kopru snoči pa v Izoli tudi SNG iz Trsta s KrležeVo dramo »Gospoda Glembajevi«. V tem tednu je na sporedu še več nastopov in v soboto bodo na zaključni prireditvi nastopili najboljši pevski zbori ter folklorne drulžine.
Obširneje bomo o vseh proslavah poročali v prihodnji številki.
ZANIMIVOSTI PO SVETU
Osemdeset let je vladal. — Neki učenec je pisal uredništvu nekega londonskega lista: »Iz učbenikov sem skušal zvedeti, kateri vladar je vladal najdlje. Zdi se mi, da je bil to francoski kralj Ludvik XIV., ki je vladal 72 let. Ali je vladal kateri vladar še dlje?« Urednik mu je odgovoril: »Da, v starem Egiptu je vladal leta 2566 pred našim štetjem faraon Pepi II. Prestol je zasedel, ko mu je bilo 6 let, in je vladal 80 let.«
•
Naprava za avtomatično opozarjanje šoferjev. — Amerika ne opozarja svojih avtomobilskih vozačev samo z različnimi napisnimi tablami ob cestah. Pred kratkim je poslala neka znana tvrdka no trg nov model avtomobilov z vdelanim zvočnikom, ki se pri določeni hitrosti avtomatično oglasi. Pri hitrosti 50 milj na uro pravi: »Ta brzina je prevelika za mesto — mogoče voziš po deželni cesti!« Pri 75 miljah:« Se imaš oblast nad svojim vozilom — toda ali si popolnoma prepričan, da so zavore. v redu?« Pri 90 miljah: »Pozor, tvoje življenje visi na nitki!« in pri 100 miljah: »Ali si plačal svojo zavarovalnino za življenje?«
*
Cement proti bakterijam. — Devet let so delali v ZDA poskuse s cementom, pomešanim s pentaikloro-fenolom, ki vsesava bakterije.^ Poskusi so pokazali, da je na takšnem cementu za 56 do 95% manj bakterij kakor na navadnem. Ta vrsta cementa je primerna za mlekarne, kuhinje v , restavracijah, za tovarne in. šolske telovadnice. Pod neke mlekarne, ki so ga pokrili s cementom že leta 1942, nima skoraj nobenih bakterij. Izkušnje so pokazale, da ljudem takšen cement ne škoduje. Na črncih so ugotovili, da ni nastalo nobeno obolenje, ko so jim kožo natrli s tem cementom. Nekaj s pemtaMorofenolom pomešanega cementa so položili človeku na roko in ga pustili na njej dva dni, pa ni bilo nobenih neprijetnih posledic.
V	piranskem pristanišču se je pojavila pred dnevi velika, nova ribiška ladja, kakršnih doslej pri. nas ni bilo opaziti. Seveda je vzbudila precej zanimanja. Radovedneži so ladjo kaj hitro ocenili, da je dolga nad 20 metrov, da je močno ugrajena in da ima zelo njočno dvigalo pri jamboru ter da ima dva krova. Po rohnenju ladijskega motorja so sklepali, da mora biti motor zelo močan in da razvija primerno hitrost.
Iz ladje so prišli štiri ljudje, med njimi tudi mlad fant, del ni bil nič kaj trden v nogah, a se je kljub temu slavnoistno držal. Občudovalcem je na hitro povedal, da so ladjo pripeljali iz Malega Lošinja, kjer so jo napravili za potrebo nove ribiške šole, ki je bila prejšnji mesec ustanovljena v Piranu pod o-krilijem pomorskega tehnikoma.
V	tehnikumu so ladjo že pričakovali, -saj je bil to velik dogodek za vse gojence, posebno pa še, ker jo je pomagal pripeljati celo eden izmed njih, bodoči ribič Fičur Alojz.
Bodoči pomorščaki so ladjo opazovali s čisto drugimi očmi kot o-stali. Zdaj bo služila njim in večkrat bodo lahko šli z njo na morje. Prej ni imela šola svojega plovnega objekta, razen nekaj čolnov in zato so bili odvisni od drugih. Mladi Fičur pa je bil seveda junak dneva, saj so vsi vedeli, da je bilo morje zelo nemirno in da valovi niso prizanašali ladji. Tisti večer je bila nova ladja predmet splošnega razpravljanja, bodočih pomorščakov in ribičev.	.
Drugi dan sem jih obiskal, predvsem me je zanimala ribiška šola. Bil je prav dopoldanski odmor in bodoči ribiči so bili na kosilu v dijaški menzi. V šoli je bil le razrednik Sutlovič Edvard, star ribič
in pomorščak. Poučil me je, da traja pouk v ribiški šoli eno leto, da jo poseča 26 učencev, ki se učijo praktičnega ribiškega dela, osnov navigacije, biologijo in ihtiologijo ter slovenski in srbohrvaški jezik pa tudi zemljepis in, kar je za ribiče zelo važno, krpanje mrež. Praktične predmete jih poučujejo on, Mičevič in 1-vičevič: vsi stari ribiči in mornarji.
V razredu po stenah vise razni zemljevidi, s pomočjo katerih bodoči ribiči spoznavajo našo obalo in morje; imajo pa tudi še druge pripomočke, ki so potrebni za učenje ribiškega poklica. Seveda njihov najvažnejši pripomoček pa je nova ribiška ladja.
Razrednik je predlagal, da bi šla pogledat ladjo. Okrog ladje je bilo še vedno živahno. Učenci ribiške šole so izkoristili prosto urico in
so si zopet ogledovali ladjo. Vse so pretipali, od krmila do motorja. Mnogi izmed njih niso imeli prilike pobliže si ogledati takšno ladjo. Spraševali so razrednika to in ono o ladji, on pa jim je razkazoval, seveda na hitro, čemu služi dvojno krmilo, posebne priprave na krovu itd.
Ladja je najmodernejša v našem okrožju — .tako mi je pravil Sutlovič — ter je sposobna za vse vrste ribolova. Motor ima moč 180 konjskih sil in razvija hitrost do 9 •milj na uro. Ladja pa je zgrajena bolj za vlak, kot za hitrost — tako mi je razlagal — kar pride predvsem v poštev pri lovu z mrežo »kočo«, to je za globinski lov, kjer ladja vleče mrežo po morskem dnu.
V spodnjem delu ladje so trije prostori: spalnica, ki jo lahko tako imenujemo, kjer je prostora za de-
mm
p I yr 4^ Jp p
1


m
■ im i
ßwMM
•"•-"V

> 5'viti M™
SÄ
M
, IllšŠsIli
gii
ìiumK

Ml I I
m
RIBIŠKA FLOTA V PRISTANIŠČU
MOLIBDEN - dragocena kovina
V Evropi ga ima poleg Jugoslavije le še No A
Ako hočemo dobiti težka kakovostna jekla za vojno industrijo in strojegradnjo, nam je potrebna po svetu redka Sn zelo cenjena kovina, molibden. Poleg bogatih nahajališč molibdena v Jugoslaviji ga najdemo v Evropi samo še na Norveškem. V Jugoslaviji pa so najbogatejša nahajališča molibdena v vzhodni Srbiji pri Siurduli-ci, kjer so doslej ugotovili bogate zaloge, nad 100 milijonov ton molibdena. Okrog 20 kvadratnih kilometrov na področju okrog Mačkatice. kot imenujejo rudnik pri Surdulicl ini za katerega smatrajo strokovnjaki, da je polno molibdena, pa še niso raziskali. V Srbiji pa , najdemo molibden tudi še v pčinskem in gnjilanskem okraju, a tudi pri Cr-najkii in Tendi. To dragoceno rudo pridobivajo tudi v Sloveniji, v Mežici kot soproizvod svinčeno cinkove rude.
Zelo zanimiva je zgodba, kako so odkrili največji r-udnjk molibdena v Jugoslaviji. Nekega dne, leta 1925 se je neki kmet vračal z vozom domov. Pot ga je vodila po z gozdom obraslih obronkih Cemer-nike. Nenadoma so se konji splašili. Eden je poskočil in s kopitom odkrušil zemljo, pod katero se je pokazal kamen nenavadne barve. Kmet je postal pozoren, pobral kamen in ga spravil. Toda šele čez nekaj let, ko je srečal skupino tujih strokovnjakov, ki so stikali po Srbiji za bogatimi rudami, je kmetič izvedel za svoje odkritje. Ko je strokovnjakom pokazal čuden kamen, so ti že na prvi pogled odkrili v kamnu odlično moliibdenovo rudo.
Od tedaj ®o .se tuji kapitalisti začeli še 'bolj zanimati za Mačkatico. Do takrat so njihovi geologi iskali v teh krajih svinec in cink ter tako povsem slučajno odkrili dragoceni molibden. Zato so tudi tik pred drugo svetovno vojno Nemci odkupili Mačkatico in začeli z velikimi raziskovanji. Kaj kmalu so našli surovino, ki jim je omogočila, da so lahko rešili, za njih takrat zelo važno vprašanje proizvodnje kakovostnega jekla za svojo vojno industrijo. Ko pa so zasedli te kraje, so začeli z izkoriščanjem molibdena pod Mačkatico kar na veliko. Seveda niso pri tem gledali, da ohranijo -in izboljšajo rudnik, saj se jim je šlo le za to, da iz njega izvlečejo čimveč te dragocene kovine. Ko jih je koncem leta 1944 iz teh krajev pregnala Jugoslovan-
ska armada, so ob svojem pobegu uničili mnogo strojev in drugih naprav, -pod-miniral-i so tudi rudnik, toda neznana roka je presekala žico lin rudini'k je bil rešen.
4 Takoj po osvoboditvi so začeli z delom v rudniku. Delati so morali z zastarelimi stroji, ki so jih za silo popravili in v rovih, ki so jih 'zapustili Nemci v zelo slabem stanju. Zato je bila proizvodnja molibdena tudi zelo draga in neznatna. Zato so tudi leta 1947. delo v rudniku ustavili in začeli z ve-
mnogih krajih so naleteli rudarji na velike zemeljske pritiske in premike. Ce pomislimo, da je pri tem delu le malo pravih rudarjev in da je med delavci največ kmetov iz okoliških vasi, ki pred tem* še nikdar niso videli rudnika od znotraj, so tl z veliko voljo in vztrajnostjo opravili -r-es veliko delo. Prerili so pod Mačkatico več kilometrov dolge predore in po nekaj letih postali že pravi mojstri svojega dela. Za njimi je ostalo že več deset kilometrov temnih predorov in hodnikov, za njimi pa so rudarji laže prišli do bogatih žil molibdenove rude. Ko bodo zgrajene vse naprave v rudniku pod Mačkatico, /bo dal ta rudnik tisoče in tisoče ton dragocene molibdenove rude.	K.
/;#V"
§S4sp>w'ì
NA DOMAČEM DVORIŠČU
set postelj, strojnica in skladišče za pet vagonov tovora, ki pa bo po potrebi služilo tudi za spalnico, kadar bodo šli gojenci na praktične vaje na morje.
Krov ladje je takšen kot pri vseh ribiških ladjah, le da ima še ob strani pritrjeni dve pripravi za razširitev mreže pri globinskem ribolovu. Tudi kabina ni nič posebnega, seveda je opremljena z nepogrešljivim kompasom. V zgornjem krovu pa je še enno krmilo, povezano s SDodn/iim -krmilom, ki .služi lovu na tune. Tedaj namreč vodi krmar, ladjo z zgornjega krova, da ima boljši razgled na morja.
Razrednik me je opozoril, da je med fanti, ki si ogledujejo ladjo, tudi Fičur, to je .tisti, ki je priplul z ladjo iz Malega Lošinja- Seveda sem ga takoj povprašal, kako je bilo na vožnji.
»Dobro!« je na kratko odsekal. Rekel je, da je bil že nekajkrat na morju, ampak takšne vožnje pa še ni poskusil. Iz Malega Lošinja so odpluli ob peti uri zjutraj in že takoj so jim nagajali valovi. V Kvarner-ju, kjer je znano, da so valovi največji in da je burja najhujša, jih je precej premetavalo. Ladja se je, tako nagibala, da bi se jim Skoraj motor ustavil, ker je nafta v rezervoarju nihala in je motor zaradi tega dobival premalo goriva.
»No, pa še tisto povej, kako je bilo v želodcu!« ga je podražil razrednik.
»Saj ni bilo nič posebnega,« je rekel Fičur, nisem še navajen morja, pa mi je /silila hrana iz želodca, saj so bili valovi visoki več metrov, naša ladja pa razmeroma majhna. Pa nisem bil jaz edini na tej ladji, ki mi je obračalo želodec. Sicer pa to ni nič čudnega!«
Pogumen fant je ta Fičur in pravi, da ga je že iz otroških let mikalo na morje. Doma je iz bližine Kort. Trije so v tej šoli iz njegove vasi, potem so še iz Babičev, iz Malije, Črnega kala, Belega križa itd. To so fantje, ,ki večinoma nišo imeli možnostti, da bi se ukvarjali z morjem, čeprav so imeli veselje.
Z učenjem pa >je tako, —- kot so mi rekli bodoči ribiči. Nekaterim dela težave, vendar imajo trdno voljo. Morda se vsi ni.ti ne zavedajo, kakšne ugodnosti jim nudi šola. Najraje pa imajo praktične vaje. Najboljšim bo tudi dana možnost, da bodo pozneje polagali izpite za krmarje in strojnike.
Obiskal sem še direktorja zavoda, starega pomorskega oficirja tovariša Kavška, ki mu gre precejšnji del zaslug za ustanovitev nove ribiške šole. Na vprašanje, -kakšen namen ima ribiška šola, mi je odgovoril, -da se že dalj časa čuti potreba po mladih ribičih. Statistike so namreč pokazale, da je nad 50 odstotkov ribičev že starih in <ja bodo ti lahko lovili le še nekaj let. Treba je vzgojiti nove mlade kadre in del teh bo vzgojila ribiška šola. Ni namen šole, da foi vzgajali teoretike. -Seveda se bodo bodoči ribiči seznanili v šoli tudi s -teoretično osnovo, a glavno je praktično delo, za kair imajo že 'najvažnejše, to je moderno ladjo. Ta ladja, ki jo morajo še opremiti z mrežami, bo služila tudi dijakom pomorskega tehnikuma za praktične vaje. Namen pa imajo tudi, da bodo imeli na ladji poklicne ribiče, posadko, ki -bo sposobna za lov. Tako bodo s to ladjo lahko krili tudi del stroškov šole.
Z novo ribiško šolo imamo v Piranu kar -tri ustanove, ki vzgajajo mlade pomorske kadre. Pred do-1 brimi štirimi leti je bila tu ustanovljena prva slovenska pomorska šola, nato smo dobili še nadaljevalno š-olo za pomorščake —- tehnikum in sedaj se jima je pridružila še ribiška šbla.
likimi načrtnimi raziskovanji ter pripravami za večjo in racionalnejšo proizvodnjo. Preuredili so naprave v rudniku in ga modernizirali. V Belem polju so začeli graditi veliko stanovanjsko naselje za pet tisoč delavcev, rudarsko šolo, internat za učence v gospodarstvu, kulturni dom, zdravniško ambulanto jn druge zgradbe. Tako pod Mačkatico nastaja novo, moderno delavsko mestece. Mn-og-i delavci že stanujejo v novozgrajenih, svetlih stavbah.
Vsak dan pretresajo Mačkatico silovite eksplozije, stotine rudarjev že uresničuje velike načrte in prodira v hribe, lomi skale in prebija predore v nova okna velikega rudnika molibdena. Težko je delo pri vrtanju novih predorov ^ rudniku, po katerih bodo po žičnici vagonč-ki prenašali rudo na separacijo. Na
Morska senket
Ni ga letnega časa, da bi ijh ne bilo na ribjem trgu, toda ni jih vsak dan, le itu pa tam se pojavijo. Sicer pa ljudje njih mesa ne cenijo preveč, pravijo, da ni tako sočno m okusno kot me-so drugih rib, najboljše so še tam od oktobra do marca. Cv-ro jih, pečejo in tudi za brodet se dajo uporabiti.
Ni jih težko jspoznati. Dolge so
.............................."■■■■................... ..................................................................................................i.................munii.mumm.....immillili.i.limimi.umili.immillili.in
Kakšni so izgledi- za uspeh šestega zasedanja Glavne skupščine Združenih narodov? Ali bo rešila številna vprašanja, od katerih za-
Glavne skupščine bi moralo rešiti Romunije, Bolgarije in Albanije. J**1 vprašanje miru ali vojne na 67 vprašanj, ki ,só že postavljena Tr	--
V torek ob 15. uri se je začelo šesto zasedanje glavne skupščine Organizacije Združenih narodov v Parizu.
Številni delegati šestdesetih držav, ki so prišli v Pariz že več dni prej, šo se zbrali v veliki dvorani palače Chaillot, ki so jo več mesecev pripravljali za to zasedanje. Velika dvorana je bila preurejena in lahko sprejme poleg številnih delegacij šestdesetih narodov tudi petsto novinarjev in tisoč gledalcev. Več kot dva tisoč dela-vcv je delalo več me|ecev, da je zgradilo številna stranska poslopja, v katerih .so dvorane za razne podkomisije, dalje petsto uradov, tri restavracije in telefonska centrala s tisoč petsto telefonskimi aparati, iz katere je mogoče v ne/kaj sekundah dobiti zvezo z najbolj oddaljenimi mesti sveta.
Pariz, ki bo tri mesece -imel v svoji sredi svetovni parlament, kot imenujejo nekateri Glavno skupščino Združenih narodov, je postal v teh dneh prestolica sveta. Vs-e diplomatsko delovanje, takorekoč vsa zunanja ministrstva sveta so se preselila te dni v Pariz. Kajti vsaka država je poslala na zasedanje glevne skupščine svoje najboljše diplomate. Po večini nače-ljujejo delegacijam zunanji ministri posameznih držav. Zjasti velesile so poslale številne delegacije. Tako šteje angleška delegacija osemdeset članov, sovjetska 85 članov in nič manj ameriška delegacija. Ameriški zunanji minister Auheson in angleški zunanji mini-
■ •• V, ■ ,:i sta prišla v Pariz iz vzo dni pred začetkom zasedanja in sta
imela; »kupaj, s fr-asaasJsina «mal-
...-	.»i..........
Ob začetku zasedanj Glavne skupščine OZN
sirarn Schumianom že več razgovorov, v katerih so razpravljali o stališču, ki pa bodo zavzele zapadne velesile na zasedanju Glavne skupščine.
Letošnjo zasedanje Glavne skupščine .bo po v-sej verjetnosti -najvažnejše v vsej dosedanji zgodovini Organizacije združenih narodov. Ta pomen mu daje celoten sedanji svetovni položaj. Tako je izjavil jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj pred odhodom v Pariz, kjer vodi jugoslovansko delegacijo. Gre zato, da se -najde mirni izhod iz sedanje mednarodne politične krize, v katero je pripeljala svet hladna vojna. Kot je izjavil minister Kardelj, je mogoče pričakovati ugodne rezultate od sedanjega zasedanja Glavne skupščine Združenih narodov le, če bo Združenim narodom uspelo metode propagandističnega tekmovanja, ki sedaj prevladujejo v OZN, zamenjati z iskrenimi napori, da se na eni strani dosežejo konkretni rezultati za končanje ali vsaj oslabitev sedanje hladne vojne, na drugi strani pa za utrditev demokratičnih odnosov me-d narodi.
Opravičene so zahteve iri pričakovanja zlasti malih narodov, da se na letošnjem zasedanju preneha z propagandističnim zavlačevanjem, ki je značilno v prvi vrsti za sovjetsko delegacijo, ki je doslej izrabljala Organizacijo združenih narodov izključno za propagandne tumsäe, Kaiü	zaseda»!«
na dnevni red poleg številnih drugih, ki jih bodo posamezne države še postavile med zasedanjem.
Med temi vprašanji je najvažnejše položaj na ' Daljnem Vzhodu v zvezi s prenehanjem sovražnosti na Koreji. S sklenitvijo mirovne pogodbe z Japonsko se pri tem vprašanju prihaja do izraza nov činitelj — Japonska, ki bo po prenehanju okupacije postala suverena država. V tem sklopu je še vedno nerešeno vprašanje .sprejema ljudske republike Kitajske v Organizacijo združenih narodov.
Na drugem mestu po važnosti je takoimenovano nemško vprašanje oziroma vprašanje združitve Nemčije, okoli katerega se je v zadnjem času močno razvila propagandna ofenziva Sovjetske zveze. Zapadne velesile bodo postavile na dnevni red zahtevo, naj organizacija Združenih narodov določi posebno preiskovalno komisijo, ki naj pregleda ali so v Vzhodni Nemčiji potrebni pogoji za razpis svobodnih volitev. Ta predlog naj bi bil zapadna proti-poteza proti sovjetskemu predlogu za združitev Nemčije in za razpis svobodnih volitev v vsej Nemčiji.
Poleg zelo važnega vprašanja nadzorstva nad atomsko energijo in vprašanja razorožitve bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje sprejema novih čJanič v organizacijo Združenih narodov. V prvi vrsti je tu kaaditf&t Italija sales Madžtuiffee,
Romunije, Bolgarije in Albanije. Vprašanje ni novo, toda zaradi na-sprotstva med velesilami dosedaj ni moglo priti iz mrtve točke.. Jugoslovanska delegacija bo podprla prošnjo vsake države za sprejem v Združene -narode, ker smatra, da samo koristi reševanju obstoječih sporov, če bi bile v OZN vse države, ker s tem prevzemajo tudi večjo odgovornost.
Ze prve dni zasedanja pa se pričakujejo senzacionalni predlogi s strani Združenih držav Amerike, kot je to dejal v soboto francoski zunanji minister Schuman. Gre za predloge za mirno ureditev vseh spornih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. S temi predlogi naj bi Zapadni blok popolnoma iztrga! takoimenovano mirovno iniciativo iz rok Sovjetske zveze, ki bo po svoji strani gotovo ponovno zahtevala, da pet velesil sklene 'tako-imenovani »pakt miru«, za kateiim se skrivajo sovjetske hegemonl-stične želje po razdelitvi sveta med petimi velesilami.
Jugoslovanski zunanji minister Kardelj je označil v svojem inter-vjuvu »Borbi« pred svojim ndho-dom v Pariz sovjetski predlog o paktu petih velesil kot teptanje demokratičnih odnosov in enakopravnosti med narodi in kot tendenco po gospostvu na.d drugimi narodi. Tak pakt bi dejansko pomenil konec Organizacije Združenih narodov, katero bi zcnvnjala razdelitev sveta v vplivna območja msd «alitai v*l*siianii.
Kot lahko sklepamo predvsem i-z popustljivosti Severnih Korejcev in Kitajcev na konferenci za premirje v Pan Mun Jomu in iz raznih drugih znakov, obstajajo velike možnosti, da bo na sedanjem zasedanju Glavne skupščine dosedaj običajne propagandne bitke zame. njaio stvarno razpravljanje o posameznih problemih. Razloge za tako predvidevanje lahko najdemo tudi v tem, da so bile propagandne bitke .skoraj o vseh problemih na prejšnjih zasedanjih tako Glavne skupščine kot raznih drugih komisij, organizacije Združenih narodov že izčrpane. Posamezni problemi so med tem časom dozoreli -in je prišlo v njih v zadnjih mesec-ih do nekaterih bistvenih sprememb. Predvsem pa, da so se ljudje že do kraja naveličali, propagandnega zavlačevanja'* in brezplodnih diskusij in da je -prišel čas, da se končno vsa vprašanja osvetlijo z vseh strani in da se pokaže, kdo je, v čem in s kakšnimi postopki ter v kakšni meri -kriv za stanje, ki vlada danes v .svetu. Mislimo da se tega zavedajo tudi Sovjeti.
Vsekakor pa so V teh dneh oči vsega sveta odprte v Pariz, kjer bo naslednje tri mesece zasedala Glavna skupščina Združenih narodov. Sv-et pričakuje miru in pravičnega rešrvania vseh spornih m (lnai-rd. iii vprašanj. In svet se z aveda, da so edina pot za to ZdXlI-
SSftÓi datatili.	.
okoili tri četrt metra, telo -je malo stisnjeno, a zelo -razpotegnjeno, barve je .sive, prav oslovsko sive, zato so jo že od nekdaj razni narodi imenovali osel in ji pravijo tako še dandanes. Naši Dalmatinci poznajo morsko ščuko pod imenom oslič ali tovar, kan- je -Mo.
Trebušna stran je svetla, spodnja čeljust je mnogo daljša od zgornje, zobje stoje v čeljustih v dveh vrs-tah. V zunanji so zobje manjši in nepremični, v notranji vrsti so pa bo-lj zašiljeni, večji in gibljivi. Polno je plavuti, spredaj na hrbtu manjših proti repu pa zelo dolgih. Spodaj, takoj za goltom dve, takoj pod poklopcem dve, velika pred-repna in repna. Ce je tako opremljena s plavutmi, je znak, da jih rabi in da dobro plava.
Morska ščuka je z moli vred na našem ribjem -trgu najbližji sorodnik polenovke — trske in zato ji t-udi pravijo na našem ribjem trgu merluzzo. Trske žive v velikih gručah, morska ščuka, njen sorodnik, je pa samotarska riba, razen ob drstitvi. Živi na morskem dnu, pa ne v gloibinsh, gon drstitve jo prižene tudi do obale. Love jih z mrežami, ki jih vlečejo ob dnu, ob drstitvi pa tudi s trnki.
Zakaj morska ščuka? Zobovje ir* i^en izredni tek ji dajejo1 isti značaj kot -sladkovcdini ščuki. Je kar naprej, še ujeta v mreži žre ujete sotrpine, še več, celo na kopnem poje vsako ribo v bližini, ki jo more pogoltniti.
V njenem želodcu najdejo često pravi akvarij, .največ pa saide-1 in bradic.
Živi v Atlantskem oceanu, pride pa itu-di. v Sredozemlje in v naš Jadran. Ponekod j,ih podolž razpolovijo in suše na zraku kot na severu -trske. Tudi jetra porabljajo ponekod za olje.
Zelo lepo je vidna vzdolž obeh strani od glave do repa dolga, svetla črta, črta pobočnica, važen organ irib, s kate/rim zaznavajo izpre-membe v okolju. To -je neke vrste radar.
Morska ščuka je izbornu plavalka. .ne samo vitko telo, ne le dosti dab.io razvitji plavuti, tudi izrod--) velik ribji mehur jo usposablja «ato. ______________________1»_____j
Vloga apna ali peska pri izboljšanju zemlje
Zemlja, ki jo kmet obdeluje, je zmes prvotnega kamenja, ki se je skozi stoletja razdrobilo, rudnin, organskih ostankov (izumrle živali ter tastiine), vode in zraka. Normalna obdelovalna zemlja mora imeti približno 50 % vode (vlage) in zraka ter 50 % ostalih snovi. V zemlji živijo še drobnoživke (bakterije), ki so odločujočega pomena za rodovitnost zemlje. Brez teh bitij ni življenja v zemlji. Bakterije razkrajajo različne organske snovi v bolj enostavne sestavine, ki jih Tastiine izkoriščajo. Za svoj normalni razvoj pa morajo imeti bakterije posebne življenjske pogoje. Te pogoje jim da predvsem ugodna struktura zemlje.
Omenili smo da je obdelovalna ■zernija sestavljena iz različnega materiala (apnenec, dolomit, lapor, peščenec .itd.) fn že omenjenih snovi. Večji odstotek obdelovalne zemlje je-sestavljen prav iz prvotnega razdrobljenega kamenja. O količini in kvaliteti tega prvotnega kamenja je odvisna fizična in kemična struktura žemlje. V glavnem razlikujemo težko glinasto, srednje težko ilovnato - peščeno zemljo, rdečo ilovnato zemljo, peščeno, humusno (črno zemljo). Ce v zemlji prevladuje pesek in apno ali je zemlja zelo bogata na humusu, rimamo opravka z rahlimi zemljišči. Ce prevladuje v zemlji glina ali ilovica (zmes gline in peska), so zemljišča težje narave. Na strukturo zemlje zelo močno vpliva količina humusa. Brez humusa ne morejo živeti že omenjene bakterije. Druga osnovna snov, brez katere ni življenja in s tem v zvezi presnavljanja v zemlje, je — apno.
Apno služi predvsem rastlinam kot hrana enako kot kalij dušik ali fosforna kislina, Ce v zemlji primanjkuje apna. pričakujemo zastonj od zemlje dobrega pridelka. Veliko vlo-rpa igra apno pri izboljšanju nekaterih slabih fizičnih lastnosti zemlje. Težko .glinasto ali ilovnato zemljo apno rahlja, tako da jo laže obdelujemo. Ta zemlja postane z apnenjem Sli peskanjem bolj rahla in laže upija v-odo. To je zelo važna ugotovitev posebno za nekatera kraška zemljišča, ki so v poletnem času zelo podvržena škodljivemu vplivu suše. Apno pospešuje razkrajanje rudninskih in organskih snovi in na ta način pripravlja rastlinam tako rekoč elementarno hrano. Izkazalo se je. da Je zastonj gnojiti nekaterim zemljiščem z gnojem ali umetnimi gnojili, če zemlji primanjkuje apna. Hranilne Snovi v zemlji so podvržene izpiranju. Voda deževnica odnaša iz gornjih plasti zemlje hranilne snovi v spodnje plasti večkrat neobdelane zemlje. Te snovi ostanejo na t.a način neizkoriščene za večino poljedelskih kultur. Apno ima to lastnost, da v toliko izboljša stru-ktu1- zemlje, da ostanejo hranilne snovi v gornji plasti zemlje in jih obvaruje pred izpiranjem.
Zemljam1, katerim primanjkuje apna, pravimo, da so »kisle narave«. V takih zemljiščih ne uspevajo kulturne rastline. Nima pomena, £e so spodnje plasti zemlje sestavljene večkrat iz apnenega materiala kakor je prav pri nas primer v bujskem okraji! (rdeča zemlja), na Krasu in v Brkinih. Nadalje primanjkuje apna — torej so kisle narave — vlažna močvirna tla (mlake). Tem zemljiščem primanjkuje zraka — kisika. Brez Zraka pa rastline ne morejo živeti. Kisle narave so torej lahko zemljišča, ki so nastala od razdrobljenega neapnenega kamenja (glina) in naplavljene zemlje, v katerih se organske snovi niso mogle razkrojiti zaradi pomanjkanja vode. Vlažna zemljišča moramo predvsem izsušiti s pravilno kanalizacijo ali drenažo, za vsa ■kisla zemljišča pa je na splošno edino zdravilo le — apno. '
Večina kulturnih rastlin uspeva dobro le na nekislih in ne bazičnih tleh — torej na nevtralnih tleh. 'Le krompir, oves in rž lahko uspevajo na malo kislih tleh. Na njivah se izpiranje apna in hranilnih snovi lahko popravi večkrat z globokim oranjem ali teže je s talnimi travniki in pašniki.1 Ti so pri nas v večini primerov popolnoma izčrpani.
Kako izboljšati kisla zemljišča? E-dino in preizkušeno zdravilo za kisla tla je apno. Živo ali gašeno apno ali drugi apneni material -apneni pesek, lapor) moramo trositi vedno pred setvijo. .Količina materiala, ki ga moramo uporabiti, jd odvisna od njegove kvalitete. Važno je ugotoviti, koliko -apna vsebuje material in če je ta bolj ali manj razdrobljen. Z druge strani pa moramo vedet.k če zemlji v. resnici primanjkuje apna ali ne. Ce nismo gotovi, da zemlji pri-
manjkuje apna po že omenjenih zunanjih značilnostih zemlje, napravimo čisto enostaven poskus s solno kislino (acido cloridrico). V primeru, da nimamo pri rokah te kisline (dobi se jo v vsaki- lekarni ali mirodil-nici) uporabimo limonov sok ali močan kis. Peščico zdrobljene suhe zemlje, ki jo mislimo preizkusiti, denemo v kozarec in jo pol-ijemo s kislino. Ce se vsebina kozarca peni in močno šumi, pomeni, da se vi zemlji nahaja dovolj apna. Ce se vsebina prav nič ne peni, pomeni, da imamo opravka s popolnoma kislo zemljo, ki ji moramo brez nadaljnjega gnojiti z ■apnenim materialom.
Okrajno poverjeništvo za kmetijstvo je poslalo te dni našim KLO in zadrugam obvestilo, da imamo na razpolago večje količine zdrobljenega peska, ki ga lahko uporabimo v omenjene namene. Cena za kubični meter je približno 800 dinarjev. Ne gre . tr za količine, ki bi ne zadostile niti deloma našim potrebam, vendar je razveseljivo dejstvo, da so se že nekatere zadruge in privatniki prenotigli, ter bomo že v tem letu tudi pri nas začeli uporabljati to izvrstno sredstvo za izboljšanje naših zemljišt najsl-abše kvalitete. Prepričani smo da se bo vsak posameznik, ki bo uporabil letos to korektivno sredstvo, prepričal o donosnosti peskanja ter dai bomo s prihodnjim letom začeli uporabljati večje količine tega dragocenega materiala, ki ga z druge strani ne uvažamo, temveč ga imamo doma na razpolago v več kot zadostnih količinah.
Uporaba apnenca kot gnojila, omenja ing. Beltram v svoji knjigi »Peskanje kislih zemljišč«, je dala izreden uspeh, ki se najlepše izraža v izreku na Kordunu: »Več je vredno oral zemlje napeskati, kakor dva orala -nakupiti«. Po vsem Kordunu (pokrajini znani iz NOB) delujejo kamnolomi in peskarnc, iz katerih kmetje -izvažajo pesek -in drobno -kamenje za peskanje ali žodranje zemljišč, revnih na -apnu.
Tudi naši km-etje mogoče iže stoletja opazujejo, -kako bujno rase trava na travnikih v bližni cest .In pri poteh, posebno če priden gospodar napelje od cestnega kanala jarek na svoj travnik ati pa na njivo. Kmet se je obenem prepričal o koristi, če napelje na njivo ali travnik nekaj košev peska .iz obcestni-h kanalov -ali .pa iz vaških napajališč (kali lokve). S tem materialom pognojene njive postanejo že v prvem letu bolj rodovitne in lažje za obdelavo. Lahko pa rečemo, da so redki, kmetje, ki bi vedeli, da je le apno — pesek tisti element .kateremu se moramo zahvaliti za izboljšanje fizične strukture til ir» povečanja donosnosti njiv ali travnikov, ne pa tisti maj-hni količini rastlinskih ali .živalskih odpadkov (gnoja), ki se v -blatu ali peško -nahaja.
Koliko apnenega materiala uporabimo na ha zemljišča? Na to vprašanje nil tako lahko odgovoriti. Kor -ličina materiala, ki ga uporabljamo v ta namen, je odvisna od kvalitete materiala samega in od narave zemlje, ki jo nameravamo napeskati. Cim1 težje narave je zemljišče, tem več materiala moramo uporabiti. Debelejši in trši material deluje več časa, ali- folj počasi, toda traja po več let. Uporabljamo ga v večjih ko-ličinah (150—200 kubičnih metrov na Ha) v • zelo težki glinasti ali močvi-rn-i zemlji. Ce uporabljamo živo ali gašeno apno za izboljšanje naših težkih tal
ali rdeče zemlje, bomo uporabili -do 100 kubičnih metrov na ha. Ta količina nam bo seveda -zadostovala za več let, Ce -uporabimo pesek ali- cestno blato, je bolje, da uporabimo večjo količino tega materiala (200 in več kubičnih metrov na ha), zato pa -za-
dostuje, če napeskam-o zemljišče vsakih 5—6 let.
-Ne smemo pozabiti, da je apnenje in peskanje kislih zemljišč tesno povezano z gnojenjem s hlevskim gnojem. Apno seveda ne m-ore nadomestiti tudi, kar se tiče rahljanja zemlje — hlevskega gnoja. Ne smemo pa gnojiti zemljo istočasno z apnom -ifi hlevskim gnojem.
Vem, da b-o 'marsikateri kmet -kimal z glavo po teh mojih izvajanjih .in ugotovitvah. Čudno se mu bo zdelo da je ro-dov.itnost nekaterih zemljišč odvisna predvsem ad apna. Zdelo se mu bo čudno, da mu strokovnjaki priporočajo za zdravljenje zemlje zdravilo, ki g-» ima .doma mogoče v bližini pri roki. No, to se večkrat zgodi tudi v zdravilstvu, da je mogoče več kot eno bolezen ozdraviti z domačimi zdravili in se zatekamo v lekarne.	D-J.
IFDZIKDILTOJIRA IN SP©!RT
državni nogometni prvak za leto 1951
Kal moramo upoüiewafi pri obnovi vinogradov
Če si ogledamo naše stare vinograde posebno na Koprskem, bomo videli v njih zastopane najrazličnejše sorte. V istem vinogradu in celo v -isti vrsti dobimo tri -~ štiri in celo več črnih in belih sort vinske trte različne kakovosti. Kako je prišlo do takega mozaika sort, je razumljivo, ker kme. toval-ci niso bili naučeni sortirati grozdja pri trgatvi ter niso poznali ali upoštevali različne zahteve v pogledu agrotehničnih ukrepov te ali one sorte.
Da bi bila naša obnova uspešna, maramo opustiti stare prakse, iker je nujno potrebno, da bodo naši novi nasadi čisti v pogledu sort. Z drugimi besedami rečeno, v enem vinogradu moramo posaditi ali cepiti le po eno sorto. Imamo mnogo razlogov, ki zagovarjajo to trditev. Samo če bomo mi imeli sortno liste nasade, bomo pravilno in z uspehom izvršili glavne agrotehnične ukrepe; sem spadajo škropljenje, obrezovanje, žVeplja-nje, pletje, krajšanje mladik, racionalno gnojenje itd. ker vsaka sorta ima svojstvene zahteve. Samo v enotnih vinogradih bomo zmogli vršiti isaleikoijo, s katero bomo dosegli kakovostno .in proti boleznim odpornejše sorte, ki nam bodo služile kot obnovitveni material^ pri bodočih vinogradih. Kar je najvažnejše, če ho v naših Vinogradih zastopana samo po eina sorta, bomb na lažji račun z manjšimi stroški sortirali grozdje. Rekli .smo, da Sedanje tržišče zahteva kakovostna sortirana vina, jasno, da naši kletarski obrati bodo z uspehom izvršili to nalogo, .samo če bodo odkupili že sortirano grozdje.
Samo v enem primeru je upravičeno, da sadimo v istem vinogradu zraven glavne sorte še kako drugo. To je v primeru, da se glavna sorta ne more sama oploditi, ker ima enospolne ženSke cvete (avto-stefilnost). V tem primeru bomo morali vsake dve ali tri vrste posaditi eno vrsto z drugo sorto, ki bo Oplodila avtosterilno sorto. Pri sreči so vse naše -najvažnejše kultivirane sorte avtofetrtilne;, 2?vto bomo refošk, malvazijo, beli in črn-i burgundec, kabernet in merlot brez Skrbi posadili satire.
Iz Vsega, kar smo navedli, sledi, da vse nekvalitetne sorte, ki nam dajejo množično produkcijo, ki so se posebno v zadnjih letih preveč širile, kakor na primer maloročno (negra tenera), pagadebi.ti, jbian-cara, belina, pergola in vise samorodnice (izabela, klintom, jakec, Ditello itd.) morajo izginiti iz naših nasadov.
Zmanjšali bomo površine za vse ostale bele sorte, ki bodo v bodoče prišle v poštev samo za domačo potrošnjo. Vsa najboljša vinogradniška zemljišča v primernejših legah bomo posadili -z kakovostnimi, črnimi sortami. Vinograd pa bo moral biti enoten v sorti.
DOBRO JUTRO, MINKA MOJA!
Dobro jutro, Minka moja!
Si kaj dobro spančkala?
»Nič kaj dobro nisem spala, sem celo noč poslušala, kdo so neki tisti fantje, ki na vasi pojejo?«
To so fantje, vsi soldatje, ki na vojsko pojdejo.
NOCOJ, LE SE NOCOJ!
Nocoj, le še nocoj ko mesec svetil bo, prišel bo ljubi moj od me jemat slovo. Crez to ravno polje in črez te travnike, kjer gladke so steze, po njih moj ljubi gre. Klobuk ima na glav, za njim pa listič bel,
ta listič tako prav, da ga je cesar vzel. že psi zalajajo po celi vas na glas, ljudem naznanjajo,
■da gre moj fantič v vas. Petelin je zapel, danica je prišla, moj fant je slovo vzel, jaz sem se jokala.
»Ne jokaj, ljubica, ne bodi žalostna črez sedem dolgih let še bova vidia spet.«
Pa psi še lajajo, ai mojga fanta ni, pod mojim okencem pa travca zeleni. Prežalostno srce veselja nima več, sam Bog nebeški ve, kdaj sedem let bo preč.
Od prihoda trtne uši v naše kraje ter od začetka obnove po trtni uši uničenih 'Starih vinogrradov je minulo že mnogo let, zato so si vinogradniki precej na jasnem v pogledu podlage. Dolgoletna praksa je pri nas uveljavila predvsem »rupestris Monticoia«, Rip. X Beri. 420 A,« »Rip. X. Beri. Kober 5BB« v manjšem obsegu pa Beri. X. Rip. 3309« in Riparia Portali«.
Univerzalne podlage do sedaj nimamo, zato bo vsak vinogradnik po svoji uvidevnosti in izkušnjah izbral eno ali drugo.
Pri obnovi vinogradov se postavi pred vinogradnika še en .važen problem: kaj se mu bo bolj splačalo saditi ključe, ali korenjake, ki bo cepil na stalnem mestu ali pa že cepljenje trte oziroma cepljenke,.
Takoj po prihodu trtne uši v naše kraje so svetovali stiokovijaki saditev ključev. Takrat ni bilo na razpolago drugega obnovitvenega materiala. Nekateri .starokopitneži mislijo, da s ključi se hitreje obnavlja vinograd in da trta, ki s klini so močneje in imajo daljšo življenjsko dobo. V sodobnih vinogradniških državalj in tudi v Sloveniji se je že zdavnaj opustila ta metoda. Razlogi so naslednji:
1.	Ključi se na stalnem mestu težko ukoreninijo, ker jim ne moremo nuditi vse sodobne agrotehnične ukrepe, ki pridejo v poštev v temici. Ce bomo na celi površini vinograda pravilno izvrševali vse agrotehnične ukrepe, ki jih zahteva mala rastlina, bomo imeli previsoke stroške.
2.	Predno bomo cepili ukoreninjene ključe na liciu -mosta, bomo morali čakati najmanj dve do trj leta.
3.	Cepljenje na licu mèsta -se težko -izvede in zato zahteva že izurjene -strokovnjake.
4.	S ključi ne bomo nikdar dobili vinograde, v ka-terih so trste e-notne v pogledu starosti.
Iz tega je razumljivo, da pri novih vinogradih ne bomo več sadili ključev.
Nekoliko' let nazaj so posebno v južnih vinogradniških predelih (južna I-ta-lifa, Dalmacija, Alžiir itd.) vinogradniki raje sadili korenjake kakor cejpljenke. Ta na-vada je o-stala ukoreninjena tudi piri nas? Ne bomo trdili, da nima ta način obnove dobre strani -kakor na pr. vinogradnik ima gotovost v pogledu sorte in podlage, na tržišču bo dobil korenjake po nižji ceni, mlade trte, ki so iz korenjakov bodo prva leta imele bujnejšo rast od cepljenk. Ce iso to dobre strani, korenjaki imaj-o tudi slabe lastnosti in te so1: 1. cepljenje mladih korenjakov se bo vršilo samo eno ieto po sajenju, 2. cepljenje je težko izvedljivo in zato bo -imel konec prvega leta velike izgube, 3. ne-požlahtnjene korenjake bo moral ponovno cepiti konec drugega leta. Jasno, mi dobro vemo, da številna rezanja in -cepljenja šibi divjake. Iz tega je razvidno, da ne bomo nikdar dosegli enoten nasad v pogledu starosti, nekatere trte bodo močnejše, dnuge pa šibkejše in vinograd bo začel ploditi dve in celo tri leta pozneje, kakotr če bi sadili cepljenke. V primeru suše se bodo morali vršiti -na celi površini vinograda in zato bodo močno gravitirali na proizvajalne stroške.
Uporaba cepljenk pri sajenju se dane« vedno bolj širi v vinogradniško naprednejših državah. Državne t-rsnioe nam nud-ijo izvrstni selekcionirani material, garantiran v pogledu -sorte podlage in plemenite trte po nizkih cenah. Ce bomo obnavljali vinograde S cepljenkami se bomo izognili vseli navedenih nedo-staitkov, nov vinograd bo poprej plodil, bo enoten v pogledu starosti in bo kakovostno na višini, ker državne drevesnice uporabljajo najboljši -selekcioniran material. Rast cepljenk na s-talnem mestu v prvih letih res nekoliko zaostaja ža rastjo cepljenih korenjakov, ali
Spartak in Napredak izpadeta iz I. lige To, kar je bilo pred tremi tedni malo’ verjetno, je v riedel-jo postalo Stvarnost. Rdeča zvezda, ki je bila pet točk za Dinamom v (kvalifikacijski lestvici, si je z neverjetnim firiišem zasliižerio priborila naslov nogometnega prvaka Jugoslavije Za leto 1951. Prvo mesto v lestvici deli sicer z Dinamom. Obe enajsto, rici sta v 22 kolih nabrala 35 točk. Zmaga pa pripada beograjskemu moštvu, ker ta ima za 13/1000 boljšo razliko v golih nego Dinamo. To ise sicer malokdaj dogodi, a letos v dosedaj najrazburljivejšem in najbolj zanimivem jugoslovanskem prvenstvu je Dinamo podlegel le za še omenjenih 13/1000 gola.
Prav gotovo bo ta zmaga Rdeče zvezde izzvala velike polemike o-klrog pravilnosti -upoštevanja razlike V golih, ker .pri mnogih v nogometu naprednih državah so to računanje ukinili, ampak letošnja zmaga Rdeče zvezde -bo le ostala kot ena najšvetlejših v .zgodovini jugoslovanskega nogometa, ki zahteva truda in vztrajnosti od prve do zadnje minute igre.
Zaradi zmage in osvojitve prvenstva po Rdeči zvezdi -so vse nedelj-
ske tekme postavljene nekako v ozadje, razen one v Zagrebu, kjer si je moštvo Mačve, ki je tam izenačilo proti Lokomotivi, zajamčilo obstoj v I. ligi na račun Spar.taka, ki bo z Napredkom v bodočem prvenstvu igral v II. ligi.
Iz druge v prvo ligo bosta prešli moštvi Va-ndarja in Raibotničkega, medtem ko jih bo cela vrsta, šest po številp, izpadla. Ljubljanski Odred, ki se že več let bori za vstop meid »a-ristokra-cijo« jugoslovanskega nogometa, bo moral to težnjo skušati uveljaviti prihodnje leto. Tudi v nedeljo v poslovilni tekmi Z Metalcem je prepustil obe točki nasprotniku in tako razočaral številne naklonjene športnike.
.Končna lestvica I. lige: RDEČA ZVEZDA, točk 35, državni prvak FLRJ za leto 1951, Dinamo 35, Hajduk 32, Parti-za-n 24, BSK 22, Lokomotiva in Sarajevo 20, Vojvodina 19, Borac 18, Mačva 17, Spartak 16 in Napredak 6.
II. liga: VARDAR točk 42, RA-BOTNICfel 41, Bud-Učnoisit 40, Velež 37, Radnički 36, Metalac in Proleter 34, Odred 33, Dinamo 32, Kvarner 30, Željezničar, Proleter Z., Zagreb, Rudar. Tekstilaic in Bokelj izpadejo iz II. lige.
ZAČELO SE JE NOGOMETNO PRVENSTVO ISTRSKEGA OKROŽJA
Preteklo -nedeljo so vsa naša nogometna igrišča ponovno zaživela. Po dolgem odmoru so se na njih zopet pojavili nogometaši, ki so s svojo igro že prvi -dan -nogometnega prvenstva Istrskega okrožja navdušili številne ljubitelje tega najpozularnej-šega športa.
Kakor je bilo. pričakovati, najmočnejša moštva niso razočarala svojih podpornih članov. Tako Pirančani, ki so visoko zmagali v Novem gradu kakor Izoia-n-i, ki so zmagali v Brto-nlgli.
Edino presenečenje, če ga tako lahko imenujemo, predstavlja zmaga Partizana nad koprsko Au-r-oro, ki je vedno veljala za .boljše naše nogometno moštvo. Bodočnost -nam bo pokazala, če je ta zmaga res velike vrednosti in če bo moštvo Partizana trd oreh favoritom.
Ostali rezultati , so bili povsjem realni in so zmagala večinoma domača moštva.
Na nekaj moramo opozoriti vodstva in nogometaše naših športnih društev. Pravilnik določa, da morajo moštva ob začetku in koncu igre pozdraviti gledalce. Pri nas pa se na to večkrat hote pozablja predvsem s strani moštev, ki tekmo izgubijo. Ker je tako ravnanje -nešportno in .obenem tudi kaznivo, .bi morala vsa društva, ne glede na to, ali zmagajo ali ne, imeti več spoštovanja do publike in dober športnik mora znati tudi športsko izgubiti. Samo na tak način si
bodo moštva pridobila veliko res dobrih in vinetih podpornih članov.
Rezultati tekem: Partizan — Aurora 3:2, Soline — Medusa 1:1, Izola — Brtonigla 7:0 Piran — Novi grad 6:1, Rdeča zvezda — Buje 1:0, Umag — Strunjan 2:0.
V II. kolu, ki ga bodo odigrali v nedeljo, se bodo srečali: Buje — Aurora, Izla — Partizan, Medusa — Brtonigla, Strunjan — Soline, Piran Umag, Rdeča zvezda — Novi grad.
DEKANCANI ZOPET PREMAGALI RDEČO ZVEZDO
Diekančani so 1. novembra nastopili na domačem igrišču v povratni tekmi proti Rdeči zvezdi iz Ankarana. Čeprav -i-gra gostujoče moštvo v o-krožnem prvenstvu, ni bilo kos mladim igralcem Jadrana, ki so ponovili zmago, doseženo v, Ankaranu, z istim rezultatom 2:1.
Tekma je bila napeta od prve do zadnje minute. Levo krilo Gregorič je v 20. minuti dosegel prvi gol za Dekančane. Ta uspeh so p^ Ankarančani izenačili v 30. minuti. Tik pred zaključkom prvega polčasa je Prašnikar dal še drugi gol za domače moštvo in tako zapečatil rezultat ki je do konca ostal nespremenjen.
*
KOLESARJI PROLETERJA ODŠLI na ZAKLJUČNO DIRKO V BOROVO
Danes odpotujejo kolesarji SSD Pro-leterja iz Kopra v Borovo, kjer bodo sodelovali na zaključni kolesarski dirki okrog Borova.
Na pot so se podali ti-le kolesarji: Ku-ret Karlo, Luglio Giacomo, Apollonio Bruno, Lo-nzarič Peter in Gar-dos Attilio.
O poteku dirke bomo poročali v prihodnji številki.
*
Končalo se je lahkoatletsko prvenstva PIRANČANI ZMAGALI V 15 DISCIPLINAH
Lep uspeh mladink iz Portoroža
V nedeljo se je na koprskem štadionu končalo lahkoatletsko_ prvenstvo našega teritorija. Kakor smo predvidevali, So odnesli največ zmag ■Pirančani, ki že več let prednjačijo v tej športni panogi. Tudi v nedeljo so si osvojili -ka-r sedem naslovov, tako da so v obeh dneh tekmovanj osvojili nič manj kot 15 naslovov prvaka. Kaj takega do danes ni uspelo še nobenemu društvu.
Med tistimi, ki so se najbolj izkazali, spadajo Pirančani Venturini Ra-valico in Zomer ter Koprčan Olivieri, ki je sam osvojil štiri prva mesta. __ Največji napredek pa so pokazale di-___. »____________ . „ ____ 'X.
CLAN KOPRSKEGA »PARTIZANA« MIKAC TEČE NA 5.000 M
NAGRADNA KRIŽANKA
				!	1		2					
				3			4	1 !				
			6			7			_ 8			
		9						10		11		
	12				13				14		15	
	16			17	1111:1:1		iiil	18				
19			liÜHÜ	20	21		22			23		n
			24				25		26			
		27					28					
			29			30						
					31							
VODORAVNO: 1. sorodnik, 3. ose-bno povratni zaimek, 4. osebni zaimek, 6. 'slovenski ilustrirani tednik, 9, moško, ime, 10. kazalni zaimek, 12. podzemna žival, 13. zdravilo, 14. -svetloba, 16. gora v sever-novz-hodni Grčiji, 18. posoda za cvetlice, 19. števnik, 20. podzemni prostori, 23. oče, 24. svojilni zaimek, 25. ,bo.g vetTOV, 27. država v Južni Ameiriki, 28. soljen, 29. dobiš pri igri, 31. kazalni zaimek.
NAVPIČNO; 1. sij, sijaj, 2. neumen, 3. posoda -za vino, 5. sukanec,
6.	heroj Jugoslavije, 7. mesto v Grčiji, 8. sniešnica, 9. Vrtijo, 11. ena izmed Apolonovih družic, 12. krepilna pijača, .15, vojaška enota,
17. prislov, 18. godalni inštrumenti,
21.	moško ime, 22. zmes moke in vode, 24. predlog, 26. barva, 30. veznik.	ppjjh
Rešitev križanke iz zadnje številke
Vodoravno; L Kolovoz, 2. Abel,
—	Pe (ep). 3, Mon, — Pe-t. 4. El, — Mera, 5. N, — Teta, 6. Kita, — P.
7.	Pana — Se. 8. Uta, — Bon, 9. Na,
—	Vida. 10. Crnika-1.
Navpično; A. Kamen, — Punč, B. Oboi, — Katar. 6. Len, — Tina, — N. C. 0.1, — Méta, — Vi. D. V, — Peta, — Bi-k, E. Opera, — Soda. F. Zeta, — Penal.
jakinje slovenske gimnazije in učiteljišča iz Portoroža, ki so že na prvem tekmovanju dosegle dokaz razveseljive -in tudi tehnično dobre rezultate.	1 j
Novi prvaki so: moški: tek" na 400 metrov z zaprekami Olivieri, v teku na 800 m Zomero, na 200 m Venturini, v metu kopija Gianolla, v skoku v daljino pa Zetto. Zenske: tek na 200 m Zomero, v skoku v daljino Tamaro, v metu kopja -in diska Coleva in v štafeti 4x100 m moštvo Pirana.
Mail oglasi
TULJAK MARIJA, iroj. 11. 4. 1924 v
Koštabani 32, je izgubila osebno izkaznico, izdano v Koštaboni. Izgubila jo je od 15. septembra do 15. oktobra, v Istrskem okrožju. Poštenega najditelja naproša da jo vrne na naslov: Civilna bolnica, -Kopar. V nasprotnem primeru jo razveljavljam.
ROŽMAN PAOLO, roj. 29. 6. 19k3 v
Koštaboni 15, je izgubil osebno izkaznico 15. 6. . 1951 od Krkavč do Koštabone. Poštenega najditelja naproša da jo vrne na zgoraj navedeni naslov. V nasprotnem primeru jo razveljavlja.
VASKOTO MARIJA roj. Markežič, rojena 21. 9. 1907 v Grintovcu, je izgubila osebno izkaznico dne 25. oktobra. 19,51 -od Pomja-na do Kopra. Poštenega najditelja naproša-, da jo vrne na naslov: Pomjan 36. V nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno.
ZANKOLIC IVAN, roj. 1922. leta v Topolovcu 29, stanujoč istotam, je izgubil osebno izkaznico št. 20.806— 506 dne 5. 10. 1951 od Kopra do Izole. Poštenega najditelja prosi, da jo vrne ma gornji naslov. V nasprotnem primeru jo razveljavlja.
_________________________________________________________________________________________________________se .izenači v nekaj letih, „.-Zb, O. M.
Riiiiiiiiiiiifmiiiimiitniimimii(iiimiiiiiiiiiiniiii!iimiii!iiiniiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii!iMiiiiiiiiiii!iiiiiiiii)iiiiii!it|iiMimiinitfiiiiiimi!iiiiinin .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
JANKO KERSNIK
V ZEMLJIŠKI KNJIGI
(Nadaljevanje in konec)
»Ah, prav kratko bo! Tukaj v trgu je bil semenj in popoldne je prišel kakor drugi fantini tudi naš Matevž sem doli z Znojila. Svojo pipo je tlačil ter gledal, kje bi si ceneje kupil kos sukna.«
»Oh, glej ga no — Matevža!« ga ogovori zala deklica ter obstoji pred njim. »Od kod si na ti prišel?«
V eni roki je nosila dva velika lonca, v drugi na nekaj kosov usnja in par surovih podplatov. Sr-isimia je to pod drugo pazduho ter pomolila Matevžu svojo rjavo, žuljavo desnico.
»EJ, Lajda, komaj sem te spoznal!« je dejal le-ta, Ji stisnil roko ter je ni izpasti!, »Štiri leta se nisva videla «
»Morda bio -res štiri,« se smeje ona in Matevž se ni mogel nagledati njenih belili zob, malih «sten in zardelega lica.
Povedala sta drug drugetuu, kje služita zdaj, kako je pri ZnojitčeVih in kako pri Brcolovih in kaj je kupila danes Lajda in kaj misli kupiti Matevž.
»Pa za vino boš vendar dal, preden se razideva?« pravi deklica veselo.
»Ce boš pila?«
Matevž je rej dal za bokal vina, pa izpi! ga je skoraj sam. Spremil je deklico potem nekoliko pota.
»Pa k nam kaj pridi!« je dejal, ko sta se ločila.
»Po pirhe morda!«
»No le pridi!«	1
In sta šla na desno in levo.
A Matevž ni čakal pirhov r,e velike noči.
Semenj Je bil v ponedeljek in že v soboto večer proti pol-
noči je potrkal nekdo gori pri Bmotovih na malo okence v hramu, kjer je spala dekla,
Spoznala ni, kdo trka, toda čula ga je takoj. Trikrat, štirikrat je zaropotala majhna, zatemnela šipa v -oknu, pa deklica je Je brez sape poslušala, kdo se bo oglasit. In sedaj je oni zunaj zašepetal nekoliko besedi in že je bila iz postelje in pri oknu.
»Ko M te kdo videt? Oh, pojdi, pojdi, Matevž!« je šepetala.
On pa ni šel, proti jutru stopraiv, ko je gozdni jereb začel piskati doli v kdšatem bukovju. In prišel je spet, sleherni tede», tako okoli polnoči ter čakal, da je potegnil hladen jutranji piš. Slo je že na pomlad.
Veliki ponedeljek je prišla Lajda res po pirhe na Znojilo; Matevž je bil tudi doma. Pa deklica ni bila nič k»j vesela in tudi njono lice, časih tako kakor rdeči pirhi, katerih so ji dali v robec, ni imelo več te barve.
»Ali si bolna?« je vprašala Tomaževa! žena.
»Ah ne — pekli smo veiiko,« Je odgovorila ona ter gledala v stran.
Matevž jo je proti večeru spremil čez hrib. Molče sta korakala drug poleg drugega in tudi Matevža je nekaj iežilo. Pipo je vlekel, toda tobaka ni bilo v njej.
Doli pod klancemi se je hotel vrniti.
Tedaj pa je Lajda postala, z rokama zakrila obraz ter bridko zajokala, da so ji solze kapljale med rjavimi prsti.
»Kaj ti je?« je dejal Matevž, pa pogledal je ni ter z nogo brcal v brinov grm, rastoč poleg steze.
»Saj veš — kaj!« je odgovorila ihteč.
Matevž je zaklel, pa le venomer suval s peto v grm.
»Jaz bwm šel stran, na Hrvaško — ali kamor —«
»Pa jaz — Jezus Marija!«	\
Jok je fanta razburil in smililo se mu je dekle. »EJ, kaj boš vzdihovala — morda pa ni tako!« je dejal, da bi n tešil tudi svojo vest in skrb.
Lajda si je obrisala lice ter se. obrnila navzdol po stezi.
Ločila sla sc brez pozdrava, ne da bi se pogledala ali roki podala.
Matevž je nazaj grede nekajkrat polglasno prav grdo zaklel, vrhu hriba pa je zaukal, da Je odmevalo od bližnjih bregov.
Leto pozneje pa gai ni bilo več doma; pravili sp, da je šel ■na Hrvaško hraste sekat. Prej pa je bil z Znojilčevo Laido in z jerobom, ki so ga bili postavili njenemu novorojenemu otroku, fantičku, sklenil sodno poravnavo: odstopil je otroku svojo doto, vknjiženo na bratovem posestvu, in s tem je bil rešen tudi vsega daljšega plačevanja. Jereb je vknjižil to pravico v zemljiško knjigo — in tu imaš drugo intabuiacijo na Znojilčevem posestvu ali, če hočeš, drugo: poglavje našega romana, pisanega v, zemljiškoknjižnem izpisku. In tretje tudi ni izostalo,« —
Doktod Sever je bil že pozabil na svojo smotko ter je le poslušal.
»O Matevžu do današnjega dne ni bilo več ne sluha ne duha — ,še! ja po svetu, Bog ve kam’ — stara povest! Pravili sc. da se mu je prav tako zgodilo kakor njegovemu očetu; drevo ga je ubilo tam -doli v Slavoniji. Pa za to se nihče brigal ni — saj ni imel premoženja.
Tudi Lajda Je zdavnaj že umrla; sušica jo je pobrala: Bog sam vedi, katerim roditeljem se je bilo ubogi rejenki zahvaliti za življenje — za tako življenje in za sušico.
Svojo doto je bila, porabila v bolezni.
C|stal je sedaj še mali L u k e c — njen in Matevžev sin. Krstili sb ga tako, ker se je bil prav o sv. Luki rodil.
Tomaž ga je vzel na Znojilo; saj je imel fant denar pri njem in obresti- ni bilo treba plačevati, ako ga je sam oskrboval. To je tudi storil prav tako kakor s svojimi otroki. Vsi skup so pozimi za pečjo čepeli, poleti so pasli, v šolo hodili in pozneje, ko so bili malo odrasti!, tudi skupaj na vasi fantovali.
Z Zncjilčevim premoženjem pa je šlo navzdol — rakovo -pot. Mož ni pii, pomagati na si vendar ni mogel. Gozde je posekal, časih je vso žetev prodal kar stoječo na polju, obresti, ki jih ni mogel plačevati, Je preobrnil v glavnico in tako je bài še komaj na površju, toliko da Je še plaval, dokler ga kak upnik ne porine na dno.
Predlanskim pa — tebe še ni bilo tu v tem dolgočasnem kraju — so se stepli fantje na Viševku, prav pri BrnotOvih. Drug
rod je sedaj tam in tudi drugi red je tja pod okna hodil in se pretepal. Pa usoda, usoda! Znojilčevega Lukca so ubili — prav taro, kjer je nekdaj njegov oče vasoval. Se H ne šali usoda z nami?
Lukec je bil mrtev, a oporoke ni zapustil, za to pač časa ni imel. Toda njegovo premoženje je ostalo; onih tri sto goldinarjev starega denarja, vknjižena dota njegovega očeta Matevža.
A Lukec je bij nezakonski otrok in tak nima drugega zakonitega dediča nego svojo mater; le-ta je bila pa že tudi mrtva. Torej zapade po naših zakonih premoženje erarju, državni blagajnici ali — cesarju, kakor pravi naš kmet.
In erar se je res pobrigal za to dediščino. Po končani obravnavi je vknjižil svoje pravice do Lukčeve terjatve pri Znojilčevem posestvu zapalo dediščino, kaducideto imenujemo mi juristi tako stvar — in potem je tožil za denar.
In ta vknjižba je tretji, zadnji del mojega romana ali, če hočeS, moje tragedije.
Epilog še pride in ta je kratek; danes je bilo Znojilčevo posestvo pri zvršilni dražbi zaradi te erarove dediščine prodano. Jaz sem bii navzočen in sem pregledal zemljiškoknjižni izpisek-eks-trakt in iz njega sem bral v kratkih treh vknjižbah to, kar sem ti pripovedoval. In ti praviš, da pri nas, v našem rokodelstvu ni poezije!«
Prijatelja sta nekoliko časa molčala. Ziv0 pripovedovanje odvetnikovo -je bilo zdravnika ganilo.
Doktor Pavlin pa si je vnovič tlačil pipo.
»Pozno je, pojdiva!« pravi zdravnik.
Odšla sta počasi iz krčme in zaspana točajka je zaprla vežne duri za njima.	^
Temna brezmesečna noč je bila, pa nebo vendar jasno in brez števila zvezd se je lesketalo po njem.
»Kdo je pa kupil ono Znojilčevo posestvo?« vpraša zdravnik zevaje.
»Jaz,« odgovori odvetnik hladno. »Kupcev ni bilo in zato Je šlo poceni!«
»Ah — poezija, poezija!« je vzkliknil zdravnik in razšla sta se vsak proti svojemu domu.