DEMOKRACIJA Leto II. - Štev. 24 Gorica - Trst, 11. junija 1948 Urednlttvo in uprava: Gorica • Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna dtev. L. 15.— Naro6nina: Mesečna L. 66.— POftt, 6»k. fBČ. ftt. 0-1 Sl 87 Izhaja vsak petek Program šeste De 6asperijene vlade Ministrski predsednik De Gasperi je podal v poslan* ski zbornici in v senatu iz* javo o vladnem programu za bodočih pet let. Glavne točke tega pro* grama so: preosnova in de: titev kmetske lastnine, da se doseže znatno število malih in srednjih posestni; kov; olajšanje pritiska brez; poselnosti z iskanjem novih možnosti izselitve in z revU zijo proizvajalnih stroškov, da se znižajo dobički in sta* vi v delo rezervni kapital ter na ta način pospeši in ojači proizvodnja; zaustavitev stroškov v državnem proračunu in pravična po* razdelitev davčnega bremena na vse državljane z no: vim davčnim sistemom; previdno ravnanje s kredi: tom proti vsakemu poizku« su inflacije, tudi v varstvo in zaščito denarja v hranil« nicah; nadzorstvo nad upo: rabo ameriške pomoči iz Marshallovega načrta; pre: osnova javne uprave. Menimo, da vidi De Ga' speri jasno glavne skeleče rane, na katerih trpi država in jih hoče energično in te: meljito ozdraviti. Preuredi: tev kmetsko « poljedelske lastnine je v Italiji zelo nuj; na, saj je naši javnosti pre: dobro znano kaki trpini so nekatere vrste kmetskih de: lavcev v Italiji, ko morajo od rodu do rodu samo gara-ti v stalnem strahu pred po; manjkanjem in tudi pred še brezvestnimi gospodarji. Na jugu Italije pa vlada slab sistem razkosanja kmetske posesti; v tem po; g ledu moramo ugotoviti, da je ravno dčtiinski sistem kriv tega zla. ker dovoljuje neomejno delitev posesti: dediči si delijo tudi take koščke zemlje, ki obsegajo te nekaj stotin in celo dese* tin metrov. In kjer bi mora; la svetovati pamet, stopi na njeno mesto pa strast! Kme* tu se hoče toliko zemlje, kolikor je zmore: ne več, ne manj, da ne bodo trpeli pri« delki in z njimi narodno gospodarstvo. Druga garja na telesu dr: žave je zastareli sistem jav* ne uprave, ki je ohranil ob; liko najbolj trdega birokra; tizma, ki se izvaja do pičice kakor pred 80. leti. Potem pa brezposelnost tako rokodelcev, kakor in; telektualcev. Vsem je treba dati dela in kruha. Roko* delci bodo dobili možnost zaposlitve v ojačen ju pro; izvodnje z novimi načrti in podjetji, in kar jih še ost a; ne doma brez dela, bodo dobili možnost izselitve v druge države, kjer delavcev potrebujejo. Intelektualci pa bodo dobili zaposlitev ob priliki preureditve javne uprave in v znatnem povi' šanju javnih šol. Tudi preureditev davčne; ga sistema je res nujna, saj vemo vsi, koliko kmetskih posestev, malih, srednjih in tudi obsežnih je ravno pri nas šlo na boben, ker niso gospodarji mogli plačati davkov. Kmeta, delavca in nekatere vrste uradnikov je nujno potrebno zaščititi pred davčnim vijakom. In končno državni prora; čun. V državi je kakor pri Koroški Slovenci na noviipotii Celovec, v začetku junija. Tretje leto že mineva, kar si komunistično vodstvo prizadeva voditi in uravna* vati našo politiko in si lasti absolutno predstavništvo našega naroda napram vsem političnim činiteljem, če? prav ve, da nihče, razen beograjskih komunistov, ni privolil v tako narodno predstavništvo. Da je OF protinarodna organizacija in da je njeno vodstvo ab* solutno komunistična dru* ščina, ki je imela tudi pod nacistično Nemčijo svojo besedo, smo že večkrat po* vedali. Danes si bomo še en« krat ogledali vse brezštevil* ne »koristi« ,ki jih imamo koroški Slovenci od te OF. Leta 1945. smo izgubili Sloveftci po zaslugi OF edi* nega predstavnika v koro* ški deželni vladi in se tako praktično odpovedali uprav« no « političnemu sodelova* nju na Koroškem. Po zaslugi in prizadeva« nju OF bi morali 'koroški Slovenci uničiti tudi edini slovenski list, ki ga izdaja britanska obveščevalna služfba, a tu je bil k sreči narod pametnejši od samo« zvanega vodstva. Tudi slo« venske radijske oddaje bi morale prenehati, ker niso hotele postati sredstvo za širjenje komunistične pro« pagande, temveč so budile kulturno življenje našega naroda. Proti volji in želji OF je bilo tudi to, da so se v Ce* lovcu tiskale slovenske knji« j ge brez komunistične vsebi* ne, da smo imeli kmečko I zvezo, ki je hotela zaradi | lažjega delovanja ostati le kmečka zveza in nič druge* ; ga, da smo imeli svojo sre* diščno kulturno organizaci* jo, Prosvetno zvezo, ki ni I hotela biti popolnoma ko* munistična itd. Podobnih j primerov bi lahko pokazali še več in vedno bi prišli do istega zaključka, in sicer: OF zaradi svoje negativ* ne politike in izključevanja iz političnega vodstva koro* ških Slovencev ne žanje u* speha kot 'bi ga po poročilu iz Beograda morala. Da bi j se lažje uveljavila, je uniči* la in usmerila v svoje vode ! Prosvetno in Kmečko zve* zo, gospodarske zadruge in je želela dobiti pod svoj vpliv tudi Mohorjevo druž* bo, kar se ji pa ni posrečilo. S klevetanjem in obrekova« njem je hotela uničiti vsa* kogar, ki je na kakršen koli način hotel pripomoči do boljšega narodnega živi j e* n ja in z najspretnejšimd ko* človeku: dolg na telesu dr; žave je kakor dolg na za: sebni lastnini; podoben je tudi rani na telesu vsakega državljana. Zato je treba državni dolg odpraviti, da bo valuta zdrava in cene pravične ter vsakomur do; stopne. Glavni vir dohodkov za izvršitev vsega vladnega programa bo ameriška po* moč iz Marshallovega načr; ta, ki se prav zaradi tega mora pazljivo nadzorovati, da se ne bodo okoristili ka; ki parasiti na račun ostalih državljanov. munističnimi metodami te* rorizirala kmečko ljudstvo, da ni imelo poguma obso* diti in se javno odločiti pro* ti njej. Danes stojimo na Koro* škem pred težko„ a nujno odločitvijo. Če se odločimo za politiko OF in še nada* lje ne sodelujemo pri uprav* nem in kulturnem življenju Koroške, se odločimo s tem za narodno smrt. Ali pa, da se strnemo v močno enoto in vzamemo vajeti svoje po* litike v lastne roke in si en* krat odkrito pogledamo z avstrijsko oblastjo v oči ter si zagotovimo spoštova« nje narodnih pravic, ki nam pripadajo. Iz triletne izkuš* nje predobro vemo, da je slogaštvo v manjšinski po* litiki za današnje čase po* časno umiranje naroda in umetna krepitev komuniz* ma. Zato na nadaljevanje sedanje politike ne moremo pristati. Sicer je pa nesmi* sel, da se zaradi komuni* stične politike še nadalje izpostavljamo. Da si zagotovimo na naši zemlji še nadalje svoje na* rodno življenje in da do* prinesemo svoj delež k iz* boljšanju sedanjih razmer na Koroškem, SE BOMO KOROŠKI SLOVENCI PO ZGLEDU PRIMORSKIH BRATOV ZDRUŽILI V SAMOSTOJNI SLOVEN* SKI POLITIČNI STRAN* KI Z NARODNIM A NE KOMUNISTIČNIM PRO* GRAMOM IN TAKO O* ČIŠČENJ OD BACILOV TRILETNEGA SPANJA IN KOMPROMISAR* STVA NASTOPILI NO* VO DOBO NAŠEGA NA* RODNEGA ŽIVLJENJA. Koroški Slovenci tvorimo s svojimi primorskimi bra* ti prvo fronto nasproti ko* minformi. Z obrambo svo* je kulture in narodnosti bo* mo pred vsem svetom do« kazali, da so naša ramena dovolj močna, da vzdrže še tako močan komunistični pritisk in da nas tudi aten* tatorske skupine ne bodo odvrnile od naše ideje. Smrt je samo ena, in če je ta posledica obrambe oseb« ne in narodne svobode, je častna. Eno življenje je le eno; življenje vsega naroda, vse njegove kulture in tra* dicije pa pomeni tisočletje za nami in tisočletja sreč* nejšega življenja pred na* mi. Zato proč z OF! Pro« stor poštenih koroških Slo« vencev je le v slovenski de« mokratični stranki, ki zdru* žuje v sebi vse pozitivne na« rodne sile in ki bo z vsemi močmi branila narod tako pred komunistično kot tudi pred pangermansko eks« panzijo. — d. Ko so nam Uršiča ugrabili... Nezaslišanega zločina, ki so ga Titovi agenti izvršili, ko so nam ugrabili našega urednika Uršiča, še nista niti »Primorski dnevnik«, niti njegova sestra »Soča« obsodila. Le mimogrede je »Primorski dnevnik« nekoč prinesel besede nekega ko« muniističnega bahača, ki se je zavzetno zgražal nad na* mi zaradi protesta, ki smo ga zaradi ugrabitve poslali na Združene narode. Zara* di obsodbe odgovornega u* rednika »Soče«, ki je pri* nesla članek poln obreko* vanj in žalitev, pa si ne mo* reta dati miru in pretakata potoke solza. Iščeta potno* či povsod, da bi vendarle kdo izpregovoril tolažilno besedo ob priliki »gorostas* ne obsodbe sedemdesetlet* nega slovenskega pisatelja Damira Feigla«. O joj, o joj, koliko protestov udru* ženju jugoslovanskih novi« narjev, mednarodnemu u« druženju novinarjev, »zvezi naprednih italijanskih pisa* teljev« (komunistični »Al« leanza della Cultura« op. ur.), »vseslovanskemu od« boru ter mednarodnemu PEN klubu v Pariz« (in Varnostnemu svetu op. ur.). In vse to zakaj? Zato, ker je »Soča« od 17. aprila 1948. priobčila članek z ob* rekovanji in žalitvami vod* stva Slovenske demokrat* ske zveze; ker je dr. Sfiligoj zaradi tega osebno tožil od* govornega urednika »Soče« in ker je sodišče spoznalo tega urednika za krivega ob* rekovanja in žalitev potom tiska ter ga po zakonu ob« sodilo na najnižjo kazen enega leta zapora, 100.000 lir globe in tako dalje, ka« kor smo že povedali v »De* mokraciji« od 28. maja. Ganjeni od tolikih solza ugotavljamo: 1. Ni bil obsojen »sloven« ski pisatelj« gospod Damir Feigel, ampak odgovorni u* rednik komunistične »Soče« »tovariš« Damir Feigel. 2. Qospocl Damir Feigel ni bil obsojen, ker je »slo* venski pisatelj«, ampak za« to, ker je »tovariš« odgo* vorni urednik »Soče«, ki je prinesla članek z obrekova* nji in žalitvami. v 3. Odgovorni urednik »So« če« »tovariš« Damir Feigel ni bil »gorostasno obsojen« na eno leto zapora, 100.000 lir globe itd. zato, ker je star 70 let in ker je »sloven« ski pisatelj«, amipak zato, ker je po zakonu taka kazen za obrekovanja in žalitve potom tiska najnižja. 4. Odgovorni urednik »Soče« »tovariš« Damir Feigel je izjavil na sodišču, da se zaveda odgovornosti in kot odgovorni urednik »Soče« odgovornost tudi sprejema. Medtem ko »tovariši« to* čijo krokodilove solze nad obsodbo odgovornega ured* nika »Soče« »tovariša« Da* mira Feigla in sestavljajo in pošiljajo proteste na vse kraje sveta, menimo, da se j bo g. Damir Feigel poslužil te prilike in vse snovi svo* I jega procesa in obsodbe ter napisal humoristične po* vestice s temi naslovi: »Ka* ko so mi »tovariši« prikli* cali na hrbet težko zaporno kazen in potem suhe solze točili«; »Kako je »Soča« za« radi moje obsodbe napove« dala proteste, ki jih ni no« beden spisal, razpravljal in sprejel in nikamor nobene* mu poslal«; »Kako je Var« nostni svet razpravljal v zadevi moje obsodbe, kjer Gromyko ni stavil veta«; »Kako sem se ujel na lima« nice kazenskega zakonika, ker sem nehal biti »sloven* ski pisatelj«, da sem postal komunistični sopotnik«. Nezaželena vdaj a Ena najzanimivejših, do* slej še nepojasnjenih stvari, v zvezi s koncem vojne na italijanskih bojiščih je vprašanje , zakaj niso itali* janski komunisti zapoveda* li splošne vstaje proti Nem« cem že 18. aprila 1945, ko se je začela končna zavez* niška ofenziva na Gotsko črto, marveč šele 25. aprila, ko je bila predaja nemiške vojske v Italiji že sklenjena in boj torej odveč. Odgo* vor na to vprašanje je prišel šele zdaj s knjigo Ferrucia Lanfranchia »Vdaja osem; sto tisočev«. Iz te knjige navajamo na* slednje zanimivosti: Ameriška obveščevalna služba se je od začetka mar* ca 1945. v Švici pogajala z voditelji SS * oddelkov za predajo vseh nemških sil v severni Italiji. 22. aprila so bila pogajanja zaključena. Naslednji dan je vodja a* meriške dbveščevalne služ* be v Evropi, Allen Dulles, sporočil, da je Sovjetska zveza odločno protestirala proti podpisu vdaje. Sovjeti niso za nobeno ceno hoteli, da bi bili Nemci v severni Italiji tako naglo kapituli* rali. Razlogi za ta prvi sovjet* ski veto so bili zelo zani« mi vi. Po boljševiških načrtih naj bi se bili Nemci v sever* ni Italiji čim dalje borili ter tako zadrževali anglo * ameriške vojske ob Padu. Prej kakor zahodni zavez« nikti nai bi bili Milan, Tu* rin in Genovo zasedli Tito* vi partiizani. Če bi se Nem* ci prezgodaj vdali, bi to ne bilo mogoče. Ko so se sovjeti prepri* čali, da se Angleži in Ame* rikanci ne bodo ozirali na njihove ugovore, je šele iz« bruhnil partizanski upor v severni Italiji, in sicer 25. aprila. Vstajo je zapovedala Moskva. S tem so hoteli Nemce prisiliti, da bi se navzlic podpisu premirja borili naprej, uničevali pro* metne zveze in druge napra* ve ter tako ovirali napredo* vanje zavezniških oddelkov proti severu. Nastala bi zmeda, ki bi omogočila Ti* tovcem, da bi preko Trsta vdrli čim dalje v zgornjo Italijo ter si potem s sovjeti vred lastili pravico do oku* pacijske vojaške uprave v teh predelih. Kakšne nedo* gledne posledice za Evropo bi bilo rodilo uresničenje te« ga sovjetskega načrta, si ni težko misliti. Ni torej čud« no in presenetljivo, da si boljševiki nemške vdaje ni* so želeli, marveč so jo ho* teli kar se da zavleči. In, ta, samo ta, je bil tudi edini in glavni namen ter cilj tako imenovane »narodno osvo* bodilne« vstaje v Severni Italiji. Od srede do srede _ 3. JUNIJA : Novi ameriški pro; račun za vojsko, mornarico in le; talstvo naj bi znašal preko 10 mit lijard dolarjev, to je trikrat več kot leta 1941, ko se je Amerika pripravljala na vojno. — Znanega jugoslovanskega komunističnega poglavarja in ministra Žujeviča so degradirali, ker baje ni vreden no* siti uniforme Titovega generala in »zaradi protiljudskega delovanja«. — Ameriški senat je odobril za; kon, po katerem bo lahko prišlo v Ameriko v prihodnjih 2 letih 200 tisoč j beguncev — Tito je od; poklical iz Londona in Ankare oba poslanika. Nekaj smrdi v de• želi Titovi. — Pri New Yorku so otvorili največje letališče sveta. — V Bariju je prislalo jugoslovan; sko leittlo, ker nejo otroke, ki so jih v Grčiji ugrabili Markosovi banditi. 4. JUNIJA : Predsednik slov a? ške osvobodilne stranke in mini; ster Blaho je pobegnil v inozem; stvo. — V/ Paraguaju je bil državs ni udar in je odstopil dosedanji predsednik Morinigo. Njegov na; slednik je Mauel Frutos. Na med; narodni socialistični konferenci bodo verjetno izključili Nennije; ve socialiste, če ne bodo prekinili vseh zvez z komunisti.'—V Južni Afriki je voditelj nacionalistov Malan sestavil novo vlado. — Predsednik Truman je v svojem govoru v Chicago zahteval pospe; šitev vseljevanja beguncev v Združene države. 5. JUNIJA : Ameriški mornari; ški tajnik ji poudaril v svojem govoru, da morajo Združene dr; žave postati in ostati tako močne, da bodo lahko odvrnile kakršni koli napad, še preden se prav prične. — Komisija Združenih na; rodov za človečanske pravice je sprejela kljub sovjetskemu na; sprotovanju nov člen k načrtu de; klaracije o človečanskih pravi; cah, ki obsoja prisilno delo, ki zanj ves svet ve, da se vrši v groznih koncentracijskih tabori; ščih Sovjetske zveze. Ta ogromna koncentracijska taborišča so straš; nejša od nacističnih mučilišč Osviecima, Matthausena in Bel; sena. V njih v neverjetnih razmet rah živi blizu 20 milijonov ali 10°lo ruskega prebivalstva. Ameri* ški zunanji minister Marshall je ostro nastopil proti predlogu, naj bi Amerika znižala obseg nakazil za evropsko pomoč. — Američani ponovno zahtevajo od Sovjetov, naj plačajo stare dolgove v zne; sku 11 milijard dolarjev, za kat e; re so svečano obljubili, da jih bodo po vojni povrnili. — Po sre; dovalec !Združenih narodov v Pa« lestini grof Bernadotte je izjavil, da je največja ovira za dosego sporazuma o premirju v Palestini Leto II. - Siev. 24 , ................... Od srede ____________do srede. to, ker se ne morejo sporazumeli, ali naj bi dovolili vseljevanje Židov ali ne. — Egiptovski tisk je objavil vest, da 'je poveljnik' egip tovskih čet v Palestini odredil prenehanje sovražnosti. — V Pra gi so komunisti obsodili na smrt češkega majorja Hnateka, ker je baje izročil Američanom važns podatke o komunistični upravi in organizaci ji na Češkoslovaškem — Poglavar grških banditov Mar kos je objavil proglas na svoje politkomisarje, naj strožje nadzo ruje jo gveriljce, da se ne bodo več ponavljali tako številni pobe: gi. — Zahodne velesile rf>čejo priznati nedavnih sindikalnih vos litev v Berlinu, ker so navadne goljufije, ki so jih zagrešili komunisti. 6. JUNIJA : Verjetno bodo do 20. junija izvedli denarno refor- mo v zahodni Nemčiji. — S Slo-- vaškega poročajo o pojačanem de lovanju odporniških skupin. ■— I Benetkah so otvorili 24. beneški Biennale in se je svečanosti ude: ležil tudi predsednik Republike Einaudi. — Iz Češkoslovaške šta pribežala spet dva poslanca in je tako zdaj v begunstvu že 42 če: škoslovaških poslancev. — Na Madžarskem so zaprli 30 raščas nov, ker so javno demonstrirali proti komunistični oblasti in pres tepli policijo in ves komunistični občinski svet. — V Ameriki grai de stroj, ki bo proizvajal tok 12 milijonov vollov za atomska razs iskovanja. — Avstrijski podtajnik za notranje zadeve Graf je iz ja: vil v govoru pred predstavniki avstrijske ljudske stranke, da je namen komunistične agrarne ve: forme, da bi iz svobodnih kmeto-valcev napravil sužnje kolhoza. 7. JUNIJA : Upravitelj Mar. shallovega načrta Hoffman je de> jal: Sovjeti bi hoteli raztegniti suženjstvo in lakoto tudi na ostali svet, mi pa hočemo raztegniti na ostali svet svojo svobodo in svoje blagostanje. — Gospodarski stro< kovnjaki so na podlagi sovjetskih uradnih revij in časopisov ugoto> vili, da more sovjetski delavec za svojo tedensko plačo danes kupit za 50'Vo manj živil in obleke kot pa teta 1928. — konferenca 6 zas hodnih držav o bodočnosti Nem> čije je bila zaključena v Londonu. Sprejeli so važne sklepe zlasti glede Porurja in glede mer, ki naj preprečijo pojav novega nems škega militarizma. Zahodni zavez-, niki so v svojem poročilu tudi poudarili, da ne bodo šli iz Nenu čije, dokler v Evropi ne bo žago* tovljen mir. — Komunisti v za> hodni Nemčiji zaman poskušajo maskirati svojo stranko z lepim imenom »socialistična ljudska stranka«. — Predsednik Beneš je odstopil. Komunisti trdijo, da zai radi slabega zdravja, Beneš pa pravi, da ne samo zaradi tega. Kot znano se je njegovo zdravje v zadnjih tednih zelo zboljšalo. 8. JUNIJA: Posebni odbor Združenih narodov za Balkan je obsodil Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, ker so se polastile otrok, katere so ugrabili v Grčiji Man kosovi banditi. — »New York Times« komentira Benešev odstop in pravi, da je predsednik vse svo* je življenje posvetil svobodi, nes odvisnosti in pravičnosti, ki je ko> munisti ne bodo nikoli razumeli. — Nečak predsednika Beneša, Vaclav in znani diplomat Karel H anus sta v znak protesta nad iz= ločitvijo predsednika odstopila s svo jih^ mest pri pariškem vele no: slaništvu. — Zahodni zavezniki se pripravljajo, da prepuste določeno samoupravo v zahodni Nemčiji Nemcem samim. — Češkoslovaški veleposlanik v Stockholmu je v znak protesta tudi odstopil. — V pokrajini 'Santung na Kitajskem se vrše siloviti boji, v katere je zapletenih nad milijon mož. Od izida te bitke zavisi izid sedanje vojne med komunisti in kitajsko vlado. Prva poročila pravijo, da vladne čete napredujejo, — Na Češkoslovaškem predvidevajo čh stke v komunistični partiji, kot so že bile v Albaniji, Romuniji in Polom p soojelski Coropi 7. junija 1948. Iz Titove Jugoslavije in iz drus gih podložniških držav v srednji in jugovzhodni Evropi beže vsak dan desetine, če nc stotine bolj ali manj znanih ljudi. Procesi zo* per resnične ali; domnevne vohuns s'ke in saboterne skupine so vedno pogostejši. Čiščenje v raznih Ljuds skih frontah in Komunističnih partijah zavzema vse večji obseg. »Planii« navzlic mrzličnemu in brezobzirnemu priganjanju aktivi* stov, navzlic blaznemu organizis ranju »prostovoljnih« izdelovalnih .tekmovanj in prav tako »prosto« voljnega« zastonjskega robotanja; navzlic vsem nerazumljivim šte« j vilkam in procentom; navzlic vse* j mu trobentanju ' propagande ne j kažejo nobenega uspeha in nas j pretika. Celo partijski tisk ne mo* j re poročati skoraj nič drugega kas j 'kor o sabotažah, špekulaciji. ma>' lomarncsti, neodgovornosti; o j splošni politični otopelosti, po* j manjkanju pobude; o strahu pred odgovornostjo, o nesposobnosti v upravi in v podržavljenem gos spodarstvu in podobno. Nezaupas nje se 'širi ko kuga. Človek, zlasti pa rdeči funkcionar rdečemu funk* cionarju ne'zaupa več. Vsakdo se boji, če ni oni drugi morda že presedlal na pravo stran ter po* stal »špijon«. In s »Špiijcrvi« se je v Stalinovih protektoratih tako nevarno družiti! Celo vodilni i ljudje nove »ljudske demokracije«; zapuščajo svoja mesta 30 in desetletja 1930 t\40 — se je 'kupna moč realnega tedenskega dohodka sovjetskih delavcev zmanjšala za približno 20% , medtem ko se je povprcček delovnega časa zmanjšal le za prav malo. L. 1948. se je kupna moč realnega tedenskega dohodka zmanjšala za 40 % v primeru z letom 1938., dočitn se je število delovnih ur precej zvišalo. Zaradi tega se je v primeru z letom 1928. realni dohodek zmanjšal v dobi dvajsetih let skupno za 50/. Res je sicer, da je »socializirana mezda«, ki pride k individualni mezdi, v Sovjetski zvezi pomembnejša kot v drugih državah, ker uživajo tam delavci brezplačno večje število socialnih skrbstev, kot so zdravt niška pomoč in 'zavarovanje. Vendar pa sovjetske oblasti precej pretiravajo vrednost te dodatne mezde z zatrjevanjem, češ da dosega 38 % povprečne indivU dualne mezde. Iz skrbnega pretresa vsot, ki so šle za ta socialna skrbstva, je razvidno, da se v zadnjih dveh desetletjih višina brezplačnih socialnih skrbsev v celokupnem povprečnem proračunu delavca ni prav nič spremenita. Zaradi tega ni prišlo torej do nobenega povečanja v višini socialnih skrbstev glede na mezdni dohodek, kateri naj bi izravnal občutni dejanski padec realne mezde. Pripomoček, h kateremu se morajo za* tekati sovjetski delavci, da bi izravnali rodbinsko bilanco, je ta, da dela večje število oseb rodbine. Že od leta 1930. je Sovjetska zveza tista država, ki ima najt večje število zaposlenih žena. Poleg tega pa mora sovs jetski delavec običajno prišteti k normalnim delovnim uram še določeno število delovnih ur izven običajnega delovnega urnika normalne zaposlitve. Dejansko mora sovjetski delavec, tudi če živi v mestu, posvetiti del svojega časa obdelovanju vrta, kar je že skoraj neobt hodno, ker predstavlja vrt eden glavnih virov prehrane. Če končno še upoštevamo dejstvo, da so delovni teden v Sovjetski zvezi zvišali na 48 ur, se bo jasno pokazalo, da je bilo mogoče olajšati zmanjšanje reaU nega dohodka edino le s precejšnjim povečanjem dela rodbine kot celote. Pri zadnjih „tajnih“ volitvah na Češkoslovaškem je bila od komunistične strani izdana parola: „Če glasujete za komuniste, to lahko storite iaono, če pa ne glasujete jaono, že oento, kaj naj o oas mislimo' L« Gospodarska petletka Titove Jugoslavije : Propaganda in resnica Priznanja Edvarda Kardelja o neuspehih v prvem letu „Plana‘‘ Premajhni „piani“ Iz poročila podpredsednika Titove vlade Edvarda Kardelja o neuspehih v pr* vem razdobju jugoslovant ske komunistične gospodar* ske petletke smo zadnjič navedli splošna priznanja in ugqtovitve. Toda Karde* Ijeva izvajanja vsebujejo tudi vrsto prijemljivih primerov s posameznih gospodarskih področij. Ti primeri so za presojo stvarnega stanja, nereda in korupcije v novem jugoslovanskem gospodarskem redu prav tako poučni kakor že objav* Ijeni del Kardeljevega poročila. Najzanimivejši so naslednji: V jeseniških železarnah so v načrtu določili, da bodo izdelali povprečno 10 od* stotkov matij različnega blaga, kakor bi ga bili laht ko; v Zenici, kjer so naj* večje jugoslovanske livarne, pa za 20 odstotkov. V, Bot ru so na ta način vnaprej zmanjšali pridobivanje bakra za 11 odstotkov, v Idriji živega srebra za 20 odstotkov, v Trepči svinca za 13 odstotkov. V tvornici »Dis« v Srbiji je zmanjšanje izda lave zriašalo 40 odstotkov, v tvornici »Impol« v Slovent ski Bistrici — katere ravnat tel ja inženirja Stepišnika so pri zadnjem procesu v Ljubljani obsodili na smrt — pa 22 odstotkov. Tehnič* ni ravnatelj premogovnika »Tito« se je odkrito uprl, da bi pridobivalni načrt pove* čali, ker bi potem višje vodt s tv o zahtevalo še več. Stroji počivajo , Podjetja »Impol«, »Tez* no« (avtomobilske tovarne v Mariboruf, strojne tovarne »Rade Končar« v Beogradu, »Elka«, »Iskra«, »Prvomaj*. ska« in druga so stroje iz* koriščala samo 50 do 60 od* stot no. V Trbovljah so dvii gala za odnašanje premoga uporabljali samo na pol, v premogovniku »Tito« pa cet. lo samo 40 odstotno. V Vevški papirnici je kontrola našla na dvorišču z deskami obit stroj, za kat ierega nihče v upravi ni vet del, od kod je prišel in čet mu naj bi služil. ' V Makedoniji vse leto nit \ so glede koristnega uporabt Ijanja strojev in organizat j cije dela storili sploh ničet | sar. Pri zidavi velikega podt | jetja »Vlasina« so uporabt Ijali samo 58 odstotkov strojev, ki so bili za delo na razpolago, od dvigal pa le 15 odstotkov. Izkoriščanje delavca Neuspeha v slovenskih ! premogovnikih in v rudniku »Tito« je kriva silno slaba j delovna disciplina in pa dejt ! stvo, da tehnični voditelji j sami jemljejo delavstvu vot Ijo, pogum za delo ter vero v uspeh. Vrh tega je mezdni sistem dostikrat krivičen. Pri neki stavbi v Beogradu so zidarji, ki so delali po slovitem »novem« udarnit škem načinu pokladanja ot peke in postavili na dan po 8 kubičnih metrov zidu, bili slabše plačani kot poprej, ko so po starem načinu nat redili le po 3 kubične metre. Pri zidavi tovarn »Rade Končar« so manj izurjeni delavci dobivali po 500 dU narjev na dan, strokovno vzposobljeni zidarji pa so biii slabše plačani. Pri pot st avl jan ju tovarniškega sklopa »Litostroj« v Ljub'-Ijani so srednje vzposobljet ni zidarski delavci imeli dot sti večjo plačo kot pa izin če ni zidarji. V železniškem prometu morajo uslužbenci delati po 16 ali po 18 ur na dan in to po več dni zaporedoma. Strojevodje so včasih po 50 ur brez počitka na lokot motivah. V železniških ravt nat el jstvih to zimo sploh niso vedeli koliko kožuhov in zimskih plaščev so razt delili. Prav tako ni nihče vet del, kako je osebje oblečet no, obuto, ali ima preskrbt Ijena prenočišča in niti ne, koliko uslužbencev je ostat lo sploh brez zimske obleke. V Sloveniji leta 1947 40 odstotkov podjetij sploh niso pregledali, ali je delavt stvu v njih zagotovljeno varstvo pred nesrečami in ali so izpolnjena vsaj najt osnovnejša določila glede zdravja delavcev in namet ščencev. Neuporabno blago Tovarne za obutev so lat ni izdelovale jake čevlje,, ki jih ni bilo moči obuti i.p set veda tudi ne prodati — ter so jih morali zavreči. V tot varni »Impol« so morali iz* ločiti do 40 odstotkov izdeU kov. V vrhniški usnjarni je že ves čas, kar obratuje, net ki stroj raztrgal 10 odstott kov vsega usnja, ne da bi se bil kdo pobrigal za pot pravilo. Žitna skladišča v Vojvodini so tako slabo zadana, da so neuporabna, v tovarni »Rade Končar« pa se je zaradi površnih načrt tov in slabega dela osrednji del takoj porušil. (Nadaljevan je! Vesti 9 Tržaškega Odhod generala Moore Kot znano je 7. t. m. odšel iz Trsta general Bryant E. Moore, ki ga je nadomestil general Hoge. Ko se je poslovil od častniškega zbo* ra v Miramarskem gradu, je odpotoval z avtomobilom na tr žašk o* i t a 1 i jan sko mejo in od tam na letališče v Vidmu. Na poti do meje sta ga spremljala general j le ponižuje. Žo tri leta duhovnik pridigo ibere in to bolj slabo be* re, ker ne obvlada našega jezika. Opravičeno se vprašujejo sloven* ski verniki v tej fari: Kako dolgo še!? Ali bo res potrebno, da se v podrobnosti razodene vsej naši javnosti, kako so nam italijanski salezijanci škodovali in nas še da* nes bijejo v obraz? Alj bo res po* itrebno, da se razkrije vsem, kako so pred tremi leti izgnali iz svoje hiše slovenskega duhovnika in ga še danes preganjajo pri Sv. Ani? Airev in general Hoge. G . , Moore je s tem zaključil ( d kongr^ac,je' ,k<>t salce,zljan‘ W ska’ pričakujemo katoliški Sloven* svojo službo kot poveljnik 88. divizije »Blue Devil« v Julijski krajini in čet Zdru* Ženih držav na Svob. ozem> lju Trsta (Trust), ki je tra* jala nad 2 in pol leti. Človeško življenje je nedotakljivo Zadnjo nedeljo v maju ponoči je civilna policija pri Briščekih (na Tržaškem) ustrelila 26 letnega mladeniča Milana Miliča, ki se je vozil z motociklom brez luči in se ni ustavil, kakor trdi policija, na odnosni p o »iv. Človeško življenje je sveto in nedotakljivo po božjih in člove* ških zakonih. Tem večja mora biti zaščita človeka in njegovega živ* ljenja v moderni demokratski dr* žavi kakršno bi moralo biti Syo* hodno tržaško ozemlje na podlagi mirovne pogodbe in statutov. Razumemo, da je policija tu za varstvo reda, miru in javne var* nosti. Vemo tudi, da je njena na* loga zlasti' v obmejnih conah tež* ■ka in nevarna vsled delovanja ile=* galnih, čez mejo prihajajočih tolp, da tu izvršujejo ugrabljenja ljudi in jih vlačijo čez mejo. Ali vse to ne more opravičevati rabe orožja iin strel^Snja na posameznega člo* veka samo zato, .ker se je slučajno vozil, morda celo radi poškodbe svetilne napeljave, brez luči in >se ni ustavil na prvi ustni opomin, ki ga morda ni nitii slišal. Človek je človek, in poprej nego član jav* ne varnosti sproži nanj smrtnosni strel, mora imeti zato tehtne raz* loge. Ljudje se ne streljajo tja* vdan kot divji golobi. V torek je bil Milan Milič ob ogromni udeležbi slovenskega na* roda pokopan na Proseku. Njego* vi družini izrekamo svoje globoko sožalje. * * * Pri .tej priliki omenjamo, da se čujejo v zadnjem času pritožbe proti civilni policiji, da je do skrajnosti neznosna in nestrpna, zlasti nasproti Slovencem. Ljudje vidijo v tem vpliv najnovejšega kurza, ki stavi vse na italijansko karto. Taka politika je zmotna, zlasti med organi varnostne služ* be, ki morajo biti vzvišeni nad .strankami in političnimi boji. Zato pozivamo odgovorne poli* cijske organe, da v interesu javne* ga miru in pomirjenja med Slo* venci in Italijani dado svojim podložnim stroge naredbe o upo* rabi strelnega orožja, da najstrož* je kaznujejo vsako zlouporabo in da odstranijo iz policijskega zbo* ra šovinistične prenapetcže. Ob 50 letnici ci več pameti, več razsodnosti in pravičnosti. Žalostno je, da mo* ramo zapisati to ob 50 letnici injii* hovega dela v Trstu. Še bolj ža* lostno pa je, da smo morali radi njih 50 let trpeti. Salezijanci bi modro ravnali, če bi obhajali svoj jubilej privatno. Tako pa pride na dan, kar ni nikomur v čast. Cer* kev bi morala zlasti v narodno mešanih krajih bolj kontrolirati delo razmih redovnih družb. Konec šolskega leta Višje šolsko ravnatelj* stvo sporoča, da je Urad za vzgojo pri Zavezniški voja* ški upravi objavil naslednja določila za zaključek šol* skega leta 1947 * 1948: Osnovne šole zaključijo s poukom 26. junija in zač* nejo z izpiti 28. junija. Srednje šole zaključijo s poukom 15. junija. Sprejemni in zrelostni iz* piti 17. junija, matura 8. ju* lija. Vrstni redi bodo ob* javljeni na uradnih deskah šol in zavodov. Komunistične cvetke Nedavno se je komunistično* ofarski koritar širokoustil na mi* tingu in kričal, da on govori v imenu Slovanov od Opčin do Via* divostoka. Ali. je to bolna do* mišljija ali namerno varanje po* slušalcev? Nikakor. Govoril je v imenu diktatorjev in njih podrep* nikov, v imenu policije, OZNE in VKVD, pa je mislil, da govori v imenu Slovanov. ❖ * * Dne 30. maja 1948. je »Primor# ski dnev.« napisal: »Češkoslova? ško ljudstvo bo danes svobodno volilo«. Ali se more človeška zloba huje norčevati iz nesrečnega češkega in slovaškega naroda? Ali niso glasovali tudi pod Mussolinijem in Hitlerjem za eno samo listo, gospod Babič ? * * * »Teror v Iranu (Perziji) proti de* mokratom (komunistom)« »Življenjski pogoji interniran* cev v Iranu so neznosni. Interni* ranči, ki živijo v koncentracijskih taboriščih, so izpostavljeni lakoti, vročini, in nalezljivim boleznim. Ne uživajo zdravniške pomoči in smrtni slučaji so vedno pogostejši« Tako '»Primorski dnevnik« o per* zijskih komunistih. Ali je to tro* bilo že kdaj imelo besedo usmi* ljenja za one stotisoče slovenskih, hrvatskih in srbskih polit, internie rančev, ki hirajo in umirajo po Titovih koncentrac. taboriščih, ne le od lakote in bolezni, ampak vsled zverinskega mučenja OZNE? Držite se predpisov Neki list je ob 50 letnici salo* y.ijanskega delovanja v Trstu za* pisal, da Slovenci nimamo koristi od te kongregacije. V rcsnici je tragično tako spoznanje, ako po* mislimo, da so v Trstu tudi Slo* venci in da je v imenovani kon* . gregaciji veliko slovenskih salezi* i , Ravnateljstvo tržaške po* jancev. Treba je govoriti samo z licije opozarja vse občin* našimi ljudmi od Sv. Jakoba. Več stvo, posebno pa pešce na slovenskih družin je danes v predpise, ki SO V veljavi za onem predmestju poitalijančenih i kroženje po cestah STO. —* po zaslugi salezijancev. To \ Policija ima to za potrebno smatramo za največjo škodo, ki ; zaradi številnih cestnih ne* so nam jo prizadeli. Vsa leta do j sreč, ki SO Se pripetile na 1942. ni bilo v njihovi hiši sloven*1 področju v zadnjem času. sdaega duhovnika in do 1. 1946 se i Obenem opozarja, da so ni slišala v njhovi cerkvi naša be* prometni stražniki dobili seda, čeprav jje v fa™ nad 4000 lnavodila, po katerih mora* •Slovencev. Sedaj imajo v cerkva jo najstrožje postopati proti siofcn mašo za slovenske vernike, vsem kršiteljem cestnega toda to na tak način, da Slovence reda. Zvezna zbornica dela za Trst in pokrajino javlja, da jo enkrat že sporočila vsem prizadetim, da je zaprosila Zavezniško vojaško upravo, naj hi se raztegnile tudi na to področ* je ugodnosti, ,ki jih predvideva zakonski odlok od 1. aprila 1948. štev. 300, dn sicer, da se določi davek na premičnino — bogastvo (Imposta di Ricchezza Mobile) v meri 4°/o na dohodkih mod 240.000 in 960.000 lirami na leto. Finančni oddelek ZVU je sedaj dal Zvezni zbornici dela zagotovilo, da bodo ugodnosti gori omenjenega odloka raztegnjene na to področje z uka* zom štev. 258, ki bo v kratkem objavljen. Potni Ust Rdečega križa Slovenski emigrantski odbor v Trstu, Via Ruggero Manna št. 16 obvešča vse tiste, ki še nimajo potnega lista Rdečega križa, naj se zglase čimprej in prinesejo po dve fotografiji. Zadevne informa* cije daje urad v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 17.15 do 18.15 ure. i Begunci in optanti Tržaška policija sporoča, da so v nedeljo 6. t. m. prišle na anglo* ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja štiri osebe, trije moški in ena ženska, ki so izja* vile, da so zbežale iz Jugoslavije iz političnih razlogov. Nadalje je prišlo iz Jugoslavije 34 oseb, ki so optirale za Italijo. Tatvina Iz glavnega stana policijskih sil na Opčinah so 2. junija ukradli 480 tisoč lir. Policija vrši preiska* ve in je doslej pridržala več oseb. Ukradeni znesek je predstavljal izkupiček za menzo, ki so jo pla* čalj policijski stražniki. Promet v pristanišču Dne 7. .t. m. sta prispela v Trst italijanska parnika »Onda« in »Ezilda Croce«; prvi je pripeljal iz Južne Afrike 704 tone razno* vrstnega blaga, drugi pa je pripe* Ijal iz Aleksandrije 1052 ton bla* ga za Češkoslovaško. Ta dan je prispela v Trst tudi italijanska ladja »Assiria«, katero bodo po* pravili v tržaški ladjedelnici. K komunističnih urednikov Glasilo KP in OF za Svo* bodno tržaško ozemlje zo* pet pljuje svoj bes na Slo* vensko demokratsko zvezo zaradi popolnega poraba, ki ga komunizem doživlja s svojim sistemom. Blati de* mokratične borce za svobo* do in pri tem rabi slovar, ki odlikuje saimo rdeče pr* vake! Komunisti so zapravili čast naroda za svoje koristi in amjbicije. Za časa vojne so izdajali in še danes izda* jajo in vklepajo slovenski narod v verige suženjstva. Vredni so totalitarnih reži* mov, ki jih po krutosti in hinavski zvijačnosti še pre* segajo. Ves narod jih obso* ja in celo njihovi sopotniki jih vsak dan bolj kritizira* jo. Narod jim poje na po* ljih, na njivah, v delavni* cah, v tovarnah, v rudnikih in v uradih: »Živela svobo* da...« Saj narod ve, da ko* munisti predstavljajo le »same sebe«. Vsi resnični demokrati cenijo svobodo in človečan* ske pravice, le komunisti imajo posebne načine zado* ščenja in morale: hinavšči* no, laži, ugrabitve, mučenja, vešala, prisilno delo, strel v tilnik, obsodbe na smrt itd. Slovenska demokratska zveza pa stoji trdno na b-ra* niku vseh demokratičnih načel in pravic. Ona se za* veda, da je na pravi poti in da narod budno sledi ci* ljem, za katere je dvignila svoj glas. F. Vesti Goriškega V dopolnilo V zadnji »Demokraciji« od 4. t. m. je v poročilu o obsodbi ko* munističnih porednikov v Trstu po motoma izostala opomba, da mora biti obsodba Hreščaka in Bukovca objavljena v »Primorskem dnev* niku« in v »Demokraciji«. Osebna vest Višji sodni svetnik g. Alfonz Rakušček, predsednik goriškega okrožnega sodišča, je na svoje pri* voljenje premeščen na prizivno sodišče v Benetke. Zaščita manjšine ... Sodni nameščenec na go* riškem okrajnem sodišču g. Anton Smet, ki ima 70 lel in 48 let službe, je z odlokom pravosodnega ministrstva premeščen v Padovo. Nje* gov sin g. Smet Anton, sod* ni uradnik, je bil pred ne* kaj tedni premeščen iz Go* rice v Belluno. Gospod Miha Urbančič, porriočnik sodne pisarne pri okrajnem sodišču v Gorici, je premeščen pa na urade državnega pravdništva v Rovigo. G. Urbančič je star 64 let in ima že 40 let službe. Slavje karabinerjev Vpetek 4. junija so v Go* rici slovesno proslavili ob* letnico, kar je bila ustanov* Ijena karabinerska organi* zacija. Karabinerje je usta* novil leta 1814. Viktor Ema* nuel I. Savojski. Proslave so se udeležili armadni povelj* ni'k general Cappa, polkov* nik Gualano, polkovnik De* michelis, goriški prefekt dr. Palamara, goriški župan dr. Stecchina, kvestor dr. Giu* liano in razne druge civilne in vojaške osebnosti. Go* voril je polkovnik Grimaldi. Nadškof Margotti je blago* slovil težko orožje 13. ba* taljona karabinerjev, ki nosi imena z zlato medaljo odlikovanih mož. Prijeten obisk šolske mladine V sredo 9. t. m. je mladina slovenskih osnovnih šol iz Gorice napravila izlet v Števerjan. Vsi prvoobha* janci od nedelje 30. maja z učitelji in nekaj desetin drugih učencev in učenk so napravili v Števerjan popol* danski izlet. V Števerjanu so jih pričakali domači šol* ski dečki in deklice in raz* vilo se je veselje, da je bilo kaj! Goričani so javno na* stopili s pesmicami in mla* dinskimi slikami, da so Šte* verjančki navdušeno plo* skali in zahtevali po trikrat ponovitev. Svojim goriškim součencem in součenkam: sč darovali sladke češnje in drugo sadje in tudi primer* no južino. Tako je prav ! Naša šolska mladina naj se seznanja s primernimi na* stopi, ki ji bodo v razvedri* lo in izobrazbo! Slika svetogorske M. B. Po poročilih časopisja je goriški nadškof Margotti povedal, da je slika svetogorske M. B. v Rimu v Vatikanu. Kakor znano je bila slika ukradena lani dan pred napovedanim prenosom na Sveto goro. Proti krivcem je goriški škof izrekel izobčenje iz Cerkve. Kdo je sliko ukradel in jo skril v Vatikan, ni še znano, kakor tudi ni znano, ali bodo sliko vrnili sve* togorskemu svetišču. Listi samo poročajo, da bo Vatikan sliko najbrže vrnil. Roparski napad V noči od sobote ina nedeljo 30. maja okrog l‘/» sta vdrla v osebno stanovanjc gostilničarke pri »Pe* telinčku« v Nunski ulici dva ma* skirana mladeniča. Prišla sta pre* ko streh. Od prestrašene gostilni* čarke gdč. Margarite Pip sta zah* tevala denar. Pri tem sta grozila s pištolami, ki sta ju ,imeli napeti. Gdč. Pip jima je izročila vse, kar je imela v sobi, okrog 50 —■ 60 tisoč lir, točno sama ne ve. Šum je vzbudil staro služabnico Mari* jo Turel, ki spi v sosedni sobi. Začela je klicati na pomoč skozi okno. Vpitju sc je pridružila še gdč. Plip. Roparja sta navalila na obe ženski in ju pričela obdela* vati z ročajem pištol. Klici so pri* vabili policijo, zato sta zločinca popustila in zbežala v temno noč preko streh, kakor sta prišla. Po* licija je gospodinjo in služabnico, ki sta izgledali močno potolčeni, spravila v bolnišnico in pričela s preiskavo, ki pa še ni privedla do aretacije nevarnih roparjev. K sreči se je izkazalo, da poškodbe obeh žensk, niso težke. Bolj je bilo od groznega dogodka pretre* seno njuno duševno stanje in živci. V Sovjetsko Rusijo se vračajo V ponedeljek zjutraj je šlo sko* zj Gorico 6 Rusov, Ilci ise vračajo domov iz zaporov »Regina Coeli« v Rimu. Mejo so presrtopili na blo* ku pri »Rdeči hiši«. V slovo Po štirih letih bivanja v Gorici je odšel v Združene države g. Anton Asi, doma iz Brežic v Sip* veniji. Z njim se je razšel kvartet slovenskih fantov, ki ga je on vodil in ki nam je večkrait znal zapeti naše lepe narodne. Gospod Asi je gojil umetno pesem in bil vešč pevovodja, zato ga bomo ohranili v dobrem spominu. Na poy v Ameriko mu želimo povsod uspeha ter srečen povratek v do* movino. Poplave V prvih dneh junija, zla* sti 4. junija smo imeli v Go* rici in okolici silne nalive, ki so povzročili velike po* plave. Vse vode: Soča, Vi* pava, Koren. Vrtojbica in ostale so silno narasle, pre* stopile bregove in napravi* le po poljih veliko škode. Koren, čigar struga v mestu je bila v letošnjem letu v glavnem prikrita in preko oboka speljana nova cesta, je s težavo požiral deroče vodovje in se je zrušil del novega oboka v bližini »Gluhonemnice«. Iz Rupe in tamošnje okolice poro* čamo kratko na drugem mestu. Hudo je bilo v Vrtoj* bi, kjer je narasla voda dr* la po cestah. Prav tako sta trpela tudi Kronberg in Št. Peter. Štandrež Ker je »Soča« dne 8. maja 1948. objavila dopis iz Štandreža, v ka* terem med drugimi običajnimi lažmi trdi, da je g. župnik spodil pevce s kora, in ker je neka fron* taška domača osebnost izjavila, da so nova pravila za ccrkveni pevski zbor v Štandrežu poniže* valna, versko in narodno zavedni Štanderci, katerim je še vedno sveto geslo »Bog in narod«, izjav* ljajo, da g. župnik ni nikogar spo* dil s kora, marveč, da je he zahte* val, da je treba sprejeti nova pra* vila, kj niso nikakor pod čast ver* sko in narodno zavednih ljudi, marveč le pod čast brezbožno komunističnih frontaških usuž* njencev, ki se ne smejo podrediti pravilom, ki so pribita na ogled na naših cerkvenih vratih. Tam naj si jih naši ljudje ogledajo, pa bodo videli, kako »Sočo« in njene pajdaše vodi samo peklenska zloba. Versko in narodno zavedni Štandrežci. Sadni trg Češnje gredo h koncu. Ta teden so jih dnevno pripeljali od 35 do 60 kv. Cena na debelo je šla od 70 — 130 lir kg, na drobno pa od 90 —- 140 lir kg. Skupno je prišlo letos na goriški trg 3189 kvintalov češenj. Ko so,češnje v zatonu, se prikažejo breskve. Teh pripeljejo sedaj dnevno 150 — 200 kg; cena na trgu gre od 180 do 200 lir kg, na drobno pa od 200 do 240 lir. R u p a Dne 4. junija nam je poplavila Vipava vse polje. Povzročila nam je veliko škodo na senu, žitu in krompirju. — Imamo nove občin* ske svetovalce, ki nam jih je dik* tirala komunistična demokratična fronta. Pravijo, da so jedro. Oh, kakšna je pa lupina. Vprašujemo se, 'kje in kdaj je bila tista ljud* ska izvolitev? Če je v njih izra* žena ljudska volja, je pa joj!! Mi hočemo takih mož, da nam bodo za svetovalce, ki znajo čitati in pisati, ne pa takih, da jim žene doma časopise čitajo in razklada* jo. Sicer res, da je žena enakoprav* na, vendar imata vsak svojo glavo in na županstvo nosi mož lc svojo. Nova Gorica V Solkanu in okolici mislijo Titove oblasti izgraditi »Novo Gorico«. V nedeljo 13. t. m. bodo svečano položili temeljni kamen za nove zgradbe. Da bi vsaj pri tem početju iimeli kaj sreče in uspeha, ko so že zapravili pravo Gorico. Begunci V »Dobrodelni pisarni«, Riva Piazzutta 18/1., naj se javijo tisti begunci na goriškem področju, ki so res potrebni najnujnejše po* moči. Mali kmetovalci, pozor! Deželni statistični gospodarski urad za poljedelstvo v Gorici spo* roča: Vsi oni pridelovalci žitaric (pšenice, ječmena, rži in turšice), ki v tekočem letu niso dosegli one količine pridelka, ki zadostu* je lastni potrebi, so po odredbi D. P. št. 9776/IlI*A dolžni javiti omenjenemu uradu do. 20. junija t. 1. ves pridelek pšenice, rži, ječ* mena in turšice, da bodo deležni ob zapadlem roku krušnih in živil* skih nakaznic. Vsi prizadeti pri* delovalci naj se javijo temu uradu s potrebnimi podatki prehranjen valnega urada o družinskem sta* nju ter osefbah, ki se hranijo na račun njihovih pridelkov. ZAHVALA Vsem, ki ste našega nepozabne* ga sina, oziroma brata JOŽEFA AMBROŽIČA spremili ob tako velikem številu na njegovi zadnji poti izrekamo iskreno zahvalo. Prav posebno zahvalo smo dolž* ni gospodu Štolfu, lastniku Pani* ficio Goriziano, za vso njegovo požrtvovalnost in vsem, ki so nam priskočili na pomoč na kateri koli način. .Ivan Ambrožič in hčerka Albina Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije« Gospod F. 500; za mesečne pri« spevke: Slovenski begunci v Ba* gnoli 1.650; krožek prijateljev it T. mesečno: 300, 300, 500, 300, 500, 200, 500, 600 lir. # * * Našim nesrečnim beguncem, ki jih je komunizem prisilil v tujino, želimo prav srečno pot preko mor* ja, lepo in zdravo ter veselo živ* ljenje v Argentinaji in srečnejši povratek v osvobojeno domovino. Za dar v sklad pa lepa hvala! Vsem na j lepša hvala! Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici