DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 24
Gorica - Trst, 11. junija 1948
Urednlttvo in uprava: Gorica • Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna dtev. L. 15.— Naro6nina: Mesečna L. 66.—
POftt, 6»k. fBČ. ftt. 0-1 Sl 87
Izhaja vsak petek
Program šeste De 6asperijene vlade
Ministrski predsednik De Gasperi je podal v poslan* ski zbornici in v senatu iz* javo o vladnem programu za bodočih pet let.
Glavne točke tega pro* grama so: preosnova in de: titev kmetske lastnine, da se doseže znatno število malih in srednjih posestni; kov; olajšanje pritiska brez; poselnosti z iskanjem novih možnosti izselitve in z revU zijo proizvajalnih stroškov, da se znižajo dobički in sta* vi v delo rezervni kapital ter na ta način pospeši in ojači proizvodnja; zaustavitev stroškov v državnem proračunu in pravična po* razdelitev davčnega bremena na vse državljane z no: vim davčnim sistemom; previdno ravnanje s kredi: tom proti vsakemu poizku« su inflacije, tudi v varstvo in zaščito denarja v hranil« nicah; nadzorstvo nad upo: rabo ameriške pomoči iz Marshallovega načrta; pre: osnova javne uprave.
Menimo, da vidi De Ga' speri jasno glavne skeleče rane, na katerih trpi država in jih hoče energično in te: meljito ozdraviti. Preuredi: tev kmetsko « poljedelske lastnine je v Italiji zelo nuj; na, saj je naši javnosti pre: dobro znano kaki trpini so nekatere vrste kmetskih de: lavcev v Italiji, ko morajo od rodu do rodu samo gara-ti v stalnem strahu pred po; manjkanjem in tudi pred še brezvestnimi gospodarji. Na jugu Italije pa vlada slab sistem razkosanja kmetske posesti; v tem po; g ledu moramo ugotoviti, da je ravno dčtiinski sistem kriv tega zla. ker dovoljuje neomejno delitev posesti: dediči si delijo tudi take koščke zemlje, ki obsegajo te nekaj stotin in celo dese* tin metrov. In kjer bi mora; la svetovati pamet, stopi na njeno mesto pa strast! Kme* tu se hoče toliko zemlje, kolikor je zmore: ne več, ne manj, da ne bodo trpeli pri« delki in z njimi narodno gospodarstvo.
Druga garja na telesu dr: žave je zastareli sistem jav* ne uprave, ki je ohranil ob; liko najbolj trdega birokra; tizma, ki se izvaja do pičice kakor pred 80. leti.
Potem pa brezposelnost tako rokodelcev, kakor in; telektualcev. Vsem je treba dati dela in kruha. Roko* delci bodo dobili možnost zaposlitve v ojačen ju pro; izvodnje z novimi načrti in podjetji, in kar jih še ost a; ne doma brez dela, bodo dobili možnost izselitve v druge države, kjer delavcev potrebujejo. Intelektualci pa bodo dobili zaposlitev ob priliki preureditve javne uprave in v znatnem povi' šanju javnih šol.
Tudi preureditev davčne; ga sistema je res nujna, saj vemo vsi, koliko kmetskih posestev, malih, srednjih in tudi obsežnih je ravno pri nas šlo na boben, ker niso gospodarji mogli plačati davkov. Kmeta, delavca in nekatere vrste uradnikov je nujno potrebno zaščititi pred davčnim vijakom.
In končno državni prora; čun. V državi je kakor pri
Koroški Slovenci
na noviipotii
Celovec, v začetku junija.
Tretje leto že mineva, kar si komunistično vodstvo prizadeva voditi in uravna* vati našo politiko in si lasti absolutno predstavništvo našega naroda napram vsem političnim činiteljem, če? prav ve, da nihče, razen beograjskih komunistov, ni privolil v tako narodno predstavništvo. Da je OF protinarodna organizacija in da je njeno vodstvo ab* solutno komunistična dru* ščina, ki je imela tudi pod nacistično Nemčijo svojo besedo, smo že večkrat po* vedali. Danes si bomo še en« krat ogledali vse brezštevil* ne »koristi« ,ki jih imamo koroški Slovenci od te OF.
Leta 1945. smo izgubili Sloveftci po zaslugi OF edi* nega predstavnika v koro* ški deželni vladi in se tako praktično odpovedali uprav« no « političnemu sodelova* nju na Koroškem.
Po zaslugi in prizadeva« nju OF bi morali 'koroški Slovenci uničiti tudi edini slovenski list, ki ga izdaja britanska obveščevalna služfba, a tu je bil k sreči narod pametnejši od samo« zvanega vodstva. Tudi slo« venske radijske oddaje bi morale prenehati, ker niso hotele postati sredstvo za širjenje komunistične pro« pagande, temveč so budile kulturno življenje našega naroda.
Proti volji in želji OF je bilo tudi to, da so se v Ce* lovcu tiskale slovenske knji« j ge brez komunistične vsebi* ne, da smo imeli kmečko I zvezo, ki je hotela zaradi | lažjega delovanja ostati le kmečka zveza in nič druge*
; ga, da smo imeli svojo sre* diščno kulturno organizaci* jo, Prosvetno zvezo, ki ni I hotela biti popolnoma ko* munistična itd. Podobnih j primerov bi lahko pokazali še več in vedno bi prišli do istega zaključka, in sicer:
OF zaradi svoje negativ* ne politike in izključevanja iz političnega vodstva koro* ških Slovencev ne žanje u* speha kot 'bi ga po poročilu iz Beograda morala. Da bi j se lažje uveljavila, je uniči* la in usmerila v svoje vode ! Prosvetno in Kmečko zve* zo, gospodarske zadruge in je želela dobiti pod svoj vpliv tudi Mohorjevo druž* bo, kar se ji pa ni posrečilo. S klevetanjem in obrekova« njem je hotela uničiti vsa* kogar, ki je na kakršen koli način hotel pripomoči do boljšega narodnega živi j e* n ja in z najspretnejšimd ko*
človeku: dolg na telesu dr; žave je kakor dolg na za: sebni lastnini; podoben je tudi rani na telesu vsakega državljana. Zato je treba državni dolg odpraviti, da bo valuta zdrava in cene pravične ter vsakomur do; stopne.
Glavni vir dohodkov za izvršitev vsega vladnega programa bo ameriška po* moč iz Marshallovega načr; ta, ki se prav zaradi tega mora pazljivo nadzorovati, da se ne bodo okoristili ka; ki parasiti na račun ostalih državljanov.
munističnimi metodami te* rorizirala kmečko ljudstvo, da ni imelo poguma obso* diti in se javno odločiti pro* ti njej.
Danes stojimo na Koro* škem pred težko„ a nujno odločitvijo. Če se odločimo za politiko OF in še nada* lje ne sodelujemo pri uprav* nem in kulturnem življenju Koroške, se odločimo s tem za narodno smrt. Ali pa, da se strnemo v močno enoto in vzamemo vajeti svoje po* litike v lastne roke in si en* krat odkrito pogledamo z avstrijsko oblastjo v oči ter si zagotovimo spoštova« nje narodnih pravic, ki nam pripadajo. Iz triletne izkuš* nje predobro vemo, da je slogaštvo v manjšinski po* litiki za današnje čase po* časno umiranje naroda in umetna krepitev komuniz* ma. Zato na nadaljevanje sedanje politike ne moremo pristati. Sicer je pa nesmi* sel, da se zaradi komuni* stične politike še nadalje izpostavljamo.
Da si zagotovimo na naši zemlji še nadalje svoje na* rodno življenje in da do* prinesemo svoj delež k iz* boljšanju sedanjih razmer na Koroškem, SE BOMO KOROŠKI SLOVENCI PO ZGLEDU PRIMORSKIH BRATOV ZDRUŽILI V SAMOSTOJNI SLOVEN*
SKI POLITIČNI STRAN* KI Z NARODNIM A NE KOMUNISTIČNIM PRO* GRAMOM IN TAKO O* ČIŠČENJ OD BACILOV TRILETNEGA SPANJA IN KOMPROMISAR* STVA NASTOPILI NO* VO DOBO NAŠEGA NA* RODNEGA ŽIVLJENJA.
Koroški Slovenci tvorimo s svojimi primorskimi bra* ti prvo fronto nasproti ko* minformi. Z obrambo svo* je kulture in narodnosti bo* mo pred vsem svetom do« kazali, da so naša ramena dovolj močna, da vzdrže še tako močan komunistični pritisk in da nas tudi aten* tatorske skupine ne bodo odvrnile od naše ideje. Smrt je samo ena, in če je ta posledica obrambe oseb« ne in narodne svobode, je častna. Eno življenje je le eno; življenje vsega naroda, vse njegove kulture in tra* dicije pa pomeni tisočletje za nami in tisočletja sreč* nejšega življenja pred na* mi. Zato proč z OF! Pro« stor poštenih koroških Slo« vencev je le v slovenski de« mokratični stranki, ki zdru* žuje v sebi vse pozitivne na« rodne sile in ki bo z vsemi močmi branila narod tako pred komunistično kot tudi pred pangermansko eks« panzijo.
— d.
Ko so nam Uršiča ugrabili...
Nezaslišanega zločina, ki so ga Titovi agenti izvršili, ko so nam ugrabili našega urednika Uršiča, še nista niti »Primorski dnevnik«, niti njegova sestra »Soča« obsodila. Le mimogrede je »Primorski dnevnik« nekoč prinesel besede nekega ko« muniističnega bahača, ki se je zavzetno zgražal nad na* mi zaradi protesta, ki smo ga zaradi ugrabitve poslali na Združene narode. Zara* di obsodbe odgovornega u* rednika »Soče«, ki je pri* nesla članek poln obreko* vanj in žalitev, pa si ne mo* reta dati miru in pretakata potoke solza. Iščeta potno* či povsod, da bi vendarle kdo izpregovoril tolažilno besedo ob priliki »gorostas* ne obsodbe sedemdesetlet* nega slovenskega pisatelja Damira Feigla«. O joj, o joj, koliko protestov udru* ženju jugoslovanskih novi« narjev, mednarodnemu u« druženju novinarjev, »zvezi naprednih italijanskih pisa* teljev« (komunistični »Al« leanza della Cultura« op. ur.), »vseslovanskemu od« boru ter mednarodnemu PEN klubu v Pariz« (in Varnostnemu svetu op. ur.).
In vse to zakaj? Zato, ker je »Soča« od 17. aprila 1948. priobčila članek z ob* rekovanji in žalitvami vod* stva Slovenske demokrat*
ske zveze; ker je dr. Sfiligoj zaradi tega osebno tožil od* govornega urednika »Soče« in ker je sodišče spoznalo tega urednika za krivega ob* rekovanja in žalitev potom tiska ter ga po zakonu ob« sodilo na najnižjo kazen enega leta zapora, 100.000 lir globe in tako dalje, ka« kor smo že povedali v »De* mokraciji« od 28. maja.
Ganjeni od tolikih solza ugotavljamo:
1. Ni bil obsojen »sloven« ski pisatelj« gospod Damir Feigel, ampak odgovorni u* rednik komunistične »Soče« »tovariš« Damir Feigel.
2. Qospocl Damir Feigel ni bil obsojen, ker je »slo* venski pisatelj«, ampak za« to, ker je »tovariš« odgo* vorni urednik »Soče«, ki je prinesla članek z obrekova* nji in žalitvami.
v 3. Odgovorni urednik »So« če« »tovariš« Damir Feigel ni bil »gorostasno obsojen« na eno leto zapora, 100.000 lir globe itd. zato, ker je star 70 let in ker je »sloven« ski pisatelj«, amipak zato, ker je po zakonu taka kazen za obrekovanja in žalitve potom tiska najnižja.
4. Odgovorni urednik »Soče« »tovariš« Damir Feigel je izjavil na sodišču, da se zaveda odgovornosti in kot odgovorni urednik
»Soče« odgovornost tudi sprejema.
Medtem ko »tovariši« to* čijo krokodilove solze nad obsodbo odgovornega ured* nika »Soče« »tovariša« Da* mira Feigla in sestavljajo in pošiljajo proteste na vse kraje sveta, menimo, da se j bo g. Damir Feigel poslužil te prilike in vse snovi svo* I jega procesa in obsodbe ter napisal humoristične po* vestice s temi naslovi: »Ka* ko so mi »tovariši« prikli* cali na hrbet težko zaporno kazen in potem suhe solze točili«; »Kako je »Soča« za« radi moje obsodbe napove« dala proteste, ki jih ni no« beden spisal, razpravljal in sprejel in nikamor nobene* mu poslal«; »Kako je Var« nostni svet razpravljal v zadevi moje obsodbe, kjer Gromyko ni stavil veta«; »Kako sem se ujel na lima« nice kazenskega zakonika, ker sem nehal biti »sloven* ski pisatelj«, da sem postal komunistični sopotnik«.
Nezaželena
vdaj a
Ena najzanimivejših, do* slej še nepojasnjenih stvari,
v zvezi s koncem vojne na italijanskih bojiščih je vprašanje , zakaj niso itali* janski komunisti zapoveda* li splošne vstaje proti Nem« cem že 18. aprila 1945, ko se je začela končna zavez* niška ofenziva na Gotsko črto, marveč šele 25. aprila, ko je bila predaja nemiške vojske v Italiji že sklenjena in boj torej odveč. Odgo* vor na to vprašanje je prišel šele zdaj s knjigo Ferrucia Lanfranchia »Vdaja osem; sto tisočev«.
Iz te knjige navajamo na* slednje zanimivosti:
Ameriška obveščevalna služba se je od začetka mar* ca 1945. v Švici pogajala z voditelji SS * oddelkov za predajo vseh nemških sil v severni Italiji. 22. aprila so bila pogajanja zaključena. Naslednji dan je vodja a* meriške dbveščevalne služ* be v Evropi, Allen Dulles, sporočil, da je Sovjetska zveza odločno protestirala proti podpisu vdaje. Sovjeti niso za nobeno ceno hoteli, da bi bili Nemci v severni Italiji tako naglo kapituli* rali.
Razlogi za ta prvi sovjet* ski veto so bili zelo zani« mi vi.
Po boljševiških načrtih naj bi se bili Nemci v sever* ni Italiji čim dalje borili ter tako zadrževali anglo * ameriške vojske ob Padu. Prej kakor zahodni zavez« nikti nai bi bili Milan, Tu* rin in Genovo zasedli Tito*
vi partiizani. Če bi se Nem* ci prezgodaj vdali, bi to ne bilo mogoče.
Ko so se sovjeti prepri* čali, da se Angleži in Ame* rikanci ne bodo ozirali na njihove ugovore, je šele iz« bruhnil partizanski upor v severni Italiji, in sicer 25. aprila. Vstajo je zapovedala Moskva. S tem so hoteli Nemce prisiliti, da bi se navzlic podpisu premirja borili naprej, uničevali pro* metne zveze in druge napra* ve ter tako ovirali napredo* vanje zavezniških oddelkov proti severu. Nastala bi
zmeda, ki bi omogočila Ti* tovcem, da bi preko Trsta vdrli čim dalje v zgornjo Italijo ter si potem s sovjeti vred lastili pravico do oku* pacijske vojaške uprave v teh predelih. Kakšne nedo* gledne posledice za Evropo bi bilo rodilo uresničenje te« ga sovjetskega načrta, si ni težko misliti. Ni torej čud« no in presenetljivo, da si boljševiki nemške vdaje ni* so želeli, marveč so jo ho* teli kar se da zavleči. In, ta, samo ta, je bil tudi edini in glavni namen ter cilj tako imenovane »narodno osvo* bodilne« vstaje v Severni Italiji.
Od srede
do srede _
3. JUNIJA : Novi ameriški pro; račun za vojsko, mornarico in le; talstvo naj bi znašal preko 10 mit lijard dolarjev, to je trikrat več kot leta 1941, ko se je Amerika pripravljala na vojno. — Znanega jugoslovanskega komunističnega poglavarja in ministra Žujeviča so degradirali, ker baje ni vreden no* siti uniforme Titovega generala in »zaradi protiljudskega delovanja«. — Ameriški senat je odobril za; kon, po katerem bo lahko prišlo v Ameriko v prihodnjih 2 letih 200 tisoč j beguncev — Tito je od; poklical iz Londona in Ankare oba poslanika. Nekaj smrdi v de• želi Titovi. — Pri New Yorku so otvorili največje letališče sveta. — V Bariju je prislalo jugoslovan; sko leittlo, ker <so nekateri potniki prisilili pilota, da je letel čez inorje. mesto da bi pristal v Sa; rajevu. — Grška vlada je zahte: vala od Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske, naj vr> nejo otroke, ki so jih v Grčiji ugrabili Markosovi banditi.
4. JUNIJA : Predsednik slov a? ške osvobodilne stranke in mini; ster Blaho je pobegnil v inozem; stvo. — V/ Paraguaju je bil državs ni udar in je odstopil dosedanji predsednik Morinigo. Njegov na; slednik je Mauel Frutos. Na med; narodni socialistični konferenci bodo verjetno izključili Nennije; ve socialiste, če ne bodo prekinili vseh zvez z komunisti.'—V Južni Afriki je voditelj nacionalistov Malan sestavil novo vlado. — Predsednik Truman je v svojem govoru v Chicago zahteval pospe; šitev vseljevanja beguncev v Združene države.
5. JUNIJA : Ameriški mornari; ški tajnik ji poudaril v svojem govoru, da morajo Združene dr; žave postati in ostati tako močne, da bodo lahko odvrnile kakršni koli napad, še preden se prav prične. — Komisija Združenih na; rodov za človečanske pravice je sprejela kljub sovjetskemu na; sprotovanju nov člen k načrtu de; klaracije o človečanskih pravi; cah, ki obsoja prisilno delo, ki zanj ves svet ve, da se vrši v groznih koncentracijskih tabori; ščih Sovjetske zveze. Ta ogromna koncentracijska taborišča so straš; nejša od nacističnih mučilišč Osviecima, Matthausena in Bel; sena. V njih v neverjetnih razmet rah živi blizu 20 milijonov ali 10°lo ruskega prebivalstva. Ameri* ški zunanji minister Marshall je ostro nastopil proti predlogu, naj bi Amerika znižala obseg nakazil za evropsko pomoč. — Američani ponovno zahtevajo od Sovjetov, naj plačajo stare dolgove v zne; sku 11 milijard dolarjev, za kat e; re so svečano obljubili, da jih bodo po vojni povrnili. — Po sre; dovalec !Združenih narodov v Pa« lestini grof Bernadotte je izjavil, da je največja ovira za dosego sporazuma o premirju v Palestini
Leto II. - Siev. 24 ,     ...................
Od srede ____________do	srede.
to, ker se ne morejo sporazumeli, ali naj bi dovolili vseljevanje Židov ali ne. — Egiptovski tisk je objavil vest, da 'je poveljnik' egip tovskih čet v Palestini odredil prenehanje sovražnosti. — V Pra gi so komunisti obsodili na smrt češkega majorja Hnateka, ker je baje izročil Američanom važns podatke o komunistični upravi in organizaci ji na Češkoslovaškem — Poglavar grških banditov Mar kos je objavil proglas na svoje politkomisarje, naj strožje nadzo ruje jo gveriljce, da se ne bodo več ponavljali tako številni pobe: gi. — Zahodne velesile rf>čejo priznati nedavnih sindikalnih vos litev v Berlinu, ker so navadne goljufije, ki so jih zagrešili komunisti.
6. JUNIJA : Verjetno bodo do
20. junija izvedli denarno refor-
mo v zahodni Nemčiji. — S Slo--
vaškega poročajo o pojačanem de
lovanju odporniških skupin. ■— I
Benetkah so otvorili 24. beneški Biennale in se je svečanosti ude: ležil tudi predsednik Republike
Einaudi. — Iz Češkoslovaške šta pribežala spet dva poslanca in je tako zdaj v begunstvu že 42 če: škoslovaških poslancev. — Na Madžarskem so zaprli 30 raščas nov, ker so javno demonstrirali proti komunistični oblasti in pres tepli policijo in ves komunistični občinski svet. — V Ameriki grai de stroj, ki bo proizvajal tok 12 milijonov vollov za atomska razs iskovanja. — Avstrijski podtajnik za notranje zadeve Graf je iz ja: vil v govoru pred predstavniki avstrijske ljudske stranke, da je namen komunistične agrarne ve: forme, da bi iz svobodnih kmeto-valcev napravil sužnje kolhoza.
7. JUNIJA : Upravitelj Mar. shallovega načrta Hoffman je de> jal: Sovjeti bi hoteli raztegniti suženjstvo in lakoto tudi na ostali svet, mi pa hočemo raztegniti na ostali svet svojo svobodo in svoje blagostanje. — Gospodarski stro< kovnjaki so na podlagi sovjetskih uradnih revij in časopisov ugoto> vili, da more sovjetski delavec za svojo tedensko plačo danes kupit za 50'Vo manj živil in obleke kot pa teta 1928. — konferenca 6 zas hodnih držav o bodočnosti Nem> čije je bila zaključena v Londonu. Sprejeli so važne sklepe zlasti glede Porurja in glede mer, ki naj preprečijo pojav novega nems škega militarizma. Zahodni zavez-, niki so v svojem poročilu tudi poudarili, da ne bodo šli iz Nenu čije, dokler v Evropi ne bo žago* tovljen mir. — Komunisti v za> hodni Nemčiji zaman poskušajo maskirati svojo stranko z lepim imenom »socialistična ljudska stranka«. — Predsednik Beneš je odstopil. Komunisti trdijo, da zai radi slabega zdravja, Beneš pa pravi, da ne samo zaradi tega. Kot znano se je njegovo zdravje v zadnjih tednih zelo zboljšalo.
8. JUNIJA:	Posebni	odbor
Združenih narodov za Balkan je obsodil Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, ker so se polastile otrok, katere so ugrabili v Grčiji Man kosovi banditi. — »New York Times« komentira Benešev odstop in pravi, da je predsednik vse svo* je življenje posvetil svobodi, nes odvisnosti in pravičnosti, ki je ko> munisti ne bodo nikoli razumeli. — Nečak predsednika Beneša, Vaclav in znani diplomat Karel H anus sta v znak protesta nad iz= ločitvijo predsednika odstopila s svo jih^ mest pri pariškem vele no: slaništvu. — Zahodni zavezniki se pripravljajo, da prepuste določeno samoupravo v zahodni Nemčiji Nemcem samim. — Češkoslovaški veleposlanik v Stockholmu je v znak protesta tudi odstopil. — V pokrajini 'Santung na Kitajskem se vrše siloviti boji, v katere je zapletenih nad milijon mož. Od izida te bitke zavisi izid sedanje vojne med komunisti in kitajsko vlado. Prva poročila pravijo, da vladne čete napredujejo, — Na Češkoslovaškem predvidevajo čh stke v komunistični partiji, kot so že bile v Albaniji, Romuniji in
Polom p soojelski Coropi
7.	junija 1948.
Iz Titove Jugoslavije in iz drus gih podložniških držav v srednji in jugovzhodni Evropi beže vsak dan desetine, če nc stotine bolj ali manj znanih ljudi. Procesi zo* per resnične ali; domnevne vohuns s'ke in saboterne skupine so vedno pogostejši. Čiščenje v raznih Ljuds skih frontah in Komunističnih partijah zavzema vse večji obseg. »Planii« navzlic mrzličnemu in brezobzirnemu priganjanju aktivi* stov, navzlic blaznemu organizis ranju »prostovoljnih« izdelovalnih .tekmovanj in prav tako »prosto« voljnega« zastonjskega robotanja; navzlic vsem nerazumljivim šte« j vilkam in procentom; navzlic vse* j mu trobentanju ' propagande ne j kažejo nobenega uspeha in nas j pretika. Celo partijski tisk ne mo* j re poročati skoraj nič drugega kas j 'kor o sabotažah, špekulaciji. ma>' lomarncsti, neodgovornosti; o j splošni politični otopelosti, po* j manjkanju pobude; o strahu pred odgovornostjo, o nesposobnosti v upravi in v podržavljenem gos spodarstvu in podobno. Nezaupas nje se 'širi ko kuga. Človek, zlasti pa rdeči funkcionar rdečemu funk* cionarju ne'zaupa več. Vsakdo se boji, če ni oni drugi morda že presedlal na pravo stran ter po* stal »špijon«. In s »Špiijcrvi« se je v Stalinovih protektoratih tako nevarno družiti! Celo vodilni i ljudje nove »ljudske demokracije«; zapuščajo svoja mesta <in beže na j »reakcionarni« Zahod, da bi si j odkupili glavo, dokler je še čas. j Kdor more, skuša tam že zdaj j igrati dvojno igro za bodočnost. Kajti za železnim zastorom danes tako trdno in prepričano računajo s spremembo, kakor so med vojno : računali z 'nemškim porazom.
Strah pred bodočnostjo
Vsd ti pojavi so samo različen izraz ene resnice: na oni strani vlada negotovost, strah pred bos doenostjo in pred odgovornostjo. Negotovost se poraja iz zavesti, da je komunizem tam in na vsem svetu pogorel. Tega prepričanja pa je krivo zlasti spoznanje, da se Sovjeti umikajo. To se pravi, da!se umika tista sila, ki je inter« nacionalnemu komunizmu v Sreds nji Evropi, na Balkanu in drugod
Jugoslaviji. Omenjajo v tej zvezi notranjega ministra Noseka, zus nanjega ministra Klementisa in fis nančnega ministra Dolenskega — kot morebitne žrtve. — Ameriški senat je odobril dodatek k zakonit za obvezno vojaško službo, po ka= teri bo lahko vstopilo v iimeriško vojsko 25 tisoč tujih državljanov. — Ameriški obrambni minister 1'orrestal je poudaril, da še nikdar v ameriški zgodovini ni bilo tako nujno potrebno, da Združene dr-zave obdrže in povečajo svoje si■ le. — Mednarodni socialistični kongres na Dunaju je v svoji spos menici poudaril, da tako imenovas ne države ljudske demokracije nis so nič drugega kot fašistične dik; tature, ki kratijo državljanom najs snovnejše človečanske svoboščit ne in kjer državni kapital izžema delavstvo huje kot privatni ka= pital.
9.	JUNIJA ; Sovjetska zveza je Madžarski in Romuniji popustila polovico vojne odškodnine, poi tem ko so Sovjeti oplenili vse važnejše tvornice in odnesli iz dežele vse 'vrednosti, ki so jih nas šli. — Židje jn Arabci so pristali na štiritedensko premirje v Palei stini in so zadevne' odgovore das ne s izročili posredovalcu Združen nih narodov grofu Bernadottu. Nihče pa prav ne verjame v iskres nost teh obvez. — Osrednji odbor češkoslovaške komunistične parti-. je je priporočil ministrskega pred) sednika, komunista Gottivalda zfi novega predsednika republike, — V Berlinu je na novo izbruhnila nekaka »živčna vojna«, ko so sovs jeti odklonili britansko< zahtevo, naj se umaknejo iz radijske pos staje, ki je na britanskem pods ročju.
pomagala na oblast s svojo vojs Siko in policijo in ga na oblasti tudi držala.
Sovjeti so na umik iz Evrope začeli misliti zaradi dveh stvari: Prva je vedno odločnejši političs ni, gospodarski in vojaški pritisk demokratičnih zahodnih sil pod vodstvom Amerike. Drugi razlog so njihove 'koristi, ki pri njihos vem ravnanju izključno odločuješ jo. Spoznali so namreč, da jo njis hova politika v zasedeni Evropi doživela polom ter je komunizmu kljub vsemu videzu več škodila kakor koristila.
Popuščanje v Avstriji
O tem umiku nam najprej priča sovjetsko nastopanje pri pogajaš janjih za mirovno pogodbo v Avs stri ji. Tu so sovjeti v raznih bis stvenih vprašanjih •— kakor je n. pr. vprašanje o bodoči avstrijski sili in oborožitvi, vprašanje pes troleja in petrolejskih vrelcev, vprašanje o znižanju reparacij — odnehali toliko, kakor poprej še pri nobeni priliki.
Svet seveda sprašuje, odkod ta nepričakovana sovjetska popusts ljivost. Treba je namreč pomisliti na škodo, Iki jo bodo Sovjeti in njihovi varovanci na tem delu Evrope zaradi tega doživeli. Des vetdeset dni po uveljavljenju pos godbe z Avstrijo, bo sovjetska vojska morala zapustiti ne le to deželo, marveč tudi Madžarsko in Romunijo. Rdeče čete so tu zdaj lahko samo pod pretvezo, da mos rajo varovati prometne zveze z Avstrijo. V 'kakšno oporo je sovs jetska vojska komunističnim pars tijim in vladam na teh področjih, ni treba omenjati. In vendar sc sovjeti .pripravljajo na umik tudi od tod.
Okupacija — polom
Vzroki ?.a to so politični, gospos Jars.ki in psihološki. Sovjetska za* j sedba Avstrije, kakor tudi drugih | držav, se jo iizmaličila v polom.
; Ne samo Amcri kancem, tudi sovs : jetom požira okupacija ogromne denarje, ki jim jih ne bo nihče pos ' vrnil. Industrijska podjetja, ki so i jih sovjetske oblasti zasegle, delajo i izgubo. Donos polja in gozdov jc dosti manjši kakor je bil pred vojs | ,no, pred zasedbo. Danes morajo ; voziti iz.Rusije žito za prehrano predelov, ki §o nekoč bili sami žitnica za vso Evropo. Probivals stvo ne mara sodelovati z okupas torjem in nadzorstvo nad nezado* voljnim ljudstvom je vedno sfabs še lin vedno bolj otežkočeno. Sovs jetijo samo je vojna prizadela tas ko zelo, da ne smore v obnovo zas sedenih dežela vlagati prav nobc* nega denarja, ali pošiljati vsaj blaga za to. Sovjeti ne morejo izpolniti nobene od tistih .zapeljis vih obljub, ki. so jih dajali, med vojno. To jih spravlja v zelo ne* prijeten položaj, saj stojijo kot zmagovalci, koit »najmočnejša sila sveta«, celo pred zasedenimi nas rodi osramočeni.
Kjer so danes sovjeti s svojo vojsko, komunizem vidno nazadus je. To vidimo v Nemčiji in zlasti v Avstriji. Na zahodnem področs ju Avstrije ima Komunistična pars ti ja še Štiri poslance od sto pet in šestdesetih. V vzhodni Avstri* ji, pa lahko trdimo, da je komunis zem docela izumrl, največ po sovs jetski zaslugi. Komunisti ne mos rejo tam niti z vso podporo okus pacijskih oblasti spraviti na svoja zborovanja toliko ljudi, da bi uspeh vsaj približno odgovarjal velikanski propagandi ter razmes tavanju denarja zanjo.
■ Enak jc v bistvu položaj komu* nizma v Jugoslaviji, na Madžars skern, na Češkoslovaškem in v Romuniji. Komunisti sicer za zdaj tukaj šc vladajo in utegnejo vla* dati dokaj časa tudi potem, ko bi se iz njihove neposredne (bližine umaknil tisti, ki jih je spravil na oblast ter jih oborožil. Vendar vsi zadnji dogodki pričajo, da kos munizem tudi v Jugoslaviji in v drugih podložniških deželah pos razno nazaduje. Dobri poznavalci položaja tod sodijo, da imajo rde* ei režimi za sabo največ deset ods
stotkov prebivalstva.
Moskva se boji, da se bo do kraja osramotila, če izgubi pos slednji ostanek ugleda še tu. Zas radi tega se pripravlja na bolj ali manj »taktičen« umik.
Spodleteli načrti
Ko so Sovjeti ustanavljali in utrjevali podložniške države na ozemlju, gied pravo Rusijo in Zas hodno Evropo, so imeli dva names na. Te države naj bi najprej tvos rile nekako prednje bojišče, ki naj ibi ob morebitnem oborožes nem spopadu prestreglo prve suns ke ter Sovjetijo obvarovalo usode iz leta 1941. Po drugi strani naj bi te države boljševizmu služile za vrata, skozi katera bi ideološko osvajal Zahodno Evropo. Marshals lov načrt za gospodarsko obnovo Evrope, obrambna zveza zahodnih držav ter vedno obsežnejše odpa= danjc od komunizma v Evropi — vse to pa je sovjete prepričalo, da so njihovi upi šli po vodi. Volits ve v Italiji so to- prepričanje sas mo potrdile.
Ostaja torej samo šc prva, zgolj vojaška naloga, ki so jo tem drs žavam namenili. Res je, da je za napadalca na Rusijo pot od Dus
naja do prave sovjetske meje zelo dolga. A prav tako jdolga je za sovjetskega vojskovodjo, ki mora
svoje postojanke v Evropi osikrs bovati. Ceste in 'železnice, .ki. slu« žijo tej oskrbi, so dolge na tisoče kilometrov. Povrh tega drže skozi pokrajine, kjer jih sabotirajoče prebivalstvo neprenehoma ograža —• in jih ibo ogražalo vsak dan bolj. Kaj niso Slovaki po prevras tu v 'Pragi šli spet v svoje hribe? Pa Slovenci, Hrvatje, Madžari in drugi, ki jih je vedno več po gozs dovih? Mar ti narodi ne čakajo samo na to, kdaj bo izbruhnil spos pad. ki jih bo rešil zasovraženega jarma nasilne manjšine?
Vse to so razlogi, iki vplivajo na današnje sovjetske odločitve in na sovjetsko politiko. Vrh tega sov« jeti dobro čutijo, da so zadnje mesece šli v svojem izzivanju pres cljčiileč. Ameriško oboroževanje ter vedno večji odpor v Zahodni Evs ropi, vse to poraja prvi uspeh.
Ako k vsem item razlogom pris štejemo še razkroj rdeče vojske v Nemčiji — o čemer bomo poročali v prihodnji številki — pos tem vidimo, da imajo sovjeti po vseh teh polomih 'dosti vzroka, da so se odločili za umik iz Evrope. Ta umik bo toliko naglejši, kolis kor odločnejše, nepopustljivejša ter .smotrna ibo v bližnjih bodočs nostih politika Združenih držav ter evropskega Zahoda.
POLITIČNI
De Gasperijeva izjava
Laburistični * dnevnik »Dailv Herald« je objavil razgovor-, ki ga je imel dopisnik lista z italijanskim ministrskim predsednikom De Gasperijem. De Gasperi je (Jejal, da bo vlada izdala socialne reforme s poseb* nimi ozirom na program so* cialnih demokratov. De Ga* speri se je pritožil zaradi sistematične kampanie, ki skuša prikazati -novo itali* jansko vlado kot vlado re* akcionarjev in napol faši* stov. Poudaril je nadalje, da bi 'brez Marshallovega načrta za obnovitev Evro* pe ne bilo m.ogoče izvesti nobenih socialnih reform in še posebno ne agrarne res forme, ki jo namerava^izve* sti nova vlada. Končno jc De Gasperi dejal, da imajo Saragatovi socialisti v vladi večji vpliv kot bi jiim pri* tikal.
Beneš — odstopil
Ves francoski tisk prina* ša poročilo o odstopu če* škoslovaškega predsednika Beneša. Vsi listi označujejo odstop Beneša, kot zmago totalitarizma. Izjemo jc na* pravil le » L’ l lumanite « , pariški komunistični list, ki v dveh stolpcih govori le o Beneševi bolezni.
»Le Populairet< pravi v svojem uvodniku: »Beneš je raje odstopil, kakor da bi podpisal ustavo, ki pretvar* ja Češkoslovaško v stalini* stično in totalitarno dr* žavo.«
Zmerni »Combat« pravi, da je ostal Beneš še nekaj časa na svojem mestu, da bi reševal ugled svoje domovi* ne v svetovni javnosti. Ho* tel je prikazati, da je Češko* slovaška izčrpala vsa demo* kratična m nenasilna sred* stva. da bi redila vsaj senco demokracije,
»LAube.«, glasilo krščan* skih demokratov zaključuje svoj uvodnik z naslednjimi besedami:	»Živijo	Beneš!
njegovo dejanje ne pomeni odstopa, pač pa začetek o* svobodilne borbe češkoslo* vaškega naroda.«
Tudi danski list »Social* dcmocraten« pravi, da po* meni Benešev odstop konec demokracije na Češkoslova* škem. Njegov korak bo dal
nove cilje Čehoslovakom v tujini. V državi, kjer vlada* jo komunisti, ni prostora za demokrate kova Masarvk in Beneš.
Bodočnost zahodne Nemčije
Poročilo konference še* stih zahodnih držav v Lon* donu o bodočnosti zahodne Nemčije, to je o sklicanju prve ustavodajne nemške zbornice in vlade na federalni podlagi, je povzročilo med nemškim Ljudstvom ne* gotovost in poplah. Nemci se namreč bojijo, da bi sklep šestih zahodnih sil lahko povzročil sovjetsko reakcijo na sprejete sklepe, v prvi vrsti pa izgon treh zahodnih velesil iz Berlina. Prebivalci Berlina si želijo, da bi bila bivša nemška prestolica vključena v za* hodno Nemčijo, ker bi tako uživala dobrote evropskega obnovitvenega načrta. Ta upanja so pa precej majhna.
* * *
Poročajo, da je bil sovjet* ski poveljnik v Nemčiji, maršal Sokolovski, dne 7. t. m. v stalnem stiku z Mo* skvo v pogledu poročila še* stih zahodnih držav o Nem* čiji. Po mnenju nemških po* litičnih krogov, ki so v sti* ku s sovjetskim glavnim stanom-, pripravljajo sode* lavci maršala Sokolovskega podrobni sovjetski odgovor na predloge londonske kon* ference.
jfc sje
Francoski zunanji mini* ster Bidault je razpravljal z ministrskim predsedni* kom o sporazumih, ki so jih dosegli na londonski k.oafe* renči šestih velesil o Nem* čiji. Na splošnem pričaku* jejo, da bodo Bidaultovo poročilo zelo kritizirali, če* prav pariški dopisnik Time* sa pravi, da vsebuje london* ski sporazum najboljše po* goje, ki jih je Francija v se* danjih okoliščinah lahko dosegla. Levičarski k orne n* tar o londonski konferenci je pa zelo sovražen. Tudi o generalu De Gaulleu misli* jo, da bo napadel londonski sporazum. J?rvo sovjetsko uradno poročilo, ki je izšlo v »Pravdi«, trdi, da ima sporazum tajen namen razde* liti Nemčijo in da zato dru* ge države ne bodo pristale nanj.
Med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami
Trdovratna in zagrizena
borba med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami je spet prišla do izraza na seji Združenih narodov, ko je Sovjetska zveza nenadoma zahtevala, da se hoče udele* žiti pogajanj Združenih na* rodov v Palestini. Pričakif* jejo, da se bodo Združene države uprle tej zahtevi in vztrajale na tem, da se poleg njihovih zastopnikov u* deležijo komisije vojaških opazovalcev v Sveti deželi samo še francoski in belgij* ski zastopniki. Sovjetski za* stopniki pa so že večkrat poudarili, da bodo z naiveč* jo odločnostjo vztrajali na zahtevi, da bi se skupine vo* jaških opazovalcev udeleži* li tudi sovjetski zastopniki. Gromiko je povsem določ* no izjavil: Moskva ne bo. priznala nobenega sporazu* rraa, pri katerem ne bo imela besede.
Varnostni svet se po vsem videzu bliža težkemu boju proti sovjetskemu na* men«, da bi se vsilili v ko* misijo, ki naj bi odločala o vprašanjih na Srednjem Vzhodu.
Čeprav Francija uradno ni podala še nobene izjave, vendar so opazovalci mnenja, da bo pristala na ude* ležbo v skupini vojaških o* pazovalcev. Združene drža* ve pa imajo baje namen po* slati v Palestino 2] zas to p* nikov, ki se bodo pridružili Urofu Bernardotteu, da bo* do nadzirali, če se obe stranki držita pogojev za premirje.
Ob zahljučhu
V nedeljo 6. t. m. se je v dunajskem predmestju zbrala velika množica ljudi, ki je živahno ploskala in napravila špalir zastopni* kom na mednarodni konfe* renči socialistov, ko so od* hajali na neko svečanost v Hainfeld, 'kjer"“~so pred 60. leti ustanovili avstrijski socialistični pokret.
Svečanosti sta se udeleži* la tudi avstrijski predsed* nik dr. Karl Renner in pod* kancler dr. Adolf Schaerf. Nastopilo je več govorni* kov, ki so pozivali navzoče socidiste, naj se trudijo, da bodo čimprej napravili ko* nec okupaciji Avstrije in jo osvobodili tujčga gospostva.
Med ilrgentinijo in Jugoslavijo
Po trgovinski pogodbi, ki sta jo podpisala argentinski minister za zunanje zadeve Bramuglia in jugoslovanski poslanik general Pirc bo Ju* goslavija v enem letu uvozi* la 6 tisoč ton neustrojenih kož, 40 tisoč ton platna, ti* soč ton lanenega olja, 50 ton industrijskih semen ter sto ton kazeina. Argentina pa bo uvozila iz Jugoslavije sto tisoč ton cementa, 4 ti« soč ton kavstične sode, 35 tisoč ton gradbenega lesa in več drugih proizvodov.
V britanski poslanski zbornici so sklenili, da bo v taboriščih na britanskem področju v Nemčiji ostalo še nadalje več kot 198 tisoč razseljenih os.eb.
Kdor daruje »Dobrodelnemu društvu“ v fiorlcl, Klea Piaz-zutta 18/1, pomaga revnim in potrebnim, ki )im le življenje težko ln včasih tudi obupno.
Slovenci, Ilrvati In Srbi Svobodn. tržaškega ozemlja!
V Trstu je bilo ustanovljeno Slovensko dobrodelno društvo, ki je od Zavezniške vojaške uprave priznana dobrodelna ustanova.
Namen društva je moralno in tvarno pomagati vsem siromaš* nim, brezposelnim, invalidom in sirotam slovenskega, hrvatskega in srbskega porekla, iki bivajo v Trstu in na ozemlju, za katere ne skrbi nobena javna ustanova, ter dijakom srednjih in visokih šol.
To podporno delo je velike važ* nosti za naš narod, katerega je usoda v zadnjem četrt stoletju tako trdo preizkušala.
Slovensko dobrodelno društvo je edina sloveska dobrodelna usta* nova, ki obstoji na Tržaškem in ki bo pomagala potrebnim od naj* nežnejše mladosti do najpoznejše starosti, naj si so domačini ali pa tvorijo tiste brezkončne trume nesrečnežev, ki prihajajo k nam brez duševne, moralne in tvarrie pomoči in tolažbe.
Rojaki in rojakinjeI
Pomoč našim nesrečnim bratom je naša narodna dolžnost, ker sa* mo mi lahko razumemo njihove potrebe in njihovo bolest.
Zato se obračamo na vsakega z najtoplejšim pozivom, da nam priskoči na pomoč pri tem nese* bičnem delu.
Sedež Slovenskega dobrodelne* ga društva v Trstu, ulica Machia* velli 22/11. . Uradne ure so vsak dan od 10 do 12 ure izvzemši ne* deli in praznikov.
Rojaki, rojakinje!
Podprite napore SDD
Postanite člani. Nabirajte nove člane.
Prispevajte za namene SDD v denarju in blagu.
Slovensko dobrodelno drušfvo Tajnik	Predsednik
Joško Gerdot dr. Slavko Tuta
Tako se ustvarja sožitje
Beg iz Titove Jugoslavije
Turški listi, m,ed njimi »Watam«, obširno razprav* Ijajo o senzacionalnem be* gu namestnika jugoslovan* skega trgovinskega od no* slanca v Carigradu, Vitica. Vitic, nekak jugoslovanski Kravčenko v malem, je svoj posel v Carigradu o* pravi j al tako dobro, da si je pridobil popolno zaupa* nje v vodstvu Komun is tič* ne partije Jugoslavije in pri sovjetih. Ko so lani ustano* vili Kominform, so Vitica poklicali v Beograd in mu dali m!esto v tajni vodstveni organizaciji te ustanove. Čez nekaj mesecev se je z novimi nalogami vrnil v
Carigrad. Toda brž je bilo opaziti, da se mož precej drugače vede, kakor pa se je pred potovanjem v Ju* gosiavijo. To je vzbudilo sum pri partiji in povabili so ga vnovič v domovino. Vitič zapovedi ni poslušal. Zaradi tega je Titova vlada poslala v Carigrad svojega vojaškega atašeja iz Anka* re, da bi Vitiča s pomočjo agentov jugoslovanske poli* tione policije nasilno odve* del domov. A Vitič je bil že na varnem. Čez nekaj dni je v turškem tisku pri* oibčil izjavo, v kateri ute* meljuje svoj beg iz Titove službe. V izjavi pravi: »Po* manjkanje v Jugoslaviji je tolikšno, da ljudstvo ne naj* de niti koščka kruha za svoj glad. Visoki funkcio* narji Kominforma in poli* cije pa žive v največjem o* bilju, ob šampancu in ru* skem kaviaru. Kar v Jugo* slavi ji izdelajo, izvažajo v Sovjetsko zvezo, odkoder se te stvari vračajo kot sov* jetski izdelki. Kar so nekoč počenjali nacisti, se v Jugo* slaviji danes nadaljuje. V sedemnajstih koncentracij* skih taboriščih umira na ti* soče ljudi. Jetniki nikoli ne dobe slane jedi, da jim iz* padajo zobje, se jim lomijo kosti ter umirajo v najhuj* ših mukah.
Vse to sem videl na last* ne oči in spoznal tudi po* glavarja OZNE. Od tedaj me je sram,, da sem človek. Ko sem se vrnil v Turčijo, j seimi sklenil, da pobegnem | iz tega pekla. V Turčiji mr* i goli domačih in tujih agen* j t'ov Kominforma. Pristoj*
| nim oblastem bom izročil ! dokumente, ki vsebujejo podatke o imenih in o delo* vanju teh ljudi.« Vitič je ob begu odnesel s seboj važne listine, ki se tičejo delovanja kominforma v Turčiji in drugod. Pričaku* jejo, da bodo kmalu prišle glede tega na dan senzacio* nalne stvari.
med njimi od nekdaj ta težnja; samo ljudem se svobodno premi* kanje danes marsikje omejuje. Tisti, ki zagovarjajo mnenje, da vsi jeziki izvirajo iz slovenskega, in znajo v vsaki tujki izslediti slovenski koren, razlagajo n. pr., da »demokratska svoboda« ni gr* škega izvora, ampak da prihaja od slovenske besede »dajmo krat titi svobodo«. V mnogih policij* skih državah Velja v polni meri ta razlaga .. .
Če bi bili ugankarji, bi nastavili uganko: Ali je bolj pametno iz* brala ovca, ki je ušla v Jugosla* vijo, ali krava, ki je pribežala v Italijo? Ko je bilo po naši deželi še slabo, ker smo morali prenašati namesto lahkega sedanjega papir* natega denarja velike, nerodne in težke kovance p« 20 L, ki so neki bili srebrni — smo na njih brali napis:	»Bolje	živeti en dan kot
lev nego sto let kot ovca!«
Pa tudi krava doslej ni veljala za posebno brihtno žival:	Ali
pač! Nekje je zvesto spremljala j — prošnjo procesijo, da so se j ljudje vsi raztreseni smejali, go* i spodnunci pa, seveda, nad takim obnašanjem (ne vemo ali krave ali ljudi!) pohujševali in mirili kravo, ki je letala za procesijo, postajala in debelo gledala »pastirja« in njegove »ovce« — pa zdirjala na* prej ter verno ljudstvo, ki je bolj pazilo na kravo kot na vse svetni* kc v litanijah... Sodite bravci, ali je bila bolj pametna vca ali krava v gornjem primeru. Več ne smemo povedati, ker pravda še teče: Ko razsodijo zadevo, bomo poročali, kje in kako so jo.
Medtem ko se je to pisanje »me* dilo«, se je tudi gornje vprašanje uredilo: ovca se je vrnila pod za* padno reakcijo, krava pa pod pro* gresivno demokracijo ... v Ccro* vo.z Jazbin.
KULTURA
KravMo toži francoshe
Zamejske Zanimivosti
Nekje — kraja ne smemo ime* novati, ker preiskava še traja — je naravni nagon prisilil doraslo ovco, da je smuknila iz Italije v Jugoslavijo. Pravijo, da je potem »tam .na oni strani« — zopet po naravnem zakonu — iz ene nasta* lo več ovac . . . Obratno je pa iz Jugoslavije pribežala krava. Last* nik ovce in postavna oblast sta. za zdaj izrekla »veto«: »Ko daste vi ovce, vrnemo tudi mi kravo!« — Včasih si tudi kak pes predrzne prestopiti mejo. Ljudje si mislijo: Glej, živali bolj prosto pridejo čez mejo kot ljudje! Začelo se je torej gibanje »za svobodo krelat nja« celo med živalmi. Sicer je
Marsikdo od naših bralcev se bo vprašal: Kdo pa je to Kravčeiu ko ? Ime je rusko, kako more to* žiti francoske komuniste? Tisti pa ki se zanimajo za moderno sve* tovno literaturo ali za politična vprašanja vedo, da je Kravčenko* va knjiga: »Izbral sem svobodo« bila ena največjih senzacij v mo* derrfi svetovni produkciji. Krav* čenko je bil visok sovjetski futik* cionar in dolgoleten član sovjetske boljševiške partije. Bil je pa tudi eden izmed vodij sovjetske ekonomske politike in direktor največjega sovjetskega kombinata na LTralu (kjer so ležišča ruskega urana, iz katerega se izdeluje atomska bomba). Kravčenko je bil leta 1943. poslan od sovjetske vlade v Združene ameriške drža* ve kot član sovjetske komisije za nabavo vojnega materiala. Tam je leta 1944. odstopil in javno pro* glasil, da se sovjeti ne borijo sa* mo za uničenje fašizma, ampak | tudi za vzpostavitev nove komu*
nistične diktature. Ta izjava je takrat, sredi vojne vzbudila izre* den odmev, toda sovjeti so uspeli, da so njen razmah preprečili, češ da bi moglo škoditi skupnemu boju proti nacizmu. Toda 1946. ni bilo več te zapreke. Komunisti so s svojo napeto in neumno politiko izzvali odpor v vsem svetu. Isti je medtem spisal in izdal svojo knjigo, v kateri pripoveduje na* tančno, kakšni so bili razlogi, da se je javno odvrnil od sovjetov in komunistične partije. Pravi, da je bil v srcu nasproten komuniz* mu od takrat, ko je v Ukrajini videl sadove NEPa (to je: nove komunistične gospodarske teorije), ko je radi njene teoretske zmot* nosti in radi brezvestnosti tistih komunistov, ki so jo •zvajali, umrlo od lakote na stotisoče in stotisoče ruskih kmetov in delav* cev. Toda Kravčenko, čeprav v svoji duši nasprotnik komunizma, ni mogel v sovjetiji ničesar napra* viti. Šele, ko so ga komunisti v znak zaupanja poslali v tujino, je vsemu svetu povedal, kaj misli o komunističnem režimu v Sovjet* skl zvezi.
Izdaji Kravčenkove knjige v angleščini so sledile druge v fran* coščini in ostalih jezikih. Pred nekaj meseci smo dobili tudi ita* lijansko, kj je naprodaj v tržaških knjigarnah. Založniki teh knjig so, postali preko noči bogataši radi ogromnega povpraševanja. Vsi, ki se zanimajo za socialna vprašanja, misterij sovjetske države, namene komunizma, itd. jo čitajo. Toda francoski založnik si pa ni mislil, da bo razen zaslužka tudi toliko hrupa. Nek komunistični list v Parizu »Les lettres francaises« je namreč napisal, da je Kravčenkova knjiga samo prevara in da je bila knjiga napisana od tajne ameri* ške obveščevalne službe, ki je KraVčenku. dala ogromne milijo« ne, da je odstopil in izjavil, da je on avtor knjiige. Zgodiilo pa se je nekaj kar obrekljivi komunistični listič ni pričakoval: Kravčenko ga sedaj toži radi obrekovanja pred pariškim sodiščem. V oktobru te* ga leta bo razprava, ki bo izredno zanimiva. Kot priče so namreč po* vabljeni trije generali med njimi sovjetski Rudenko in Donovan, šef ameriške tajne službe. Tudi Kravčenko bo nemara prišel v Pariz, čeprav bo s tem tvegal svo* je življenje.
„Šopek cvetlični4' v hrvaščini
Neki hrvaški duhovnik je pisal šmarničarju: »Vsak dan v maj,ni ku sem prebral eno premišljeva* nje iz »Šopka cvetličnega«. Tako zelo mi »Šopek« ugaja, da sem se odločil prevesti ga na našo hrva* ščino. Zato Vas vljudno prosim da mi dovolite ta prevod in izda* jo. Od neke druge strani pa se je še slišal glas: Škoda, da ni »Šopek cvetlični« preveden tudi v laščino, Ker ima »Šopek cvetljčni« trajno vrednost podvizajte se, da ga na* ročite.
Dohodek sovjetskega delavca
Gospodarstvenik, ki se je dolgo let bavil s sovjet* skim gospodarstvom, dr. Solotnon M. Sch\varz, po rodil Rus, je lahko ugotovil, da znaša realni dohodek sovjet* skega delavca danes približno 50 % manj kot pa leta 1928. ter da je za štirideset odstotkov manjši od nje; govega realnega dohodka iz leta 1938. Ti njegovi zaključki temelje na skrbnem preučevanju uradnih statističnih podatkov, ki jih priobčujejo sovjetske revije in kot jih vsebujejo sovjetske tabele cen in mezd, ka* tere objavlja moskovska vlada in ki pridejo potem v Združene države preko sovjetskega veleposlaništva in drugih sovjetskih vladnih ustanov.
Kakor znano, predstavlja izraz realni dohodek det janski skupek tistih živil, oblačil, stanovanja, zdrav* niške podpore, razvedril, luksuznih predmetov in tako dalje, ki si jih lahko preskrbi delavec z izkupičkom določenega števila delovnih ur ali dni.
Dr. Schvvarz, ki je s podatki iz svojih raziskovanj pripravil članek za prihodnjo številko revije »Modem Re\view«, je preračunal osebni realni dohodek na osnovi znanih tarif ter cen glavnih živil. Za primer, da bi lahko poznali strošek drugih potrošnih dobrin, bi te račune morali sicer nekoliko popraviti, toda slika se vsaj v glavnih črtah ne bi spremenila.
Od leta 1928. do 1938. — to sta najboljši leti deset* let ja 1920 >30 in desetletja 1930 t\40 — se je 'kupna moč realnega tedenskega dohodka sovjetskih delavcev zmanjšala za približno 20% , medtem ko se je povprcček delovnega časa zmanjšal le za prav malo. L. 1948. se je kupna moč realnega tedenskega dohodka zmanjšala za 40 % v primeru z letom 1938., dočitn se je število delovnih ur precej zvišalo. Zaradi tega se je v primeru z letom 1928. realni dohodek zmanjšal v dobi dvajsetih let skupno za 50/.
Res je sicer, da je »socializirana mezda«, ki pride k individualni mezdi, v Sovjetski zvezi pomembnejša kot v drugih državah, ker uživajo tam delavci brezplačno večje število socialnih skrbstev, kot so zdravt niška pomoč in 'zavarovanje. Vendar pa sovjetske oblasti precej pretiravajo vrednost te dodatne mezde z zatrjevanjem, češ da dosega 38 % povprečne indivU dualne mezde. Iz skrbnega pretresa vsot, ki so šle za ta socialna skrbstva, je razvidno, da se v zadnjih dveh desetletjih višina brezplačnih socialnih skrbsev v celokupnem povprečnem proračunu delavca ni prav nič spremenita. Zaradi tega ni prišlo torej do nobenega povečanja v višini socialnih skrbstev glede na mezdni dohodek, kateri naj bi izravnal občutni dejanski padec realne mezde. Pripomoček, h kateremu se morajo za* tekati sovjetski delavci, da bi izravnali rodbinsko bilanco, je ta, da dela večje število oseb rodbine. Že od leta 1930. je Sovjetska zveza tista država, ki ima najt večje število zaposlenih žena. Poleg tega pa mora sovs jetski delavec običajno prišteti k normalnim delovnim uram še določeno število delovnih ur izven običajnega delovnega urnika normalne zaposlitve. Dejansko mora sovjetski delavec, tudi če živi v mestu, posvetiti del svojega časa obdelovanju vrta, kar je že skoraj neobt hodno, ker predstavlja vrt eden glavnih virov prehrane.
Če končno še upoštevamo dejstvo, da so delovni teden v Sovjetski zvezi zvišali na 48 ur, se bo jasno pokazalo, da je bilo mogoče olajšati zmanjšanje reaU nega dohodka edino le s precejšnjim povečanjem dela rodbine kot celote.
Pri zadnjih „tajnih“ volitvah na Češkoslovaškem je bila od komunistične strani izdana parola:
„Če glasujete za komuniste, to lahko storite iaono, če pa ne glasujete jaono, že oento, kaj naj o oas mislimo'
L«
Gospodarska petletka Titove Jugoslavije :
Propaganda in resnica
Priznanja Edvarda Kardelja o neuspehih v prvem letu „Plana‘‘
Premajhni „piani“
Iz poročila podpredsednika Titove vlade Edvarda Kardelja o neuspehih v pr* vem razdobju jugoslovant ske komunistične gospodar* ske petletke smo zadnjič navedli splošna priznanja in ugqtovitve. Toda Karde* Ijeva izvajanja vsebujejo tudi vrsto prijemljivih primerov s posameznih gospodarskih področij. Ti primeri so za presojo stvarnega stanja, nereda in korupcije v novem jugoslovanskem gospodarskem redu prav tako poučni kakor že objav* Ijeni del Kardeljevega poročila. Najzanimivejši so naslednji:
V jeseniških železarnah so v načrtu določili, da bodo izdelali povprečno 10 od* stotkov matij različnega blaga, kakor bi ga bili laht ko; v Zenici, kjer so naj* večje jugoslovanske livarne, pa za 20 odstotkov. V, Bot ru so na ta način vnaprej zmanjšali pridobivanje bakra za 11 odstotkov, v Idriji živega srebra za 20 odstotkov, v Trepči svinca za 13 odstotkov. V tvornici »Dis« v Srbiji je zmanjšanje izda lave zriašalo 40 odstotkov, v tvornici »Impol« v Slovent ski Bistrici — katere ravnat tel ja inženirja Stepišnika so
pri zadnjem procesu v Ljubljani obsodili na smrt — pa 22 odstotkov. Tehnič* ni ravnatelj premogovnika »Tito« se je odkrito uprl, da bi pridobivalni načrt pove* čali, ker bi potem višje vodt s tv o zahtevalo še več.
Stroji počivajo
, Podjetja »Impol«, »Tez* no« (avtomobilske tovarne v Mariboruf, strojne tovarne »Rade Končar« v Beogradu, »Elka«, »Iskra«, »Prvomaj*. ska« in druga so stroje iz* koriščala samo 50 do 60 od* stot no. V Trbovljah so dvii gala za odnašanje premoga uporabljali samo na pol, v premogovniku »Tito« pa cet. lo samo 40 odstotno.
V Vevški papirnici je kontrola našla na dvorišču z deskami obit stroj, za kat ierega nihče v upravi ni vet del, od kod je prišel in čet mu naj bi služil.
' V Makedoniji vse leto nit
\ so glede koristnega uporabt Ijanja strojev in organizat j cije dela storili sploh ničet | sar. Pri zidavi velikega podt | jetja »Vlasina« so uporabt Ijali samo 58 odstotkov strojev, ki so bili za delo na razpolago, od dvigal pa le 15 odstotkov.
Izkoriščanje delavca
Neuspeha v slovenskih ! premogovnikih in v rudniku »Tito« je kriva silno slaba j delovna disciplina in pa dejt ! stvo, da tehnični voditelji j sami jemljejo delavstvu vot Ijo, pogum za delo ter vero v uspeh. Vrh tega je mezdni sistem dostikrat krivičen. Pri neki stavbi v Beogradu so zidarji, ki so delali po slovitem »novem« udarnit škem načinu pokladanja ot peke in postavili na dan po 8 kubičnih metrov zidu, bili slabše plačani kot poprej, ko so po starem načinu nat redili le po 3 kubične metre.
Pri zidavi tovarn »Rade Končar« so manj izurjeni delavci dobivali po 500 dU narjev na dan, strokovno vzposobljeni zidarji pa so biii slabše plačani. Pri pot st avl jan ju	tovarniškega
sklopa »Litostroj« v Ljub'-Ijani so srednje vzposobljet ni zidarski delavci imeli dot sti večjo plačo kot pa izin če ni zidarji.
V železniškem prometu morajo uslužbenci delati po 16 ali po 18 ur na dan in to po več dni zaporedoma. Strojevodje so včasih po 50 ur brez počitka na lokot motivah. V železniških ravt nat el jstvih to zimo sploh niso vedeli koliko kožuhov in zimskih plaščev so razt delili. Prav tako ni nihče vet del, kako je osebje oblečet no, obuto, ali ima preskrbt Ijena prenočišča in niti ne, koliko uslužbencev je ostat lo sploh brez zimske obleke.
V Sloveniji leta 1947 40 odstotkov podjetij sploh
niso pregledali, ali je delavt stvu v njih zagotovljeno varstvo pred nesrečami in ali so izpolnjena vsaj najt osnovnejša določila glede zdravja delavcev in namet ščencev.
Neuporabno blago
Tovarne za obutev so lat ni izdelovale jake čevlje,, ki jih ni bilo moči obuti i.p set veda tudi ne prodati — ter so jih morali zavreči. V tot varni »Impol« so morali iz* ločiti do 40 odstotkov izdeU kov. V vrhniški usnjarni je že ves čas, kar obratuje, net ki stroj raztrgal 10 odstott kov vsega usnja, ne da bi se bil kdo pobrigal za pot pravilo. Žitna skladišča v Vojvodini so tako slabo zadana, da so neuporabna, v tovarni »Rade Končar« pa se je zaradi površnih načrt tov in slabega dela osrednji del takoj porušil.
(Nadaljevan je!
Vesti		
	9	Tržaškega
Odhod generala Moore
Kot znano je 7. t. m. odšel iz Trsta general Bryant E. Moore, ki ga je nadomestil general Hoge. Ko se je poslovil od častniškega zbo* ra v Miramarskem gradu, je odpotoval z avtomobilom na tr žašk o* i t a 1 i jan sko mejo in od tam na letališče v Vidmu. Na poti do meje sta ga spremljala general
j le ponižuje. Žo tri leta duhovnik pridigo ibere in to bolj slabo be* re, ker ne obvlada našega jezika. Opravičeno se vprašujejo sloven* ski verniki v tej fari: Kako dolgo še!? Ali bo res potrebno, da se v podrobnosti razodene vsej naši javnosti, kako so nam italijanski salezijanci škodovali in nas še da* nes bijejo v obraz? Alj bo res po* itrebno, da se razkrije vsem, kako so pred tremi leti izgnali iz svoje hiše slovenskega duhovnika in ga še danes preganjajo pri Sv. Ani?
Airev in general Hoge. G .	,
Moore je s tem zaključil ( d kongr^ac,je' ,k<>t salce,zljan‘
W	ska’ pričakujemo katoliški Sloven*
svojo službo kot poveljnik 88. divizije »Blue Devil« v Julijski krajini in čet Zdru* Ženih držav na Svob. ozem> lju Trsta (Trust), ki je tra* jala nad 2 in pol leti.
Človeško življenje je nedotakljivo
Zadnjo nedeljo v maju ponoči je civilna policija pri Briščekih (na Tržaškem) ustrelila 26 letnega mladeniča Milana Miliča, ki se je vozil z motociklom brez luči in se ni ustavil, kakor trdi policija, na odnosni p o »iv.
Človeško življenje je sveto in nedotakljivo po božjih in člove* ških zakonih. Tem večja mora biti zaščita človeka in njegovega živ* ljenja v moderni demokratski dr* žavi kakršno bi moralo biti Syo* hodno tržaško ozemlje na podlagi mirovne pogodbe in statutov.
Razumemo, da je policija tu za varstvo reda, miru in javne var* nosti. Vemo tudi, da je njena na* loga zlasti' v obmejnih conah tež* ■ka in nevarna vsled delovanja ile=* galnih, čez mejo prihajajočih tolp, da tu izvršujejo ugrabljenja ljudi in jih vlačijo čez mejo. Ali vse to ne more opravičevati rabe orožja iin strel^Snja na posameznega člo* veka samo zato, .ker se je slučajno vozil, morda celo radi poškodbe svetilne napeljave, brez luči in >se ni ustavil na prvi ustni opomin, ki ga morda ni nitii slišal. Človek je človek, in poprej nego član jav* ne varnosti sproži nanj smrtnosni strel, mora imeti zato tehtne raz* loge. Ljudje se ne streljajo tja* vdan kot divji golobi.
V torek je bil Milan Milič ob ogromni udeležbi slovenskega na* roda pokopan na Proseku. Njego* vi družini izrekamo svoje globoko sožalje.
* * *
Pri .tej priliki omenjamo, da se čujejo v zadnjem času pritožbe proti civilni policiji, da je do skrajnosti neznosna in nestrpna, zlasti nasproti Slovencem. Ljudje vidijo v tem vpliv najnovejšega kurza, ki stavi vse na italijansko karto. Taka politika je zmotna, zlasti med organi varnostne služ* be, ki morajo biti vzvišeni nad .strankami in političnimi boji.
Zato pozivamo odgovorne poli* cijske organe, da v interesu javne* ga miru in pomirjenja med Slo* venci in Italijani dado svojim podložnim stroge naredbe o upo* rabi strelnega orožja, da najstrož* je kaznujejo vsako zlouporabo in da odstranijo iz policijskega zbo* ra šovinistične prenapetcže.
Ob 50 letnici
ci več pameti, več razsodnosti in pravičnosti. Žalostno je, da mo* ramo zapisati to ob 50 letnici injii* hovega dela v Trstu. Še bolj ža* lostno pa je, da smo morali radi njih 50 let trpeti. Salezijanci bi modro ravnali, če bi obhajali svoj jubilej privatno. Tako pa pride na dan, kar ni nikomur v čast. Cer* kev bi morala zlasti v narodno mešanih krajih bolj kontrolirati delo razmih redovnih družb.
Konec šolskega leta
Višje šolsko ravnatelj* stvo sporoča, da je Urad za vzgojo pri Zavezniški voja* ški upravi objavil naslednja določila za zaključek šol* skega leta 1947 * 1948:
Osnovne šole zaključijo s poukom 26. junija in zač* nejo z izpiti 28. junija.
Srednje šole zaključijo s poukom 15. junija.
Sprejemni in zrelostni iz* piti 17. junija, matura 8. ju* lija. Vrstni redi bodo ob* javljeni na uradnih deskah šol in zavodov.
Komunistične cvetke
Nedavno se je komunistično* ofarski koritar širokoustil na mi* tingu in kričal, da on govori v imenu Slovanov od Opčin do Via* divostoka. Ali. je to bolna do* mišljija ali namerno varanje po* slušalcev? Nikakor. Govoril je v imenu diktatorjev in njih podrep* nikov, v imenu policije, OZNE in VKVD, pa je mislil, da govori v imenu Slovanov.
❖ * *
Dne 30. maja 1948. je »Primor# ski dnev.« napisal:	»Češkoslova?
ško ljudstvo bo danes svobodno volilo«.
Ali se more človeška zloba huje norčevati iz nesrečnega češkega in slovaškega naroda? Ali niso glasovali tudi pod Mussolinijem in Hitlerjem za eno samo listo, gospod Babič ?
* * *
»Teror v Iranu (Perziji) proti de*
mokratom (komunistom)«
»Življenjski pogoji interniran* cev v Iranu so neznosni. Interni* ranči, ki živijo v koncentracijskih taboriščih, so izpostavljeni lakoti, vročini, in nalezljivim boleznim. Ne uživajo zdravniške pomoči in smrtni slučaji so vedno pogostejši« Tako '»Primorski dnevnik« o per* zijskih komunistih. Ali je to tro* bilo že kdaj imelo besedo usmi* ljenja za one stotisoče slovenskih, hrvatskih in srbskih polit, internie rančev, ki hirajo in umirajo po Titovih koncentrac. taboriščih, ne le od lakote in bolezni, ampak vsled zverinskega mučenja OZNE?
Držite se predpisov
Neki list je ob 50 letnici salo* y.ijanskega delovanja v Trstu za* pisal, da Slovenci nimamo koristi od te kongregacije. V rcsnici je tragično tako spoznanje, ako po* mislimo, da so v Trstu tudi Slo*
venci in da je v imenovani kon*	.
gregaciji veliko slovenskih salezi* i , Ravnateljstvo tržaške po* jancev. Treba je govoriti samo z licije opozarja vse občin* našimi ljudmi od Sv. Jakoba. Več stvo, posebno pa pešce na slovenskih družin je danes v predpise, ki SO V veljavi za onem predmestju poitalijančenih i kroženje po cestah STO. —* po zaslugi salezijancev. To \ Policija ima to za potrebno smatramo za največjo škodo, ki ; zaradi številnih cestnih ne* so nam jo prizadeli. Vsa leta do j sreč, ki SO Se pripetile na 1942. ni bilo v njihovi hiši sloven*1 področju v zadnjem času. sdaega duhovnika in do 1. 1946 se i Obenem opozarja, da so ni slišala v njhovi cerkvi naša be* prometni stražniki dobili seda, čeprav jje v fa™ nad 4000 lnavodila, po katerih mora* •Slovencev. Sedaj imajo v cerkva jo najstrožje postopati proti siofcn mašo za slovenske vernike, vsem kršiteljem cestnega
toda to na tak način, da Slovence
reda.
Zvezna zbornica dela za Trst in pokrajino
javlja, da jo enkrat že sporočila vsem prizadetim, da je zaprosila Zavezniško vojaško upravo, naj hi se raztegnile tudi na to področ* je ugodnosti, ,ki jih predvideva zakonski odlok od 1. aprila 1948. štev. 300, dn sicer, da se določi davek na premičnino — bogastvo (Imposta di Ricchezza Mobile) v meri 4°/o na dohodkih mod 240.000 in 960.000 lirami na leto. Finančni oddelek ZVU je sedaj dal Zvezni zbornici dela zagotovilo, da bodo ugodnosti gori omenjenega odloka raztegnjene na to področje z uka* zom štev. 258, ki bo v kratkem objavljen.
Potni Ust Rdečega križa
Slovenski emigrantski odbor v Trstu, Via Ruggero Manna št. 16 obvešča vse tiste, ki še nimajo potnega lista Rdečega križa, naj se zglase čimprej in prinesejo po dve fotografiji. Zadevne informa* cije daje urad v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 17.15 do 18.15 ure.	i
Begunci in optanti
Tržaška policija sporoča, da so v nedeljo 6. t. m. prišle na anglo* ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja štiri osebe, trije moški in ena ženska, ki so izja* vile, da so zbežale iz Jugoslavije iz političnih razlogov. Nadalje je prišlo iz Jugoslavije 34 oseb, ki so optirale za Italijo.
Tatvina
Iz glavnega stana policijskih sil na Opčinah so 2. junija ukradli 480 tisoč lir. Policija vrši preiska* ve in je doslej pridržala več oseb. Ukradeni znesek je predstavljal izkupiček za menzo, ki so jo pla* čalj policijski stražniki.
Promet v pristanišču
Dne 7. .t. m. sta prispela v Trst italijanska parnika »Onda« in »Ezilda Croce«; prvi je pripeljal iz Južne Afrike 704 tone razno* vrstnega blaga, drugi pa je pripe* Ijal iz Aleksandrije 1052 ton bla* ga za Češkoslovaško. Ta dan je prispela v Trst tudi italijanska ladja »Assiria«, katero bodo po* pravili v tržaški ladjedelnici.
K
komunističnih urednikov
Glasilo KP in OF za Svo* bodno tržaško ozemlje zo* pet pljuje svoj bes na Slo* vensko demokratsko zvezo zaradi popolnega poraba, ki ga komunizem doživlja s svojim sistemom. Blati de* mokratične borce za svobo* do in pri tem rabi slovar, ki odlikuje saimo rdeče pr* vake!
Komunisti so zapravili čast naroda za svoje koristi in amjbicije. Za časa vojne so izdajali in še danes izda* jajo in vklepajo slovenski narod v verige suženjstva. Vredni so totalitarnih reži* mov, ki jih po krutosti in hinavski zvijačnosti še pre* segajo. Ves narod jih obso* ja in celo njihovi sopotniki jih vsak dan bolj kritizira* jo. Narod jim poje na po* ljih, na njivah, v delavni* cah, v tovarnah, v rudnikih in v uradih: »Živela svobo* da...« Saj narod ve, da ko* munisti predstavljajo le »same sebe«.
Vsi resnični demokrati cenijo svobodo in človečan* ske pravice, le komunisti imajo posebne načine zado* ščenja in morale: hinavšči* no, laži, ugrabitve, mučenja, vešala, prisilno delo, strel v tilnik, obsodbe na smrt itd.
Slovenska demokratska zveza pa stoji trdno na b-ra* niku vseh demokratičnih načel in pravic. Ona se za* veda, da je na pravi poti in da narod budno sledi ci* ljem, za katere je dvignila svoj glas.	F.
Vesti
Goriškega
V dopolnilo
V zadnji »Demokraciji« od 4. t. m. je v poročilu o obsodbi ko* munističnih porednikov v Trstu po motoma izostala opomba, da mora biti obsodba Hreščaka in Bukovca objavljena v »Primorskem dnev* niku« in v »Demokraciji«.
Osebna vest
Višji sodni svetnik g. Alfonz Rakušček, predsednik goriškega okrožnega sodišča, je na svoje pri* voljenje premeščen na prizivno sodišče v Benetke.
Zaščita manjšine ...
Sodni nameščenec na go* riškem okrajnem sodišču g. Anton Smet, ki ima 70 lel in 48 let službe, je z odlokom pravosodnega ministrstva premeščen v Padovo. Nje* gov sin g. Smet Anton, sod* ni uradnik, je bil pred ne* kaj tedni premeščen iz Go* rice v Belluno.
Gospod Miha Urbančič, porriočnik sodne pisarne pri okrajnem sodišču v Gorici, je premeščen pa na urade državnega pravdništva v Rovigo. G. Urbančič je star 64 let in ima že 40 let službe.
Slavje karabinerjev
Vpetek 4. junija so v Go* rici slovesno proslavili ob* letnico, kar je bila ustanov* Ijena karabinerska organi* zacija. Karabinerje je usta* novil leta 1814. Viktor Ema* nuel I. Savojski. Proslave so se udeležili armadni povelj* ni'k general Cappa, polkov* nik Gualano, polkovnik De* michelis, goriški prefekt dr. Palamara, goriški župan dr. Stecchina, kvestor dr. Giu* liano in razne druge civilne in vojaške osebnosti. Go* voril je polkovnik Grimaldi. Nadškof Margotti je blago* slovil težko orožje 13. ba* taljona karabinerjev, ki nosi imena z zlato medaljo odlikovanih mož.
Prijeten obisk šolske mladine
V sredo 9. t. m. je mladina slovenskih osnovnih šol iz Gorice napravila izlet v Števerjan. Vsi prvoobha* janci od nedelje 30. maja z učitelji in nekaj desetin drugih učencev in učenk so napravili v Števerjan popol* danski izlet. V Števerjanu so jih pričakali domači šol* ski dečki in deklice in raz* vilo se je veselje, da je bilo kaj! Goričani so javno na* stopili s pesmicami in mla* dinskimi slikami, da so Šte* verjančki navdušeno plo* skali in zahtevali po trikrat ponovitev. Svojim goriškim součencem in součenkam: sč darovali sladke češnje in drugo sadje in tudi primer* no južino. Tako je prav ! Naša šolska mladina naj se seznanja s primernimi na* stopi, ki ji bodo v razvedri* lo in izobrazbo!
Slika svetogorske M. B.
Po poročilih časopisja je goriški nadškof Margotti povedal, da je slika svetogorske M. B. v Rimu v Vatikanu. Kakor znano je bila slika ukradena lani dan pred napovedanim prenosom na Sveto goro. Proti krivcem je goriški škof izrekel izobčenje iz Cerkve. Kdo je sliko ukradel in jo skril v Vatikan, ni še znano, kakor tudi ni znano, ali bodo sliko vrnili sve* togorskemu svetišču. Listi samo poročajo, da bo Vatikan sliko najbrže vrnil.
Roparski napad
V noči od sobote ina nedeljo 30. maja okrog l‘/» sta vdrla v osebno stanovanjc gostilničarke pri »Pe* telinčku« v Nunski ulici dva ma* skirana mladeniča. Prišla sta pre* ko streh. Od prestrašene gostilni* čarke gdč. Margarite Pip sta zah* tevala denar. Pri tem sta grozila s pištolami, ki sta ju ,imeli napeti. Gdč. Pip jima je izročila vse, kar je imela v sobi, okrog 50 —■ 60 tisoč lir, točno sama ne ve. Šum je vzbudil staro služabnico Mari* jo Turel, ki spi v sosedni sobi. Začela je klicati na pomoč skozi okno. Vpitju sc je pridružila še gdč. Plip. Roparja sta navalila na obe ženski in ju pričela obdela* vati z ročajem pištol. Klici so pri* vabili policijo, zato sta zločinca popustila in zbežala v temno noč preko streh, kakor sta prišla. Po* licija je gospodinjo in služabnico, ki sta izgledali močno potolčeni, spravila v bolnišnico in pričela s preiskavo, ki pa še ni privedla do aretacije nevarnih roparjev. K sreči se je izkazalo, da poškodbe obeh žensk, niso težke. Bolj je bilo od groznega dogodka pretre* seno njuno duševno stanje in živci.
V Sovjetsko Rusijo se vračajo
V ponedeljek zjutraj je šlo sko* zj Gorico 6 Rusov, Ilci ise vračajo domov iz zaporov »Regina Coeli« v Rimu. Mejo so presrtopili na blo* ku pri »Rdeči hiši«.
V slovo
Po štirih letih bivanja v Gorici je odšel v Združene države g. Anton Asi, doma iz Brežic v Sip* veniji. Z njim se je razšel kvartet slovenskih fantov, ki ga je on vodil in ki nam je večkrait znal zapeti naše lepe narodne. Gospod Asi je gojil umetno pesem in bil vešč pevovodja, zato ga bomo ohranili v dobrem spominu. Na poy v Ameriko mu želimo povsod uspeha ter srečen povratek v do* movino.
Poplave
V prvih dneh junija, zla* sti 4. junija smo imeli v Go* rici in okolici silne nalive, ki so povzročili velike po* plave. Vse vode: Soča, Vi* pava, Koren. Vrtojbica in ostale so silno narasle, pre* stopile bregove in napravi* le po poljih veliko škode. Koren, čigar struga v mestu je bila v letošnjem letu v glavnem prikrita in preko oboka speljana nova cesta, je s težavo požiral deroče vodovje in se je zrušil del novega oboka v bližini »Gluhonemnice«. Iz Rupe in tamošnje okolice poro* čamo kratko na drugem mestu. Hudo je bilo v Vrtoj* bi, kjer je narasla voda dr* la po cestah. Prav tako sta trpela tudi Kronberg in Št. Peter.
Štandrež
Ker je »Soča« dne 8. maja 1948. objavila dopis iz Štandreža, v ka* terem med drugimi običajnimi lažmi trdi, da je g. župnik spodil pevce s kora, in ker je neka fron* taška domača osebnost izjavila, da so nova pravila za ccrkveni pevski zbor v Štandrežu poniže* valna, versko in narodno zavedni Štanderci, katerim je še vedno sveto geslo »Bog in narod«, izjav* ljajo, da g. župnik ni nikogar spo* dil s kora, marveč, da je he zahte* val, da je treba sprejeti nova pra* vila, kj niso nikakor pod čast ver* sko in narodno zavednih ljudi, marveč le pod čast brezbožno komunističnih frontaških usuž* njencev, ki se ne smejo podrediti pravilom, ki so pribita na ogled na naših cerkvenih vratih. Tam
naj si jih naši ljudje ogledajo, pa bodo videli, kako »Sočo« in njene pajdaše vodi samo peklenska zloba.
Versko in narodno
zavedni Štandrežci.
Sadni trg
Češnje gredo h koncu. Ta teden so jih dnevno pripeljali od 35 do 60 kv. Cena na debelo je šla od 70 — 130 lir kg, na drobno pa od 90 —- 140 lir kg. Skupno je prišlo letos na goriški trg 3189 kvintalov češenj. Ko so,češnje v zatonu, se prikažejo breskve. Teh pripeljejo sedaj dnevno 150 — 200 kg; cena na trgu gre od 180 do 200 lir kg, na drobno pa od 200 do 240 lir.
R u p a
Dne 4. junija nam je poplavila Vipava vse polje. Povzročila nam je veliko škodo na senu, žitu in krompirju. — Imamo nove občin* ske svetovalce, ki nam jih je dik* tirala komunistična demokratična fronta. Pravijo, da so jedro. Oh, kakšna je pa lupina. Vprašujemo se, 'kje in kdaj je bila tista ljud* ska izvolitev? Če je v njih izra* žena ljudska volja, je pa joj!! Mi hočemo takih mož, da nam bodo za svetovalce, ki znajo čitati in pisati, ne pa takih, da jim žene doma časopise čitajo in razklada* jo. Sicer res, da je žena enakoprav* na, vendar imata vsak svojo glavo in na županstvo nosi mož lc svojo.
Nova Gorica
V Solkanu in okolici mislijo Titove oblasti izgraditi »Novo Gorico«. V nedeljo 13. t. m. bodo svečano položili temeljni kamen za nove zgradbe. Da bi vsaj pri tem početju iimeli kaj sreče in uspeha, ko so že zapravili pravo Gorico.
Begunci
V »Dobrodelni pisarni«, Riva Piazzutta 18/1., naj se javijo tisti begunci na goriškem področju, ki so res potrebni najnujnejše po* moči.
Mali kmetovalci, pozor!
Deželni statistični gospodarski urad za poljedelstvo v Gorici spo* roča: Vsi oni pridelovalci žitaric (pšenice, ječmena, rži in turšice), ki v tekočem letu niso dosegli one količine pridelka, ki zadostu* je lastni potrebi, so po odredbi D. P. št. 9776/IlI*A dolžni javiti omenjenemu uradu do. 20. junija t. 1. ves pridelek pšenice, rži, ječ* mena in turšice, da bodo deležni ob zapadlem roku krušnih in živil* skih nakaznic. Vsi prizadeti pri* delovalci naj se javijo temu uradu s potrebnimi podatki prehranjen valnega urada o družinskem sta* nju ter osefbah, ki se hranijo na račun njihovih pridelkov.
ZAHVALA Vsem, ki ste našega nepozabne* ga sina, oziroma brata
JOŽEFA AMBROŽIČA spremili ob tako velikem številu na njegovi zadnji poti izrekamo iskreno zahvalo.
Prav posebno zahvalo smo dolž* ni gospodu Štolfu, lastniku Pani* ficio Goriziano, za vso njegovo požrtvovalnost in vsem, ki so nam priskočili na pomoč na kateri koli način.
.Ivan Ambrožič in hčerka Albina
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Gospod F. 500; za mesečne pri« spevke: Slovenski begunci v Ba* gnoli 1.650; krožek prijateljev it T. mesečno: 300, 300, 500, 300, 500, 200, 500, 600 lir.
# * *
Našim nesrečnim beguncem, ki jih je komunizem prisilil v tujino, želimo prav srečno pot preko mor* ja, lepo in zdravo ter veselo živ* ljenje v Argentinaji in srečnejši povratek v osvobojeno domovino. Za dar v sklad pa lepa hvala!
Vsem na j lepša hvala!
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici