Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo lato predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (Id., za jedca
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedielja| v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove nllce St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 265.	V Ljubljani, v ponedeljek 18. novembra 1895.
Konservativni klub.
Luegerjeva afera že kaže svoje nasledke v konservativnem klubu državnega zbora. Brez vsacega komentara podamo svojim čitateljem brzojavno poročilo praške »Politike" o dogodkih v konservativnem klubu, s katerim se v bistvu strinja tudi poročilo »Grazer Volksblatta" :
Kriza v Hohenwartovem klubu je gotova stvar.
V	petek je imel klub večurno sejo, v kateri se je večina izrekla proti interpelaciji barona Dipaulija gledd razpuščenja dunajskega občinskega zbora. Navzočih je bilo 32 članov. Baron Dipauli utemeljuje svojo interpelacijo rekoč mej drugim: »S svojega stališča smatramo interpelacijo kot neobhodno potrebno, ker bi sicer volilci ne razumeli našega molčanja. Dolžnost naša je, do pomirimo prebivalstvo ter ublažimo nastali agitatorski boj."
Posl. Višnikar meni, da s pravnega stališča razpuščenje dunajskega mestnega zastopa ni protizakonito ; § 101. mestnega štatuta jasno določa, da je lahko razpuščen mestni zastop, predno je bil izvoljen župan. Sicer pa se Slovenci, pravi govornik, ne morejo navduševati za antisemite, najmanj pa za njihove ljudske zastopnike. Nasvetovana interpelacija ne imela bi nobenega vspeha, zato naj bi barou Dipauli umaknil svoj predlog, da se klub ne razbije, kar bi Slovenci morali obžalovati, ker so ravno nemški konservativci vedno lojalno podpirali slovenske težnje. (Cuješ »Narode" ?) Najboljši dokaz za to je celjska gimnazija.
V	istem smislu sta govorila poslanca R»bič in Klun. Grof Deym, grof Pfl!ffy, grof Falkenhayn, opat Baumgartner in Lupul so izražali obžalovanje, da ne morejo priporočati interpelacije, ker je naperjena proti kroni. Poslanca Haggendorfer in Kal-teuegger se izjavita proti interpelaciji, ker bi pomenila zvezo z antisemiti.
Dr. Ebenhoch naglaša, da je interpelacija v obrambo krone proti samovolji cesarskega namestnika, v varstvo ustave in občinske avtonomije. Žalostno je, da noben član takozvane ustavoverne stranke ni zagovarjal državnih zakonov. Mi hočemo, pravi govornik, dokazati, da smo prava ljudska stranka. Mi računamo na naše ljudstvo, ki bode gotovo odobravalo naše postopanje.
V jednakem smislu je govoril dr. Fuchs, baron Morsey pa je označil pomen krščansko - socijalnega gibanja ter odločno grajal, da nekateri zapletajo krono v ta dogodek.
VVassilko prigovarja katoliškim konservativcem, naj ne stopijo iz kluba, ker bi to škodilo Rumuncem.
Grof Sjlva - Taroucca bi s svojega stališča glasoval za interpelacijo, ko bi češki veleposestniki ne ugovarjali.
Poslanec Pfeifer izjavi, da bode glasoval za interpelacijo.
Grof Hohenvvart spominja na sklep v zadnji klubovi seji, da klubovi štatuti vežejo vse člane.
Konečno baron Dipauli naglaša, da hočejo sto interpelacijo označiti svoje katoliško stališče. »Vi, gospodje," pravi govornik, »se niti pečali niste z vsebino interpelacije, ker jo hočete na vsak način za-braniti ter vladi olajšati stališče. Interpelacija je utemeljena in umestna, ker se tiče samo pravne oblike razpuščenja mestnega zbora; sicer pa je doslej v klubu vedno veljala prostost interpelacij. Mi nismo k današnji seji poklicali svojih kmetiških somišljenikov, ker se hočemo izogniti navideznemu pritisku iu ker smo upali, da nam klub interpelacije ne bode zabranil. Računali smo na grofa Hohen-warta iu češke veleposestnike, ki so svoj čas s pomočjo katoliških konservativcev vprizorili toliko gibanje s fundamentalnimi člani. Računali smo na pomoč Slovencev, katerih zahteve smo v najhujših
Letnilt XXIII.
časih zagovarjali. Obžalujoč vidimo, da smo se varali. Ne preostaja nam druzega, kakor da iz postopanja klubove večine izvajamo posledice.
Pri glasovanji je klub s 24 proti 8 glasovom sklenil, da ne podpišejo Dipaulijeve interpelacije. Za interpelacijo so glasovali: Dipauli, Ebenhoch, Fuchs, Gasser, Morsey, Peitler, Pfeifer in bchorn. S tem je bila seja končana. Od 1. 1891 v sedanji sestavi obstoječi konservativni klub se je razdvojil.
»Politik" nadalje poroča, da bode okolu 20 poslancev izstopilo iz konservativnega kluba in se bodo konštituirali kotkatoliškaljudska stranka pod vodstvom barona Dipaulija. Slovenci še ostanejo v Hohenvvartovem klubu, ki bode štel še 45 članov, in sicer 4 iz Gor. Avstrije, 3 s Tirolskega, 6 s Štajerskega, 6 s Kranjskega, 20 s Češkega in 6 iz Bukovine.
V soboto je nastala kriza v klubu. Ker baron Dipauli ni dobil za interpelacijo potrebnih 15 podpisov, predložil je nujni predlog:
„C. kr. vlada se poživlja, da odgovori na naslednji vprašanji: 1. Ali je nižjeavstrijski ces. namestnik po dogovoru z vlado pri razpuščenju dunajskega mestnega zbora skliceval se na avtoriteto krone ? 2. Kako vlada spravi v soglasje izjavo ces. namestnika z veljavnimi ustavnimi zakoni ? 3. O nujnosti predlaga, naj se glasuje po imenih."
S tem korakom so Dipauli in tovariši pretrgali zvezo s konservativnim klubom ter ob jednem v sobotni seji grofu Hohenwartu pismeno naznanili svoj izstop naslednji člani: Baron Dipauli, dr. Ebenhoch, dr. Fuchs, dr. Schom, Oberndorfer, Peitler, Doblhamer in Gasser. Baron Morsey se je premislil in baje je tudi koroški poslanec Peitler preklical svoj izstop. Nemško-liberalni listi se veseli tega razkola, kajti konservativni klub je oslabljen, veljava njegova manjša.
LISTEK
0 Braziliji.
(Konec.)
Med vrste v kavinih nasadih sadijo delavci zase turšico in fižol; dokler so grmiči mladi in majhni, po tri vrste, kasneje po dve, in ko so grmi stareji in večji, ne dajo več saditi kot le eno vrsto druzih sadežev, med doraščene čisto nič. Prejšne čase so sadili tudi riž, a tega zdaj skoraj nikjer ne privolijo. Od turšice in fižola se izseljenci večinoma preživljajo. Od teh redijo mnogo kuretine in prašičev, katere si časih koljejo za priboljšek. Se ve, da se meso in mast ne da tako hraniti kot v naših hladnih krajih. Prvo leto, ko tje pridejo, ne pridelajo nič, in morajo vso hrano na račuu jemati od padronov. Zadolžijo se nekateri, sosebno kateri imajo več majhne družine, tako, da težko izplačajo, in so leta in leta gospodarjem vedno le dolžni. Druzih reči se ne pridela. Vzeli so nekateri vsake vrste semena, koren-Btva, salate i. t. d. od doma s sabo, a tam jim ni veljalo nič. Nekateri naših pridelkov eo v Braziliji silno dragi, na pr. moka po 80 kr. do 1 gld. kilo; ako je vzame več skupaj, je ceneja, tako cela vreča po 45 kil stane 18 goldinarjev. Veselili so se marsi-
kateri, da bodo v Braziliji kavo po ceni — če ne zastonj pili; a te vžijejo tam jako malo. Prvič ni mleka, in v drugo je kava draga — slabeja po 1 gld 40 kr., boljša do 2 gld. kilo. Kar je pridelajo in naberejo, morajo vso oddati gospodarjem. Ako bi pri katerem iztaknili, da si je skrivaj je kaj pridržal, mora plačati kazni od 10 litrov do 30 goldinarjev, od enega libjera 100 goldinarjev. Pri pa-dronih se dobivajo na prodaj tudi riž, suha polenovka in na solncu posušeno goveje meso, ki je stisnjeno in trdo kot podplat. Kateri delajo pri pa-dronih za dnino, dobivajo razun hrane po 2 gold. 50 kr. na dan.
Hiše imajo delavci bolj revne in slabe, večinoma zidane, krite pa z opeko ali travnato slamo. Braziljske so večkrat le spletene iu ometane. Pohištva ni skoraj nikjer nič; za posteljo si vsadi v tla štiri rogovile, nanje položi podolgoma dva kola, čezuja nekaj palic, povrh vrže blazino, in postelja je narejena. Pota po oddaljenih naselbinah so slaba, prenašajo večinoma vse na konjih, in potujejo tudi na konjih. Pri mestih in po bolje kultiviranih krajih so lepe ceste. Koder človek hodi ali potuje, mora biti vedno oprezen in ljudi pustiti pri miru; potem se mu tudi ni veliko bati. Leto imajo ondi, kadar mi tukaj zimo, in zimo tam, kadar mi poletje. Po leti dežuje po večkrat vsak teden, časih vsak drugi
dan; ako 14 dni ni dežja, se vse suši. O tem času sadijo in obdelujejo zemljo; najboljši čas saditi je meseca oktobra. Vročina je silno huda, na delavcu se obleka ne posuši ne po dnevu ne po noči. Vsled tega ljudje v tistih krajih naglo pešajo in se hitro starajo; s petdesetimi leti je človek opešan in postaran. Snega ni videti nikoli, zima se pozna le po tem, da je časih nekoliko bolj hladno, in rodkokrat se v nižavah vidi kaj malega slane.
Huda nadloga za tiste kraje so trojni mrčesi, muhe ali obadi, neke zemeljske bolhe in komarji-muskiti. Neke vrste muhe se usedajo rade pod nos, zapljunijo v hipu zalego, katera se hitro zaleze v nos čezdalje više, in izležejo se črvi, ki prejedo do možganov in človeka umorijo, ako si ne pomaga za časa. Neko tukajšno dekle je šlo kmalu po prihodu v Brazilijo prat; muha se ji usede pod nos, in kmalu ji začne nos zatekati, oteklina se pomika više med oči proti čelu. Niso vedeli, iz česa je to. Ko zagledajo domačini, povedo, da to delajo črvi iz mušjega zapljunka, dajo zdravil, in čez tristo črvičev podobnih malim zelnatim gosenicam je popadalo revi iz nosa. Da bi se bilo ie še par dni zamudilo, bi bila morala umreti. Drugi obadi pikajo kar skozi srajco, in zapljunijo človeku ogrce kakor pri nas živini ; take morajo izpod kože izrezavati.
Narhujši so neke zemeljske bolhe, katerim pra

Politični pregled.
V Ljubljani, 18. novembra.
Volilni oklici dunajskih strank. Dunajski občinski svet je razpuščen in mesto Dunaj bode zopet kraj hudih volilnih bojev. Komaj se je raznesla po mestu vest, da je cesarski namestnik izrekel smrtno sodbo nad novoizvoljenim občinskim svetom, že so se jeli z nova gibati vsi ljudski sloji, že so se pričele energične priprave za prihodnje občinske volitve. Geslo: »dr. Lueger mora biti v tretjič izvoljen županom", prešinja vse antisemitske kroge ter jih vzpodbuja k novemu vztrajnemu delovanju. Antisemitski vodje pa sedaj ne bodo zadovoljni samo s tem, da si zagotove one glasove, ki so jim pripomogli do prve zmage, ampak prizadevajo si tudi, da si pridobe tudi tiste, katere je pri prvi volitvi preslepila liberalna agitacija. Iz zadnjih volilnih zapisnikov namreč razvidijo, kateri volilci zadnjič niso oddali svojih glasov za antisemitske kandidate. Tudi te hočejo sedaj poiskati in pridobiti na svojo stran; in tako pomnožiti število svojih mandatov. »Sedaj smo zasedli 92 sedežev, v bodoče jih moramo imeti 120", je rekel dr. Lueger in te besede bodo vodilo v novem volilnem boju. — Nasprotno pa tudi ne miruje židovsko liberalna stranka. Včerajšnja »N. Fr. Presse" objavlja obširen oklic na svoje pristaše. V tem oklicu se liberalna klika najpreje pritožuje nad dosedanjim delovanjem antisemitov, dalje odvrača od sebe napad, češ da je liberalna stranka nasprotnica krščanstva in^da izsesava ljudstvo. Dunajska Židinja so predrzne trditi, da njeni nasprotniki za ta očitanja niso mogli navesti nobenih dokazov. Koncem oklica pa prav hinavsko povdarja, da ona ne mara pogubljivih bojev, ampak da oode mirnim potom skušala premagati nasprotnika in odprla pot redu in miru plodonosnemu delovanju. V koliko ee bodo uresničile te besede, pokazale nam bodo prihodnje volitve. Vsekako pa smemo upati, da bode liberalizem še sijajneje propadel.
Banffy častni meščan belovarski. Mej tem ko se še nobeno ogersko mesto ni predrznilo, da bi imenovalo barona Banfljja častnim občanom, tekmujejo v tem poslu hrvatska mesta. Zagrebško mesto je s svojim korakom pokazalo pot tudi mestu Belovar, čegar zastopstvo je včeraj izročilo Banffjju častno diplomo. Vodja deputacije je seveda na vso moč udrihal po zadnjih zagrebških dogodkih in se s tem ne malo prikupil ministerskemu predsedniku. Kakor vselej je tudi sedaj Banffy povabil deputacijo k skupnemu obedu, koder se je z nova povdarjala bratska vzajemnost mej Ogersko in Hrvatsko.
Anglija. Zadnjo soboto so se po vsem Angleškem vršile volitve županov. Pri ti priliki se je pokazalo, da se je jela vzbujati konservativna stranka in da ima že v mnogih okrajih jako mogočen vpliv. Poleg tega se je pa tudi pokazalo, da občine žele za svoje predstojnike skoro izključno samo člane go-spodske zbornice. Nič manj nego jednajst takih poslancev je izvoljenih za župane. Mesta Cardifl, Du-dley, Liverpool in druga imajo povsem konservativne člane gosposke zbornice za svoje predstojnike.
vijo biši. Zelo majhne so, in polno jih je po tleh zlasti v prahu, kadar je suho. Skoči na nogo ali tudi drugam, če more, zbode in zaleže črvička, okoli katerega se začne gnojiti in napravi boleča rana. Najrajši zaleze pod nohte, izpod katerih jih je težko dobiti, in marsikomu spravi vse nohte z nog. S ši-vankami morajo te zagnjide izkopavati, če jih o pravem času zapazijo. Trpijo pred njimi največ otroci, ki ne vedo precej, kaj da je, in se ne dajo radi zbadati in si izkopavati nadležni mrčes. Ce bolj sna-žijo in pometajo po hišah ter škropijo in močijo po tleh, bolj se jim branijo. Tudi strupenih kač se ne manjka. So velike, a bolj mrtve kot naši gadje, da jih je lahko ubiti.
Narbolj žalostno je dušno stanje naših izseljencev. Prvo leto je prišel k njim neki pater iz Furla-nije doma, ki pa ni umel slovenščine. Opravili so vender spoved za silo, kakorkoli je kdo mogel in znal. A potem vse štiri leta ni bilo več take prilike. Redkokrat je prišel v bližino kak braziljski duhoven, ki je maševal, krščeval otroke, katere so mu prinesli, ali tudi poročal ženine in neveste, kateri so želeli. Pa tudi do takih krajev so imeli nekateri naseljenci daleč, in prigodilo se je večkrat, da so prišli skupaj v naznanjenem času, a duhovna ni bilo. Naši izseljenci, ki so se vrnili, so hodili časih o takih prilikah po štiri ure daleč v Dorado, katero
Med temi je tudi mesto Leeds, ki je prvič, odkar je postalo slobodno, izvolilo konservativnega poslanca.
Razgled po slovanskem svetu.
Demografične razmere pri juinih Slovanih.
V zadnji seji filozofično-juridičnega oddelka jugoslovanske akademije umetnosti in znanosti je prebral akademik dr. Vrbanič svojo razpravo »o demo-grafičnih razmerah Jugoslovanov". Jako zanimiva razprava govori o razmerah v Bosni-Hercegovini, Bolgariji, Crnogori, na Goriškem, v Dalmaciji, na Hrvatskem, v Slavoniji, Istriji, na Kranjskem in v Srbiji, toraj izključno v državah in deželah, katerih prebivalstvo je večinoma slovansko. V uvodu podaja učeni avtor število prebivalcev, narodne razmere, razdelitev po spolu in veri, potem opisuje njihove rodbinske razmere ter konečno rojstne razmere in umrljivost. Vse te razmere pojasnuje pisatelj z vzgledi ter je primerja z drugimi deželami. Razloček mej številom prebivalstva v posamnih deželah tiči po njegovem mnenju bolj v socijalnih in gospodarskih razmerah, kakor pa v naravni legi dotičnih krajev. V južnoslovanskih deželah je nad jedno sedmino prebivalcev, ki ne pripadajo nobenemu slovanskemu deblu.
Kar se tiče spola, prevladuje pri Jugoslovanih moški spol (na 1000 moških odpade 963 ženskih oseb), mejtem ko je v drugih deželah, izvzemši Italijo, ravno nasprotno. Temu so vzrok različne rojstne in umrljivostne razmere. Prav natančno opisuje pisatelj verske in družabne razmere Jugoslovanov. Jako zanimivo je to, da žive južni Slovani bolj pogosteje v rednem zakonu, kakor pa drugi evropski narodi, Mej tem ko živi k večjemu jedna tretjina neslovanskih narodov v zakonu, deli pri Jugoslovanih skoro polovica prebivalcev veselje in težave v zakonskem življenju. V vzhodnih deželah je število porok večje, kakor v zahodnih. Tudi se može pri Jugoslovanih mlajši ljudje, kakor pa prebivalci zahodne Evrope. Tem dejstvom so vzrok gospodarske razmere. Na jeden zakonski par računi pisatelj povprečno štiri otroke in je toraj rodovitnost pri Jugoslovanih približno jednaka drugim narodnostim. Posebno znamenito pa je v jugoslovanskih deželah to, da se sklene tu največ zakonov mej vdovci in v do-vami.
Glede na veliko večje število zakonskih ljudij je primeroma tudi veliko več otrok pri Jugoslovanih, kakor pri drugih narodih. Iz jednakega vzroka je v teh deželah tudi veliko manj nezakonskih otrok, kakor v drugih deželah. Z ozirom na umrljivost se smejo prištevati južno slovanske dežele onim z visoko odstotno umrljivostjo. Poprečno umrje 25 od 1000 prebivalcev. Srednje m visoke starosti ljudje umirajo tu veliko bolj, nego otroci. Razun Bosne in Hercegovine se rodi v južnoslovanskih deželah vsako leto povprečno 119.000 ljudij več, nego jih umrje, tako ugodnih razmer v tem oziru nima nobena druga evropska dežela. Iz tega sklepa pisatelj, da se Jugoslovani lahko razvijajo iz lastne moči brez ptujega vpliva.
se zdaj šteje za mesto, a o njihovem prihodu je stalo ondi le nekaj majhnih slabih hiš.
Tam je revna cerkvica, a duhoven pride le malokrat v letu. Seveda so ljudje v dušnem oziru siromaki, zlasti otroci, ki rastejo skoraj popolnoma divji; nimajo nikakega poduka, ako jih starši sami kaj ne uče. A nekateri ne znajo sami kaj prida, drugi ne utegnejo ali nimajo veselja za to. Eni so se ravno zato vrnili domu prej ko so mislili, ker so se jim otroci smilili.
Nazaj so se vozili čez morje 20 dni v jako ugodnem vremenu, in barka se je pristavila med potoma le enkrat, menda v Palmi, da se je založila s kurivom. Voznino so plačali sami, a ne vsi enako veliko. Vozni listki se kupujejo v Braziliji pri bankah, cene so različne, kakor se kdo zanje obnese in pogodi. Eden je plačal po 78 braziljskih goldinarjev od osebe, drugi po 100 gold.
Dasiravno so naši ljudje prinesli precej denarja s sabo, vender vsi pravijo, da z majhnimi otroci naj ne hodi nihče v Brazilijo, tudi ne tisti, kateri niso trdnega zdravja, in obče nihče ne, kateri se doma lahko preživi, če tudi s trpljenjem, kajti trpljenja je tudi tam dosti, dobrot pa malo, in ako ni posebne sreče in zdravja, si bo delavec malo pomagal ali nič.
Cerkveni letopis.
Iz Koroške Bele, 14. nov.
Za tukajšnjo župnijsko cerkev je gosp. Ivan Kregar, pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani izgotovil nov, krasen lestenec, ki priča, da domača umetnost na cerkvenem polju vrlo napreduje. Lestenec je izvršen v renesančnem slogu, je bogato pozlačen v ognju in okusno v cerkvenem smislu ornamentiran.
Visok je 2 m. 10 cm., v premeru širok 1 m. 75 cm. in prirejen za 24 sveč. Odbor društva za krščansko umetnost je lestenčev načrt poprej natančno pregledal, se o njem pohvalno izrazil in ga povsem odobril, za kar mu bodi tem potom izražena najlepša zahvala. Tako je poleg novih orgelj, katere nam je v občno zadovoljnost izgotovil ljublj. orglarski mojster gosp. Frančišek Goršič, dobila tukajšnja cerkev sedaj z novim lestencem drugi kras, ki je v lepem soglasju s stavbeno lepoto tukajšnje cerkve. Pasarja in umetnika v svoji stroki, g. Ivana Kregarja v Ljubljani pa smem z dobro vestjo priporočati cerkvenim predstojništvom v izvrševanje enacih del osobito, ker je zmeren v ceni in točen v postrežbi.	A. Turk, župnik.
Prenovljenje cerkve.
Gorje, 15. novembra.
Lepa slovesnost se je vršila pri nas preteklo nedeljo 10. t. m. Praznovali smo zahvalo, da so se slikarije in druge poprave in olepšave tako srečno in ugodno izvršile pri naši farni cerkvi. Cerkev je bila zares poprav potrebna. Pr«č. gospod župnik, za vse dobro in lepo, posebno pa za čast božjo in lepoto Gospodove hiše vnet, je sklenil, cerkve ne le dati pobeliti, ampak tudi preslikati, kolikor to dopuščajo gmotne razmere. Slikanje je prevzel gospod Matija Koželj, slikar iz Kamnika. In reči smem, da mu slike v gorjanski cerkvi ne bodo kazile slovesa, katerega si je že pridobil s slikami, ki krase že toliko cerkva po celem Kranjskem. Ker nisem v tej reči strokovnjak, tudi slik ne bom presojal iz umetniškega stališča, le toliko rečem splošno: izgotov-ljene slike so čisto v cerkvenem duhu, da zares povzdigujejo duha in vabijo k pobožnosti in gorečnosti. In to ni čuda: gospod slikar krščanskega mišljenja, katerega nikdar ne zataji, tudi v cerkvi ni mogel zatajiti; verskega duha, ki ga vseskozi prešinja, vdihnil je tudi svojim proizvodom. In s tem, mislim, je izpolnjen glavni in temeljni pogoj, katerega smemo in moramo staviti pri slikah in drugih popravah v cerkvi. Kar gospoda Koželja posebno hvali in priporoča, so mojstersko odbrane in sestavljene barve. Ne mala prednost njegova je tudi ta, da se pridno bavi s svetim pismom; zato se lahko vtopi v svetopisemske dogodbe in mu je mogoče vprizarjati tudi lastne sestave in ne le kopij raznih drugih slikarjev.
Po mojem mnenju in okusu se slika: »Marijino kronanje" v cerkvi na oboku mora imenovati najbolj dovršena. Okoli te središčne slike so prav primerno razvrščene slike, predstavljajoče skrivnosti veselega dela sv. rožnega venca. Nad vhodom v prezbiterij je Marijino oznanenje, nad oltarjem svetega Valentina Marijino obiskanje, na koru na moški strani Jezusovo rojstvo, na ženski strani Jezusovo darovanje v tempeljnu, nad oltarjem Matere Božje je najdenje 121etnega Jezusa v tempeljnu. Te slike so tako prikupljive, da se človeku skoro škoda zdi, da sta dve zadaj na koru in tako nekako bolj skriti. Da pa te slike niso preveč druga od druge ločene, zato je med njimi speljan venec raznih okraskov in olepšav. Posebno očesu ugajajo v polukrogih nad okni angelji, ki vsak po svoje sodelujejo pri Marijinem kronanju: jeden orglja, drugi igra na harpo, dva držita napis: Sanctus, sanctus, sanctus. Druga dva napis: Dominus Deus Sabaoth. Spodnje stene v ladiji so le zelenkasto pobarvane. Z» tolikanj potrebno in očesu prijetno razliko je preskrbljeno s tem, da so stebri ob stenah drugače barvani.
V prezbiteriju se vse slike ozirajo na sv. Rešnje Telo. Najlepša je brezdvomno zadnja večerja na steni pri zvoniku. Kar je tukaj gospod slikar najbolj pogodil, je izraz strahu, skrbi in začudenja na obrazih jednajsterih apostolov in izraz obupnosti na obrazu izdajalca Jude. Želeti bi le bilo pri tej sliki, da bi bile barve malo bolj svitle in žive.
Na oboku v prezbiteriju je vprizorjeno iz skrivnega razodenja poglavje 5., vrsta 13., kjer sv. Janez pripoveduje, kako so starašine in živali molile Jag-nje božje. Na sliki je res precej oseb iu živali, ali
ravno zato se sestava mora imenovati mojsterska. Prav primerno so barve zel6 svitle, ker se predstavlja prizor iz nebes, »kraja svitlobe". V štirih polukrogih ob straneh so predpodobe sv. R. Telesa: Velikonočno jagnje, veliki duhovnik v tempeljnu in darovalni kruhi. Melkizedek blagoslavlja Abrahama Izraelci pobirajo mano. Le škoda, da ni prezbiterij malo večji; za ta prostor je lepšav in raznih okraskov malo preveč. Sploh pa to ne kazi in ne moti toliko, da bi se splošen vtis ne mogel imenovati ugoden in povoljen.
Dalje je gorjanska cerkev dobila novo marmornato oltarno mizo mesto prejšnje lesene, marmornati omarici za sv. olja, za vino in vodo, in pozlačeno leseno ograjo na koru. Vsa ta dela je v splošno zadovoljnost dogotovil gospod Vurnik iz Radovljice.
Vsakdo spozna, da so take poprave v cerkvi vselej združene z nevarnostmi. Da se je pa vse do-gotovilo brez vsake nesreče in tako okusno in po-voljno, zato je bila fara dolžna hvalo Bogu. In to smo mu dali v nedeljo. Vso slovesnost je vodil frančiškanski definitor preč. g. o. Jožef iz Ljubljane.
V	soboto zvečer je na tihem blagoslovil postaje svetega križevega pota, ker so skoro vse drugod postavljene, kakor prej. V nedeljo je najprej prečastiti gospod župnik blagoslovil nove slike. Na to je gospod predstojnik tretjega reda v poljudnih besedah opisal trojno skrinjo zaveze. Kakor je bila skrinja stare zaveze narejena iz najtrdnejšega šitimovega lesa in najdragocenejšega zlata, kakor je Bog skrinjo nove zaveze, Marijo, oblagodaril z izvanredno dušno in telesno lepoto, ravno tako se spodobi, tako je g. govornik sklepal, da se kolikor mogoče dostojno olepša cerkev, druga skrinja nove zaveze. Potem je opravil slovesno mašo ob asisteuciji treh duhovnov. Popoludne po odpetih litanijah je bil občen shod tretjerednikov, pri katerem je gospod predstojnik dokazoval, da ni zadosti, da imamo lepo cerkev; treba je, da so lepe tudi naše duše, in k temu mnogo pomore vodilo tretjega reda sv. Frančiška. Na to je pet novih udov-tretjerednikov pristopilo in podelil se papežev blagoslov.
Naj omenim še, da so tudi Gorjanci veseli in hvaležni Bogu in svojemu župniku, ki jim je z mnogimi skrbmi in opravki priredil tako lepo hišo božjo. Dokaz temu, da so v nedeljo darovali precej čez 100 gld.
Srčna zahvala preč. gospodu Jožefu, ki je kljubu svojej bolehnosti vse storil, da se je slovesnost vršila tako lepo in spodbudno. Hvala pa tudi preč. g. župniku, ki se ni ustrašil nobenih skrbij in nobenega truda. Sklepam z besedami gosp. slavnostnega govornika: Naj da Bog, da bi se preč. g. župnik dolgo, dolgo veselil prenovljene cerkve gorjanske in da bi mu veselje delali tudi njegovi farmani, vrli Gorjanci!
Deželnozborske volitve,
Deželnozborske volitve. Ves radikalni tabor po deželi je na nogah, da bega in moti volilne može. Tako love v nekem okraju može z obljubo, da bode njihov kandidat izposloval same ..cesarske" ceste ter tako zmanjšal okrajne priklade za cestne namene.
V	drugem kraju lažejo ljudem, da bodo „klerikalci" neko podporo, katero je dež. odbor že pred meseci sklenil, a še do danes ne nakazal, (poročevalec g. Murnik) porabili za agitacijo in nakupovanje glasov. S takimi in jednakimi lažmi gredo v boj naši nasprotniki, a upamo, da brez uspeha. Opozarjamo pa svoje somišljenike, da pridejo vsi o pravem času z legitimacijami na volišča ter kot jeden mož glasujejo za določene kandidate.
Iz Mengša, 16. nov. Od vseh strani dohajajo »Slovencu" vesela poročila o volitvah, zmagah itd., samo iz Mengša nič. Marsikdo bi vtegnil misliti, da je pri nas morebiti že zaplankan svet, in za vse bi se res ne goljufal, kedor bi tako sodil. Pri nas so bile volitve neviharne, brez vsake agitacije, sovraštva in pretenja, popolnoma mirne (akoravno nas ni g. dr. Slauc obiskal). Pilo in jedlo se je samo pri obedu; in sicer, vsak za — svoje. Volilcev se je vdeležilo ogromno število, ni več, nič manj, kakor je prostor na jedni roki; od tega števila so bili izvoljeni trije možje, kateri so značajni, nevpogljivi, kateri bodejo trdno stali, neomajani kot hrast, pa
ne ve se, na katero stran, soditi pa se že sedaj sme, da na — liberalno. Kedaj je bila volitev kaj razglašena, ne ve — nikdo. Vidi se, da se bo letos pri nas katoliški prapor visoko povzdignil; pa radi tega, naj se nikdo preveč ne jezi, ker vem, da jeza vsakomu škoduje. Zato le rečem : Ob drugi priliki mora biti drugače I
Črni Vrh nad Idrijo. Pri prvotni volitvi volilnih možje zmagala kat.-narodna stranka. Volilnim možem so izvoljeni: vikar Ivan Hladnik, kapelan Vinko Ci-bašek, Simon Mikuž in Gašper Rudolf, oba posestnika. — Ker je »Narod" poročal, da so se vložili ugovori proti štirim izvoljenim klerikalcem v Črnem Vrhu nad Idrijo, javimo vsem neizvoljenim liberalcem, da so dotični štiri klerikalci uže pred tednom prejeli izkaznice k volitvi deželnega poslanca. To je dokaz, da so bili ugovori zelo »puhli" in se volitev vse skozi pošteno vršila. — »Narod-u" želimo več sreče pri volilnih poročilih.
Iz Šmartna pri Litiji, 17. novembra. (Naščuvano pobalinstvo.) Vsled »sijajnega propada" se je zgodilo nocojšnjo noč tukajšnjim trem hišnim posestnikom „klerikalcem", da so jim ponočnjaki s črnilom zidovje namazali. Da, res lepa »olika", gospod Svetec! Take .somišljenike" ponujate nam. Žalostno in značilno I	—K.—
Iz Črnomlja. V četrtek 14. t. m. je imel Še-tina v gostilni Sušteršiča, po domače v »drvarnici", mali shod, kamor so bili povabljeni volilei. Ni bilo veliko volilcev in še tudi nekaj nevolilcev, ki so pili pozno v noč do 4. ure zjutraj. Kdo je plačal pijačo? Pravijo, da je dr. Tavčar mestoma Črnomelj in Metliki poslal veliko denarja za agitacijo. A obetal je, da, če bo treba, bo še dal. S takimi sredstvi torej agitira dr. Tavčar. V »drvarnici" je dobil vsak dosti pijače in cigar. Tako misli torej vodja liberalne stranke dobiti naše volilce. Tu povemo očitno, da Dolenjci v mestih nismo tako neumni, kakor nas ima dr. Tavčar in njegovi pristaši Šetina in Slane.
Iz Šmartna pri Litiji, 14. novembra. Solze srčne žalosti je točila včeraj pri nas liberalna stranka vsled tega, ker je »sijajno" propadla pri volitvi volilnih mož za deželnozborsko volitev, ker se kaj takega ni nadejala, da bi tako močna in silovita, kakor si je domišljala, njena »trdnjava" za-mogla pasti v roke nasprotnikom — in padla je 1 To je grozno! Vse agitacije, kakor K. W. G. P., niso čisto nič pomagale, če so se tudi trudili dneve in tedne, a bilo je zastonj. Zmaga je naša! Izvoljenih je vseh pet volilnih mož naše stranke, in ti so gg.: dekan Ivan Lavrenčič, Franc Pavlič, Jože Koprivnikar, Jože Ponebšek in Janez Obolnar z 61 do 67 proti 30 do 38 glasovom. Vseh volilcev skupaj je bilo 97. Slava zavednim volilcem ! Svetec je moral oditi osamljen.	—K.—■
Iz Semiča. Dne 15. nov. je bila pri nas v občinski hiši volitev volilnih mož za deželni zbor. Volitev je vodil g. Miroslav Sertič, c. kr. okrajni tajnik iz Črnomlja, ki se je prav mirno in lepo zvr-šila. Izvoljeni so bili gg. dekan Anton Aleš, župan Ivan Sušteršič, Štefan Jakša iz Grbišja št. 7, Marko Kofalt iz Osojnika št. 4, Matija Bukovec iz Semiča št. 9, vsi vrli in krščansko misleči možje. Pri nas lažnjivi liberalizem še nima tal.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. novembra.
(Prevzvišeni gospod knezoškof) dr. Jakob Missia so se včeraj z brzovlakom podali na Dunaj, da se udeleže posvetovanj avstrijskih škofov.
(Slovensko gledališče.) Tretjič v kratkem Času so včeraj »Razbojniki" napolnili gledališče. O igri in predstavi smo že dvakrat precej obširno pisali, torej nam je danes samo opomniti, da včerajšnja predstava ni prav nič zaostala za prvima dvema in da je tudi bengalični ogenj nekaterim še vedno po godi. Ali se res ne more odpraviti ta nedostatek, ki veličastne prizore smešne naredi ?! Mi še jedenkrat priporočamo v uvaževanje naš nasvet, naj se prihodnje leto poskusi pridobiti za oder elektriko iz »Narodnega doma", do tedaj naj se pa opusti vse »etekte" z bengaličnim ognjem, vsaj bi se v posameznih slučajih z navadno lučjo, nekoliko svetlejšo, manj trpinčila fantazija gledalcev. — Jutri pojo v proslavo godu cesarice Elizabete »Afričanko." =
(Novo pobalinstvo ) Pretečeno noč so na knezo-škofovsko palačo dvakrat zapisali besede: »Pereant Germani." — Mi nobenega komentara ne dostavimo.
(Električna razsvetljava) prav dobro fuukcijo-nira od 16. t. m. v novi bolnišnici, v Leonišču in v prisilni delavnici. Največjo zaslugo, da se je vpeljala, ima gospod inžener Anton Klinar.
(Iz Jani) dne 15. nov. — Danes zjutraj ob l/t5. uri čulo se je tukaj močno podzemeljsko bobnenje. Na to sledil je precej močan potres, da ee je zazibalo celo poslopje od juga proti severu.
(Potres.) Z Lipoglavega se piše : 15. novembra zjutraj ob četrt na pet je bil nemočan potres, slišalo se je podzemeljsko bobnenje in šipe v oknih so zašklepetale.
(Iz Špitaliča) se nam brzojavno poroča, da je nevarno zbolel č. g. župnik Florijan Pre les ni k. Zadel ga je mrtvoud in leži že od sobote v nezavesti.
(Iz Črnomlja.) Dne 14. in 15. t. m. so se vršile v naši fari v petih občinah volitve volilnih mož. Vseh osem pripada katoliško-narodni stranki in bodo dne 21. t. m. oddali svoje glasove gospodu Franu Schweigerju, ki je njihov rojak. Na Butovaju in v Petrovivasi je bil izvoljen po jeden, v drugih občinah pa po dva moža, in sicer: v Loki Matija Curk iz Loke, Jože Grahek iz Kočevja ; v občini Dobliče : Janez Turk iz Jelševnika in Jože Plaveč iz Doblič; v občini Talčji Vrh: Jakob Strucelj iz Talč Vrha in Janez Petrič iz Tuševega dola, vsi so odločni naši možje. Ta volitev je bila zanimiva zlasti v prej imenovanih občinah in sicer zato, ker niso v nobeni teh občin izvolili župana za volilnega moža. V občini Loka je dobil liberalni župan Bohte jeden sam glas, katerega mu je dal njegov prijatelj gosp. Štajer; Bohte in Stajer sta bila vsa bleda, ko sta videla, da ne dobita nobenega glasu ; ostala sta sama in bodeta gotovo ponosna na svojo iz njih dveh obstoječo stranko, vsi drugi možje v občini Loki so dali glas možema naše stranke in eicer skoro jednoglasno. Čast takim možem ! Tudi v Dob-ličih, kjer veljajo za bolj liberalue, in so zlasti s Setino dobri, župan ni dobil niti jednega glasu, v znamenje, kako je priljubljen in kako zaupanje ima pri svojih občanih. Ti ga zlasti zato ne čislajo, ker je prijatelj Setine, kateri pa že vsem preseda. — Zmaga v Dobličih je pa bila mogočna, ker je prišlo dosti trdnih in odločnih Jelševnikarjev, Maverlčanov, ia Bistričanov. Tudi spletke Maverlskega učitelja Kraulanda in župana Vertina, ki sta delala za takega volilnega moža, ki bi glasoval za vodjo Dolenca, niso nič pomagale; ostala sta na cedilu. Na Talčvrhu tudi župan Majerle ni dobil nobenega glasu, akoravno je neki Pečavar s Setino delal zanj. Propadel je Setina grozno kot kandidat kmečkih občin in tudi pri svoji agitaciji. Njegova slava je proč; ne posluša ga nobeden več razun kakega duševnega reveža.
*
* *
(Osobna vest.) C. g. Jos. K a r d i n a r, kapelan v Dobrni, je imenovan pomožnim veroučiteljem na celjski državni gimnaziji.
(Samostojne občine v Slatini), kakor jo je sklenil deželni zbor štajerski, presvet. cesar ni potrdil.
(Načelniki slovenskih okrajnih zastopov Spod. Štajerske) so se dne 16. t. m. v Gradcu skupno predstavili novemu c. kr. namestniku Mar. Baquehem.
(Celjska čitalnica) je dne 10. t. m. častnim članom izvolila duh. svetovalca Ivana K r u š i č a, vero-učitelja v. p.
Telegrami.
Metlika, 18. novembra. Navzočih več kot polovica nevolilcev. Somišljeniki večidel izostali. Strašno so napadali škofa in duhovščino. Nevolja meščanov velika.
Dunaj, 17. novembra. Položaj v Carigradu se označuje kot zelo resen. Kakor se poroča, so zunanji zastopniki zopet energično zahtevali od turške vlado, naj omeji nadaljne nemire. Sultan je obljubil, da stori vse potrebno, da se vrne mir, vendar se boji, da mu ne bode dostajalo potrebnih sredstev.
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
^VV^ien,
I. Bezirk,
Schelhammer & Schattera nr^rr
Sredeo, 17. novembra. Glede poročila nekaterih listov, da je odposlal poslanec Ta-kieff vsled nekega dogodka v sobranju naučil emu ministru Veličkoffu svoje priče, poroča „Agence Balcanicque naslednje: Naučnega ministra sta obiskala zbornični predsednik in poslanec Pečev, ki sta izjavila, da ju je poslal Takieff, ki zahteva od ministra zadoščenja. Na to je imenoval minister svoje dve priči. Obestranske priče so se posvetovale včeraj zvečer ter sta pri ti priliki ministrovi priči izjavili, da ne pripisuje poslancu Takieffu tolike zmožnosti, da bi mu moral dati knežje zadostilo in to tem bolj, ker ni preklical svoje častne besedo v sobranja.
Rim, 17. novembra. Papež je vsprejel včeraj apostolskega delegata v Armeniji, Altmayerja, kateri je poročal o ondotnem položaju.
Carigrad, 18. novembra. Zadnji nemiri v okolici mesta*Siwas so zahtevali šest sto žr-
a
tev; jednaki nemiri so se pojavili v mestu Karput, koder je baje ubitih sedem sto oseb. Ameriška misijonska postaja je vpepeljena ; misijonarji so se rešili le z največjo težavo. Poročila iz pokrajin Dersin in Alaškerd govore o velikem opustošenju, katero so pro-vzročili ondotni kurdi. Vsi evropski poslaniki so sklenili, da bodo zahtevali od svojih vlad še po jedno vojno ladijo. Vsled groznih dogodkov v Karputu pričakujejo tudi ameriškega brodovja.
London, 17. novembra. Včeraj se je objavilo uradno poročilo o napadu angleškega državljana Stokesa. V tem poročilu se nahaja nota državnega tajnika van Etvelde na angleškega poslanika, v kateri se izraža obžalovanje kongske vlade nad illegalnim značajem sodišča, ki je obsodilo Stokesa, in se v ime vlade naslednje predlaga: država naj izplača 150.000 frankov odškodnine ter naj povrne Stokesovi rodbini vse njegovo imetje. Dalje naj se pa pozove kapitan Lothaire pred sodišče in pooblasti angleški konzul, da preceni Stokesovo imetje. Na to noto je odgovoril marki Salisbury, da sprejme stavljene predloge in želi obveščen biti o teku sodnijsko preiskave.
London, 17. novembra. „Keuters-Offlce" se poroča z Dunaja: Predlog avstro-ogrskega zunanjega ministra grofa Goluhovskega izraža željo avstro-ogerske vlade, naj bi bile vlade tesno zvezane mej seboj, da lažje složno postopajo v sedanjem kritičnem položaju v sultanovih posestvih. Zunanje vlade že delajo v smislu te izjave.
Umrli so:
16. novembra. France Harrich, krojač 76 let, Vožarski pot 10, ostarelost.'
17. novembra. Ivo Leo Cepuder učiteljev sin 7 mesecev , Zvezdarske ulico, 4 ecclampsie. — Helena Bezek gostij* 66 let, Poljanski nasip 44, ostarelost.
V otroški bolnišnici:
16. novembra. Pavla čarman, kondukterjeva hči, 18 mesecev, scorbut.
Meteorologično porodilo.
Eksekutivne dražbe.
Jožefa G r o z n i k a iz Gojzda nepremakljivo posestvo (2732 gld.) terjatev 977 gld. 61 kr., dne 20. nov. in 20. dec v Litiji.
S Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	|la -g-,-8 >
16	9. zvečer	746-1	2-6	sr. szah.	megla	
17	7. zjutraj 2. popol.	745-9 744-7	01 3 6	si. sever nedoločen	megla	00
17	9. zvečer	744-1	14-	brezv |	megla	
18	7. zjutraj 2. popol.	7426 742-4	00 4-0	si. sever n	megla n	00
Srednja temperatura 16. in 17. novembra 3'1° in 11°, ozir. za 04° in 1'5° pod normalom.
673 1-1
Prežalostnega srca javljamo tnžno vest, da je predragi naš soprog, oziroma oče, sin, brat in svak, gospod
Josip Mazi
posestnik, gostilničar, tajnik gasilnega društva ln odbornik posojllnloe
v nedeljo, dne 17. t. m. ob polu 11. uri dopoludne, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 28. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Telo predragega pokojnika bode v torek, dne 19. novembra ob 3. uri popoludne, v hiši žalosti blagoslovljeno in na dolenjeiogaško pokopališče preneseno k večnemu počitku.
Sv. maše zadušniee za ranjcega se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu.
Priporočamo blagega pokojnika v blag. spomin in molitev.
V Dolenjem Logatcu, dne 17. nov. 1895.
Joslpina Btazi, soproga. — MarloaMazl, hči— Ivan Mati, brat. — Martin Petrič, očem. — Ivana Petrič, mati.
Anton Gregorič, «» i«
pogoj ilnični tajnik in posestnik v Ptuji.
da se v najem, in na prodajo sta
dva velika soda
v Vodmatu št. 28.
666 2-2
TTMDi-MAR«. Najboljše kakovosti, blago-pejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
SCHUTZMARKa
Marijaceljski liker:
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	442 18
Mani lalia pl. TriteHa
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošilja.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega roda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobi se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
♦
Premeščanje prodajalne. |
Ivan Frisch
naznanja tem potom, da je svojo
prodajalno z jermenarskim, torbarskim in usnjatim galanterijskim blagom
premestil iz svoje hiše na Marijinem trgu št. 3 v
GrlecLališke ulice št. 8
v hišo gosp. Aehtsehina.
Pri tej priliki se toplo zahvaljuje vsem p. n. odjemnikom in naročnikom za dosedaj mu izkazano naklonjenost in zaupanje, ter uljudno prosi, da mu taisto tudi v bodoče v novi prodajalni ohranijo.
Ob jednem priporoča p. n. občinstvu svojo
bogato zalogo
vozarskih, jahalnih in potovalnih potrebščin, kovčegov,
ročnih in obramnih torb za dame in gospode, kakor tudi vsako-vistn-h portemonaies, mošnjičkov za denar, tobolčičev za bankovce in vizitke, portefeuilles, tobolčičev za smodke, zavitke in za tabak v največji izberi, ter zagotavlja najboljšo postrežbo pri primernih nizkih cenah.	662 3—3
i ♦
■i
H> ix n a j s li a t>
o r z a.
Dn6 18. novembra.
Sknpni državni dolg v notah.....99 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....99 ,
Avstrijska zlata renta 4%......120 „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100 „
Ogerska zlata renta 4%.......120 .
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98
A.vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1020
Kreditne delnice, 160 gld......377
London vista...........120
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj.	58
80 mark............11
80 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........44
C. kr. cekini........... 5
85
75 40 60
76 25
70 . 92'/,. 77 , 50 . 75 „ 70 „
Dni 16. novembra.
\% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske rravsame srečke ... . Dunavsko rr&narno posojilo L 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno pssojile.....
Zastavna pisma av. ser. ze*.-krei.b»ske4% Prijoritetne obveznica državne folesaice . . „	„ južne ieleašce 3% .
„	„ južne želessice &% .
doleojskik želeaic 4*
147 gld. — kr.
158 „ 25 „
198
98 140 128 107 112
99
98
166 131
99
75
75 60
25 60
25 25 50
17
23 68 70
Kreditne srečke, 100 gld........
1% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinore srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 8370 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 470 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . —
Montanska družba avstr. plan.....88
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 Papirnih rubljer 100........129
198 gld. — kr.
•	n
40 „
n
50 .
50 60
75
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgu^ 3 pri irebanjlh, pri liirebanja
najmanjšega dobitka. K ■ I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
99
Ueojarničoa stataiika družba
M E II C II B"
ttiHzijli it II BuaJ, Iviakiffiritram 74 B.
A«-Pojasnila-£B v vseh gospodarskih in iHanisih stvareh, I
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulasijskih vredasstsih I papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooegs I obrestovanja pri popolni varnosti	I
SV naloženih glamio, ^g |
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift.
Odgovorni vrsdnik: Iva* Raktvee.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.