u
PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXK. Št. 292 (8694)	TRST, petek, 14. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KONČNO URADNO VLADNO SPOROČILO
VODITELJI DEVETIH EVROPSKIH DRŽAV SE ZBEREJO DANES V KOPENHAGNU
V v
ZA BOŽIC IN NOVO LETO DOVOLJEN ZASEBNI AVTOMOBILSKI PROMET
V dneh 25. in 26. decembra in 1. januarja bodo ukinili prepoved vožnje - V istih dneh bodo javni lokali lahko odprti brez omejitev - Druge spremembe omejevalnih ukrepov
RIM, 13. — Končno je vlada uradno napovedala nekatere spremembe ukrepov o varčevanju z električno energijo in s petrolejskimi proizvodi. Tokrat gre za dokončno napoved ukrepov, ki jih je že včeraj poluradno napovedal podtajnik Cengarle med razpravo v poslanski zbornici o zakonu za kaznovanje prekrškov prepovedi kroženja zasebnih avtomobilov ob praznikih.
Dokončen sklep o spremembah
so sprejeli danes zjutraj na sestanku v palači Chigi pod predsedstvom podtajnika Sartija (predsednik Rumor je zaposlen z evropskim vrhom v Kopenhagnu). Na sestanku so proučili potrebe posameznih kategorij ob upoštevanju rezultatov včerajšnje razprave v poslanski zbornici in izkušenj prvih dni, ko so omejitveni ukrepi bili v veljavi.
Ob zaključku seje so sprejeli več sklepov, med katerimi je nedvomno najbolj pričakovan sklep o ukinitvi prenovedi zasebnega prometa v dneh 25. in 26. decembra ter 1. januarja. Za božič, sv. Štefan in za novo leto bodo prav tako ukinjene
omejitve, ki zadevajo javne lokale in lokale za predstave ter radiote levizijske programe. To pomeni, da bodo lahko lokali v teh dneh uvedli iste urnike, kot lani (v bistvu bodo lahko odprti celo noč), televizijski programi pa se bodo tako kot prejšnja leta zavlekli do čez polnoč.
Druge spremembe so bolj splošnega značaja. Najprej je bilo sklenjeno da bo prepoved kroženja ob praznikih stopila v veljavo ob enih zjutraj, ne pa o polnoči kot doslej. Javni lokali, gledališča in kinematografi pa bodo lahko zapirali eno uro kasneje kot doslej, namreč ob
Miiiiiiiiut iiiiiiiiiiiiHiiiiiif im i um tiiiiiiiiiiii imiiinifitiiiiiiiiiitiiii milil h muli iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiili
NA VČERAJŠNJI SEJI SKUPŠČINE V LJUBLJANI
Odobrene smernice razvoja Slovenije
Poročilo podpredsednika slovenskega IS Zvoneta Dragana - Energetska kriza je opozorila na protislovja v družbeno-gospodarskem razvoju
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 13. — Danes sta v Ljubljani republiški in enotni zbor delovnih skupnosti slovenske skupščine razpravljala na skupni seji o temeljih družbeno - gospodarske politike in okvirnih smernicah razvoja Slovenije v prihodnjem letu.
Obsežno poročilo o temeljih gospodarske politike je na seji prebral podpredsednik izvršnega sveta Zvone Dragan.
Njegovo poročilo je izhajalo iz u-gotovitve, da je v Sloveniji in v Jugoslaviji dosežena po pismu predsednika Tita in med pripravami na deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije visoka stopnja idejne in akcijske enotnosti, kar je odločilnega pomena za uspešnejši razvoj proizvajalnih sil in tudi za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Dragan je dejal, da je 29. seja CK ZKS pomenila vrhunec v razčiščevanju stališč glede temeljnih vprašanj družbeno - gospodarskega sistema in razvojne usmerjenosti Slovenije. Sedmi kongres Zveze komunistov pa bo izdelal dokončni idejnopolitični koncept, ki bo pomenil temelj za novi srednjeročni načrt družbeno - gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije do leta 1980.
Moramo se otresti utvar, je dejal Zvone Dragan, da je mogoče spontano urejati gospodarske in družbene tokove. Vrhunec energetske krize po svetu in v Jugoslaviji je opozoril na vsa protislovja, ki so posledica zanemarjanja načrtne prvine v družbeno - gospodarskem razvoju in v zadnjem desetletju.
Izvršni svet Slovenije se je zato odločil bolj odločno poseči v usmerjanje razvoja v prihodnjem letu. Osredotočil se bo zlasti na tri ključna vprašanja, ki danes zavirajo hitrejši razvoj proizvajalnih sil ter samoupravnih družbeno - gospodarskih odnosov. To so energetska, promet in kmetijstvo, kamor naj se usmeri pretežni del investicij.
Zvone Dragan je v nadaljevanju poročila orisal vse pozitivne, pa tudi negativne plati sedanjega gospodarskega stanja. Opozoril je zlasti na rastočo stopnjo inflacije, ki je posledica domačih vzrokov in svetovnih inflacijskih gibanj. V prihodnje se je treba zato dosti bolj odločno lotiti vseh odprtih vprašanj gospodarskega razvoja, pri čemer bo zelo pomembno kar se da odločno uresničiti vse ustavne spremembe ter krepiti samoupravno socialistično usmeritev. Predvsem pa je treba kar najbolj omogočiti čim večji vpliv delovanih ljudi na vsa družbena dogajanja.
Težišče vseh naporov pa bo moralo biti na pospešitvi gospodarske dejavnosti, kajti hitrejša gospodarska rast je eden izmed bistvenih pogojev za dosego predvidenih ciljev družbenega razvoja.
To bo mogoče doseči z večjimi investicijskimi vlaganji v osnovna sredstva iz domačih in tudi tujih virov, s povečano storilnostjo dela in s skladnejšim odnosom med rastjo storilnosti in osebnih dohodkov.
poslanci obeh zborov sprejeli predložene smernice gospodarskega razvoja Slovenije za prihodnje leta
DRAGO KO&MRU
Odloženo zasedanje konference za varnost
Samo visoko organizirano in povezano gospodarstvo v vsej Sloveniji in Jugoslaviji bo sposobno dati večje učinke, večjo proizvodnjo in tudi večje dohodke, je poudaril Zvone Dragan. Na koncu seje so
ŽENEVA, 13. — Po treh mesecih pogajanj bodo jutri odložili drugo fazo konference za varnost in sodelovanje v Evropi, na kateri sodeluje 33 evropskih držav, skupaj z ZDA in Kanado. Koordinacijski odbor, ki se je sestal davi, da bi napravil obračun delovanja konference, je sklenil, da se bodo dela nadaljevala 14. januarja.
Ženevska konferenca bi morala izvajati direktive in priporočila zunanjih ministrov, ki so se sestali v juliju letos v Helsinkih in ki so zadevala tri najvažnejša vprašanja: 1. vprašanje varnosti; 2. vprašanja sodelovnja na gospodarskem, znanstvenem in tehničnem področju ter 3. sodelovanje na področju človeških odnosov.
V tej zvezi so bile ustanovljene tri komisije. Prišlo pa. je do sporov posebno v komisiji za človekove pravice. Na nekaterih drugih področjih so bili doseženi pomembni uspehi.
24. uri.
Nekatere spremembe so bile uvedene tudi glede prevoza blaga: ob praznikih bodo lahko krožila vsa transportna vozila, ne glede na blago, ki ga prevažajo, če njihova te ža presega, skupaj s tovorom, 35 kvintalov. Prav tako bodo lahko krožila, ne glede na težo, vsa vozila za prevoz živih živali, k varljivega blaga in živil.
Pooblastilo za kroženje bodo lahko prejela tudi vozila, ki so last hotelov, toda samo na najkrajši poti med hotelom samim in železniško ali pomorsko postajo ter letališči. V primeru neodložljivih potreb dela na polju bodo lahko o praznikih krožili tudi traktorji in drugi poljedelski stroji. Pač pa niso na današnji seji ničesar sklenili o vprašanju avtomobilov v najem, glede katerih je šc včeraj podtajnik Cengarle napovedal, da bodo lahko krožili le s šoferjem in v mejah občine. Podtajnik Sarti je v razgovoru s časnikarji po današnjem sestanku dejal, da bodo morali to vprašanje še poglobiti skupaj z nekaterimi drugimi problemi, ki so nastali v sedanjem položaju.
O energetski krizi so razpravljali tudi na današnjem sestanku senatne supine KPI v palači Madama. Komunistični senatorji pa sc proučili tudi splošni položaj v državi s posebnim poudarkom na nadaljnji zaostritvi sedanje gospodarske in družbene faze. Na seji so poudarili potrebo po odpravi zamud, oklevanja in vladnih napak in po sproženju takojšnjih učinkovitih ukrepov, predvsem za zagotovitev najbolj nujnih vrši blaga in za zajezitev naraščanja življenjskih stroškov. Senatna skupina je tud: odobrila pobudo komunističnih senatorjev v kdtrisljfeh za proračun in industrijo za zagotovitev točnih informacij o položaju preskrbe s tekočimi gorivi ir za energično pobudo proti špekulacijam in za pravično razdelitev razpoložljivih petrolejskih proizvodov. Končno so senatorji KPI opozorili na potrebo, da vlada spoštuje in v najkrajšem času uresniči obvezo po povečanju pokojnin, družinskih doklad in podpor brezposelnim.
Danes se je sestala tudi senatna skupina KD, ki je proslavljala 25. obletnico ustanovitve skupine. Svečanosti v palači Brandaccio se je udeležil tudi demokrščanski tajnik Fanfani.
Poslopje na periferiji Kepenhagna, kjer
danes
jutri zasedal evropski vrh
Resna vprašanja na dnevnem redu evropskega vrha
Glavni problemi: Bližnji vzhod, energetska kriza in odnosi z ZDA - V dansko prestolnico je prišlo tudi šest arabskih ministrov
KOPENHAGEN, 13. — En državni poglavar — Francoz Pompddou —
in osem ministrskih predsednikov držav članic Evropske gospodarske skupnosti se bo zbralo jutri opoldne v Kopenhagnu na evropskem vrhu, ki bi moral postaviti temelje za «rešitev hude politične krize, ki jo preživlja zahodna Evropa kot skupnost. Italijan Rumor, Anglež Heath, Nemec Brandt, Danec Jbr-gensen, Belgijec Leburton, Nizozemec Den Uyl, Irec Cosgrave in Luksemburžan Werner se bodo sestali s pobudnikom vrha, francoskim predsednikom Pompidoujem, v «Bella Centretu'), modernem, toda nekoliko hladnem poslopju na periferiji danske prestolnice. Konferenčna dvorana bo komaj zadostno ogrevana, tako da bo temperatura sama
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii,,,,,,
ZAPLETEN« IN NAPORNO UREJEVANJE POSLEDIC IZRAELSKO-ARARSKEGA SPOPADA
Kissinger obiskal Alžir in Kairo pred začetkom konference v Ženevi
opozarjala udeležence vrha na najbolj kočljiv problem, o katerem bo tekla razprava: na energetsko krizo in na vprašanja, ki so z njo povezana, od vojne na Bližnjem vzhodu do odnosov z ZDA.
Osnovno vprašanje pa bo še vedno združena Evropa, njen značaj, njena vloga, njene persepktive. Zadnji dogodki so na skoraj dramatičen način postavili v ospredje stara vprašanja, ki niso bila nikoli dokončno rešena. Prav ob bližnje-vzhodni krizi je bila Evropa potisnjena ob stran, bila je le pasivna opazovalka igre med supersilama ter ni znala najti svoje vloge in načina, kako jo na ustrezen način odigrati. Istočasno se je pokazal tudi pravi značaj odnosov z ZDA, ko Američani niso čutili potrebe, da bi se posvetovali z evropskimi zavezniki, ampak so se celo poslu-žili ozemelj nekaterih evropskih držav za pošiljanje vojaške pomoči Izraelu. Ta vprašanja so bila sicer žc na dnevnem redu na zadnjem ministrskem zasedanju NATO v Bruslju, kjer pa se je vse zaključilo le s splošnim izražanjem dobre volje, toda brez konkretnih korakov za dejansko obnovitev in oživitev odnosov med Evropo in mogočnim zaveznikov preko oceana.
Zunanji minister ZDA je zagotovil, da bo njegova vlada zahtevala spoštovanje resolucije št. 242 VS OZN - Bumedien v ZDA?
KAIRO, 13. — Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Henry Kissi ''
Lissinger je danes popoldne prispel
letalom na letališče pri, Kaisu.
prišel
Rurgiba v Rimu
RM, 13. — Danes zvečer je prispel v Rim tunizijski predsednik Habib Burgiba, ki ga bo jutri zjutraj sprejel v Vatikanu papež Pavel VI. Jutri popoldne bo tunizijskega predsednika na Kvirinalu sprejel predsednik Leone. Burgibo spremlja številna delegacija, v kateri je tudi tunizijski zunanji minister Masmoudi.
Ameriški zunanji minister je prišel iz Alžira, kjer se je prej srečal z alžirskim predsednikom Bumedie-nom, zunanjim ministrom Butefliko in drugimi alžirskimi državnimi predstavniki.
Na letališču pri Kairu je Kissin-gerja sprejel egiptovski zunanji minister Ismail Fahmy. Navzoč je bil tudi Hermann E;lts, ki je pooblaščenec za urejevanje ameriških korist v Egiptu vse dokler ne bo prišlo do dokončne ureditve diplomatskih odnosov med obema državama in ki bo tedaj verjetno postal ameriški veleposlanik v Egiptu.
Ko je pristal na letališču, je Kissinger podal časnikarjem to dobesedno izjavo: «Hotel bi san» povedati, da sem srečen, ker sem znova prispel v Egipt in da želim, da bi imel razgovore s predsednikom Sadatom ter ministrom Fahmyjem. Pogovarjali se bomo v duhu sodelovanja, da bi uresničili pravičen in trajen mir na podlagi resolucije št. 242 varnostnega sveta.»
Pozno zvečer se je Kissinger srečal z egiptovskim predsednikom Sadatom v njegovi rezidenci, kakih 20
Ameriški zunanji minister Kissinger z alžirskim predsednikom Bumedienom
■llllllllllllllllll■lUllllllllllllllllllll|||||■|||||||||||||||M|||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||I||||||nllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllU
Vlada je uvedla spremembe v ukrepih o varčevanju s petrolejskimi proizvodi in z električno energijo, predvsem pa je sklenila ukiniti prepoved zasebnega avtomobilskega prometa za božič, sv. Štefan in za novo leto. Po novih določbah bodo javni lokali, gledališča in kinematografi lahko zaprli opolnoči, ne pa ob enajstih. Prepoved vožnje pa ne bo več stopila v veljavo opolnoči, pač pa ob enih zjutraj.
Danes se v Kopenhagnu začne evropski vrh; državni poglavarji in predsedniki vlad devetih držav članic EGS bodo morali na njem najti izhod iz sedanje krize, ki se je dramatično odprla ob no-
li
\

DANES
vi vojni na Bližnjem vzhodu in ob energetski krizi.
Ameriški zunanji minister Kissinger je prispel v Kairo, kjer se je srečal s predsednikom Sadatom in zunanjim ministrom Fahmyjem. Egiptovsko srečanje ameriškega diplomata sledi krat kemu obisku v Alžiru, kjer se je Kissinger pogovarjal * predsednikom Bumedienom in zunanjim ministrom Butefliko.
Obisk ameriškega zunanjega ministra v arabskih deželah je del širokopoteznejšega ameriškega načrta za urejevanje splošno političnih vprašanj ter še po-f' ej tistih, ki zadevajo energetske vire, ki so posebno pomembni za zapadni svet. Kissinger je do sedaj dokazal precej visoke diplomatske sposobnosti ter je tudi formalno zagotovil med drugim, da bo zastopal stališče spoštovanja resolucije varnostnega sveta OZN štev. 242. Ni izključeno, če bi se dogodki razvijali pozitivno, da bi alžirski predsednik Bumedien utegnil uradno obiskati ZDA.
km severno od Kaira. Egiptovska časopisna agencija «Men» je sporočila, da se Je pogovor med državnikoma začel ob 20.40 (po srednjeevropskem času). Jutri zjutraj se bo Kissinger ponovno sestal s Sadatom in Fahmyjem. Popoldne bo odpotoval v Riad.
V tem trenutku se ne more še oceniti rezultatov pogovorov v Alžiru ter še manj tistih, ki so sedaj v teku v Kairu. Glede pogovorov v Alžiru je alžirski zunanji minister Buteflika dejal ,da se je odprlo novo obdobje v odnosih med Alžirijo in ZDA. Omenil je tudi možnost novega Kissingerjevega obiska v Alžiriji. Kissinger je s svoje strani izjavil, da zelo spoštuje predsednika Bumediena ter je izjavil, da upa, da bo ta prej ali slej obiskal ZDA. Prizadeti stranki nista že sporočili, kdaj bo prišlo do navezave diplomatskih stikov med o-bema državama, ki so bili prekinjeni leta 1947.
Te vesti zadevajo srečanja na državni ravni, tudi v razmerah še neurejenih meddržavnih odnosov med ZDA in arabskimi državami. Prav zato pa je nemogoče predvidevati, kaj se bo zgodilo, ko bo prišlo 18. decembra do soočenja med Arabci, Izraelci ter predstavniki vodilnih držav, ki sta preprečili izbruh še hujšega vojnega spopada zaradi arabsko - izraelskega sjpora, to se pravi ZDA in Sovjetske zveze. Te dve državi sta danes sklenili, sporazumno z drugimi člani varnostnega sveta, da formalno povabijo generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima, naj predseduje zasedanje odprtja mirovne konference za Bližnji vzhod. Po zadnjih vesteh, bosta ZDA in SZ obvestili Waldheima o tem sklepu ter ga zaprosili, naj povabi na konferenco določene stranke. Konference v Ženevi se bosta udeležila Kissinger in Gro-miko.
Pri vseh teh dogajanjih ne smemo pa pozabiti, da je ameriški zunanji minister Kissinger sprožil pobudo, da bi prišlo do ustanovitve «energetske akcijske skupine», ki naj bi jo sestavljali Evropa, ZDA in. Japonska. Ta skupina naj bi skrbela za obdelavo novih načrtov za izkoriščanje energetskih virov. V nekaterih krogih pripominjajo, da so ZDA zelo zainteresirane za portugalsko področje, ker se njihova letala med zadnjo izraelsko - arabsko vojno pristajala prav na Azorskem otočju. Poleg tega pa Portugalska razpolaga tudi s precejšnjimi petrolejskimi zalogami in celo tudi z ležišči uranove rude.
Drugih pomembnih vesti z Bližnjega vzhoda praktično ni. Lahko rečemo le, da je Sirija obdolžila Izraelce, da je prišlo do spopada na Golanskem višavju. Izraelci zavračajo te trditve.
Bolj pomembne so mogoče vesti, ki zadevajo preureditve v egiptovskem generalnem štabu ter v dveh armadah. Predsednik Sadat je namreč sklenil, da zamenja načelnika egiptovskega generalnega štaba generala šazlija ter. poveljnika druge in tretje armade. Generala šazlija je zamenjal general Gamasy, ki je bil do sedaj na čelu egiptovske delegacije na pogajanjih z Izraelci v šotoru pri km 101 na cesti Kairo — Suez.
Pretres v egiptovskih vojaških višjih krogih je seveda vzbudil v zahodnem svetu veliko zanimanje ter
tudi čisto popolnoma napačna tolmačenja. V nekaterih krogih so menili, da je bil general šazli odstranjen s svojega položaja, ker je baje zagrešil več napak v zadnji vojni z Izraelom. To tezo pa ne potrjuje dejstvo, da sta bila poveljnika druge in tretje armade razrešena svojega položaja, na fronti ter poklicana na odgovornejša mesta v ministrstvu za obrambo. Prav v vojaških krogih poudarjajo, da bo skušala sedaj egiptovska vojska izkoriščati v največji meri vojne izkušnje vojakov in častnikov, ki so sodelovali ->ri zadnjem spopadu z Izraelci.
zel vietnamskega vprašanja. Kraj sestanka naj bi bil Pariz, datum morebitnega srečanja pa ni bil sporočen.
V kratkem sestanek Kissinger-Tho
SAIGON, 13. — Položaj v Indokini je že tako napet, da se je dejansko začela nova vojna med Thieujevim režimom in enotami začasne revolucionarne vlade. Razumljivo je torej, da se bosta pogajalca Le Due Tho in Henry Kissinger, ki sta že pripravila pariški mirovni sporazum, sestala, kot so sporočili v diplomatskih krogih v Phnom Penhu, in skušala zopet razvozlati gordijski vo-
3ela hiša je pozneje uradno potrdila, da se bosta Kissinger in Le Due Tho sestala v kratkem v Parizu. Predstavnik Bele hiše Warren je poudaril, da bosta državnika v prvi vrsti obravnavala vprašanje položaja v Južnem Vietnamu. Dodal je tudi, da sta se Hanoi in Washington že dogovorila za sestanek, ni pa hotel povedati kdo je dal pobudo za naknadno srečanje.
Predstavnik južnovietnamske začas ne revolucionarne vlade pa je med tem sporočil, da je Thieujevo letal stvo nadaljevalo z zločinskimi napadi na osvobojeno ozemlje. Med rai dom nad Loc Ninhom, so saigonski piloti ranili veliko število civilistov in uničili veliko hiš.
Po drugi strani pa se je izvedelo, da bo mednarodna komisija za nadzorstvo nad premirjem ponovno zače la delovati. Po odstopu Kanade je komisija prekinila delo za pet mesecev. Postala je ponovno operativna šele pred nekaj dnevi, ko je dopotovala iranska delegacija, ki nadomešča kanadsko in ki bo predsedovala komisiji.
Poleg temperature pa bo na ta vprašanja opozarjala udeležence vrha tudi prisotnost kar šestih arabskih ministrov v Kopenhagnu: gre za predstavnike Alžirije, Tunizije, Maroka, Saudove Arabije, Sudana in Zveze arabskih emiratov, ki so nepričakovano prispeli v dansko prestolnico na predvečer evropskega zasedanja. Za sedaj ni v programu nobeno formalno srečanje med udeleženci vrha in arabskimi min stri, jasno pa je, da bo do teh stikov prišlo. Lahko bi jih navezali zunanji mmistri, ki so prav tako prispeli v Kopenhagen v spremstvu premi erov.
Jutrišnja seja v «Bella Centretu» bi morala trajati štiri ure, zvečer pa je na sporedu sprejem v gradu Christiansborg. V soboto se bo zasedanje nadaljevalo od jutra do večera s kratko pavzo za kosilo, ki ga bo priredila danska kraljica. Gre pa samo za okviren program, ki bi lahko bil spremenjen v vsakem trenutku, saj bo vrh potekal brez vsakršnega dnevnega reda in brez formalnosti. Prav tako pričakujejo, da ob zaključku zasedanja ne brdo objavili nobenega uradnega poročila: za sedaj je predvidena samo tiskovna konferenca danskega ministrskega predsednika.
RIM. 13. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu ministrskega predsednika Rumorja in zunanjega ministra Mora, s katerima se je razgovarjal o jutrišnjem evropskem vrhu v Kopenhagnu.
.........................................................................................i.....i...............................................■ninnili
Predsednik jugoslovanske vlade konča! uradni obisk v Varšavi
Poročilo o razgovorih s poljskim premierom Jaroszewiczem - Džemal Bijedic gre danes v Prago
VARŠAVA, 13. — V Varšavi je bi-
lo nocoj objavljeno skupno jugoslovansko - poljsko sporočilo o obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča in o njegovih razgovorih s predsednikom ministrskega sveta Poljske Piotrom Jaroszvewiczem. V teh ragovorih, katerih so se udeležili tudi člani obeh delegacij, so v ozračju prisrčnega prijateljstva in medsebojnega razumevanja in odkritosti o-pravili izčrpno izmenjavo misli o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih in ugotovili enakost pogledov. Ocenili so, da se jugoslovansko-poljsko politični, gospodarski in kulturni in drugi odnosi posebno zadnji dve leti uspešno razvijajo in da obstajajo pogoji za njihov nadaljnji razvoj. Posebna pozornost je bila posvečena gospodarskemu sodelovanju, v katerem je bil posebno zadnje čase zabeležen pomemben napredek, pri tem je bilo ugotovljeno, da dinamičen razvoj in komplementarnost gospodarstev o-beh držav ustvarjata številne nove možnosti za okrepitev in razširitev sodelovanja. Dogovorjeno je bilo, da pristojni organi in zainteresirane organizacije še intenzivneje nadaljujejo s proučevanjem možnosti dolgoročnega sodelovanja v industriji in na področju surovin.
Pri proučevanju aktualnega med narodnega položaja sta predsednika ugotovila, da je kot rezultat naporov socialističnih, neuvrščenih in
drugih držav v nekaterih delih sve-
ta prišlo do pozitivnih sprememb in do razširitve mednarodnega sodelovanja. Istočasno pa sta predsednika z zaskrbljenostjo ugotovila, da sile imperializma in mednarodne reakcije povečujejo svoj pritisk na posamezne države z namenom, da ohranijo stare in si pridobe nove pozicije, torej zaustavijo proces popuščanja in napredka na svetu. Predsednika sta ugotovila pozitiven razvoj odnosov med evropskimi državami, izrazila sta pripravljenost obeh držav, da še naprej vlagata napore za krepitev sedanjega procesa sodelovanja in varnosti in opozorila, da sta mir in varnost Evrope tesno povezana z nedotakljivostjo sedanjih meja. Predstavnika obeh držav sta pozdravila sporazum o normalizaciji odnosov med Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo. Jugoslavija in Poljska izražata pripravljenost, da nadaljujeta s konstruktivno dejavnostjo v interesu uspešnega zaključka druge faze konference o evropski varnosti in sodelovanju in sodita, da bo sklicanje tretje faze konference ustrezalo interesom držav udeleženk. Jugoslavija in Poljska se prav tako zavzemata za pripravo praktičnih ukrepov za zmanjšanje oborožitve in oboroženih sil v Evropi in izražata pripravljenost, da nadaljujeta z napori za sklicanje svetovne konference o razorožitvi. Obe strani sodita, da je trenutno najvažnejša na-
loga rešitev krize na Bližnjem vzhodu, ki se lahko pravično in trajno reši samo z umikom izraelskih čet z zasedenih ozemelj in s priznanjem zakonitih pravic arabskemu ljudstvu Palestine. Vladna predsednika Jugoslavije in Poljske sta se zavzela za brezpogojno spoštovanje zakonitih pravic narodov Vietnama, Laosa in Kambodže, za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru v Indokini. Predsednika sta obsodila fašistični prevrat v Čilu in izrazila solidarnost z junaško borbo čilskega ljudstva za neodvisnost in družbeni napredek.
Predsednik poljske vlade Jarosze-wicz je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič odhaja jutri na uradni prijateljski obisk na češkoslovaško.
Napovedana podražitev papirja za dnevnike
RIM. 13. — V založniških krogih se je zvedelo, da se bo papir za tiskanje dnevnikov s prvim januarjem 1974 podražil za 56,50 lir kilogram. V istih krogih poudarjajo, da bo podražitev papirja pomenila za založnike dnevnikov večje breme za prihodnje leto za celih 18 milijard lir, seveda če ne bo prišlo do novih podražitev.
DEŽELNI PRORAČUN ZA LETO 1974
Danes zaključni poseg predsednika Comellija
Finančni odbornik Coloni: dežela je za to, da se manjšini priznajo pravice, ki izhajajo iz demokratičnih načel, iz ustave in iz deželnega statuta
Potem ko je bila splošna razprava o obračunu za leto 1972 in proračunu za leto 1974 v sredo zaključena, so na včerajšnji seji spregovorili poročevalci ter odbornika za finance Coloni in za proračun in načrtovanje De Carli. Danes bo vsem odgovoril predsednik deželnega odbora Comelli, nakar bo deželni svet obravnaval vrsto resolucij in popravkov, ki so jih do konca razprave predložili predstavniki posameznih svetovalskih skupin, ter prešel na glasovanje o obeh dokumentih.
O obračunu za poslovno leto 1972 sta včeraj spregovorila poročevalca Ginaldi (KD) za večino in Bettoli (KPI) za opozicijo. Ginaldi je orisal delovanje deželne uprave v letu 1972 ter se zadržal ob nekaterih specifičnih vprašanjih in zlasti ob vprašanju kmetijskega razvoja. Glede odnosov med deželo in	krajevnimi	ustanovami,	je	Gi-
naldi predlagal spremembo člena 11	deželnega	statuta, ki	nalaga
praktično dvojno nadzorstvo nad vsakim aktom krajevnih uprav, kar nujno zadržuje napredovanje ustreznih postopkov. Na koncu se je Ginaldi izrekel za sprejem obračuna	in povabil	skupščino,	naj	t>i
ga tudi sama potrdila brez pridržkov.
Poročevalec	Bettoli pa	je	na-
sprotno dejal, da se je deželno poslovanje tudi v letu 1972 odvijalo fragmentarno in na podlagi določenih protekcij, pasivni ostanki pa kažejo, da deželna uprava ni bila sposobna uresničiti del, za katera je predhodno izdala ustrezne zakone. Govornik je naglasil, da je v deželni upravi vse preveč birokratizma, tako da se poslovanje odvija p-epočasi. Dežela naj bi zato priznala krajevnim upravam vrsto pristojnosti ter preuredila svoje lastno knjigovodstvo in pravilnik za osebje. Hkrati s tem naj bi dežela prevzela v svoj stalež pokrajinske in občinske tajnike, ki so sedaj podrejeni prefektu, to je krajevnemu predstavniku ministrstva za notranje zadeve.
0 proračunu za leto 1974 sta zopet spregovorila dva poročevalca, in sicer Rigutt0 (KD) za večino in Baracetti (KPI) za opozicijo. Bigutte je v bistvu naglasil, da nastopa dežela s proračunom za leto 1974 pot dinamičnega izkoriščanja razpoložljivih sredstev. Prizadevanja dežele na tem področju bodo lahko toliko bolj uspešna — je dejal govornik — če se bodo njeni voditelji stalno posvetovali z družbenimi silami in zlasti s predstavniki deželnega delavstva. Govornik je še omenil, da je proračun za leto 1974 predvsem prehodnega značaja, saj je bil zamišljen kot nekakšen uvod k petletnemu načrtovanju deželnih izdatkov. Prvi petletni načrt v tej novi fazi deželnega programiranja bo predvidoma sestavljen pred koncem junija prihodnjega leta.
Baracetti je ponovil stališče KPI, da se namreč proračun izogiba kakršnemu koli večjemu posegu za premostitev sedanjih težav v gospodarskem življenju in zlasti v energetiki, in orisal nekatere popravke, ki jih predlagajo komunisti. V zvezi s sklepom deželnega odbora, da se proračunska postavka za okrepitev javnega prometa v deželi poveča z 1 na 2 milijardi lir, je govornik dejal, da je tudi ta večji znesek nezadosten glede na naraščajoče potrebe prebivalstva. Baracetti je nadalje naglasil nujnost, naj bi deželna u-prava razširila svoje odnose z osrednjimi organi, in sicer ne le z vlado, temveč in predvsem s poslansko zbornico. Govornik se je v svojem posegu dotaknil tudi vprašanj slovenske manjšine in polemiziral z demokristjani, katerim je očital, da niso povsem iskreni, ko obravnavajo naše probleme. Baracetti je polemiziral zlasti s svetovalcem Specogno (KD) ter mu očital, da ni v svojem posegu o Nadiških dolinah omenil Slovencev, čeprav je bil izvoljen tudi z njihovimi glasovi (Specogna je namreč doma iz Beneške Slovenije). Baracetti je končno povabil deželno vlado, naj dodeli slovenskim
kulturnim ustanovam večjo finančno pomoč.
Kakor že omenjeno, sta na razne pripombe svetovalcev na koncu odgovorila odbornika za finance Coloni in za proračun in načrtovanje De Carli. V tej zvezi naj posebej omenimo izvajanja odbornika Colonija, ki se nanašajo na našo narodnostno skupnost. Coloni je dejal, da je dosedanja politika do slovenske manjšine privedla do pozitivnih rezultatov. Ti se med d-ugim kažejo tudi v podpori za mednarodno konferenco o manjšinah, za katero so se izrekle vse stranke ustavnega loka, vključno PLI, ki se je v preteklosti priključevala nasprotnemu taboru. S to svojo politiko do manjšine namerava cteželna vlada nadaljevati tudi v prihodnje — je še dejal Coloni. Dežela je za to, da se manjšini priznajo njene pravice, kakršne izhajajo iz demokratičnih načel, iz republiške ustave in iz člena 3 deželnega statuta. Krščanska demokracija — je zaključil odbornik — bo v tem pogledu storila svojo dolžnost, in sicer iz lastnega demokratičnega nagiba, to je brez vsake morebitne povezave s tako imenovanim načelom recipročnosti.
KRSTNA UPRIZORITEV «DLAKE V JAJCU» NA ODRU SAG
Dobro so nas ošvrkali...
Poskus satiričnega kabareta, ki vendarle ni poskus Dobra odrska izvedba v režiji Adrijana Rustje
Znamo biti Slovenci satirični, duhoviti, se znamo norčevati sami iz sebe? Skupina zamejskih avtorjev, piscev in amaterskih igralcev ob pomoči profesionalcev, je skušala na ta vprašanja odgovoriti s satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu», ki je doživel svojo krstno uprizoritev sinoči na odru Slovenskega amaterskega gledališča v dvoranici v Ul. Montecchi.
Pod glavni naslov so avtorji zapisali tudi «Satirični kabaret za pokušino», s čimer so se očitno ho-
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
sklicuje 20. redni občni zbor v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Toplo priporočamo točnost.
.................................................im«
V PONEDELJEK IZREDNA SKUPŠČINA ČLANOV SEKCIJE PSI
Pred dokončno krizo leve sredine v de vinsko-nabrežinski občini
Neuspešna pogajanja med krajevnimi predstavniki KD, PSI, PSDI in SS - Vprašanje načelnika skupine PSI Colje o kolegiju v Sesljanu
Sklep pokrajinskega sveta, da postane pokrajina pobudnica za ustanovitev konzorcija za gradnjo mednarodnega kolegija v Sesljanu. je včeraj močno odjeknil med prebivalstvom devinsko - nabrežinske občine, saj je znano, da je v zadnjem razdobju prišlo do raznih poskusov, da se ponovno spremeni etnična sestava ozemlja in to na osnovi gradbenih špekulacij. Zaradi tega, je tudi razumljivo, da so predstavniki političnih strank takoj posegli. Že v včerajšnji številki smo objavili pismeni vprašanji načelnikov svetovalske skupine Slovenske skupnosti in KPI.
Načelnik svetovalske skupine PSI v devinsko - nabrežinskem svetu Srečko Colja je včeraj naslovil na župana dr. Dragomira Legišo pismeno vprašanje v zvezi s sklepom pokrajinskega sveta, da postane pokrajina pobudnica za ustanovitev konzorcija, ki bo gradil mednarodni kolegij na področju Sesljana. Sreč-
.................................................
NEUSPEŠEN NOČNI SESTANEK V PALAČI DIANA
POGAJANJA 0 PREVERJANJU POVSEM V SLEPI ULICI
Spor o razdelitvi mest v občinskem odboru in glede imenovanja predsednikov raznih ustanov
Pogajanja med petimi strankami | gostišč. Sestanek bo na sedežu v Ul,
leve sredine o programu tržaške občinske uprave so se zaključila v noči med sredo in četrtkom brez kakršnega koli rezultata. Danes se niso nadaljevala in zvečer sploh še ni bilo znano, kdaj se bodo delegacije ponovno sestale. Tudi o poteku tega dolgotrajnega nočnega sestanka v palači Diana ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, izvedelo pa se je, da se je končal na dokaj buren način ob 5. uri zjutraj, ko je del delegacije KD pogajanja zapustil, ostali člani pa so odšli spat kake pol ure kasneje.
Kot že rečeno, točnih vesti o poteku pogajanj ni. Vendar pa kaže, da so se dogovorili o perečih načelnih vprašanjih, ki so bila pred tednom dni še na dnevnem redu. Tako so našli kompromisni predlog glede petrolejskega pristanišča. Glede avtoceste, oziroma hitre cestne povezave, naj bi tržaška občinska uprava spre-jela nove obveznosti v zvezi z izvršilnimi načrti in v zvezi z raznimi variantami. Deloma je ostalo odprto vprašanje Acegata, vendar so se sporazumeli o razdelitvi podjetja: do te operacije ne bi prišlo že januarja prihodnjega leta, temveč šele v začetku 1975. leta. Takoj pa naj bi naredili vse potrebno za pu-blicizacijo javnih prevozov na celotnem področju pokrajine. Končno se govori, da so rešili tudi sporna vprašanja o Delavskih zadrugah.
Zapletlo Pa 56 ie Slede razdelitve mest v občinski upravi in pri imenovanju predsednikov krajevnih us tonov, katerim zapade mandat. Tu se bijeta dve tezi:	strogo aritmetična
o vplivu strank koalicije in aritme tično-politična. ko vsaka stranka tako aritmetiko kot politično tezo volilnih izidov in razmerja sil v občinskem svetu razlaga po svoje. Na tej osnovi je prišlo do štirih predlogov, ki so se med seboj prepleli in do dolgotrajnih nočnih pogajanj, ki so za sedaj brezuspešna, tako da so odprte vse možnosti.
S. Spiridione 7 ob 16.30 oziroma ob 20. uri.
• Sindikalna združenja CGIL, CISC
in UIL so napovedala za danes, 14. t.m. skupščino uslužbencev hotelov in
S seje pokrajinskega odbora za cene
Trgovci z jestvinami morajo predložiti nove cenike testenin
Včeraj se je pod predsedstvom prefekta Di Lorenza sestal pokrajinski odbor za nadzorstvo nad cenami. Odbor je — v skladu z ukrepi CIP — sklenil, da morajo trgovci vložiti na občino nove cenike za testenine in opozarja, da nove cene ne smejo v nobenem primeru presegati prejšnjih za več kot 70 lir.
Odbor je nato določil nove tarife za turistične vodiče, ki bodo začele veljati v letu 1974. O tem vprašanju je upošteval mnenje pokrajinske turistične ustanova. Ob koncu svoje seje je odbor proučil še vprašanje zalog, predvsem sladkorja in soli: upoštevajoč statistične podatke o porabi v prejšnjih letih je proučil najprimernejše načine, da bi zagotovil zadostne zaloge za potrebe prebivalstva.
Sindikati proti zapori opekarne «Valdadige -
Enotna federacija gradbincev je včeraj ostro protestirala proti zapori opekarne «Valdadige» pri Orehu. Lastniki so namreč nenadoma sporočili, da bodo takoj prenehali z obratovanjem. Opekarno so odprli pred 20 leti ob znatni finančni pomoči javnih organov.
Zaradi tega in zaradi nevarnosti brezposelnosti, ki preti številnim delavcem, so sklenili, da se bodo sindikalna predstavništva sestala z zvezo industrijcev, z deželnimi predstavniki, s prefektom, z deželno finančno družbo in z miljskim županom Če ti sestanki ne bodo obrodili sadov, bodo delavci prešli k učinkovitejšim pobudam.
ko Colja v pismu ugotavlja, da gre za povsem nepričakovan sklep, ko občinski svet in svetovalske skupine o zadevi niso bile na nobeni ravni uradno obveščene. Še zlasti pa je čuden postopek, da si prevzema neka krajevna ustanova — v tem primeru pokrajina — pristojnost za nakup zemljišča na področju druge občine, ki naj bi bila v konzorciju za skupno gradnjo.
Vsako odločitev v tej zvezi mora devinsko - nabrežinski svet dobro proučiti, sa je prav zato, da se preprečijo možne gradbene špekulacije in da se zavre prodor cementa in asfalta na področje občine, soglasno sklenil zaporo vseh gradenj. Poleg tega pa presenečajo tudi vesti o razpoložljivih milijardah lir za gradnjo mednarodnega šolskega zavoda, ko pa so istočasno šole v občini v izredno slabem stanju in ko ni sredstev za nekatera najnujnejša javna dela.
Srečko Colja zaključuje pismo z vprašanjem županu, ali je bil obveščen o tej pobudi in če ne meni, da bi bilo treba v tej zvezi čim prej sklicati na izredni seji občinski svet.
Načrti o gradnji novega naselja pa so samo del perečih vprašanj devinsko - nabrežinske uprave, saj je znano, da je bilo te dni več sestankov med krajevnimi tajništvi KD, PSI, Slovenske skupnosti in PSDI, ki pa niso pripomogU k premostitvi težav med strankami. O vseh teh razgovorih niso izdali nobenega sporočila, vendar pa se je izvedelo, da so se končali neuspešno. Šlo je za obravnavo odprtih vprašanj, ki se nanašajo na krajevno turistično u-stanovo in zlasti na gradnjo pomembnih športnih naprav, ki bi morale biti v korist prebivalstva celotne občine. V bistvu pa gre za odnose s krajevno KD, ki so bili vedno izredno težavni, saj je večinska stranka razbita na dvoje in v njej prevladujejo desničarske struje.
Zato je tudi razumljivo, da se je v sredo sestal na izredni seji izvršni odbor sekcije PSI za občino
levosredinske koalicije. Izvršni odbor je, upoštevajoč resnost političnega položaja, sklenil sklicati v ponedeljek ob 19. uri na sedežu sekcije v Nabrežini izredno skupščino članov za razpravo o sedanjem položaju in za sprejem ustreznih sklepov. Zelo verjetno je, da bo izvršni odbor predlagal razbitje koalicije leve sredine na občinski ravni.
Podobno stališče baje prevladuje v svetovalski skupini Liste Slovenske skupnosti. Tudi krajevno vodstvo Slovenske skupnosti namerava v prvih dneh prihodnjega tedna sklicati sestanek somišljenikov, da skupno preuče položaj.
Iz vseh teh uradnih in poluradnih vesti izhaja, da se je položaj v devinsko - nabrežinski občini izredno zaostril in da je možno razbitje sedanje koalicije leve sredine, kar pa ustvarja možnosti za razpravo o novi naprednejši in bolj slovenski upravi devinsko - nabrežinske ob-
teli zavarovati pred morebitnim zmrdovanjem nad delom in prestrogimi ocenami poklicnih in nepoklicnih kritikov in kritizerjev. Toda tudi če pustimo tisto «pokušino» ob strani, čeprav ima svoje opravičilo v praktični neobstojnosti te odrske zvrsti med Slovenci (mogoče zato, ker naj bi bili preresni?), je treba brez preširoke dobrohotnosti priznati, da je poizkus v kar lepi meri uspel. Lahko bi sicer sedaj modrovali, da je bil ta ali oni prizor manj duhovit, da je bilo v enem več satire kot v drugem, da je zopet bilo v nekaterih več neposrednosti in v drugih več «šlatanja okrog r...», toda v celoti vzeto smo se vendarle kar precejkrat pošteno nasmejali ob celi vrsti dobro poantiranih resnic, ki jih vsi poznamo, a smo do njih iz enega ali drugega razloga zelo obzirni, zlasti pa takrat, ko se tičejo nas. No, kadar zadevajo druge, potem je že vse prav...
Dejstvo, da je besedilo pisalo več avtorjev (Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč in Atilij Kralj), je prišlo v delu do izraza v različnih prijemih in slogih pisanja in obravnavanja, pa tudi v sami prodornosti satirične osti. Po drugi strani pa je lahko več avtorjev z obširnejšim poznavanjem stvari in nekaterih ozadij v raznih slojih, družbah in strukturah naše male zamejske skupnosti razgrnilo večjo paleto skritih splošno znanih resnic in vrglo nanje svetlobni žarek. Pri tem ni bilo težko spregledati, da imajo resne plati našega življenja tudi svojo komično stran komične pa še kako resno.
Že samo v tem spoznanju, čeprav samo skozi poantirano satiro, pa je že tudi uspeh tega kabareta, kakor je njegov uspeh tudi v ugotovitvi, da imamo v naših vrstah, kljub že kar patološki nesposobnosti Slovencev za humor, ljudi, ki imajo smisel tudi za to plat življenja.
Posamezne prizore, gledane z onostranstva in potemtakem Z' neprizadetostjo, ki so ošvrkali po malem kar cel sprektrum naše manj-šinke mavrice od gledališča do prosvete, od tiska do športa, od radia in televizije do politike in strankarstva, so z besedo in pesmijo, v knjižni slovenščini, sočnem narečju ali v izumetničeni spakedran-ščini, pod Rustjevim režijskim vodstvom z bolj ali manj enakim deležem uprizorili marljivi člani Amaterskega gledališča Sergij Cerkve-nič, Milica Kravos, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Sergej Verč in Anica Žerjal. Vsi zaslužijo pohvalo, še posebno Boris Kobal, ki je ustvaril nekaj zelo posrečenih makjet in pokazal lep igralski talent.
S pomembnim deležem sc/ K 'to-' spehu uprizoritve prispevali Aleksander Vodopivec z glasbeno opremo, Miroslav Košuta tudi s songi, Marija Vidau s kabaretsko ustreznimi kostumi, Atilij Kralj tudi s sceno, pa še Mira Sardočeva kot lektorica in Aleksander Rojc kot korepetitor.
Občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano, je vse nastopajoče, in z njimi vred tudi avtorje besedila, na-
gradilo za večer zdravega in poživljajočega smeha s toplim aplavzom in cvetjem.	j. k.
Znanstveno zasedanje v Miramarskem centru
V	Mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru se je včeraj začelo mednarodno znanstveno zasedanje o najnovejših odkritjih na področju fizike trdih teles in nizkih temperatur. Na zasedanju, ki ga vodita tržaški univerzitetni docent prof. Celli ter prof. Sunjič z Inštituta za teoretsko fiziko na univerzi v Ljubljani, sodelujejo številni znanstveniki iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Poljske in Italije.
V	teh dneh se je v prostorih mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki je udvisen od dunajske a-gencije za atomsko energijo (AIEA), zaključil po skoraj treh mesecih predavanj, seminarjev in razprav, jesenski tečaj, ki je bil namenjen proučevanju matematičnih metod dinamike tekočin.
Spremembe v umiku trgovin za praznike
Tržaški župan je zopet delno spremenil urnik trgovin za praznike. V nedeljo, 23. decembra bodo vse trgovine odprte po običajnem urniku in ne samo dopoldne, kot je bilo prvotno sporočeno. Trgovine pa bodo zaprte 2. januarja 1971 razen pekarn, ki bodo zaprte 25. aprila 1974.
Dežurstvo taksijev v nedeljo, 16. t. m.
Tržaška občina je izdelala urnik dežurstva za taksije v nedeljo, 16. decembra. Urnik je sledeč:
Od polnoči do 7. ure taksiji štev od 61 do 80, od 7. do 15. ure taksiji štev. od 81 do 184 in od 15. do 24. ure taksiji štev. od 185 do 60.
Seja Sindikata slovenske šole
Danes, 14. t. m., ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu je razprava o novem zakonu,
položaju profesorjev, delu in razno.
čine.
..................................im........
PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
V Bazovici in pri Banih bodo okrepili razsvetljavo
Nova razsvetljava tudi v nekaterih predelih mesta
Občinski odbor, ki se je sestal pod predsedstvom župana Spaccini-ja, je na svoji zadnji seji razpravljal in sklepal o vprašanjih okrepitve električne napeljave v mestu in zgornji okolici ter o popravilih na nekaterih šolskih poslopjih.
V okviru načrta za izboljšanje in okrepitev omrežja javne razsvetljave je odbor odredil napeljavo razsvetljave pri Banih in sicer na cesti. ki vodi iz vasi po nadvozu nad Trbiško cesto na pokrajinsko cesto Trebče-Opčine. Novo razsvetljavo bodo napeljali tudi v predelu ceste, ki vodi s križišča pred Bazovi-
Devin - Nabrežina in je razpravljal co proti mejnemu prehodu na Pe-„ ,mravno . političnem položaju v | sku. Omrežje javne razsvetljave bo-
občinTter0 o* odnosto med stojkami I do okrepili tudi v nekaterih ulicah
..................................................
JUTRI DOPOLDNE V
VIDMU
Protestni shod kmetovalcev Furlanije-Julijske krajine
Kmečka zveza poziva naše kmete, da se udeleže manifestacije
Resna kriza italijanskega kmetijstva, ki se vleče že dolgo vrsto let in se je letos še zaostrila, je na-ravno povzročila veliko vznemirje-nje in val protestov obdelovalcev zemlje v vsej državi, ki sta zado-bila izraz v številnih manifestacijah po raznih krajih Italije.
V naši deželi je kriza še posebno hudo prizadela živinorejo tako zaradi naraščanja cen krmil kot zaradi letošnje suše. Zato sta deželni kmečki sindikat «Alleanza coltivatori» in deželno Združenje kmetijsk'h zadrug sklenila prirediti, v sodelovanju z organizacijami poljskih delavcev in spolovinarjev CGIL in CISL v soboto, 15. t.m. z začetkom ob 10. uri na Trgu Venerio v Vidmu manifestacijo kmetov iz Fur lanije - Julijske krajine.
Namen manifestacije je opozoriti javne oblasti, zlasti deželne, na ne vzdržen položaj, v katerem so kmetje prisiljeni delati in na potrebo nujnih javnih posegov za preporod
kmetijstva. Zahtevali bodo predvsem nujne ukrepe za pomoč živinoreji, ki je v veliki nevarnosti, znižanje cen krmil, gnojil in goriva za kmetijske stroje ter njegovo zagotovljeno preskrbo, določitev cen mleka in mesa pri hlevu, ki naj poplačajo delo živinorejca: izdelavo in izvrševanje področnih načrtov za razvoj kmetijstva, enako socialno in zdravstveno zaščito, kot vse druge delovne kategorije in dovoljenje kmetom, da uporabljajo kmetijske stroje tudi ob nedeljah in praznikih.
Tržaški kmetje so v še hujši stiski, ker jih poleg splošne krize prizadevajo še razlastitve in razni posegi po njihovi zemlji. Zato jih Kmečka zveza poziva, da se udeležijo manifestacije v Vidmu in tako skupaj z drugimi kmeti vse dežele pokažejo oblastem, da hočejo biti pravično upoštevani in zahtevajo uresničitev svojih zahtev po boljšem življenju in boljši bodočnosti	L- V.
mestnega središča. Novo razsvetljavo bodo napeljali v Drevoredu XX. septembra in sicer v predelu od Ul. Zovenzoni do Ul. Bonomo. Nadalje bodo bolje razsvetlili Ul. Vergerio, Ul. Revoltella v predelu od Ul. Rossetti do Ul. Bonghi ter velik predel Rojana, ki obsega Ul Moreri, Ul. VUlan de Bachino, Ul. Giacinti, Ul. Ginestre, Ul. Gelsomini, Ul. Valmartinaga ter Ul. Sant’Ermacora. Predvideni stroški za vsa ta dela zanašajo nad 60 milijonov lir.
Glede uresničevanja načrta za šolske gradnje je občinski odbor na zadnji seji odredil izdatek v znesku šestih milijonov lir za ureditev telovadnic ter zunanjih igrišč šol Dardi in Rossetti.
Odbor je obenem sklenili nakupiti premični generator za električ no energijo, ki ga bodo lahko uporabili ob potrebi na občinskem stadionu «P. Grezar» in ki se ga bodo lahko posluževali tudi drugi mestni objekti in občinske službe. Za okrepitev službe medicine dela pa bo občina poskrbela za nabavo dveh elektrokardiografov ter enega av-diometra. Skupni izdatek bo znašal pet milijonov lir.
Vsedeželna stavka v avtobusnih podjetjih
Avtobusni promet je bil včeraj dopoldne za nekaj ur popolnoma ustavljen zaradi stavke uslužbencev vseh zasebnih in javnih avtobusnih podjetij. Stavko, ki je bila vsedeželne-ga značaja, so oklicale sindikalne federacije CGIL, CISL’ in UIL, da bi še enkrat opozorile javnost na pereče probleme, s katerimi se sooča prevozni sektor ter na neodložljive ukrepe, ki bi jih morale sprejeti oblasti za dokončno rešitev teh problemov. Uslužbenci avtobusnih podjetij zahtevajo namreč mu-nicipalizacijo zasebnih avtobusnih podjetij ter splošno reformo prevoznega sektorja.
V zasebnih podjetjih so včeraj stavkali tri ure in sicer od 9. do 12. ure, uslužbenci javnih avtobus nih podjetij pa so stavkali od 10. do 11. ure.
izvršenem
Franc Brus še s tdese t letni k
V našem kolektivu smo včeraj nazdravili našemu delovnemu tovarišu Francu Brusu ob njegovi 60-letnici, čestitali smo mu ob življenjskem jubileju in zaželeli še mnogo let zdravja. Franc Brus je namreč že več let zaposlen pri našem dnevniku in vestno opravlja svoje delo, ki je veliko oporo vsemu uredništvu. Franc Brus se je rodil 12. decembra 1913 na školjetu. Najprej je obiskoval šolo pri Sv. Ivanu, dokončal pa jo je na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Nato se je izučil za kovača, zaposlil pa pri prevozniškem podjetju. Leta 1940 je bil poklican v vojsko in poslan v Afriko, kjer pa je kmalu padel v ujetništvo. Pot ga je vodila v Indijo, pa nazaj v Afriko, nato v Gravino, kjer se je kot drugi Primorci priključil I. tankovski brigadi, s katero je po dolgi poti ob osvoboditvi Trsta prispel v Bazovico. Po vojni je nekaj let delal pri raznih ustanovah, nato pa skoraj 20 let v tiskarni Graphis. Brusova družina spa da med zavedne tržaške slovenske družine. Francov brat Miroslav je bil med prvimi šoferji, ki vsak dan prevažajo Primorski dnevnik, in je prav pri opravljanju svoje službe zgubil življenje leta 1951. Našemu Francu kličemo še na mnoga leta.
Razna obvestila
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz IV. okraja (Skedenj Sv. Ana, Kolonkovec) vabi vse svojce padlih, bivše aktiviste, partizane in internirance na sestanek, ki bo jutri, v soboto, 15. t.m., ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva «I-van Grbec v Skednju. Zaradi izredne važnosti dnevnega reda prosimo za polno in točno udeležbo.
. ismo
BANCA Dl' CREDITO Ql TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 'trst - ul. F, FILZI 10	38-101. 38-Q4S
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
632.—
1.480—
197.75 134—
234.75 32— 39— 39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:	EDVARD ZAJEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	IVAN MIGNOZZI
Režija:	MARIO URŠIČ
Danes, 14. decembra, ob 16. uri — (abonma red I)
GLASBENA MATICA — TRST
Abonmajska sezona 1973-74
Danes, 14. decembra 1973, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI OKTET
Jože Kores Marjan Štefančič Danilo Čadež	Peter Čare
Andrej Štrukelj	Božo Grošelj
Tone Kozlevčar	Peter Ambrož
Umetniški vodja DARIJAN BOŽIČ
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Ljudski oder
Jaka Štoka
MUTASTI MUZIKANT
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
VLADIMIR RIJAVEC MARIJA VIDAU URBAN KODER ERVIN FRITZ IGNACIJ OTA ADRIJAN RUSTJA
Scena:
Kostumi: Glasba:
Besedilo pesmi: Korepetitor: Režija:
Jutri, 15. decembra, ob 20.30 v kinodvorani v BAZOVICI
Premiera
Prosveta
Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, Id bo v dvorni «Albert Sirk» v nedeljo, 16.
V nedeljo, 16. decembra, ob 17.00 v dvorani p. d. «I. Cankar», Ul. Montecchi 6
ponovitev
Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč, Atilij Kralj
Satirični kabaret za pokušino
Krstna izvedba
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DLAKA V JAJCU
PD «Valentin Vodnik» priredi pod pokroviteljstvom občine Dolina v soboto, 15. t.m„ ob 20. uri v občinski telovadnici v Dolini koncert Slpven-< kega okteta iz Ljubljane.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 14. decembra VOJMIR
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 22.00 in zatone ob 10.47.
Jutri, SOBOTA, 15. decembra KRISTINA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,5 stopinje, najnižja 1,2 stopinje, ob 19. uri 4 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. decembra 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Mario Coretti, GS-letni Salvatore Smaldino, 65-letni Francesco Možina, 72-letni Giuseppe Fossati, 87-letna Concetta Ricatti vd. Leone, 66-letna Graziella Perini, 77-letni Vittorio Zampa, 77-letna Giovanna Preuer, 12 dni stara Patrizia Medercigh.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Cr-ce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia. Trg Libertà 6; Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 1; Veraari. Trg Valmau-ra 11.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 14. t. m., ob 16. uri za abonma red I — F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac».
Ponovitve: V nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri — za abonma red F. (okoliški); v četrtek, 20. t.m., ob 16. uri — izven abonmaja: v petek, 21. t.m., ob 19. uri — za abonma red G
Vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure. ter eno uro pred pričetkom predstav.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Bazovici z enodejankama J. Štuke «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga» — premiera.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6/IV nadstr. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona
Danes, ob 20. uri prva predstava baletne skupine «Nederlands Dans Theater». V programu Carmina Bu-rana.
Jutri, ob 18. uri ponovitev «Nederlands Dans Theater». V programu Carmina Burana.
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje, 16. t.m., bo na vrsti glasbena komedija «Che brutta epoque», v torek, 18. decembra pa se oo tržaškemu občinstvu predstavil Giorgio Gaber v «Far finta di essere sani».
Vstopnice za glasbeno komedijo «Che brutta epoque» so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti.
LITERARNE SOBOTE
Jutri, 15. t. m., bo ob 17. uri Susan Sontag govorila o «Kulturnih revolucijah».
Kino
«La Cappella Underground» predvaja danes ob 19. in 21. uri «Aliče's restaurant» (Alice’s restaurant, ZDA 1970). Igrajo Arlo Guthrie, Pat Quinn in Pete Seeger.
Nazionale 16.00 «Il clan dei francesi». Barvni film. Igrata Serge Reggiani in Juliette Berto. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Exceisior 16.00—22.15 «La Seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.38-17.15-19.15-21.15 «Due contro la città». Alain Delon, Jean Gabin, Llaria Occhini. Barvni film.
Fenice 16.00 «Ad un'ora della notte». Barvni film. Igrajo Elisabeth Taylor, Laurence Harvey in Billie Whi-telaw. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.00-17.00—19.00-21.00 «Fantasia» Walt Disneyev barvni film.
Ritz 15.30—21.00 «Ci risiamo — vero Provvidenza?». Barvni komični film. Glavno vlogo igra Thomas Milian.
Aurora 16.00—21.00 «Rugantino». A-driano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Capitol 16.30—21.00 «Tony Arzenta». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.45—20.15 «Il ponte sul fiume Kwai». Barvni film. Igrata William Holden in Alee Guinnes.
Impero 16.30 «La gang dei Doberman». Barvni film.
Filodrammatico 16.30—21.15 «Sesso in gabbia» (Giochi erotici in un carcere femminile)». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadni dan.
Moderno 16.30—21.30 «Il giorno dello sciacallo». Barvni film. Detektivka.
Vittorio Veneto 15.45—21.00 «La Tosca». Barvni film. V glavnih vlogah Monica Vitti in Vittorio Gassman.
Ideale 16.00 «Le tre spade di Zorro». Barvni film. Igrata Guy Stockwel in Maquela Wood.
Abbazia 15.30 «Le notti boccaccesche di un libertino e di una candida prostituta». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Le 24 ore di Le Mans». Barvni film. Glavno vlogo igra Steve McQuinn.
Radio Danes zaprto. Jutri «Biancaneve e i sette nani». Barvni Walt Disneyev film. Začetek ob 16.00, zadnja ob 21.00.
Ariston 16.00 «Il cadavere dagli artigli d'acciaio». Barvni film. Igra Romv Schneider.
Razstave
Giacomo Forzano je odprl v galeriji Torbandena razstavo svojih del. Razstava bo odprta do 8. januarja 1974.
Od sobote, 15. t.m.. do 10. januarja prihodnjega leta bo v galeriji Car-tesius odprta razstava grafičnih del 15 avtorjev.
Ernesto Treccani bo v ponedeljek ob 18. uri odprl v galeriji Forum razstavo svojih del.
Šolske vesti
Pripravljene so diplome absolventov državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» v Trstu do vključno š. 1. 1972-73. Prizadete prosimo da jih čimprej osebno dvignejo v tajništvu zavoda — vsak dan od 10. do 12. ure.
— + ——-
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena teta in svakinja
MARIJA MILKOVIČ vd. KRIŽMANČIČ
«Kraljeva»
Pogreb drage pokojnice bo danes, 14. decembra, ob 14.15 iz hiše žalosti, Gropada št. 34, na bazovsko pokopališče
Žalujoči vnuki FRANC, NADA, DRAGICA, LADI in MARIJA z družinami, svakinja ZORA ter drugo sorodstvo
Gropada, Postojna, Ljubljana, 14. decembra 1973
Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
14. decembra 1973
ZAKLJUČENA JESENSKA ZASEDANJA POROTNEGA SODIŠČA
Skoro 18 let zapora obtožencu gnusnega zločina zaradi ikone dijaki zahtevajo demokracijo v šoli
MNOŽIČNO GIBANJE GORIŠKEGA DiJAŠTVA
Goriške šole so bile včeraj zasedene:
Sodni zbor je upošteval vrsto olajševalnih okohosti
Prekop grobov na pokopališču pri Sv. Ani
Tržaška občina sporoča, da bodo na občinskem pokopališču pri Sv. Ani prekopali desetletne grobove na plačilo v grobnici št. LIL, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih od 26. novembra 1963 do 24. decembra 1963. Vsi, ki bi radi premestili posmrtne ostanke svojih dragih v druge grobove, se morajo zglasiti v dneh od 28. januarja 1974 do 1. februarja 1974 pri Pokopališkem varstvu pri Sv. Ani ali pa na občinskem oddelku za pokopališče - Passo Costan-zi 2/IV, soba št. 427. Prekopavali bodo grobove samo ob delavnikih, od 8. do 10. ure. Ko bo zapadel omenjeni rok, bodo posmrtne ostanke položili v skupno kostnico in svojci umrlih ne bodo mogli več dvignili nagrobnih okrasov.
V začetku prihodnjega leta bodo prekopali tudi grobove od št. 1 do št. 1152 na pokopališču št. XIII. pri Sv. Ani. Svojci umrlih, ki bi radi premestili posmrtne ostanke, se mo-
Nekaj minut po 13. uri je po sk<; stranskega sodnika dr. Giacettija in ro poldrugi uri zasedanja porotni- ' zapisničarke Mastromauro. kov sodišče izreklo težko obsodbo i proti Sigfridu Guerriniju zaradi gnusnega «umora zaradi ikone»: skupno so mu prisod li 17 let zapora, dva meseca pripcra, 190 tisoč lir globe in 20 tisoč lir denarne kazni. Po leg tega ne bo mogel nikoli več opravljati javnih funkcij, očetovske oblasti z vsemi drugimi posledicami.
Kot je znano, je pred d vena letoma mladi Guerrini — takrat jc imel komaj 18 let — z nožem ubil priletno Marijo Skripnj k por. Matejsic, da bi ji ukradel dragoceno ikono.
Proces, ki se je začel pred dvema dnevoma, se je včeraj končal z obsodbo.
Po zaslišanju zadnjih prič in po tem, ko so prebrali ugotovitve izvedencev tako v zvezi z umskim stanjem Guerrinija kot z vzroki smrti Matejsiceve, je prevzel besedo tožilec dr. Tavella. V zvezi s psihiatričnimi ugotovitvami je treba zabeležiti, da so v dveh starih pregledih Guerrinija priznali za umsko neuravnovešenega, v pregledu po u-moru pa so dognali, da je bil med zločinom priseben.
Tožilec dr. Tavella je najprej o-risal tragični dogodek: dotaknil se je nenormalnega razmerja med mladim fantom in staro žensko, zasliševanja Guerrinija, ki je takoj priznal zločin, opisal je vzroke, ki so privedli do izkopanja trupla in obdukcije, ki je dokončno ugotovila, da ne gre za naravno smrt, kot so spočetka menili, pač pa da so povzročile izkrvavitev tri rane v spodnjem delu trebuha in na notranji strani stegna. Dr. Tavella se je izkazal za zelo umerjenega: u-maknil je obtožbo načrtnosti in premišljenosti pri umoru in priznal Guerriniju vrsto olajševalnih okolnosti, vendar pa je vztrajal pri obtožbi namernega umora. Ni res, je namreč dejal dr. Tavella, da je hotel Guerrini s tremi udarci ostrega noža samo raniti ali prestrašiti žensko. Tudi če ni imel trdnega namena, da jo ubije, gre vseeno za namerni umor, ker je namerno zamahnil z rezilom in se sploh ni menil za posledice. Namen umora je bil ukrasti ikono. Zaradi strahu je ni utegnil odnesti, ker je z vso naglico zbežal. Kljub temu pa je fant zagrešil poskus ropa. Za vrsto manjših tatvin in drugih kaznivih dejanj, katerih se je Guerrini moral zagovarjati, pa je tožilec ugotovil, da so tako jasni in neizpodbitni, da se niti ne izplača o njih kaj več ugotavljati. Za vsa dejanja, ki jih je Guerrini zagrešil, je dr. Tavella predlagal 26 let zapora, tri mesece pripora, 360 tisoč lir globe in 30 tisoč lir denarne kazni.
rajo tudi zglasiti v omenjenem u-radu od 8. do 10. ure po sledečem urniku: od 4.2.1974 do 15.2.1974 za pokojne, ki so bili pokopani od
4.1.1964	do 24.1.1934 in položeni v grobove od št. 1. do št. 144;
od 18.2.1964 do 26.2.1964 za tiste, ki so bili pokopani od 21.1.1964 do
13.2.1964	in ležijo v grobovih od št. 145 do št. 288;
od 11.3.1974 do 22.3.1974 za tiste, ki so bili pokopani od 13.2.1964 do
3.3.1964	in ležijo v grobovih od št. 289 do št. 432;
od 25.3.1974 do 5.4.1974 za tiste, ki so bili pokopani od 3.3.1964 do
21.3.1964	in ležijo v grobovih od št. 433 do št. 576;
od 16.4.1974 do 26.4.1974 za tiste, ki so bili pokopani od 21.3.1934 do
13.4.1964	in ležijo v grobovih od št. 577 do št. 720;
od 13.5.1974 do 24.5.1974 za tiste, ki so bili pokopani od 13.4.1954 do
9.5.1964	in ležijo v grobovih od št. 721 do št. 864;
od 10.6.1974 do 21.6.1974 za tiste, ki so bili pokopani od 9.5.1964 do
5.6.1964	in ležijo v grobovih od št. 865 do št. 1003;
od 2.7.1974 do 12.7.1974 za tiste, ki so bili pokopani od 5.6.1964 do
1.7.1964	in ležijo v grobovih od št. 1009 do št. 1152.
lllllliailllllHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIllHIIIIIIUlII|III|||||||Hi||||||||iH|||„m|||mt|||||||||||U|UU||u||||)|||
VPRAŠANJE JAVNIH PREVOZOV
Odposlanstvo prizadetih delavcev pri predsedniku dežele Cornei liju
Deželna uprava nakazala 2 milijardi lir Zagotovljeno izplačilo dogovorjenega pavšala
Akciji so se pridružili tudi slovenski dijaki
Policija je sinoči ukazala izprazniti zasedene šole
Za njim je spregovoril še branilec odv. Fulvio Amodeo, ki je ugotovil, da se ne da zanikati grozotnega zlo čina. Branilec ni predlagal, kot je večkrat običaj, naj se sodni zboi usmili mladega fanta. Porotnikom je dejal, da je treba najprej ugotoviti, če gre res za umor z namenom, da bi ukradel ikono. Mladi Guerrini, je dejal odv. Amodeo, je verjetno stopil v stanovanje Matejsiceve z namenom, da bi si na kakšen način prisvojil ikono, toda v kratkem se je znašel napol pijan v «objemu» ženske in v tem trenutku se je zavedel gnusobe razmerja s tako priletno žensko. Zato je kot poblaznel zgrabil nož in z njim zamahnil po ženski naravnost med noge. Torej, je dejal branilec, ne gre za namerni umor in ni bilo poskusa ropa. Osta la kazniva dejanja je branilec skušal omiliti, ker je Guerrini bil tatič, ki je kradel predmete brez vrednosti samo iz nagona do kraje.
Porota je po daljšem zasedanju izrekla obsodbo. Branilec je takoj najavil, da bo vložil priziv in s tem se je proces zaključil. Zaključilo se je tudi jesensko zasedanje porotnega sodišča, ker je to bil zadnji proces na seznamu porote, ki ji je predsedoval dr. Corsi s pomočjo
Na sedežu deželnega odbora je predsednik Comelli včeraj sprejel predstavnike tovarniških svetov najpomembnejših industrij iz naše dežele, predstavnike delavcev, zaposlenih pri prevoznih podjetjih in sindikalnih organizacij. Odposlanstvo je prikazalo predsedniku Co-melliju vprašanja, ki se porajajo iz naraščajoče krize na področju energetskih virov in ki so čedalje bolj pereča v tistih predelih Furlanije-Julijske krajine, kjer je posebno razvit javni promet za delavce in zà dijake.
Odbornik Comelli je naglasil, da se je prav prejšnji dan sestal z voditelji sindikalnih organizacij,' s katerimi je prav tako stekla razprava o težavah, ki jih povzročata pomanjkanje goriva na eni strani ter neurejenost javnega prometa na drugi strani. Comelli je naglasil, da se bo deželna uprava zavzela za čim prejšnjo rešitev tega vprašanja. V tem smislu je prav te dni naredila prvi korak v tej smeri: proračunsko postavko (za leto 1974), ki je predvidevala izdatek ene milijarde za okrepitev področja javnega prometa v Furlaniji-Julijski krajini, je namreč povečala na dvojno višino, to je na 2 milijardi lir. Poleg tega bo dežela prevzela nase breme pavšalnega zneska, ki ga bodo delavci, zaposleni pri prevoznih podjetjih, prejeli na podlagi nove pogodbe. Pravzaprav bi morala ta strošek kriti država, v tej zvezi pa obstajajo še vedno dvomi, ali bo država nakazala potrebna sredstva samo deželam z navadnim statutom, ah tudi deželam s posebnim statutom, kakršna je tudi Furlanija-Julijska krajina.
Odposlanstvo se je zatem sestalo tudi z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu. Sestanka so se udeležili svetovalci Del Gobbo za KD, Colli za KPI, Pittoni za PSI in Vitale (namesto odsotnega Lonze) za PSDI.
Dva volčjaka za odkrivanje tihotapcev z mamili
Tržaškim finančnim stražnikom 19. legije bosta odslej pomagala pri težavnem odkrivanju tihotapcev z mamili... dva volčjaka. To sta Terbia in Serra, ki so ju včeraj pripeljali v naše mesto izključno z namenom, da bosta vohljala v notranjosti ter v prtljažnikih avtomobilov, če se v njih nemara ne skrivajo mamila. Gre skratka za nov sistem odkrivanja in preprečevanja tihotapljenja z mamili, ki je predvsem v naših obmejnih krajih, kjer se prepletajo poti med Vzhodom in Zahodom, posebno razširjeno. Sistem so z velikim uspehom preskusili v številnih državah in nobenega dvoma ni, da bo tudi pri nas obrodil zaželjene uspehe. Volčjakov se bodo finančni stražniki posluževali tako pri pregledovanju avtomobilov, ki prihajajo v naše mesto z Vzhoda kot pri pregledovanju prtljage na pomorski in železniški postaji ter na ronškem letališču. S tem bo tržaško finančno poveljstvo torej okrepilo nazdorno vlogo v naših krajih, kjer so večkrat v zadnjih časih in brez pomoči posebno izvežbanih psov odkrili marsikaterega tihotapca z mamili.
Volčjaka Terbio in Serro so iz-vežbali v znamenitem Centru za vež banje psov v Intimianu, kjer so iz-vežbali tudi pse, ki se jih trenutno poslužujejo pri odkrivanju tihotapskih poti vzdolž državne meje, ter pse, ki se jih poslužujejo pri reševanju ljudi iz plazov v hribih.
V naših krajih gre le za prvi poskus v boju proti tihotapcem z mamili. Na podlagi izkušenj, ki jih bo pokazala uporaba Terbie in Serre pri odkrivanju mamil v bližnji bodočnosti, pa bo finančno poveljstvo poskrbelo za nadaljnjo okrepitev te koristne... pasje službe.
Danes bodo dijaki zasedli skoro vse višje srednje šole v Gorici. Tako so sklenili zastopniki dijaštva sedmih srednjih šol, ki so se sestali v zavodu ITI «Galilei», ki je bil že včeraj zaseden. Dijaštvo bo danes po zasedbi šlo v šolo «Galilei», kamor so dijaki povabili tudi šolskega skrbm.,j, da bi se z njimi pogovoril o njihovih zahtevah.
V	tem šolskem letu je bilo že I nekaj srednješolskih akcij, to zlasti v zvezi z pomanjkljivimi avtobusnimi prevozi s podeželja v mesto. Dijaki so se nato udeležili tudi splošne stavke, ki so jo v zvezi z vprašanjem avtobusnih prevozov proglasili trije sindikati.
Poleg tega pa so dijaki zahtevali tudi ustanovitev osrednje dijaške menze, ki bi nadomestila tako nekatere šolske menze, kot ono, ki deluje v sklopu goriške škofije. Dijaki zahtevajo, da bi tako menzo ustanovila občinska uprava. Istočasno so dijaki zahtevali svobodno sestajanje in večjo demokracijo v šolah ter soočanje z aktualnimi problemi naše družbe.
V	dveh višjih srednjih šolah, v industrijskem zavodu «Galilei» in v realni gimnaziji so imeli dijaki že od torka dalje sestanke in v posebnih študijskih skupinah razpravljali o aktualnih vprašanjih.
Včeraj se je dijaško gibanje razširilo tudi na druge šole, med njimi tudi na slovensko trgovsko šolo. Dijaki niso šli k pouku in so se zbrali v zavodu «Galilei» ter skupno razpravljali. Zahtevajo svobodno sestajanje medšolskega odbora v šolskih urah, možnost sestajanja vsega dijaštva in posebnih skupin v šolskih urah, zahtevajo možnost razobešanja stenčasov v šolskih prostorih in svobodno uporabo šolskih struktur.
Te svoje zahteve so že v sredo poslali šolskemu skrbniku, ki je baje obljubil odgovor do sobote. Dijaki pa so včeraj zjutraj na skupščini v šoli «Galilei» odklonili tako stališče šolskega skrbnika in sklenili zasesti šole. Že včeraj so dijaki zasedli štiri šole in sicer zavod «Galilei», «Fermi», žensko profesionalno šolo v Ul. Culiat in realno gimnazijo. Danes bodo dijaki zasedli še ostale šole.
Dijaki so na današnjo splošno
skupščino v industrijskem zavodu povabili šolskega skrbnika ter zastopnike sindikatov, strank in javnih uprav,
Okrog 19. ure so istočasno pred vse štiri zasedene šole prišli policisti in karabinjerji v civilu in v uniformi. Od dijakov, ki so bili v zasedenih zavodih so funkcionarji goriške kvesture zahtevali, da zapustijo šolska poslopja. Dijaki so po krajšem razgovoru z zastopniki oblasti njihovi zahtevi tudi ugodili. Policisti so legitimirali dijake, ki so bili v šolskih prostorih. V' Gorici krožijo glasovi, da je dal nalog za izpraznitev šol državni pravdnik dr. Pascoli. Govori se tudi, da bodo dijaki, ki so bili v šolah, prijavljeni sodišču.
Dijaki so se po izgonu iz šol sestali v sejni dvorani na sedežu socialistične stranke in tam razpravljali o novem položaju. Sklenili so, da bo kljub vsemu danes ob 8.30 skupščina vseh dijakov goriških srednjih šol v zavodu «Galilei». Ni izključeno, da bo danes prišlo do širše protestne demonstracije srednješolcev.
• Pokrajinska federacija gradbenih delavcev izraža svojo popolno solidarnost s kmečkimi delavci in s
sindikalno akcijo za ojačenje gospodarstva na italijanskem Jugu. Vabi svoje člane, da se množično udeležijo jutrišnjega zborovanja, ki bo v kinodvorani Vittoria.
Združenje študentov biologije in medicine v Gorici priredi v soboto, 15. decembra ob 16.30 na sedežu Circolo di lettura v Ulici Morelli 37, okroglo mizo o temi «Starec v današnji družbi».
Demanti tržaške prefekture
V zvezi z našim člankom «Odloka prefektov v "Ystu in Vidmu sta hudo prizadela goriško industrijo», objavljenim 12. t.m., je tržaški vi-ceprefekt in odgovoren za tiskovni urad tržaške prefekture, dr. Pino, našemu tržaškemu uredništvu ustno demantiral, da bi tržaška prefektura izdala kakršen koli odlok, in ga niti ni mogla izdati, o prepovedi izvoza petrolejskih proizvodov iz tržaške pokrajine.
Z naše strani pripominjamo, da smo vest o «odloku», o katerem je bil govor v našem članku 12. t.m., povzeli iz tiskovnega sporočila goriške trgovinske zbornice.
SINDIKALNI POSVET V VIDMU
Ob zapori 24 podjetij zaradi pomanjkanja goriva
Občinski odbori naj sodelujejo pri odpravi krize v preskrbi
V Vidmu je bil prejšnji dan posvet deželnih tajništev sindikalnih federacij CGIL, CISL in UIL s parlamentarci naše dežele. Na sestanku so proučili kritičen položaj, ki je nastal na področju naše dežele zaradi pomanjkanja goriva.
Iz debate o tem problemu izhaja, da je kriza spravila v težak položaj gospodarstvo v deželi. Tako je samo v videmski pokrajini moralo ustaviti svoje obratovanje kar 24 obrtniških podjetij spričo pomanjkanja energetskih sredstev. Podoben položaj je, sodeč po poročilih, tudi v sosednjih pokrajinah. V i>okrajini Pordenon, na primer, so v zadnjih dneh zabeležili od 30 do 35 od sto delavcev odsotnih zaradi slabe organizacije prevozov ker primanjkuje bencin za avtobusna podjetja in za zasebne prevoznike.
K omejitvam od strani držav, ki proizvajajo nafto, so se pridružile še špekulacije posredovalcev in petrolejskih družb ter trgovcev na debelo, ki zavirajo razdeljevanje goriva.
Nekatera podjetja so s tem v zvezi začela izvajati tudi diskriminacije proti svojim uslužbencem, katerim grozijo v nekaterih primerih z omejitvijo dela in z odpusti.
Na posvetu so kritizirali pokrajin ske nadzorne odbore in njihovo pomanjkljivo poslovanje ter zahtevali, naj bi krajevni parlamentarci posredovali za odpravo takih pomanjkljivosti tudi pri osrednjih organih v Rimu.
Deželni zastopniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so pri tem poudarili premajhno učinkovitost javnih organov in ustanov, ki nikakor niso kos kritičnemu položaju, zato bi bilo treba urediti bolj učinkovito kontrolo. V tem oziru postaja še bolj očitna potreba, da se preko krajevnih demokratičnih javnih organov okrepi nadzorstvo v interesu vse javnosti.
Zato so na posvetu sprejeli sklep, da bodo pozvali vse občinske odbore, naj skupaj z drugimi socialnimi komponentami svojega področja sprejmejo ustrezne ukrepe za redno preskrbo prebivalstva in redno poslovanje javnih služnosti v korist prebivalstva in za preprečevanje špekulacij na njegovo škodo.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
sklicuje 20. redni občni zbor v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Toplo priporočamo točnost.
...............................................................................................................................................................................■■■■■■■■■■■
»,
Mm SEJA OBČINSKEGA SVETA
Fašističnim svetovalcem v Gorici ni všeč da se je občina udeležila partizanske proslave
Današnja seja bo zaradi znanih omejitev ob 15. uri
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kriški petdesetletniki

Kriški petdesetletniki so v zadnjih novembrskih dneh prišH iz raznih krajev in se zbrali v rojstni vasi, kjer *o ob kozarcu domačega vina obujali spomine na mladostne dni. Spomnili so se tudi svojih tovarišev in ■ovratnikov, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju ter prispevali za postavitev spomenika padlim v Križu.
Na sliki skupina petdesetletnikov
Za današnjo . ejo občinskega sveta v Gorici, ki se bo, zaradi prepovedi večerne uporabe javnih uradov, pričela ob 15. uri (zaradi tega je tudi odbor predlagal, da bi svetovalcem dali za vsako sejo enkratno oškodnino 5.000 lir), je občinski odbor pripravil dnevni red z osemnajstimi točkami, ki jih je treba seveda dodati onim, ki so bile že objavljene v prejšnjih dnevnih redih, občinski svet pa ni še o njih glasoval.
Med točkami novega dnevnega reda velja brrteniti dve interpelaciji. Z eno je socialistični svetovalec odv. Sanzin zahteval solidarnost župana in občinske uprave z dijaki tehničnega zavoda «Fermi», ki so hoteli videti film o umoru Matteot-tija, šolski skrbnik pa jim je prepovedal. Z drugo pa so trije fašistični svetovalci, Pedroni, Coana in Fonzari protestirali letošnjega 21. novembra, da je občinska uprava sodelovala na manifestaciji goriške partizanske bitke, češ da je bila manifestacija «slovansko-komunistič nega» značaja. Omenjeni svetovalci hočejo od župana izvedeti «če spada to sodelovanje občinske uprave v organski program renegacije nacionalnih tradicij Gorice, v polnem sprejemanju jugoslovanske hipoteke in pogojenosti, za katero se v ožjem občinskem odboru poteguje
Vozni red mestnih avtobusov
Mestno avtobusno podjetje je zaradi prepovedi kroženja avtomobilov in drugih motornih vozil ob nedeljah spremenilo umike voženj tako ob delavnikih kot ob praznikih. Medtem ko so ob delavnikih uvedli le manjše spremembe, pa so te ob nedeljah in drugih praznikih pre-čejšnje. Do preklica bodo namreč ob nedeljah vozili avtobusi zelo pogosto, saj so trije prazniki «brez avtomobilov» dokazali važno vlogo, ki jo še vedno imajo avtobusi.
Objavljamo danes novi umik ob delavnikih. Ta prične veljati v ponedeljek, 17. decembra. V nedeljo pa bomo objavili nedeljski umik mestnih avtobusov.
PROGA ŠT. 1 (Štandrež - železniška postaja - Svetogorska cesta)
Odhodi u štandreža ob 5.05, 5.45, 6.00, 6.20, 6.40, 6.50, 7.00, 7.10, 7.22, 7.30, 7.40, 7.45, do 20.15 vozi avtobus vsakih 10 minut, 20.22, 20.34, 20.47,
21.15,	21.30, 21.55, 22.50.
Odhodi s postaje na Svetogorski cesti ob 5.20, 6.05, 6.20, 6.40, 7.00,
7.10,	7.19, 7.30, 7.41, 7.52, 8.00. do 20.30 vozi avtobus vsakih 10 minut, 20.44, 20.55, 21.05, 21.35, 21.45, 22.30,
23.10,
PROGA CRE (glavna pošta - Pod-gora - Ločnik - San Rocco di Luz-zinis)
Odhodi izpred glavne pošte ob
7.15,	8.40, 9.50, 11.00, 12.40, 13.30,
14.10,	15.20, 16.30, 17.40, 18.50, 20.30, 21.40.
Odhodi iz San Rocca di buzzinis ob 7.30, 9.00, 10.10, 11.20, 13.10 (*),
13.50,	14.30, 15.40, 16.50, 18.00, 19.10,
20.50,	22.00 (**).
(*) Avtobus vozi do San Rocca di Luzzinis samo poleti;
(**) Avtobus vozi po Podgori in do San Rocca di Luzzinis.
PROGA CRI (glavna pošta - Stra-žice ■ glavna bolnišnica)
Odhodi izpred glavne pošte ob 6.55, 9.20, 10.30, 11.40, 12.10, 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30, 20.00, 21.00.
PROGA ONE (glavna pošta - San Roc di Luzzinis)
Odhodi izpred glavne pošte ob 7.00, 7.40, 9.10, 10.20, 11.25, 12.05, 13.15, 13.55 (*), 15.00, 16.00, 17.20, 18.30, 19.10, 20.00.
Odhodi iz San Rocca di Luzzinis ob 9.20, 10.30, 11.40, 12.50, 14.00, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40, 19.50, 20.55.
(*) avtobus vozi do trga v Lečniku.
PROGA CNI (glavna pošta - bolnišnica * Stražice)
Odhodi izpred glavne pošte ob 7.30 (*), 7.55, 8.20, 8.40, 9.50, 11.00, 12.45, 13.35, 14.30, 15.40, 16.50, 18.00.
(*) Avtobus ne vozi do bolnišnice.
PROGA ŠT. 6 (glavna pošta -Sv. Ana ■ mestno pokopališče - industrijska cona)
Odhodi izpred glavne pošte ob 7.15, (*) (**), 8.45, 9.55, 10.45, 11.35 (*), 12.50 (***), 13.35 (*), 14.35, 15.25, 16.45 (*), 17.45 (*),
19.10	(»**), 21.10 (***), 20.50 (***). Odhodi iz industrijske cone ob
7.55 (**), 12.05, 14.05, 17.15, 18.15.
Odhodi izpred glavnega pokopališča ob 9.10, 10.20, 11.10, 12.10, 13.05 (****), 14.10, 15.00, 15.55, 17.20, 18.20, 19.35 (****), 20.30 (****),
21.10	(****).
Opomba: odhodi izpred bolnišnice so 10 minut kasneje po odhodih izpred pošte.
(*) Avtobus vozi do industrijske cone;
(**) Avtobus vozi tudi po Podturnu;
(**#) Avtobus vozi do naselja Sant'Anna;
(**»») odhod iz naselja Sant’Anna.
PROGA ŠT. 7 (glavna pošta -Pevma - Oslavje)
Odhodi izpred glavne pošte ob 7.35, 8.20, 9.35, 12.30, 13.35, 16.20, 18.45.
Odhodi izpred kostnice na Oslavju ob 7.45, 8.30, 9.45, 12.40, 13.45, 16.30, 18.55.
socialistična komponenta in če pomeni tako zadržanje občinske uprave pozitivni odgovor komunističnemu predlogu zgodovinskega kompromisa. Brez dvoma bo okrog tega vprašanja prišlo do ostre polemike v občinskem svetu.
Na dnevnem redu današnje seje je tudi odobritev vrste sklepov, ki jih je že sprejel ožji odbor (omenimo med temi gradnjo avtobusnih čakalnic v Podgori in v rajonu Sv. Ane ter zasebno oddajo del za popravilo šolske stavbe v Podgori), Prav tako namerava občina zgraditi nov otroški vrtec v štandrežu. Občinski odbor je že 15. novembra sprejel sklep o razlastitvi zemljišč v Štandrežu, kjer bodo zgradili nov otroški vrtec.
Omenimo med drugimi točkami na dnevnem redu še naročilo za sliko bivšega župana Michela Martine. V občinski palači so namreč razstavljene oljnate slike vseh goriških županov. Svetovalci bodo razpravljali tudi o gradnji stanovanjske stavbe v Ulici Tominz, o izredni nagradi slugam v šolah, kjer se vrše tečaji tujih jezikov.
JUTRI IN V NEDELJO
V dvorani pokrajinskega sveta simpozij
o abnormalnih otrocih
V	dvorani pokrajinskega sveta bo jutri in v nedeljo simpozij o izkušnjah z delom v prid abnormalnim otrokom. Prireja ga pokrajinski konzorcij za pomoč abnormalnim o-trokom, ki je pričel z delom pred nekaj leti in ki ima sedaj svoj sedež v Gradišču, v konzorciju pa so člani nekatere krajevne uprave iz naše pokrajine.
V	Gradišču delujejo zavod, šola in strokovni zavod, v katerih se
abnormalni otroci udejstvujejo, da bi se lahko priučili delu v zunanjem okolju.
Simpozij se bo pričel v soboto ob 9. uri. Razpravljali bodo tudi v nedeljo zjutraj. Uvodne besede v soboto bodo spregovorili deželni odbornik za zdravstvo dr. Ermenegildo Nardini, predsednik goriške pokrajine dr. Bruno Chientaroli in predsednik konzorcija Ezio Botte-garo. Sledila bodo strokovna poročila. Dr. Giovanni Grasso iz No-vare bo govoril o problemih in pomoči abnormalnim otrokom, dr. Magda Viola iz Turina bo govorila o strokovnem pripravljanju osebja, ki služi v posebnih šolah in zavodih, dr. Paolo Henry iz Turina pa bo govoril o udejstvovanju teh otrok v prostem času. Sledila bo debata.
Dela se bodo nadaljevala jutri popoldne ob 16. uri. Dr. Walter Fer-rarotti iz Turina bo govoril o izkušnjah v vzgojnih centrih, Walter Baldassi iz Bologne pa bo govoril o krajevnih centrih za strokovno usposabljanje abnormalnih otrok. Sledila bo diskusija. V nedeljo zjutraj, simpozij se bo pričel ob 9. uri, bo funkcionar osrednjega urada ustanove za mednarodno pomoč iz Rima govoril o možnostih udejstvovanja krajevnih uprav in dežel na tem področju. Sledila bo diskusija, dela simpozija bodo zaključili okrog poldne.
Ponoči prepovedani svetlobni napisi
V zvezi s prizadevanji za omejitev potrošnje električne energije je goriški župan De Simone izdal odločbo, da je treba ugasniti do 21. ure vse svetlobne reklamne napise, izložbe trgovin in vse ostale reklamne razsvetljene predmete. Izjeme so le napisi za hotele in za lekarne.
V Štandrežu bodo odprli slikarsko razstavo
Jutri, 15. decembra ob 10.30 bodo na sedežu prosvetnega društva «O. Župančičv v Štandrežu odprli razstavo risb osnovnošolskih otrok, ki so jih napravili ob priložnosti vaškega jesenskega praznika. Obenem bodo razstavili tudi številne fotografije posnete ob tem prazniku. Razstava bo odprta do 24. decembra.
«Consortium mušicam» v nedeljo v Gorici
V nedeljo, 16. decembra bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici, » priredbi društva «Mirko Fiiej», nastopil Consortium musieum iz Ljubljane.
Na koncertu bo ljubljanski ansambel pod vodstvom Mirka Cudermana izvajal nekaj kantat slovenskih in čeških mojstrov naše dobe. Prva bo na sporedu kantata Stanka Premrla «Sončna pesem sv. Frančiška» za soliste, zbor in klavir. Sledila bo kantata Matije Tomca «Ravbar» na narodno pripovedno pesnitev, za soliste, zbor in klavir. Na sporedu je nato še modemi češki skladatelj Bohuslav Martinu z dvema deloma. Prvo je kantata «Očiščevanje studencev» za recitatorja, soliste, zbor in instrumente, nakar sledi kantata «Legenda iz krompirjevčevepa dima» za soliste, zbor in instrumente. Kot solisti nastopajo Zlata Ognjanovič (sopran), Milka Evtimova (alt), Jože Štaba j (bas) ter Nataša Valant (klavir). Pričetek ob 16. uri.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» pohod v šentmaver, ki bo v nedeljo, 16. decembra. Zbirališče pri pevmskem mostu ob 10. uri. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Razna obvestila
Mladinski krožek Gorica vabi mlade iz mesta in okoliških vasi, da se ob nedeljah udeležijo plesnih čajank, ki jih prirejajo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. čajanke bodo na sporedu vsako nedeljo in ob praznikih od 18. do 22. ure. Vabila, brez katerih je vstop prepovedan, se lahko dobijo pri Elijani Bensa na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 in pri Ivu Berdonu v štandrežu.
Urad Pro Loco v Pasaži na Verdijevem korzu bo odslej odprt vsak de-
lavnik od 9. do ure, ob nedeljah zaprt.
in od 15. do 19. praznikih pa bo
mladini
UMIH..■Humi  mm,     
POMANJKANJE GORIVA ZA TOVARNE
Zastopniki tovarniških svetov iz Krmim so bili na prefekturi
Delavstvu grozijo začasni odpusti
Zastopniki tovarniških svetov tovarn Tee Friuli, ICM, MIBB, Veni-ca-Mocchiutti in drugih manjših o-bratov v Krminu so bili včeraj zjutraj na goriški prefekturi, kjer so se sestali s podprefektom. Orisali so mu težaven položaj, v katerem so tovarne v Krminu in tudi sama bolnišnica v Krminu zaradi pomanjkanja petroleja za pogon strojev v tovarnah in za ogrevanje.
Delavstvo v krminskem okrožju, pravi sindikalno sporočilo, je zaradi tega zelo zaskrbljeno, kajti v raznih tovarnah grozi prenehanje dela in tudi prisilno brezdelje za delavce. Sindikalisti so zaradi tega zahtevali naj prefektura nemudoma poskrbi za dobavo petroleja, tako da bodo v tovarnah v Krminu in tudi drugod na Goriškem dela tekla brez prekinitev.
Podprefekt, ki je potrdil hud položaj, je obljubil, da se bo prefektura pozanimala, da se neskladno-
Prispevki
V počastitev spomina Terezine Sfiligoj daruje družina Mozetič 3.000 lir za Podporno društvo za Goriško.
sti odpravijo in da se zagotovijo dobave petroleja v vsej pokrajini.
Dijaki treh višjih šol priredijo vsakoletni ples
Jutri, 15. decembra bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu 13, dijaki treh višjih srednjih šol, učiteljišča «Simon Gregorčič», gimnazije - liceja «Primož Trubar» m trgovskega zavoda priredili vsa-doletni ples. Zaradi vladnih ukrepov so se dijaki odločili, da bo ples trajal od 17. do 23. ure.
Prireditelji vabijo stare in mlade na zabavni večer, saj bo za vse poskrbljeno. Ob tej priliki bodo nastopili člani modernega ansambla «The lowers» iz Sovodenj. Deloval bo tudi dobro založim bife.
Kino
Gorica
VERDI 16.00—20.45 «La proprietà non e pm un furto». U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedano Poa 18. letom.
CORSO 16.30—21.00 «La schiava». L. Buzzanca in K. Spaak, Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-21.00 «La colomba non deve volare». H. Bu-cholz in Silva Koscina. Barvni film.
VITTORIA 16.00—21.00 «Malizia». L. Antonelli in T, Ferro. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.15-21.00 «1999 conquista della Terra». J. Muray in R. Montalban. Barvni film.
Za 2.300.000lir nagrad celoletnim naročnikom na Primorski dnevnik
Tržič
AZZURRO 17.00—21.00 «Contato carnale». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—21.00 «La proprietà non è più un furto». Barvni film.
PRINCIPE 17.00—21.00 «Storia di una monaca di clausura». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.30.
SVOBODA «čizum — kralj rančer-rjev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244. tel. 83538.
DFZI RNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Enzo Bove.
SMRTI: 74-letni upokojenec Ettore Bressan, 88-letna gospodinja Ana Vi-čevič vd. Moraro, 83-letna upokojenka Frančiška Kristančič vd. Per-šoljtu
PRIMORSKI DNEVNIK
4
ALI BO PRIŠLO DO MIROVNE KONFERENCE V ŽENEVI?
VERJETNO KISSINGER SAM NE BO NIČESAR REŠIL
Pogajalska misija ameriškega zunanjega ministra s poudarjeno ameriško notranjo dimenzijo ■ Pobuda neuvrščenih v svetovni organizaciji: do stvarnega miru na Bližnjem vzhodu edinole prek Združenih narodov
Kakšno vlogo bodo imeli Združeni narodi na predloženi ženevski konferenci o miru na Bližnjem vzhodu? Ali bo do te konference sploh prišlo 18. decembra, kot to predlagajo v ameriških krogih, ki ka žejo izjemno aktivnost v diplomatskih pripravah za izraelsko - arabska pogajanja na politični ravni? Ali bo prišlo do obnovitve pogajanj med izraelskimi in egiptovskimi vo jaškimi predstavniki glede umika Izraelcev na linijo z dne 22. oktobra pred končnim sklicanjem mirovne konference v Ženevi?
Vsa ta vprašanja stalno pretresajo na raznih ravneh in na raznih posvetovanjih v Združenih narodih, zlasti v krogu neuvrščenih dežel, vendar ni v zvezi s tem nobenega zanesljivejšega sporočila, v kakšm smeri se bo razvijala diplomatsko -politična srednjevzhodna situacija.
odkar je nekako zamrznila na 101. kilometru vzhodno od Kaira. Neuvrščena dežele v svetovni organizaciji še naprej aktivno preučujejo srednjevzhodno situacijo, izražajoč očitno zaskrbljenost spričo zavrtega procesa glede uresničevanja odredb resolucije Varnostnega sveta o utrditvi premirja, dezangažira-nju vojaških sil, o pogajanjih glede končnega umika Izraelcev z zasedenih arabskih ozemelj ter o mirni rešitvi celotne krize.
Predstavniki neuvrščenih dežel v Varnostnem svetu (Jugoslavija, Indija, Indonezija, Sudan, Gvineja, Kenija, Panama in Peru) pretresajo celotno situacijo v medsebojnih razgovorih, v stikih z drugimi delegacijami in na rednih posvetovanjih z generalnim tajnikom, Kurtom Waldheimom.
Neuvrščene dežele opozarjajo de-
NEKAJ KORISTNIH PEDAGOGOVIH NASVETOV
O vzgajanju otroka da bi postal telesno in duhovno krepak
Od prvih dni, ko skuša stopiti na noge, napraviti prve korake, se povzpeti na stolico ali preskočiti zapreko, je otrok izpostavljen raznim nevarnostim, da se poškoduje. Kasneje se te nevarnosti še pomno-že: na ulici, v vrtu, na otroškem igrišču, kjer je zanj zanimiva ne ravno najbolj zanesljiva gugalnica, potem pri skakanju prek ograje pri plazenju skozi bodečo žico. trenje in podobno. Seveda se lahko otrok lahko poškoduje tudi, ko sedi mimo v sobi, igrajoč se z nožem, škarjami, žico. steklom ali nekaterimi tehničnimi igračami.
Ko se otrok poškoduje in zagleda kri, ni potrebno, da starši in drugi izgube prisotnost duha. Solze in panika situacijo poslabšajo prav tako kot grob nastop do «nepazljivega» otroka, grožnje in tepež.
Nemočnemu otroku je treba priskočiti na pomoč, ga potolažiti o-ziroma ohrabriti: «To ni nič strašnega, če ne boš jokal, bo to kmalu mimo; saj si junak in boš prenesel bolečino» ipd. Poleg takih pedagoških in psiholoških koristnih sugestij, so otroku v pogledu zdržljivosti in hrabrosti tudi primeri okolja zelo dober zgled. Zato na primer, ko otrok zboli in dobi temperaturo, naj starši pred njim prikrijejo svoje razburjenje, sicer lahko izgubi ves pogum. Vsi okrog njega naj se obnašajo normalno in trezno, da ga že vnaprej pripravijo na stik z zdravnikom in ostalim medicinskim osebjem.
Tudi knjige, filmi, televizijski in gledališki programi, kjer nastopa kot glavni junak kak hraber fantič ali dekletce, lahko mnogo pripomorejo k vzgoji otroka v pogledu telesne in duševne odpornosti ter hrabrosti. Vojni in delovni invalidi, ki jih otrok srečuje na ulici, mu takisto morejo služiti za primer človekove hrabrosti in sposobnosti prilagoditve raznim težkočam življenja.
Ko otroka hrabrimo in ga skušamo vzgojiti, da bo odporen in bo obvladoval bolečine ob lažjih in težjih poškodbah ter v bolezni, moramo upoštevati tudi njegovo osebnost. Če je preobčutljiv, ga je treba bolj in z večjim potrpljenjem prepričevati, ga tolažiti, ko se poškoduje ali zboli, vse dokler ne postane odpornejši. Če je, nasprotno, bolj živahen in neoprezen, ga je treba pogosteje opominjati, ga opozarjati, naj bo v bodoče bolj o-prezen.
Včasih se zgodi, da je treba otroka zdraviti izven doma. Tudi v tem primeru, ga morajo starši na to vnaprej pripraviti, le tako se bo otrok tudi v bolnišnici ali zdravilišču popolnoma normalno obnašal. Razne obljube, igrače in darila morajo biti v pravilnih mejah. Zakaj z igračami in darili prenatrpana postelja bo malega bolnika prej u-trudila in psihično razdražila kot pa mu ustvarila zadovoljstvo.
Preveč razvajen, nervozen in muhast otrok, običajno edinec, pogosto pretirava in simulira težkega bolnika, da bi pritegnil pozornost okolja nase. V takšnih in podobnih primerih naj se starši obrnejo na zdravnika, pedagoga ali psihologa, ki bo razvozlal obnašanje takega otroka in staršem svetoval, kako zdraviti njegovo «željo po bolezni».
v. c.
V FILMSKIH KROŽKIH
Michael Ritchie:
«
The Candidate
»
Ameriški film Michaela Rilchiea «The Candidate» (Il candidato. I. 1972), o katerem smo že pisali lani iz Benetk in katerega tržaško premiero je sedaj predstavila Cappella, je pomembno delo, ki je nastalo v vzdušju ameriških predsedniških volitev in kandidature Eu-gena McCarthyja (katerega je bil scenarist filma, Jeremy Lamer, aktiven pristaš).
Ritchie se je pa s filmom dotaknil širšega problema zahodne «demokracije» (predvsem njene ameriške oblike) in je dokazal njeno praznost, kajti to, kar determinira volilno izbiro, ni všCbina politične linije, temveč njena propagandna učinkovitost. Kar je še toliko bolj pomembrto, ker je protagonist' filma v neki meri gledan pozitivno in ima za antagonista čistega reakcionarja.
Protagonist tega pomembnega zgodovinskega dokumenta ie Robert Redford, eden izmed najvomemb-nejših današnjih ameriških igralcev.
javnike svetovne organizacije, da Izrael znova uporablja svojo staro, dobro znano taktiko zavlačevanja in nesodelovanja. Tudi sicer tako razbobnana Kissingerjeva pogajalska misija na Bližnjem vzhodu, ki ima dokaj poudarjeno notranjo a-meriško dimenzijo, kot ugotavljajo pronicljivi opazovalci, ne more prikriti te taktike Tel Aviva, ki ni nikoli izstopila iz okvira skupne ameriško - izraelske strategije na Bližnjem vzhodu. Seznam vprašanj, o katerih so veleposlaniki osmih neuvrščenih držav razpravljali s Kurtom Waldheimom, ki tudi sam kaže veliko osebno prizadevanje v tem pogledu, je zanesljiv pokazatelj glede usmeritve akcije neuvrščenih.
Kot je bilo mogoče izvedeti iz zanesljivih virov, je bila na teh razgovorih natančno preučena situacija, ki se je bila ustvarila z ustavitvijo arabsko - izraelskih pogajanj na 101. kilometru in, razumljivo, takisto rezultati razgovorov, ki jih je komandant sil OZN, general Silasvuo, nedavno volil z obrambnimi ministri v Tel Avivu in Kairu. Dajanom in Ismailijem. Druga vrsta vprašanj, ki so o njih diskutirali, zadeva priprave za načrtovano arabsko - izraelsko konferenco o miru. Poseben pomen pri tem pripisujejo OZN
Često je govor, naj bi se ta konferenca organizirala pod pokroviteljstvom svetovne organizacije. Hkrati je moč opaziti različne koncepcije kar zadeva omenjeno pokroviteljstvo, od one, ki je o njej govora v vplivnem washingtonskem tisku in v kateri je zlasti značilna «simbolična prisotnost generalnega sekretarja», do stališča večine na East Riverju, da ni do resničnega miru na Srednjem vzhodu moč priti drugače preko združenih narodov.
V tem pogledu med neuvrščenimi ni razlik. Zanje se ne postavlja vprašanje večje ali manjše vloge Združenih narodov, marveč vprašanje odkrivanja najprimernejših instrumentov in obhk za polno ter energično angažiranje OZN v razčiščevanju srednjevzhodne krize in še zlasti v organiziranju mirovne konference.
Na pobudo veleposlanikov osmerice neuvrščenih je bilo načeto tudi vprašanje ponovnega aktiviranja in neposredne vključitve Varnostnega sveta v srednjevzhodni diplomatsko - politični proces. Njegova naloga bi bila' Tormulirati okvire, mandat in smer delovanja OZN in njegovih predstavnikov v sedanji faizi reševanja srednjevzhodne krize.
Šele po sestanku Varnostnega sveta, na katerem bi bilo precizirano, ali je moč dobiti zanesljiv odgovor na to vprašanje, bo razvidno. kakšna bo vloga svetovne organizacije na arabsko - izraelski konferenci o miru.

%
mèf **



X'

V.


V torek so bili v Slovenskem klubu v gosteh Milko Matičetov in dve rezijanski pravljičarki, Dorina Čukina in Jelica. Na gornji sliki predsednik M. Košuta pozdravlja goste, na spodnji udeleženci torkovega večera med
predavanjem
...............mil»   im,.......i.i...M............"     "...   »
VAŽNOST IN VPLIV LEDENIKOV NA OKOLJE
Kaj so znanstveniki odkrili na nekem ledeniku na Kavkaza
Antarktika in Grenlandija največji ledeni področji na našem planetu - Ledeniki, neizčrpen vir čiste sladke vode Delo sovjetske glaciološke skupine na ledeniku Maruha

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z nekim uspehom boste dokazali svoje organizacijske sposobnosti. Storite vi prvi korak v pomiritvi z drago osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Poslovno ugoden dan za vse, ki potujejo. V čustvenem pogledu bo neka vaša ocena pravilna.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preden se lotite novih nalog, o-pravite še pred tem vse stare. Vaš pretirani ponos bo povzročil trpljenje drage osebe.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaši visokoleteči načrti so na drobri poti uresničitve. Storili boste široko
^	: _____. i
Slovensko stalno gledališče te dni gostuje po nekaterih večjih središčih Primorske, kjer predvaja A. Čehova «češnjev vrt». Na sliki prizor iz omenjene komedije
I.IU.I........<»<■»>»»....H1»....H..».IIIIIIMmillllllll.il».....«» ...n».»............m..  
nosti. Uresničili boste vse svoje načrte.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Zaradi pretiranega optimizma, bi znali napraviti težko popravljivo napako. Našli boste rešitev za važno vprašanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z mirnim pomislekom boste rešili važno finančno vprašanje. Prijeten obisk.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-resničili boste neki stari načrt. V čustvenih zadevah ne bodite prenagli.
RTBT (od 20.2. do 20.3.) V vašem interesu bo, če se boste v svojem delu držali bolj ob strani. Vesel večer.
Na našem planetu je še precej belih madežev, ki predstavljajo ledenike oziroma zaledenela področja. Med temi sta dva, Antarktika in Grenlandija, naravnost velikanska. Drugi so bolj skromni, mnogi pa so, skriti med vrhovi gora. nasploh zelo majhni. Važnost ledenikov v zvezi z razvojem podnebja je izredna. Toda najvažnejše je, da oredstavljajo najčistejšo sladkovodno naravno zalogo. Torej zalogo nečesa, kar postaja čedalje večja skrb vsega človeštva. Ta zaloga, je tridesetkrat večja od one v rekah in jezerih. Vendar gre vsako leto le delček te zaloge v reke, ki jo potem odnašajo v gozdove, na polja in v mesta. Ta sladkovodna pošiljka po rekah je odvisna od tega, kolikšen je bil del sladke vode, ki so ga rekam odstopih ledeniki.
Zaradi tega so bila v mednarodni desetletni hidrološki program vne-šena tudi glaciološka preučevanja. V Sovjetski zvezi, kjer se nahaja nad dvajset tisoč večjih in manjših ledenikov, so bila za ta preučevanja določena področja na Uralu, Pamirju in Kavkazu.
Pred osmimi leti se je skupina glaciologov iz Moskve in Rostova na Donu, ko je obiskala ledenike v severnem Kavkazu, odločila za manjši, komaj tri kilometre dolg ledenik, imenovan Maruha, ki o-skrbuje z vodami reko Kuvan. Obdan je od strmih sten v osrednjem pogorju Kavkaza. Kmalu so bili tu postavljeni šotori in kasneje hišice za ekipe znanstvenikov. Pred njimi se je ledenik znašel kot na kakšni laboratorijski mizi.
Ta ledenik je bil prvi na Kavkazu, kjer so bile preizkušene nove raziskovalne metode. Docent geografije, Jevgenij Tsykin, je tu prvič uporabil sveder za vrtanje v led ter izmeril njegovo temperaturo na raznih stopnjah globine. Geofizik Jurij Mačeret je izmeril debelino ledu s pomočjo metode radiolokacije. Glaciologa Aleksander Krenke in Vladimir Smirnov, pa sta prekontrolirala možnosti izračuna kohčine padavin v teku mnogih let na podlagi radioaktivnega kisika v snegu. Prvič so ugotovili, da je moč to metodo, ki so jo že uporabili na Antarktiki, uporabiti tudi v gorovjih.
Ugledni sovjetski glaciolog Pjotr Šumski, profesor moskovske univerze, je s pomočjo natančnih matematičnih formul dokazal vplivanje številnih dejavnikov okolja na oblikovanje in razvoj ledenikov. Njegov matematični vzorec bodo preizkusili na že omenjenem in še nekaterih drugih ledenikih.
Ta poskus bo neka vrsta obračuna o tem, kar je bilo v tem pogledu opravljenega skupno s predhodnimi poskusi na že omenjeni «laboratorijski mizi» ledenika Maruha.
ki so se aktivno udeležile boja proti okupatorju, oficirji, ki so se borili v zaledju sovražnika, sovjetski vojaki ki so se udeležili bitke za osvoboditev Beograda in sovjetski borci, nekdanji pripadniki Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Skupno z re-škimi borci NOV so ob tej priložnosti ponovno obudili spomine na nekdanje dni skupnega boja proti največjemu sovražniku človeštva, fašizmu in nacizmu.
Na srečanju je prišlo do zanimivega momenta: po skoraj tridesetih letih sta se ponovno, sešla tudi nekdanji pripadnik ruskega bataljona, Grigorij Žiljajev, in Aldo Bressan, borec Tržaške udarne Brigade Garibaldi, ki je danes časnikar pri re-'
iiiiiiiiiiiiHmiimiimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiniHiiminimiimiiii
srčno dejanje, ki se ga ne boste
kesaii
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden dan za svobodne poklice in razumnike. Ne jemljite preresno majhnih družinskih sporov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V vašem delu nobenih posebnih težav in novosti. Preživeli boste prijeten večer z novimi znanci.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Posebno donosen dan za obrtnike in trgovce. Glede čustvenih zadev, boste menjali svoj načrt.
AK('”’TTON (od 23 'O. do 70 11.) Če želite naglo doseči svoj cilj. sprejmite nove naloge in odgovor
Srečanje med tovariši v orožju
Pred kratkim je Reko obiskala delegacija sovjetskih vojnih veteranov. Vodil jo je generalpodpolkovnik Jakov Sergejevič Kolesov, ki je tudi član prezidija Komiteja sovjetskih vojnih veteranov.
Na reškem občinskem sedežu Zveze združenj borcev so delegacijo sprejeli predsednik Bačac Marijan, generalmajor Ivan Stipanič in številni reški borci NOV. V delegaciji so bili nekdanji protifašistični borci iz Španije, komandanti topniških in raketnih enot, sovjetske iene,
škem časopisu v italijanskem jeziku «La voce del popolo».
Oropani mumiji
Skoraj 4000 let je puščavski pesek prekrival zločin. Pred kratkim so štirje raziskovalci iz Hannovra odkrili v bližini slavnih ekiptovskih piramid pri Kairu dvojni grob o-beh žena faraona Una, ki je živel okrog 2350 let pred našim štetjem. Vendar je bila grobnica v velikosti 50x28 metrov prazna, v njej so našli le ostanke skeletov. Vodja raziskovalne šktipine meni, da so razbojniki pred 4000 leti v grobnico vdrli, odvili mumiji in pokradli nakit.
Robert Brenner:
Kako bomo živeli jutri
Založba Mladinska knjiga izdaja v okviru strokovne in poljudnoznanstvene literature posebno knjižno zbirko futurološke vsebine. Doslej sta v tej zbirki izšli že dve knjigi. V knjigi R. G. Taylorja Biološka bomba smo se seznanili z napredkom biološke znanosti in posledicami tega napredka za človeštvo. V knjigi istega avtorja Sodni dan sim spoznali nevarnosti, ki že današnjemu človeškemu rodu groze zaradi onesnaženja okolja. Zdaj smo dobili tretjo knjigo te zanimive zbirke. Napisal jo je avstrijski znanstvenik Robert Brenner doma iz Salzburga in ji mdel naslov KAKO BOMO ŽIVELI JUTRI. Delo v slovenščino je prevedel Milan Mlačnik, opremil in tehnično uredil pa Tadej Tozon.
Avtor knjige Robert Brenner je po poklicu fizik, vendar ga kot znanstvenika ne privlačujejo samo problemi fizike, temveč tudi problemi naše bodočnosti, zlasti tisti, ki so združeni s prodiranjem človeka v vesolje. V knjigi, ki smo jo zdaj dobili v slovenščini, je sicer strnil svoja predvidevanja za bodočnost, vendar je v njej bolj malo govora o vesolju, pa tudi o sami znanosti. Njegova knjiga je poljudno napisana knjiga o futu-ristiki, pravzaprav je delo, ki govori kakšen bo naš vsakdanji svet in naše vsakdanje življenje čez trideset, petdeset ali nekaj več let. S tem pa je pisatelj bolj kot fantast kakor pa kot znanstvenik posegel v nroblernatiko, ki nas vse zanima. In ker je delo izredno privlačm napisano, imamo pred seboj poljudno knjigo, ki nas bo močm pritegnila.
Če si ogledamo naslove posameznih poglavij nam je takoj ja-sno o čem pisatelj pripoveduje: Ljudje v stolpih; Hitreje, dalje više; Mamini novi roboti; Avtomati, računalniki; Nenehno učenje; Organizacija družbe; Naseljevanje v osončju; Morje kratkočasja; to so naslovi nekaterih poglavij. V njih avtor knjige pripoveduje, kakšna bo jutrišnja družina, kakšno, zlasti kako dolgo bo delo, kako bo z dopusti in potovanji, kako bodo stanovali naši vnuki. Pripo-
Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik?
veduje mm kakšm bo jutrišnje gospodinjstvo, kako bo s pridobivanjem energije, kakšna je prihodnost mest. Seznanja ms z medicinsko revolucijo, ki bo neobhod-na, kako bo z varstvom okolja, kakšm bo usoda morja, kako se bodo ljudje zabavali pa še o tem in onem z vsakodnevnega življenja. Ne gre torej za prikaz kakih velikanskih tehničnih dosežkov ali mseljevanja v vesolju ali za novo življenje, ki naj bi ga ustvarjali v epruvetah. Gre za prikaz vsakodnevnih opravkov, za stam-vanje, oblačenje, prehrano, za delo, razvedrilo in počitek, kakršno mj bi bilo čez trideset ali pet-tedeset let. To pa je tisto, kar današnjega človeka vsekakor zanima.
Avtorjeva pripoved ni zasmva-m m zmnstvenem razglabljanju temveč je vseskozi poljudna pripoved. V začetku vsakega poglavja je najprej prikazana zanimiva zgodbica iz vsakdanjega življenja, nato pa slede avtorjeva razglabljanja. Ta so seveda prepričljiva. Če se spominjamo mpovedi izpred petdesetih let, lahko po izkušnjah ugotovimo, da se je marsikaj od nekdanjih napovedi uresničilo, mnogo pa tudi ne in da razvoj ni šel v smislu vseh mpovedi izpred pol stoletja. Spet pa smo m nekaterih področjih daleč presegli vsa predvidevanja. Zato danes težko sodimo, ali bomo čez petdeset let res stanovali v betonskih globnjakih, ali se bodo mesta razširjala na morsko gladino, ali bo zdravljenje bolezni samo še avtomatsko, rutinsko delo s kompjuterji in preiskovalnimi stroji, ali bo sporazumevanje med ljudmi vseh celin tako preprosto kot si ga zamišlja avtor. Lahko smo kritični do avtorjevih napovedih glede izrabe prostega časa, o šolanju pa še o tem in onem. Toda knjiga nas vendar z veliko domišljijo prenese v neki svet, ki je precej drugačen od današnjega in katerega mj bi doživljali mši bližnji potomci. Verjetno se bodo čez petdeset let nekateri posmihali ob avtorjevih predvidevanjih, morda pa bodo njegovim preroškim mpovedim izrekali občudovanje. Dejstvo je, da imamo pred seboj zanimivo mvi-sam knjigo o tem, kakšno naj bi bilo jutrišnje življenje. Ni nobenega dvoma, da jo bodo mši ljudje, zlasti mladi, zato radi prebirali.
SI. Ru.
PETEK, 14. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost
Profili protagonistov: STALIN
13.00	Portret avtorja VENTURO VENTURI
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine 15.20 - 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Spored za mjmlajše Trije risani filmi
17.45	Spored za mladino
V	deželi mavrice
18.45	Poljudna zmmst
Aspekti ameriškega življenja
V	tej drugi seriji cikla «Aspekti ameriškega življenja, ki bo potekala v sedmih oddajah, bodo globlje prikazane nekatere plati iz življenja onkraj oceana, ki so nam ga literatura in filmi pogosto prikazovali v taki obliki, da so ga naravnost spreminjali v mit. Po prvi oddaji, posvečeni dvajsetim letom, je druga posvečena ameriškemu Zahodu. Stotine filmov so prikazovale ta Zahod, zgodbe in življenje prvih pionirjev, boje z Indijanci, iskalce zlata. Povsod pa je bil običajno beli anglosaksonec junak, Indijanci pa razbojniki. V resnici je bilo nasprotno. In kaj predstavlja ta Zahod danes? Namesto malih naselij vzdolž železnice so danes tu velika mesta, namesto famoznih «saloonov» supermarketi, namesto zlata pet-olej. Za potrebe turistov pa ustrezne organizacije poustvarjajo takratno vzdušje, organizirajo bojne spopade, napade na vlak, ki se jih tudi turisti sami udeleže, streljajoč z orožjem, ki jim ga ob tej priložnosti dajo
19.15	Ital. kronike
Danes v parlamentu, Vremenska slika
29.00	DNEVNIK
20.45	TEDEN AKTUALNOSTI 21.50 Glasbeni program
GEORGES BIZET in JOSE’ de AZAGRA
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.00	Vzgojna oddaja
18.45	Športni dnevnik
19.00	SALTO MORTALE Amsterdam Druga epizoda
V	Amsterdam je prišel cirkus. Obisk je nadvse dober, pred blagajno so vrste. Eno največjih atrakcij predstavlja očarljiva krotilka levov «Tiger Lilly». Cirkuški direktor Kogler, pa je zaskrbljen zaradi starega klovna Ničeva, ki je že star in njegove šale nimajo več uspeha, kot nekoč. Njegova hčerka Nina zarrdi tega zelo topi. Vrhu tega pa Carlo Doria. oče njenega zaročenca Vigga, akrobata na trapezu, ni nič kaj navdušen nad poroko svojega srna z njo, prepričan, da Nina kot artistka ne velja mnogo. Situacija postane kritična. Neposredno pred predstavo postane Ničevu slabo. Nina, ki se ji prvi trenutek zdi, da je izgubljena, pa se kmalu ohrabri in s svojo domiselnostjo vse reši
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	H. Ibsen: LA DONNA DEL MARE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9-25 Sola	.	. ,
TV vrtec. Lastnosti kovin, Ali ste vedeli?, Fizika, Obiska li smo
11.00	in Angleščina
17.40 Veseli tobogan: Cerknica
»
18.15
18.30
18.40
18.50
19.45
20.00
20.35
22.25
22.30
Obzornik
Rekreacija: SAVNA
Med številnimi stvarmi, ki so k nam priromale iz severne in zahodne Evrope, to je med številnimi slabimi in dobrimi rečmi, je gotovo ena, ki sodi med najboljše: Savna, Nordijska kopel ped tem imenom je skoraj vsem že znana, ne vedo pa vsi za številne prednosti in dobre lastnosti te savne, s katerimi nas bo seznanila današnja oddaja. V tej seriji ob ravnavamo savno bolj kot obliko dopolnilne, kot dejanske re kreacije, čeprav je njen koristen vpliv tud' na tiste, ki se z nobeno drugo obliko rekreacije ne ukvarjajo neizpodbitno dejstvo
Pet minut za boljši jezik Mozaik
Barvna risanka TV dnevnik
NENADOMA LANSKO POLETJE Celovečerni film
Režija: J. L. Mankiewicz, V glavnih vlogah Ehsabeth Taylor,
Katherine Hepburn in Montgomery Clift
POROČILA
UMETNOST IN ČLOVEK V deželi Esk'mov
Kanada, življenje Eskimov na visokem severu, kjer se po zimi sploh več ne zdani. Časi velikih lovov so minili; malo kje še uporabljajo pasje vprege Toda umetna obrt, izde lovanje nenavadnih, često osupljivo umetniško dovršenih predmetov iz kosti živali, ki tem ljudem pomenijo vsakdanji kruh, se ohranja in se celo izpopolnjuje
KOPRSKA BARVNA lELEVIZIJA
20.00
20.15 20.30
21.25
22.15
Risanka POROČILA Vojna in mir
11. del dramatiziranega romana SLADKA SUE
Film iz serije «Človek s kovčkom» Stare melodije: Madžarska
TRST A
7.15,	8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 in 18.30 Radio za šole; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Sodobni skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno-in-strumentalni koncert; 21.40 Plesna glasba; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.15,	14.30 in 19.30 Deželne kronike; 15.10 J. Sabucco: «Giochi di lanterne a Goa», 2. in 3. del; 16.10 G. Verdi: «Il Corsaro», 3. del.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30 20.30 Poročlila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 in 8.30 Plošče lahke glasbe; 10.00 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi; 15.00 Tretja stran; 16.40 Ital. zbori; 19.00 Slov. zbori; 19.30 Prenos RL; 20.45 Tops hits; 21.30 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 13.20 Poseben spored z Mino; 15.10 Za vas mlade; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popevke; 17.40 «Trije mušketirji»; 18.45 Ekonomsko sindikalna oddaja; 19.20 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Simf. koncert.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta J. Dorelli in M Jackson; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Galerija melodrame; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Na vaši strani;
13.00	Hit Parade; 14.00 Plošče lahke glasbe: 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Plošče.
Ml PROGRAM
10.00 Koncert; 13.00 Glasba skozi čas; Mahlerjeve skladbe; 16.05 Portret avtorja: Jean-Marie Le-clair; 17.20 Koncert za klavir in violino; 18.45 Mali planet; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Literarna oddaja.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;14.10 Iz mladih grl; 14.30 Poslušalci čestitajo;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Uroš Krek: Sonata za dve violini; 16.00 «Virtiljak»; 17.10 Operni koncerto; 17.50 človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!;
20.00	«Tops-pops 15»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Besed« in zvoki in logov domačih; 23.05 literarni nokturno; 23.15 Jazz.
SPORT SPORT SPORT
ROKOMET
Na svetovnem prvenstvu
JUGOSLOVANKE V FINALU PO LEPI ZMAGI NAD SZ
To je doslej eden največjih uspehov jugoslovanskega ženskega rokometa
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Jugoslovanske rokometašice so v okviru svetovnega ženskega rokometnega prvenstva dosegle enega svojih naj večjih do sedanjih uspehov. Uvrstile so se namreč v finale ter si tako že predčasno zagotovile vsaj srebrno kolajno.
Ta uspeh so si priborile z zmago nad Sovjetsko zvezo, katero so v Zagrebu premagale s 7:5 (4:3).
Spočetka je kazalo, da Jugoslovankam tudi možna zmaga nad So-vjetinjami ne bi dosti koristila. Toda ker sta v drugi tekmi te polfinalne skupine Poljska in Danska med seboj izenačili (10:10), se je tako domačinkam ponudila priložnost, katere niso izpustile iz rok.
Jugoslovanke se bodo v nedeljo v finalu pomerile v tekmi za naslov svetovnih prvakinj z zmagovalcem dvoboja Madžarska — Romunija
B. B.
DBSHHH
V povratnih srečanjih osmine finala nogometnega turnirja za pokal UEFA so dosegli naslednje rezultate:
Ruch Chorzow — Honved Budimpešta 5:0 (napreduje Ruch Chorzow)
Leipzig — Fortuna Dusseldorf 3:0 (Leipzig)
FC Kòln — Nica 4:0 (FC Koln)
Ipswich Town — FC Twente 2:1 (Ipswich)
VFB Stuttgart — Dinamo Kijev 3:0 (Stuttgart)
Tottenham Hotspur — Dinamo Tbilisi 5:1 (Tottenham)
Standard Liege — Feyenoord 3:1 (prva tekma)
Vitoria Setubal — Leeds United 3:1 (Vitoria Setubal).
RIM, 13. — Zdravstvena komisija italijanske nogometne zveze je z a-nalizo ugotovDa, da je bil igralec Alessandrie Reja pozitiven na kontroli anbidopinga po srečanju v prvenstvu C lige med Savono in Ales-sandrio, ki je bila na sporedu 11. novembra.
PRETEKLO SOBOTO
Atentat na Peleja *
RIO DE JANEIRO, 13. — Slavni brazilski nogometaš Pele je v soboto postal tarča atentata, ko so neznanci streljali ponoči nanj. Ta atentat naj bi sledil prvemu, ki so ga izvedli 25. avgusta letos, ko so v vrt njegove razkošne rezidence odvrgli bombo. Poleg tega pa so postali tarča napadov tudi njegova žena ter dva otroka, vendar ni bil
nihče ranjen. Vest, ki se je razširila v brazilskem mestu, je povzročila val ogorčenje med prebivalstvom in v vsem brazilskem tisku.
* * *
MILAN, 13. — Iz avtomobila Milanovega predsednika Albina Butic-chija, ki je tudi trgovec s petrolejem, so tatovi odnesli preteklo noč magnetofonske trakove, na katerih so bile posnete «trgovske informacije». Zanimivo je, da niso tatovi odnesli iz avtomobila nobenega drugega predmeta, čeprav je bilo v njem precej vrednih stvari.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
Naraščajnike Uniona in Brega čaka v nedeljo težka naloga
Mladinci Primorja premostili krizo - Brežani so si zapravili vstop v finale?
MLADINCI
B skupina
Po prejšnjem kolu se je stanje na vrhu lestvice razjasnilo. Aurisina je premagala CGS z visokim in nepričakovanim 8:3. Tako sta obe ekipi skupaj na vrhu lestvice. Sledi j;ma s točko zaostanka Costalunga, ki je vedno pripravljena da izkoristi vsak spodrsljaj vodečih. Bitka za vstop v finale se praktično odvija le med temi tremi enajstericami. Brežani so z nedeljskim porazom zapravili zadnjo možnost, da se uvrstijo v finale. Zanimiva je bila tekma med Primorjem in Gajo. Zmagali so Pro-
llimillllllllilllllillllllMlllllllllllllllllliiiiiliilunilitilluiiiiiiiiillililiiitlllllliliiiiiiiiliiilliiiilllJiiuiiiiii'iiiil
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zelo dobra igra goriškega Doma
Najbolj sta se izkazala Dornik in Terčič
Dom — Radici Arte 68:45 (22:16)
DOM: Čubej 20, Kont 7, Mozetič 8, Terčič 6, Vogrič, Marušič, Rener, Dornik 27, Semolič, Marinčič.
V	prijateljski košarkarski tekmi sta se pomerili mladinski peterki goriškega Doma ter Radici Arte. Po dokaj lepi in zanimi tekmi je zmaga pripadla slovenskim fantom. V prvem polčasu se je igra odvijala ob rahli premoči domovcev, ki so si šele pred koncem niza pridobili rahlo prednost.
V	drugem polčasu pa je slovenska peterka zaigrala kot prerojena. I-gralci so prikazali lepo in duhovito igro. Izredno točni so bili v metih na koš s srednje razdalje, kjer sta se predvsem odlikovala Čubej in Mozetič. Zelo dobro je tokrat deloval tudi protinapad, ki je bil za domovce že od nekdaj velika neznanka. No in prav zahvaljujoč se dobremu protinapadu je našemu moštvu usprelo doseči tako visoko zmago.
Nedvomno sta se najbolje izkazala Dornik in Terčič. Prvi z rekord-bim osebnim izkupičkotVi doseženih košev (27), drugi pa z dobrim pregledom nad igro. Pohvaliti p« moramo celotno moštvo. 'r ^ .
Willy Prinčič
Na brzopoteznem šahovskem turnirju ŠK «Rudar» Idrija za mesec november je zmagal S. Kovač, ki je zbral 10 točk. Sledijo mu M.
Bevk in A. Troha 6, Bajc 4 točke, itd.
Po devetih letošnjih brzopoteznih turnirjih vodi S. Kovač, ki je osvojil 97,5 točke pred S. Bevkom 83,5, Cmobmjo 63,5, Troho 63, itd.
Šahovski dvoboj na štirih deskah med ekipama gimnazije Idrija in klubom idrijskih študentov se je zaključil z zrcago študentov z rezultatom 3:1.
Na propagandnem šahovskem turnirju T-jvarne kolektorjev Idrija nastopa 12 igralcev. Po dveh kolih vodijo; Crnobrnja, Kovač in Sedej 2 točki, Poženel in Kermavner 1.5, itd.
S. Kovač
OLIMPIJSKE IGRE
OTTAWA, 13. — V Ottawi so dali v promet prve štiri kovance, ki sp jih izdali za olimpijske igre leta 1976. Organizatorji iger so sporočili, da bodo spravili v promet te kovance v skupni vrednosti 150 milijard lir.
ODBOJKA
.	ejuiste.	, ,
V	okviru tekmovanja za pokal evropskih odbojkarskih prvakov je beograjska Crvgna.,zvezda premagala grško ekip« Olimpnakos iz Aten s 3:0 in se je s to zmago uvrstila v višje kolo.
* * *
V	napeti in borbeni tekmi mladinskega odbojkarskega prvenstva je sinoči v Nabrežini ženska ekipa Bora premagala Sokol z 2:0 (16:14 in 15:10).
Mlado košarkarsko moštvo tržaškega Bora, s svojim trenerjem Brankom Lakovičem
sečani ter so s to zmago premostili krizo. Gaja pa je zlezla na zadnje mesto lestvice. Prihodnjič se bodo «zeleno-rumeni» {»merili z Liberta-som od Sv. Sergija. Menimo, da bodo naši zastopniki odnesli z igrišča vsaj točko. Breg bo gostoval pri Libertasu od Sv. Marka. «Plavi» bodo morali zbrisati slab vtis iz prešnjega kola, vendar je srečanje odprto vsem izidom. Primorje pa se bo pwmerilo s CGS. Prav gotovo ima od vseh slovenskih ekip Primorje najtežjo nalogo, vendar ni izključeno, da bodo Prosečani osvojili točko.
IZIDI: Costalunga — Campanelle 3:0, Breg — Esperia Sv. Alojzij 0:1, Libertas Sv. Sergij — Libertas Sv. Marko 0:1, Primorje — Gaja 3:2, CGS — Aurisina 3:8.
PRIHODNJE KOLO: CGS - Primorje, Libertas Sv. Marko — Breg, Campanelle — Aurisina, Esperia Sv. Alojzij — Costalunga, Gaja — Libertas Sv. Sergij.
LESTVICA: CGS in Aurisina 20, Costalunga 19, Breg 16, L’bertas Sv. Marko in Primorje 12, Campanelle in Libertas Sv. Sergij 7, Esperia Sv. Alojzij 6, Gaja 5.
A skupina
Muggesana je z zmago nad Liber-tasom iz Trsta ostala sama na prvem mestu lestvice, saj je Libertas Rocol, ki je bil že dalj časa skupaj z Miljčani prvi, remiziral z Roia-nesejem. Vstop v finale je možen tudi za Giarizzole, ki po zmagi nad Cremcaffejem, zasedajo tretje mesto. V prihodnjem kolu se bo Muggesana spoprijela s Cremcaffejem, Libertas Rocol z Roianesejem, Giarizzole pa z Rosandro. Verjetno i-majo najtežjo nalogo Giarizzole, saj se je Rosandra v zadnjih časih kar dobra izkazala. Ostali dve ekipi ne bi smeli imeti večjih preglavic za osvojitev celotnega izkupička.
IZIDI: Roianese — Libertas Rocol 1:1, Muggesana — Libertas TS 4:0, Giarizzole — Cremcaffè 1:0, Inter SS — Rosandra 0:1, De Maceri — Edera 0:0.
PRIHODNJE KOLO: Edera - Inter SS, Cremcaffè — Muggesana, Libertas Trst — Roianese, Libertas H°col — De Macori, Giarizzole — Rosandra.
LESTVICA: Muggesana 20, Libertas Rocol 19, Giarizzole 17, Cremcaffè in Rosandra 15, Roianese 12, Edera 8, Libertas Trst 7, De Macori 5, Inter SS 4.
NARAŠČAJNIKI
A skupina
To kolo je bilo .za naše ekipe zelo uspešno, saj je Union po dolgem času zopet zmagal, Breg pa je v težki tekmi z Libertasom iz Trsta remiziral. Podlonjerci so premagali s tesnim 2:1 zadnjega na lestvici Don Bosco. S tema dvema točkama si je Union nekoliko opomogel ter prekosil Breg. «Plavi» pa redno in dobro nadaljujejo povratni del prvenstva. V nedeljo čaka naši e-najsterici težka naloga: Breg bo gostoval pri Cremcaffeju, Union pa pir CGS. Vsekakor pričakujemo od naših ekip vsaj dve točki. Na vrhu lestvice se je Fortitudo z zmago nad Tergestejem še bolj oddaljil od Giarizzol. Tržačane je prisilil k delitvi točk Cremcaffè, tako da tre nutno zaostajajo za dve točki.
IZIDI: Fortitudo — Tergeste 2:0. Breg — Libertas Trst 2:2, Giarizzole — Cremcaffè 0:0, Union — Don Bosco 2:1, De Macori — CGS 0:3.
PRIHODNJE KOLO: CGS — U-nion. Don Bosco — Giarizzole, Cremcaffè — Breg, Libertas Trst — Fortitudo, Tergeste — De Macori.
LESTVICA: Fortitudo 23, Giarizzole 21, CGS 18, Libertas Trst 14, Cremcaffè in Tergeste 11, Union 10, Breg 9, De Macori 8, Don Bosco 0. B skupina
Po nedeljskem kolu še vedno solidno vodijo Zaule, ki so s težavo odpravile Opicino Supercaffè s 3:2. Triestina je sama na drugem mestu in ima tri točke prednosti pred tret-jeuvrščenimi. Tržačani so odpravili Libertas Rocol z visokim 6:0. Naj omenimo tudi Rosandro, ki že dalj časa redno zmaguje. Prihodnjič se bodo Zaule pomerile z Interjem SS, Triestina pa s Ponziano. Obe ekipi
imata precejšnje možnosti za zma-go-
IZIDI: Triestina — Libertas Rocol 6:0, Stock — Ponziana 2:0, Do-mio — S. Giacomo 1:1, Inter SS — Rosandra 0:1, Opicina Supercaffè — Zaule 3:4.
PRIHODNJE KOLO: Zaule - Inter SS, Rosandra — Domio, S. Giacomo — Stock, Ponziana — Triestina, Libertas Rocol — Opicina Su-percaffè
LESTVICA: Zaule 22, Triestina 18, Opicina Supercaffè, Rosandra in Inter SS 15, Stock 12, S. Giacomo in Libertas Rocol 7, Ponziana 6, Domio 3.
Jolo
NOGOMET
PORT AU PRINCE, 13. - Nogometna srečanja za vstop v finale SP v karibskem področju se nada-1 ritje jo dan za dnem. Tokrat so Antile remizirale proti Hondurasu z 2:2, vendar pa ni bil izid pomemben za lestvico.
SMUČANJE
MUNCHEN, 13. — Bavarski zimskošportni središči Reitimwinkl in Ruhpolding sta sklenili, da bosta postavili skupno kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva v smučanju leta 1978.
BOKS
Danes, 14. decembra bo v telovadnici CONI na Rojcah občni zbor goriškega boksarskega društva. Zbor se bo pričel ob 18.30.
OBVKSTJLA
ŠD Polet vabi vse svoje športnike, njihove starše in prijatelje mladine sploh, da se udeležijo slavnostnega nagrajevanja ob zaključku letošnjih slovenskih športnih iger v zamejstvu.
Podelitev medalj in pokalov bo jutri, v soboto, 15. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. * * »
Športno združenje Dom iz Gorice obvešča, da so se pričeli treningi moške odbojke. Treningi so dvakrat tedensko v telovadnici ITI (Ul. Puccini, GO) in to ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 20.30.
t	r* 1* ' ' jr '
1^" ii- *•	- r: '
2. amaterska nogometna liga:	Primorje — Inter SS
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimuiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
V 1. slovenski odbojkarski ligi
Koper osvojil primorski derbi
Koprčani so v nedeljo v osmem kolu 1. SOL bili gostitelji edinega primorskega derbija v tej ligi. Že pred samim srečanjem so bile vse napovedi na strani Koprčanov, ki so kot novinci v tej konkurenci u-godno presenetili. Na strani Koprčanov je bil vsekakor tudi domači teren, ki je pri izenačenih moštvih odločilen.
Prvi set so dobili domačim, ki pa so v drugem setu doživeli pravo katastrofo, saj niso dosegli niti ene točke! Pravo nasprotje je bil tretji set v katerem so Koprčani prikazali eno najboljših iger in so visoko zmagali. Četrti set je bil dramatičen. Povedel je Kopsr, vendar pa ga je Bovec dohitel in povedel z 9:8. Od tu naprej pa sta se moštvi menjavali v vodstvu do samega konca, ki je zasluženo pripadel domačinom.
IZID
Koper — Bovec	3:1
(15:10, 0:15, 15:4, 15:13)
LESTVICA
Sava 14, Branik in Jesenice 12, Bled in Mežica 10, Koper 8, Misli nja, Bovec in Gaberje 4, Trimo 2.
PRIHODNJE (9.) KOLO: Bovec — Bramk in Mežica — Koper.
V nedeljo čaka oba primorska zastopnika huda preskušnja. Bovec igra doma, vendar sprejema v goste moštvo mariborskega Branika, ki se še ni odreklo prvemu mestu. Koper pa mora na zelo težko go stovanje.v Mežico, ki je doma ,čko- ^ rajda nepremagljiva^
E. Hvalica
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Ljubljanski veterani dali borovcem lekcijo
Nastopil je tudi sloviti Daneu - Župančič najboljši strelec (20)
C Id Boys — Bor 92:56 (38:24)
OLD BOYS OLYMPIA Ljubljana: Daneu (k) 17, Dolinšek 6, Povž 7, Pertot 2, Bohje 8, Župančič 20. Podboj 4, Eiselt 18, Jeraj 10.
BOR: Kralj (k) 10, Sosič 8. Kapič 4, Kraus 4, Klobas 12. Guštin, Koren 7, Ražem 1, Francia, Košuta, Hrvatič 4. Pertot 2, Vatovec 2.
Sodnika: Kafol in Rudes.
Prosti meti: Bor 10:22, Old Boys Ljubljana 14:28.
Pet osebnih napak: Kapič, Hrvatič. Klobas.
Ljubljančani so v sredo vrnili obisk borovcem, obenem pa so jim bili še enkrat pokazali, kako je treba košarko pravzaprav igrati. Veterani iz Ljubljane z Daneuom na čelu so izkušena in homogena ekipa, ki pozna vse košarkarske skrivnosti. Proti pressingu Borovcev so z navadno «osmico» vselej našli pot do koša in tako razbili obrambo naših košarkarjev. Zlasti pa so Ljubljančani pokazali našim košarkarjem, kako je treba podajati, kako ?$pfl-ati prostor pod kpšem in kako organizirati protinapad. Daneu je bil pri tem, kljub letom, mojster. Eiselt,
aiiiiiiiiiišiiiniiniiiiiiiiiiiirtinniliniimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifhiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
, .	,	»«-.	J	0f M t? • ‘ Z > « ■ I S , l i’ 1 llil >	|l| i-l«! «lil.... .|»-i*'
ODBOJKA
V 2. ZVEZNI MOŠKI LIGI - ZA HOD
NOV PAR TOČK ZA IZOLO
Na vrhu lestvice je šesterka ravenskega Fužinarja
Deveto kolo v 2. zvezni odbojkarski ligi je primorskim odbojkarjem prineslo polovičen uspeh. Izola je doma v edinem slovenskem derbiju kola premagala moštvo Mariboia, kanalski ligaš pa je v Brčkem po pričakovanju ostal praznih rok.
V	Izoli se je v slovenskem derbiju zbralo preko 150 gledalcev, ki so bili ob koncu (sicer poprečnega) srečanja poplačani z lepo in pomembno zmago.
V	prvem setu so Izolčani že vodili z rezultatom 14:8, vendar so se morali še zelo potruditi, da so lahko osvojili set. V nadaljevanju sta obe moštvi igrali podobno kot v prvem setu, le da so bili tokrat gostje uspešnejši ob mrež', kar se jim je obrestovalo z osvojitvijo seta. V tretjem setu so Mariborčani povedli in osvojili set. V četrtem setu pa se domačini niso pustili presenetiti. Takoj so povedli in z odlično igro tako v polju kot na mreži onemogočili vsak poskus. Pri Izolčanih velja to pot pohvaliti Jakomina, Nikoliča in Kolenca. S to zmago so se Izolčali prebili na odlično 6. mesto, ki še vedno zagotavlja pristanek v «zgornjem domu» prvenstvene lestvice.
Salonit je odpotoval na zelo tež ko gostovanje v Brčko, kjer velja domači Interplet za nespornega favorita. Interplet se v tem prvenstvu poteguje za sam vrh in je letos doma že premagal moštvi Karlovca in Željezničarja. Kljub vsemu pa so igralci Salonita računali, da bi z nadpoprečno igro morda uspeli ponoviti lanski pedv g. Na žalost pa Kanalci tokrat niso uspeli. Salonit je igral dobro, toda še vedno poprečno, tako da ni mogel resneje ogroziti domačinov, ki so znali s pridom izkoristiti vse prednosf' domačega terena- Kanalci so resda doživeli poraz z rezultatom 3:0, ven dar so bili v posameznih setih enakovredni. Še več! V drugem sevu so celo vodili z rezultatom 13:11 in le dvema zaporednima napakama sc mora,» domačini zahvahti. da niso zgubili seta in doživeli morda še kakšno neprijetnost.
Fužinar je po lepi zmagi v Zrniči in porazu Karlovca v Borovu sam prevzel vodstvo in tako najresneje opozoril konkurente, da resno računa na končni uspeh. Kamnik p je doma klonil proti Željezničarju, ki
si utira pot proti vrhu. Gneča na vrhu je _nepopisna, razlike so neznatne iri po vsakem kolu doživlja vrh ‘lestvice spremembe.
IZIDI
Izola — Maribor	3:1
(15:13, 9(15, 15:J2, 15:7)
Interplet — Salonit	3:0
(15:11, 15:13, 15:11)
LESTVICA
Fužinar 14, Karlovec, Interplet in Željezničar 12, Salonit 10, Izola, Maribor, Kamnik in Čajevec 8, Mia dost in Borovo 6, Zenica 2.
PRIHODNJE KOLO.
Salonit — Zenica in Izola — Interplet.
V prihodnjem kolu bo vrh lestvice p vsej verjetnotsi spet doživel spremembe. Salonit si P hotel z izdatno zmago proti zadnjeuvršči ni Zen’ci okrepiti in utrditi položaj pod vrhom. Izola pa bi z morebitno zmago nad Interpletom napravila veliko uslugo tako sebi kot ostalim slovenskim klubom, predvsem Fuži-narju.
Tekma v Kanalu bo že v soboto ob 17. uri, medtem ko bo tekma v Izoli v nedeljo ob 10. uri.
E. Hvalica
tudi večkratni jugoslovanski reprezentant, pa je s prodori vedno ušel Borovim branilcem. Za koše pa je med drugimi poskrbel tudi Župančič, ki je bil tri leta zapored najboljši jugoslovanski strelec, celo pred slavnim Radivojem Koračem.
Proti takemu moštvu so se borovci skušali požrtvovalno boriti. S Korenom so bili še kar zadovoljivi pri lovljenju odbitih žog, s Klo-basom in Kraljem so dosegli nekaj lepih košev, Adrijan Sosič in Vatovec pa sta zadovoljila pri organizaciji igre. Bilo pa je vse premalo, da bi se lahko enakovredno postavili po robu izkušenim Ljubljančanom, ki so v drugem polčasu zadevali koš iz vseh položajev.
Da so «Old Boys» homogena ekipa so to pokazali tudi po tekmi, ko so se skupno z borovci ustavili na večerji. Ustvarilo se je zelo nri-jetno vzdušje, ki bo za igralce in spremljevalce gotovo nepozabno. O-bisk v dolinski osmici je bil nujen: prepevanje slovenskih pesmi, recitacije dr. Župančiča in zbadljivke Povža so bile tudi domačinom dobrodošle. Ljubljančani so neposredno spoznali, z velikim zadovoljstvom, da je tudi v zamejstvu slovenska beseda še živa.
b. I.
Naraščajnlško prvenstvo Kontovel — CGS 55:52 (33:25)
KONTOVEL: Bukavec, Ukmar 7, Klavdij Starc 19, Aleksander Nabergoj, Ivo Nabergoj 7, Regent, Ivo Starc 16, Čuk 6, Perini.
CGS: Bertolotti 9, Checco 4, Cornar 13, Montanelli, Ruzzier 6, Oan-tarutti, Nedoch, Barbone, Scrobogna 3, Masolin 16.
SODNIK: Bassu.
Presti meti: Kontovel 13:36. CGS 8 na 20.
Pet osebnih napak: Checco (36:36)
Kontovelci so v zaostali tekmi na-raščajniškega prvenstva zasluženo premagali CGS.
V	zadnjem trenutku je trener Kon-tovela Stojan Kafol zbolel. Zato ga je moral na trenerski klopi zamenjati mladi Igor Luksa, ki je dobro opravil svojo nalogo.
V	prvem p«lčasu so Kontovelci igrali dobro in požrtvovalno, tako da so ves polčas vodili. V drugem delu srečanja so igrali podobno kot v prvem: umirjeno v napadu, v obrambi pa so dobro zapirali prostor pod košem. CGS jim tako ni mogel do živega in kontovelska peterka je zlahka odnesla dragoceno zmago.
Ocene: Klavdij Starc 2 in Ivo Starc 1.
MILAN, 13. — V prijateljski košarkarski tekmi med Ignisom in In-nocentijem so zmagali igralci iz Vareseje z 78:74 (45:37).
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Pol ure po polnoči 2. avgusta 1965 so izvršili v Italiji, v raznih krajih, deset aretacij. Morali bi prijeti 14 zlikovcev, toda štirje niso bili v dosegu italijanske policije. Za tri izmed njih so vedeli, da so v Ameriki. Njih naj bi poiskala in prijela a-meriška policija. Eden pa se je morda skrival v Italiji.
Izmed deseterice, prijete v Italiji, 'so nekateri starci. V glavnem so to «zelo spoštovane osebnosti», bogati ljudje z vilami in posestvi, znani tudi kot spretni biznismeni. Nekateri so Italo - američand, to je gangsterji, ki so bili dolgo emigranti v Ameriki, pa so jih repatriirali ali pa so sami prišli nazaj na Sicilijo prav v zvezi s tihotapstvom mamil.
Na vrhu seznama je zdaj že dvainsedemdesetletni Genco Russo, posestnik iz Mussomellija na Siciliji, o katerem smo že obširno govorili in pokazali, kako je bil končno le obsojen na prisilno bivanje v severni Italiji za dobo petih let. Omenjena aretacija je samo potrdila tisto, kar so domnevali, toda česar nikoli niso mogli dokazati: da si je vrhovni kapo mafije pridobil bogastvo tudi s tihotapstvom mamil v povezavi z ameriško gangstersko mafijo.
Drugi po pomembnosti med prijetimi je bil Frank Coppola, star 75 let, ki je desetletja deloval kot gangster v ZDA, od tam pa je bil deportiran v domovino, pa se je vrnil k svojemu staremu poslu na Siciliji.
Tretji po vrsti je bil Frank Garofalo, star 74 let, prav tako ameriški gangster.
Ostali so bili: Filippo Gioe Imperiali (51 let); Rosario Vi-taliti (68 let); Vincenzo Martinez (69 let); Giuseppe Magga-dino (30 let); Giuseppe Scandariato (36 let); Diego Plaja (57 let); Calogero Orlando (59 let)...
Četverica, ki bi jo bilo še treba prijeti, pa je bila:
Joseph Cerrito (54 let); Santo Sorge (57 let); Gaetano Russo (73 let); Gaspare Maggadino (57 let).
Članov bande za mamila niso prijeli vseh na istem mestu. Iz centralne policije v Palermu, ki je vodila «operacijo», so poslali brzojavke policijam v raznih krajih, da bi istočasno izvršili aretacije, da bi vse presenetili med spanjem in da bi ne bilo pobegov. Akcijo so istočasno začele policije v Ardea Po-mezia, Taormini, Marsali, Bologni, Fresa Grandinala in v Par lermu.
Z raznih strani so v avtomobilih z močnim spremstvom gangsterji - člani mafije krenili v Palermo v zloglasno jetniš-nico Ucciardone.
Velika operacija, ki se je bila začela že leta 1962, je bila pod poveljstvom šefa mobilne policijske eikipe v Palermu dr. Madija.
štirinajsterico obtoženih smatrajo za generalni štab največje mreže tihotapstva mamil, ki so jo doslej odkrili. Bando veže stroga disciplina, na voljo pa je imela organizacijski a-parat, ki je bil v naj večji meri funkcionalen in je funkcioniral s popolnostjo in samo tako lahko pojasnimo, da je lahko vrsto let deloval in kljuboval policiji. Pri tem je bil duh in sistem mafije najbolj koristen. Omenjena banda je izkoriščala celotno mafijo Sicilije na ta ali oni način. In obratno — od nje je imela banda mamil na Siciliji veliko korist. Velik del bogastva mafije na Siciliji je prihajal od tihotapstva mamil. Banda se je ukvarjala tudi s tihotapstvom velikanskih količin tobaka, toda poglavitna so bila vendar mamila. Profite odtod so investirali v druge posle, posebej v gradbeno industrijo v Palermu.
Milanski «Corriere della Sera» je ob tej aretaciji zapisal:
«Začetek preiskave je bil študij številnih prejšnjih dogodkov, potem dokumentov o mafiji na Siciliji in gangsterstvu v Ameriki, na podlagi česar so prišli do prepričanja, da je a-meriško gangsterstvo po nekaterih svojih sektorjih in aspektih afiliacija sicilijanske mafije. Ne v smislu kake podružnice, ki bi se namestila na ameriški celini, pa zdaj živi na svoj račun, temveč kot nekaj čvrsto povezanega z deblom na Siciliji, s katerim je v stalnem komuniciranju z gibanjem ljudi in akcij. Treba je bilo torej odkriti, individualizirati in udariti po skrivnih zvezah, ki obstajajo med sicilijanskimi člani mafije in a-meriškimi gangsterji s posredovanjem nekaterih Italo-Američanov, ki so se obogatili, a so pogosto prihajali v domovino kot nekakšni turisti, prinašali milijone dolarjev in jih tukaj tudi puščali.»
Potrebno je bilo dolgo spremljati in posebej opazovati o-menjene Italo - američane, ki so kot turisti, poslovni ljudje ali pa iz sentimentalnih razlogov prihajali na Sicilijo. Celoten policijski aparat je bil na delu. Nastanili so se v najboljših hotelih v Palermu. Neopazno so bili pod nadzorstvom od prve do zadnje ure svojega bivanja v Italiji. Minuciozno poročilo o gibanju slehernega izmed njih je dopolnjevalo preiskovalni mozaik. Vse stike, vsa srečanja, vsa potovanja so zabeležili. U-porabili so tudi najmodernejša policijska sredstva, od filmske kamere do mikrofona, da bi tako zbrali čim več gradiva. Celo takrat, ko bi lahko takoj aretirali, tega niso storili. Gangsterja so pustili, da se je vrnil v Ameriko in čez nekaj časa so pričakovali njegov nov «turistični izlet».
Glavni preiskovalec dr. Madia je lahko s potrpežljivim delom skozi tri leta zanesljivo ugotovil direktno povezanost, metodično in nenehno promet med mafijo na Siciliji in ono v Ameriki z izmenjavo direktiv, ljudi in sredstev, istočasno pa je lahko spremljal, kako se lokalna mafija na Siciliji, še posebej pa v Palermu, postopno premešča na sistem in metode
ameriškega meketa.
Na Siciliji je, po rezultatih dela dr. Madie, obstajal najpomembnejši center za promet mamil med Evropo In Ameriko.
Potrjene so bile vse domneve ali ugibanja celo o posameznih ljudeh. Potrjeno je bilo tudi to, da je bil pri vsem angažiran kot šef Lucky Luciano, ki je naglo umrl na neapeljskem letališču. Ko je Lucky umrl, so trdili, da ga bo nasledil Frank Coppola in tako je tudi bilo.
Biografije prijetih so zelo pomembne, še posebej Coppola in Garofaia. Omenjena sta vrhunska italo-ameriška gangsterja
Frank Coppola je danes star 75 let, toda ni videti tako star. Obilen, zbit tip je, streniran v gangsterski gneči. Rojen je bil v Patrinicu na Siciliji, prišel ilegalno preko Kube v ZDA 1926. leta in postal gangster. Nekaj časa je delal tudi z Alom Caponejem, potem pa je nadaljeval v Kansas Cityju, kjer je postal «kralj» avtomatov za vse mogoče igre in stavo, ki številnim gangsterjem zlahka prinašajo milijone dolarjev. V boju za monopol v Kansas Cityju je bil Coppola silovit, njegov revolver je deloval, toda dokazov proti njemu nikoli ni bilo. Leta 1948 ga je ameriška policija izgnala v domovino in v 7DA se ne sme več vrniti. Iz Amerike je prinesel tudi svoje vzdevke «Frank Triprsti» in «Frank-petelin». Toda posrečilo se mu je prenesti tudi svoj kapital. Na Siciliji je postal imovit farmar in tovarnar ter izvoznik konzerviranih juh. Zadnja leta je živel zunaj Sicilije, v svoji vili na posestvu pri Anziju, kjer je prirejal sijajne sprejeme za bogate in ugledne povabljence, gospodarstvenike in politike. Ko se je poročila njegova hči, je prejel več kot 400 brzojavk, med njimi veliko število uglednih osebnosti.
Leta 1952 je Izbruhnila afera s tihotapstvom mamil. Nekega dne marca tega leta je bil na majhni železniški postaji Alcamo aretiran Serafino Mancuso, član mafije, v kovčku katerega a dvojnim dnom so našli nekaj kilogramov heroina.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglatni oddelek,
TRST, Ul. Monteechi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	Stran 6	14. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
-AD.!T: - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
PRIHODNJI TEDEN PRED MADRIDSKIM SODIŠČEM
Francov fašistični režim uprizarja nov proces
Med obtoženci je tudi duhovnik - Tožilec zahteva hude zaporne kazni
MADRID, 13. — Prihodnji teden, točneje v četrtek, 20. decembra, se prične sodna obravnava proti desetim osebam, ki so obtožene, da so nameravale ustanoviti «Vsedržavno koordinacijsko komisijo», ki bi organizirala in koordinirala delavske komisije.
Branilci so zahtevali oprostitev za vse obtožence, medtem ko je tožilec zahteval 20 let in en dan zaporne kazni za Marcelina Camacha, ki je obtožen nedovoljenega združevanja, 20 let in 6 mesecev zapora ter 25.000 peset globe za Eduarda Sabo-rida, ki je poleg nedovoljenega združevanja obtožen še uporabe ponarejenih osebnih dokumentov. Za ostale obtožence je zahteval zaporne kazni od 12 do 19 let. Med temi je tudi neki duhovnik, Francisco Garcia Salve.
Prav prisotnost duhovnika na zatožni klopi je najpomembnejši dogodek v zvezi s to sodno obravnavo. Konkordat predvideva, da je treba duhovniku soditi za zaprtimi vrati:
fmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuoiiiiiii
BEJRUT, 13. — V severnem Je-menu so usmrtili 8 oseb, ki so bile obsojene na smrtno kazen zaradi umora šejka Alija Athamana.
• * »
GENOVA, 13. — Jutri bodo v Genovi brezplačno razdelili 10.000 kilogramov klapavic, ki jih po epidemiji kolere nihče več ne kupuje.
* * »
ADA, 13. — Pri Aleutskih otokih je strmoglavilo ameriško vojaško letalo z 10 člani posadke. Kaže, da ni nihče preživel nesreče.
• • •
BENETKE, K. — Finančni stražniki so prijavili sodišču 8 prebivalcev Portogruara, ker so brez dovoljenja skuhali 5 hektolitrov žganja.
kaže pa, da se nameravata tako Sal-vejev branilec kot tudi škof iz Se-govie odpovedati tej prednosti in tako omogočiti občinstvu, da se udeleži sodne obravnave. Vsekakor pa lahko le sodišče sprejme ali zavrne odpoved tajnega zasedanja.
Ta sklep je verjetno odvisen od nekega dogodka, o katerem se v zadnjih časih mnogo govori. Kaže namreč, da je Garcia Salve začel v zaporu z gladovno stavko. Ker je zelo šibkega zdravja, je možno, da mu sploh ne bodo dovolili, da prisostvuje razpravi. V tem primeru bi ne bilo nobenega razloga, da bi prepovedali prisotnost občinstva na sodni obravnavi. Vendar pa bo o tem odločalo sodišče.
Vsekakor so španske oblasti pripravljene na val nesoglasja in protestov zaradi tega procesa. Dnevnik «Vanguardia Espanola» piše, da so v tujini «krogi, ki nasprotujejo španskemu režimu, izkoristili proces za hudo politično propagando». Iz Španije same pa se je zvedelo, da so nekatere tajne organizacije oklicale 20. december, to je prvi dan sodne obravnave, za «vsedržavni dan boja».
Odvetnik obtoženega duhovnika je povedal, da bo sodišče dovoblo pričevanje le štirim izmed 21 prič, ki jih je predlagala obramba. Med drugim sodišče ne bo dovolilo pričati madridskemu nadškofu, škofu iz Se-govie, voditelju jezuitske organizacije Arrupeja in drugim cerkvenim dostojanstvenikom. Branilec Gii Robles je proti tej odločitvi, ki jo fašistični režim generala Franca še vedno dovoljuje, vložil priziv, izid tega priziva pa še ni znan. Kljub vsem tem dogodkom obramba upa, da bodo kazni precej mile, vsekakor mnogo manjše od hudih zapornih kazni, ki jih je zahteval tožilec.
MILAN, 13. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, je danes zjutraj ponovno zaslišal Franca Fredo, enega od glavnih obtožencev. D'Ambrosio se je odločil za zasliševanje, ker je včeraj v zvezi s pokolom zaslišal neke osebe, katerih imena ni bilo mogoče izvedeti.
2=r~ Sre 5?
iij,'.', ..v,-.’..
Skupina južnokorejskih študentov na Japonskem je v Tokiu začela z gladovno stavko v znak protesta proti sporazumu med Južno Korejo in Japonsko. Študentje trdijo, da pomoč, ki jo je nakazala Japonska Južni
Koreji ni koristila korejskemu ljudstvu
NA BRIONIH POD TITOVIM PREDSEDSTVOM
Pomemben sestanek o novi ustavi SFRJ
Milan Zupan je v Beogradu obsodil namigovanja tujega tiska, da so v Jugoslaviji sovjetska vojaška oporišča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Na Brionih je bil danes pod predsedstvom predsednika ZK in predsednika republike Tita, sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki predsedstva ZKJ in izvršnega biroja, zastopniki osrednjih in pokrajinskih komitejev ZK in konference zveze komunistov Jugoslavije v JLA, zastopniki zvezne skupščine, predsedstva SFRJ, skupščin, republik in pokrajin, zveznega izvršnega sveta, socialistične zveze Jugoslavije, zveze sindikatov Jugoslavije, zveze borcev, zveze mladine Jugoslavije in člani komisije za pripravo ustave SFRJ. Na sestanku so si izmenjali misli o javni razpravi in končnem besedilu predloga ustave SFRJ, o katerem bo razpravljalo na prihodnji seji predsedstvo ZKJ, nato pa bodo o končnem besedilu ustave razpravljali v ustavni komisiji zvezne skupščine.

Venezuelski predsednik o petroleju
CARACAS, 13. — Novoizvoljeni venezuelski predsednik Carlos Andres Perez je sklical danes tiskovno konferenco, na kateri je orisal glavne smernice svoje zunanje pobtike in predvsem vprašanje petroleja. V tej zvezi je tako pojasnil svoje stališče: «Mi pravimo razvitim državam: Ravnajte pravično z nami in dali vam bomo petrolej. Ne grozimo z maščevanjem ali represabjami, toda zahtevamo pogovor med enakimi.» Perez je nadalje delno popravil izraz, ki ga je uporabil na torkovi tiskovni konferenci, ko je govoril o petroleju kot o orožju (čeprav ni grozil z embargom) pri pogajanju z razvitimi državami. Dejal je, da njegovemu programu bolje odgovarja izraz orodje v smislu, da petrolej mora postati orodje za napredek nerazvi-I tih držav.
TRI DNI PO UGRABITVI FIATOVEGA FUNKCIONARJA
Preiskovalci so baje ugotovili istovetnost štirih ugrabiteljev
Odkrita garaža, v kateri je bilo skrito vozilo SIP • Drugi telefonski poziv Ameriovi družini
BEOGRAD, 13. — Uradni zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenci obsodil pisanje nekaterih tujih listov, ki trdijo, da so v Jugoslaviji sovjetska vojaška oporišča in sovjetske enote in jih ocenil kot zlonamerne izmišljotine. Take vesti so se pojavile v ameriškem vojaškem časopisu «Aviation weed» in v avstrijskem bstu «Der Soldat». Zupan je pripomnil, da se take vesti ne
TURIN, 13, — V preiskavi o ugrabitvi visokega funkcionarja torinskega Fiata Ameria je prišlo do nekaterih novosti. Kaže namreč, da je policija ugotovila istovetnost štirih ugrabiteljev. Te vesti sicer niso še potrdili, vendar pa se o njej govori tako vztrajno, da je po vsej verjetnosti resnična. Preiskovalci so tudi ugotovili, da so pri ugrabitvi sodelovale štiri osebe: dve sta bili v poltovornjaku telefonske družbe
Novi program šamponov kozmetike NARTA
z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov
KAMILIČNI ŠAMPON
Narta
z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov preprečile vnetje in iritacijo kože. Priporočljiv je predvsem za umivanje občutljivega lasišča
z naravnim ekstraktom koprive
KOPRIVNI ŠAMPON
Narta
z naravnim ekstraktom koprive pospešuje prekrvavlje-nje lasišča in je predvsem primeren za umivanje tankih in redkih las
z naravnim ekstraktom hmelja
GOLDING ŠAMPON
bogat z vitamini B skupine Narta
z ekstraktom hmelja in vitamini skupine B neguje in krepi lase. Priporočljiv je za pranje mastnih las
s sokovi in vonjem breze neguje lase. Priporočljiv je za umivanje vseh vrst las
Izdeluje ILIRl3A kozmetika
NARTALAS
SIP, dve pa v fiatu 127, ki je od blizu sledii polkovomjaku.
Preiskava je privedla še do neke novosti. Pobcija je namreč odkrila garažo, v katero so ugrabitelji skri-li ukradeno vozilo SIP. To vozilo so namreč ukradb že 29. novembra. Garaža je v isti stavbi, v kateri živi Ameriov sin. To garažo je vzel v najem neki mladenič, ki se je prijavil pod izmišljenim imenom, že februarja letos. Kaže, da so to garažo uporabili že ob neki drugi -u-grabitvi: februarja naj bi vanjo zaprli sindikalista fašistične sindikalne organizacije Cisoal Bruna La-bateja, ki so ga' neznanci Ugrabili februarja letos, še istega dne pa so ga izpustih na svobodo. Tudi način ugrabitve Labateja je bil zelo podoben načinu ugrabitve Ameria.
V	garaži je policija našla dve lestvi, več telefonov in telefonske žice, dva jopiča uniforme, kakršno nosijo uslužbenci SIP in nekaj drugih stvari, ki so bile v ukradenem tovornjaku.
Ameriova družina je danes prejela drugi telefonski poziv, v katerem so domnevni ugrabitelji povedali, da so pustili sporočilo v isti telefonski kabini kot pred nekaj dnevi. Na kraj je odšla policijska obhodnica, ki je našla v telefonskem imeniku dva ciklostilirana lista.
Na teh letakih, ki so j'h kasneje našli tudi v bližini Fiatove tovarne Mirafiori piše, da Amerio sodeluje z ugrabitelji in da so ti cd njega že izvedeli za razširjeno Fiatovo vohunsko mrežo. Na listih piše tudi, da Fiat grozi z odpusti na pogajanjih za izboljšanje delovnih pogojev. Letak tudi obsoja pisanje «Agnellijevih časopisov in tist:h časopisov, ki so blizu Agnelliju».
Nadaljuje se tudi iskanje 28-letnega študenta Maurizia Ferrari-ja, ki je izginil že v juliju. Po u-grabitvi Labateja je izdalo sodišče zanj zaporni nalog, policija pa ga ni še izsledila.
Kljub temu pa preiskovalci nimajo še oprijemljivih dokazov, da so ugrabitelji pripadniki organizacije «Brigate rosse». Na turinski kvesturi je bil danes dopoldne sestanek, ki so se ga udeležili policijski funkcionarji, ki vodijo preiskavo o u-grabitvi Ameria in namestnika državnega pravdnika Viola ter de Li-guorija, ki raziskujeta delovanje organizacije «Brigate rosse».
V	poznih večernih urah je Arne-riova družina zaprosila tisk, radio in televizijo naj ne poročajo več o preiskavi. Ta prošnja je bila po trebna, da se olajša stike družine z ugrabitelji.
Poplave v Tuniziji
TUNIS, 13. — Vsaj šestdeset ljudi je, izgubilo življenje in na . stotine jih je brez strehe zaradi poplave v Tuniziji, številne reke so prestopile bregove zaradi obilnega deževja prejšnjih dni in poplavile na tisoče hektarov zémlje. Tunizijska vlada je prosila italijansko za pomoč s helikopterji in čolni za najnujnejše posege.
Ju^oslovansko-iraško skupno sporočilo o obisku zunanjega ministra Bahija v SFRJ
BEOGRAD, 13. — Snoči je bilo objavljeno skupno poročilo o obisku iraškega zunanjega ministra Morta-da Saeda Abdule Bahija v Jugosla viji in o razgovorih, ki jih je imel z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem. Sporočilo med drugim poudarja, da sta dele-
gaciji preučili aktualna mednarodna vprašanja in dvostranske odnose ' znamenju prijateljstva in prisrčnosti. V razgovorih je jugoslovanska delegacija pokazala razumevanje za odločne ukrepe iraške vlade za nacionalizacijo petrolejskega bogastva, iraški predstavniki pa so se pohvalno izrazili o rezultatih na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli pod vodstvom komunistov.
Glede dvostranskega sodelovanja sta delegaciji ugotovili, da se razvija v duhu prijateljskega spoštovanja in medsebojnega razumevanja. V tej zvezi sta podčrtali nujnost nadaljnje krepitve odnosov in se odločili za tesnejše gospodarsko sodelovanje Preučili sta nadalje možnost večje jugoslovanske udeležbe pri gradnji gospodarskih objektov v Iraku.
Pri preučevanju mednarodnih vprašanj sta državnika ugotovila, da se boj narodov za mir, svobodo, neodvisnost, samostojen razvoj in enakopravno sodelovanje širi in krepi, istočasno pa sta z zaskrbljenostjo ugotovila, da imperialisti še vedno poskušajo zaustaviti razmah in delo naprednih gibanj, ohraniti stare in pridobiti nove privilegirane pozicije. Bahija in Minic sta obsodila napadalno politiko Izraela, ki ogroža mir in varnost v svetu. Kriza na Bližnjem vzhodu — sta poudarila — se lahko trajno in pravično reši le z umikom izraelskih čet in priznanjem zakonitih pravic palestinskemu ljudstvu.
Med razgovorom sta ministra pod črtala svojo privrženost načelom neuvrščenosti in nujnost stalne in enotne akcije neuvrščenih v izvaja nju sklepov četrte konference na vrhu. Ministra sta potrdila brezpogojno podporo svojih vlad zakonitim osvobodilnim gibanjem in privrženost načelom temeljne listine OZN. Miloš Minic je z zadovoljstvom sprejel vabilo naj obišče Irak. Datum obiska bo določen naknadno.
B. B.
ČE NE GRE S PESTMI PA KAR... Z ZOBMI
Argentinska boksarska zveza je diskvalificirala za tri mesece boksarja Ramona La Cruza, ker je v soboto, med dvobojem z Miguelom Angelom Castellini-jem, ugriznil močnejšega nasprotnika. La Cruz, bivši prvak Latinske Amerike v velter kategoriji, je klonil Castelliniju v spopadu za naslov argentinskega prvaka. Tudi poslednje sredstvo, da bi nasprotnika ugnal z zobmi, mu je spodletelo.
Vse kaže, da imajo argentinski boksarji zobe kot pomožno orožje proti premočnim nasprotnikom. Tudi argentinski prvak težke kategorije Oscar Bona-vena je bil leta 1963 diskvalificiran za nekaj mesecev, ker je nasprotniku dobesedno odgriznil uho.
PRILOŽNOSTNA TOLAŽBA
Kot povsod na svetu, je tudi v Jugoslaviji z mehaniki velik križ. Popravijo ti avto, pa se zamenjani del, kaj hitro obrabi. Vse to seveda naprtijo slabi kakovosti proizvodnje avtomobilske industrije. Pri iskanju izgovorov pa so jugoslovanski mehaniki včasih kar duhoviti. Nekega avtomobilista, ki je zaradi pogostih okvar na avtomobilu zgubil živce, so te dni iznajdljivci potolažili: «Pomirite se in'pomislite, kaj bi šele bilo, če bi pò naključju namesto avtomobila kupili., .termoelektrarno.'»^'-	■'■■■“
PISMO IZ RIMA
morejo tolmačiti drugače kot grob poskus, da se v svetovni javnosti poseje dvom jugoslovanski neuvrščeni in neodvisni politiki, ki je po svetu splošno znana in priznana. Taka in podc-bna namigovanja so se po Zupanovih besedah pojavila kot sestavni del pritiska na Jugoslavijo tudi v preteklosti. Vse to se dogaja prav sedaj, v času, ko se Jugoslavija dosledno zavzema za dosego pravične in trajne rešitve krize na Bližnjem vzhodu in razvija široko aktivnost za rešitev perečih mednarodnih vprašanj v okviru druge faze konference o evropski varnosti pred vsem v smislu sklepov 4. konference neuvrščenih. Na vprašanje, kako komentira izboljšanje odnosov med Zahodno Nemčijo in češkoslovaško je Zupan dejal, da ti prispevajo k razvoju dvostranskih odnosov, kakor tudi k stabilizaciii v Evropi in napredku evropskega sodelovanja.
B. B.
MILAN, 13. — Tovarna Leyland Innocenti je sporočila cene novih vozil «regent». Regent 1300 bo stal milijon 526.000 lir, regent 1300 L milijon 663.000 lir, regent 1500 L pa milijon 752.000 lir. Tem cenam je treba prišteti še davek na dodatno vrednost IVA.
Teologija in telovadba
Dajte cesarju kar je cesarjevega: v smislu evangelijevega nauka se je papež koj prilagodil varčevalnim ukrepom italijanske vlade in prepovedal promet zasebnih vozil v vatikanski državi (0,44 kv. km površine) ter osebno dal dober zgled: 8. decembra, ob priliki brezmadežnega spočetja, se je odpovedal avtomobilu in se peljal s kočijo, v katero je pil vprežen siv konjič, na tradicionalno pot do znamenja matere božje na Trgu Spagna. Na poti mu je sledila skupina dečkov na kolesih in kazalo je, da smo se vrnili v čase Pija IX. Le malo je manjkalo, da bi nostalgiki začeli vzklikati: ži-' vel papež kralj.
V	teh dneh je oživelo vzdušje, ki nas spominja na stare čase: poleg koles so ponovno
v	modi popevke izpred štiridesetih let ali še prej; ženske so spet odkrile pajčolan; v modi so podistična tekmovanja in rehabilitirana je telovadba kot so jo pojmovali v de Amiciso-
vi	dobi za časa fizkulturnih društev «Robur et Vigor». Prav v teh dneh tudi vrtijo v raznih kinematografih film, ki so ga posneli po neki De Amici-sovi povesti: «Amore e ginnastica». Tudi na tem področju so vatikanske oblasti v ospredju, saj nameravajo uvesti v semeniščih obvezne telovadne tečaje, «posodobljene — kot je zapisal Ust «Osservatore Della Domenica» — z najnovejšimi teološkimi nauki.» Oblasti so namreč izvedle anketo v zavodih, v katerih se mladinci pripravljajo za dušnopastirsko poslanstvo, in rezultat raziskave je bil «zaskrbljujoč». Dognaii so, da je v semeniščih vrnile študija predlog «za šibka telesa učencev, ki morajo presedeti ob knjigah dolge ure» in da ure rekreacije «bolj škodijo kot koristijo, ker onemogočajo dobro prebavo in s tem premočno obremenjujejo jetra, povzročajo dremavost in v poznih popoldanskih urah dražijo celo spolni nagon.»
V	tem času, ko se dobro zavedamo pomena ekologije in higiene, vsega tega v kratkem ne bo več: nič več dremavosti in nevarnih nagonov, pač pa zdravo življenje na prostem in športni agonizem. Konec koncev: teologija in telovadba. Vatikanski izvedenci priporočajo, naj semeniščniki posvetijo zjutraj prvo uro telovadbi, po kosilu naj gredo na daljše sprehode, svoj delovni dan pa naj zaključijo s športno tekmo na prostem ali v telovadnici. Vse to naj ne preseneča, saj pripravljajo v Vatikanu pravcati nogometni turnir. Ni daleč dan, ko bo vatikanski radio poročal : ekipa švicarske straže je premagala enajsterico palatinske z 2:1, sampietrini pa so igrali neodločeno 0:0 z ekipo častne straže.
Kaže torej, da je varčevanje res izredno koristno, saj spodbuja najbolj zdrave impulze človeka, laika ali duhovnega: mens sana in tonaca sana! Trenirani v teku čez drn in strn bomo lažje prehodili stezo, polno ovir, ki pelje v nebesa.
MARIO DEZMANN
PIA POPULARNI TELEVIZIJSKI ODDAJI RISCHIATUTTO
Tudi snočnji tekmovalci razočarali
Naslov prvaka je osvojil milanski študent Daniele Monti, izvedenec za astronomijo
MILAN, 13. — Dvajsetletni milanski študent Daniele Monti je novi prvak popularne televizijske oddaje. Monti je iztrgal žezlo izvedencu za nogomet Mariu D’Àmatu. kateremu je neapeljska navada, da dodajo imenom končni O, pošteno zagodla. Na podvojilno vprašanje je namreč D’Amato dvakrat ponovil Moscardino namesto Moscardini in s tem je bil ob naslov prvaka. Občinstvo je glasno protestiralo, a notar se ni dal preprositi in izvedenec za nogomet se je moral odpovedati žezlu, čeprav ga odločitev sodnikov ni preveč prepričala. Odpotoval je v Neapelj s tolažilnim žetonom za 100.000 lir.
Tudi novi prvak se ni poslovil od današnje oddaje s polno malho: vsega skupaj je zbral bornih 300.000 lir, 80.000 lir več kot tekmovalka Marta Fabiani, 20-letna študentka iz Rima.
V začetku programa je imel Mike Bongiomo majhno slavje: danes je dvajseta obletnica njegovega prvega nastopa na italijanski televiziji z oddajo «Arrivi e partenze», ki jo je zrežiral Piero Turchetti, režiser Rischiatutta. Ob jubileju mu je italo-ameriški odbor izročil srebrno vrtnico.
Že od vsega začetka je bilo razvidno, da trije tekmovalci, čeprav polni dobre volje in prizadevnosti, niso dobro pripravljeni in niso na višini prvakov, ki so vzbudili največ zanimanja za popularno oddajo. V začetku je bila najprepričljivejša Marta Fabiani (nekoliko provokant-no temnolaso dekle z minikrilom iz blaga jeans in škornji ustrezne barve), ki je zadela odgovore na vseh deset začetnih vprašanj, medtem ko sta se D’Amato in Monti spotaknila dvakrat oziroma kar petkrat.
če ji je bila v začetku sreča mi la, je bila Fabianijeva večkrat v zagati z argumenti na panoju: sodobni pisatelji, smučanje, mednarodna glasba, odporništvo, biologija in slikanice. Tudi amulet, ki ga je imela v kabini, ji ni «povedal» da je bila odporniška pesem «Bella ciao» izpeljana iz pesmi delavk na riževih poljih. Spotaknila se je tudi ob tveganje in super-tveganje, tako da je zlezla že pod ničlo. Opomogla si je s tremi zaporednimi pravilnimi odgovori na vprašanja o glasbi, odporništvu in smučanju. Ob koncu prvega dela igre je zbrala 110.000 lir, ki jih je podvojila s pravilnim odgovorom na vprašanje o bruseljski
palači Stoclet, delu arhitekta Josepha Hoffmana.
Izvedenec za astronomijo Daniele Monti se je po začetnem oklevanju nekoliko popravil in zbral 150.000 lir, ki jih je podvojil in si priboril pravico, da brani tudi prihodnji teden naslov, ki ga je osvojil... po naključju.
In bivši prvak Mario D’Amato? V prvem delu igre skoraj, da ni zinil besedice. Res je, da je bila končna napaka lapsus, res pa je tudi, da se ni kdo ve kako potrudil, da bi branil naslov prvaka.
Napetost med udeleženci oddaje Canzonissima
RIM, 13. — Velika negotovost med udeleženci zadnje oddaje «Canzonissima»: po vesteh, ki so prodrle v javnost, so po pregledu prvega milijona glasovnic prejeli «Ricchi e poveri» 25 odstotkov glasov, Claudio Villa prav toliko, Al Bane 23 odst., Gianni Nazzaro pa 20 cdst. Ker Villa ni razpolagal več s 70.000 glasovi, ki so jih pevci lahko «priigrali» že prej, vlada velika negotovost za tretje mesta