8654- 60100200 PRI OSREDNJA KNJIŽNICA P.E. 126 66001 KOPER IVI Janina plačana v gotovini ■ Postale l grupo«. DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 38 (9646) TRST, sobola, 19. februarja 1977 DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdobu — u pn Qrenjl lebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. vladna seja v znamenju vprašanj javnega reda Zakonski osnutek o strožji kazni zaradi nezakonite posesti orožja Mogi za pospešitev kazenskih razprav - Odobritev sporazuma s sindikati o v'šjih plačah državnih uslužbencev in zakonskega osnutka o denarnem kritju — Današnja vladna seja je bila posvečena predvsem vpra-Javnega je vlada sc nanašajo °4®bt*ilJ*lV',efia rcistra Forlanija o zima- zakonski osnutek o kritju novih iz-iitSM litiki- Posebno še o nedavnem! Matkov, ki jih bo imela državna u-8osn a.n,u odbora predsednikov vlad i Prava 2 uveljavitvijo omenjenega ” »»uarsk«. sporazuma. Potem ko je vlada odo- brila osnutek pooblastilnega odloka o dopolnitvi pravil za ureditev pristojnosti deželnih uprav in o prenosu državnih pristojnosti na deželne uprave, je pravosodni minister Bo- j, -Jarske skupnosti v Strassbur-,Nir'klan,'U zllnanak '"''listrov go- 5' VpPa. **«ivicui »u P,ovin° Ossola. Pogovori so se j, bučno okrog vprašanja vklju-j?r$ko ^'galske v Evropsko gospo-skuPnost. Andreotti je ponovil Dj'J^Jidarnost' italijanske vlade »govih prizadevanjih. Obenem Pa so, da ,to za vključitev Por- ^9 janski državniki predočilf ?h, ije lezave gospodarskega znalca in ^po pa vprašanja kmetij-r, konkurence, ki bi jo lahko k, torn , Ugotovili kiti ovira J? »o k v gospodarsko skupnost, kar o ičri0 SeUa h predsednika Andreottija . °gatil0 EGS. ret; '-t6 na Pog°vor'h poudaril, da * ka ne želi vstopiti v skup-treVe,; J iz gospodarskih razlogov, da Predvsem iz političnih. Dejal Jri bodočnost Portugalske v t(j' Ča k Vrop' in izrazil prepriča- , lfeia/kii pi epi iv.a un‘a 0 vključitev njegove države .Sanj^esticija za EGS.* Glede rUze, , galska uvaža 70 odstotkov , v«;. odstotkov žita, 40 odstotkov S?8a ., Plesa in 100 Potrebuje. od sto slad- iti 1 sest 1 Predsednik vlade se bo t, S Q,al s tajnikom PSI Craxijem Iri Nit,18. Predsednika PSI sena-,i> 2^' tsD ■ l Portugalski predsednik '», v arcs (desno) ob prihodu v "HitiJ 'užbi italijanskega zunanje ‘a Forlanija. (telefdto Itali«) ■iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiniiiiimiiiiiiHmiiuiiiiiHHiiiiHuiniiiiiiiiiiNiiiiiiiiimmiiHHiiiMmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinumiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiini ZGODOVINSKI DOGODEK V KULTURNEM DRUŠTVU «IVAN TRINK0» V ČEDADU Cankar v Beneški Sloveniji 0b udeležbi predstavnikov kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje so odprli razstavo «Cankarjevo gledališče», Stalno slovensko gledališče je uprizorilo dramo «Jakob Ruda», govorila sta prof. Viljem Černo in pesnik Ciril Zlobec ČEDAD, 18. — V prisotnosti številnih predstavnikov kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje, so danes popoldne na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko* v Čedadu počastili 100-letnico rojstva Ivana Cankarja z otvoritvijo razstave «Cankarjevo gledališče* ter s koncertno izvedbo drame »Jakob Ruda*. Slovesnosti so se udeležili deželni svetovalec Carlo Volpe, pokrajinski svetovalec Pavel Petricig, Rolando Cian, predsednik deželne komisije KD za civilne pravice in manjšinska vprašanja, ravnatelj čedadskega muzeja Mario Brozzi, ravnatelj čedad-ske mestne knjižnice Domenico Pit-tioni ter predsednik čedadske Pro loco Antonio Fontana, konzul SFRJ Lojze Kante, predsednik komisije za rpanjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije Jože Hartman, upravnik SSG iz Ljubljane Janez Šenk, glavni urednik izdaj Dela Mitja Gorjup, literarni zgodovinar Janez Rotar, nocojšnja predavatelja ria benečanskih kulturnih dnevih Emilijana Cevc in Giancarlo Meniš, ravnatelj SSG iz Trsta Fili-bert Benedetič, predsednik koordinacijskega odbora za pomoč po potresu prizadetim krajem Dino Del Medico ter številni drugi predstavniki beneških organizacij, V imenu kulturnih društev Beneške Slovenije je razstavo odprl dr. Viljem'černo, ki je poudaril predvsem pomen razstave in Cankarja samega v današnjem trenutku v Beneški Sloveniji. «Cankar govori v svojih delih o ljudeh, ki kot on sam, iščejo pravico in svobodo. To, kar je on iskal, to danes iščemo tudi mi sami.* Ko je pozdravil prisotne goste-, je dr, Černo podal besedo pesniku Cirilu Zlobcu, ki je spregovoril najprej v slovenščini, nato pa podal za italijanske goste kratek povzetek svojega govora tudi v italijanščini. Ciril Zlobec je uvodoma poudaril, da je danes težko ob taki priložnosti spregovoriti o Ivanu Cankarju, pač zato. ker se v njegovi človeški in umetniški veličini človek lahko izgubi. Zato se je v govoru omejil na tiste vidike, ki se zdijo, da so z A današnji trenutek Beneške Slovenije najbolj značilni. Omenil je prodiranje Cankarja v italijanski svet, posebej tržaško italijansko uprizoritev ((Idealista* ter izid «Hlapca Jerneja* pri založbi Feltrinelli. Ob tem je poudaril, da doživlja danes Cankar pomembna priznanja v mednarodnem svetu, saj ga kritiki postav Ijajo ob najpomembnejše osebnosti svetovne literature. To dokazuje aktualnost Cankarjevih besedil. Can kar je v svojih dramskih delih namreč izpovedal najbolj revolucionarne ideje, ki jih danes ne razumemo več zgolj v okviru tedanje zgodovinske situacije, temveč v občečloveškem smislu kot upor proti vsakršnemu zatiranju in omejevanju svobode. Govornik se je nato ustavil pri vtisih, ki jih je odnesel z današnjega pohajkovanja po vaseh pod Matajurjem. Pri tem je poudaril pomen zavesti pripadnosti nekemu kulturnemu narodu, zavesti, ki lahko vzklije tudi iz fakih pobud, kot je razstava, o Cankarjevem gledališču. Danes, ko ne moremo več govoriti o kakih u-sodnih antagonizmih med narodi, am- pak ko vsakdo stremi k čim globljemu sodelpvanju med narodi, ne bi smelo biti. v duhu italijanske ustave, nobenih ovir zg razvoj te zavesti, saj le zavest o domačem in poznavanje domače kulture pripomoreta k temu, da lahko človek bolj ceni druge kulture. , Po govorih so nastopili člani tržaškega Stalnega slovenskega gledališča s koneretno uprizoritvijo Jakoba Rude. Posamezne prizore je v beneškem narečju povezoval član beneškega gledališča Marijo Bernjak. Po uprizoritvi so predstavniki Cankarjeve založbe iz Ljubljane izročili predstavnikom društva «Ivan Trinko* tudi popolno zbirko knjig, ki jih ,je založba izdala v zadnjih štirih letih. ŽIVA GRUDEN V četrtek, 3. marca seja parlamenta o «škandalu Lockheed» RIM, 18. — Obe veji parlamenta se bosta sestali na skupnem zasedanju 3. marca, ko bo na dnevnem redu sprejem obtožnice in predaja ustavnemu sodišču bivšiJi ministrov Guia in Tanassija v zvezi z »afero Lockheed*. Sklep so sporočili v zbornici in senatu po krajšem sestanku predsednikov Ingraa in Fan-fanija. Od torka do sobote prihodnjega tedna pa velja rok za zbiranje podpisov pod pobudo, da se preda u-stavnemu sodišču tudi obtoženec Mariano Rumor, skega vseučilišča sklicala zborova nje «delavcev in študentov*. Narrten zborovanja je bil jasen: delavski sindikati izražajo solidarnost z bojem osebja in študentov za lastne pravice in reformo. Glavni govornik je bil tajnik CGIL Luciano Lama. V prvih jutranjih urah se je na Trgu Minerva, pred sedežem rektorata, zbralo dobrih deset tisoč ljudi. V glavnem so to bili profesorji, študentje in zastopniki tovarniških svetov rimskih podjetij. Sindikati in KPI so pri tem organizirali strogo redarsko službo glede na dejstvo, da so se prenapeteži na univerzi že večkrat spopadli in v zadnjih desetih dneh vzeli na tarčo predvsem sindikaliste in komuniste. Znano je, da so - na primer - urednikom «UnitA» preprečili vhod v u-niverzo in da so pristaši tako imenovanih ((avtonomnih kolektivov* že večkrat fizično napadli člane KPI med študenti. Luciano Lama je spregovoril okoli desetih. Uvodoma je poudaril svojo solidarnost z bojem študentov, obenem pa je kritiziral nepotrebno nasilje, ki ne vodi nikamor. Skupina nekaj sto študentov in drugih skrajnežev (pristašev »A vanguardia operaia*, «Lotta con-tinua*, «Colletivo di Via dei Volsci* in drugi) je medtem na vse kriptje vpila in motila zborovanje. Lamo so psovali na vse načine, ljudi pa so večkrat pobrizgali s protipožarnimi pršilci ali mazali z vrečkami črnila in barve. Ko je Lama zaključil svoj poseg se je množica začela umikati s trga. Tajnik CGIL pa je peš šel mimo študentov «avtonomnih» skupin, ki so nanj pljuvali in ga obmetavali s kamenjem. Več delavcev, članov redarske službe sindikatov in KPI pa so napadli z verigami in železnimi drogi. Nekaj čez trideset se jih je zateklo zaradi zadobljenih ran v bolnišnice in bodo okrevali v nekaj tednih. Ko so sc zborovalci razšli so se prenapeteži umaknili v zasedene fakultete, kjer so sistematično začeli razbijati vse. V muzeju etruščan-ske zgodovine so zanetili požar in uničili več eksponatov, razdejali so arhive nekaterih fakultet, nagrmadili klopi in jih zažigali, stene pa mazali s svojimi gesli, Zaman so bila vsa prizadevanja sicer potrpežljivega rektorja prof. Rubertija, ki je končno, po krajšem posvetovanju s preri-stavnki sindikatov in demokratičnih strank sporočil državnemu pravdni-ku, da ne more več sprejemati odgovornosti za javni red na vseučilišču. Državni pravdnik je sporočilo vzel na znanje ter ob 17 uri pozval iSjj0 ‘ sile javnega reda, naj izpraznijo zasedene fakultete. Policija in karabinjerji so najprej z buldožerjem podrli postavljene barikade. nato pa so s solzTcem prisilili pristaše »delavske Avtonomije* k begu. Dejansko / niso priprli nikogar. Naslednjega dne so si profesorji posameznih fakultet ogledali razdejanja in po prvih površnih računih i izjavili, da je materialne škode vsaj /Za pol milijarde lir, morda pa še več, , Rimska federacija CGIL-CISL-UIL je medtem sklenila, da organizira prihodnji teden po rimskih podjetjih delavske skupščine in seznani bazo z dogodki na univerzi in s svojimi stališči o šolski' reformi. Skupina «Lotta continua* pa ie iz dala tiskovno sporočilo, v katerem z zadovoljstvom poudarja, da so »dijaki vrgli iz vseučilišča revizioniste in sindikaliste*. Na svoji skupščini so, rimski študentje skušali kritično oceniti do godke. V glavnem so bili mnenja. da se je zgodilo to, česar so se najbolj bali: na eni strani sta priti snila nanje KPI in sindikat, na drugi pa pritiskajo ((avtonomni* skrajneži. Študentsko gibanje pa je meri tema poloma osamljeno in tvega po raz. Zato so sklenili organizirati nov «dan boja* z geslom »ohranimo samostojnost študentskega gibanja*. Na skupščini so spregovorili komunisti, ki so poudarili, da «so v gibanju in ostanejo v njem*. Mladinska gibanja KPI, PSI, PRI, KD in PLI so obsodila provokacije, ki vodijo samo k prevračanju di‘n>o kratičnih ustanov. Namen izz vačev je «povzročlti neuspeh študentskega gibanja*. V svojem dokumentu demokratična' mladinska gihanja pou darjajo pomen skupnega boja študentov s sindikalnim {riban'em. Federacija CGIL CISL-UIL je medtem sporočila, da bo učeče in renčeče fjsebje vseučilišče vse Italije stavkalo v sredo tri ure. Med stavko bodo v vseh univerzah priredili skupna zborovanja stavkajočih, študentov in delavcev, (st.s.) RIM, 18. — Poslanska zbornica je odobrila poročilo posebne volilne komisije ter tako razveljavila izvolitev komunističnega poslanca Gae-tana Angiusa, iz Cagliarija. Njegovo mesto bo zasedel demokristjan Alberto Spigaroli, iz Parme. Spiga-roli je bil proglašen za poslanca nekaj dni po 20. juniju, vendar so sta storili med obiskom podpredsednika ZIS Dobroslava čulafiča. V zvezi z odkritjem vojnega zločinca elementa Druschkea je Kalezič poudaril, da so jugoslovanski pra. vosodni organi vztrajali pri uvedbi kazenskega postopka zaradi njegovih zločinov med vojno v Sloveniji. O preiskavi, ki zdaj teče, bodo jugoslovanski organi obvestili zahodno-nemške in zahtevali uvedbo kazenskega postopka. Po sporazumih med državama bo Jugoslavija zahtevala pregon tega vojnega zločinca in preučila možrost izročitve: kar je seveda odv sno od rezultatov preiskave. V nadaljevanju je Kaležič rekel, da so danes konzularnemu predstavniku Zvezne republike Nemčije v Beogradu sporočili, da Jugoslavija odteka gostoljubje trem zahodno-nemškim 'državljanom, ki so pred tremi dnevi prišli v Jugoslavijo kot turisti. Takoj po prihodu so se začeli obnašati kot delegati nekaterih organizacij in protem ko so sporočili teme pogovorov — le te nimajo nobene zveze z značajem njihovega bivanja v Jugoslaviji — poskušali navezati stike z jugoslovanskimi vladnim; organi. Seveda tega ni mogoče sprejeti, saj so drugačni stiki in poli za takšne stike. Po-. leg tpga so sklicevali tiskovne konference in začeli polit čno akcijo, kar je v nasprotju s sporazumom z vladama v Jugoslaviji in v Bonnu o ukinitvi . viz in z jugoslovanskimi predpisi. Očitno gre za polit čno provokacijo, katere žrtev je Jugoslavija v zadnjem času. izvajajo pa ,o tisti krogi, ki jim ni pri srcu jugoslovanski samoupravni socializem in politika neuvrščenosti. Tuji novinarji. ki so se odzvali vabilom teh o-seb, so pomagali, da je dobila ta neokusna provokacija publiciteto v nekaterih tuj h glasilih. Kaležič je spregovoril še nekaj besed o izjavi Willyja Brandta o beograjskem sestanku o evropski varnosti in.sodek>vanju. Ob koncu pa so 'ga novinarji zaprositi^ naj komentira poročila tujih agencij, da Jugoslavija posreduje za rtšitev sno-rov med Etiopijo in Sudanom. »Kot je znano ima Jugoslavija razvile tradicionalne prijateljske odnose tako s Sudanom kot z Etiopijo in je prepričana, da je občasne težave s sosednjimi neuvrščenimi državami vedno mogoče rešiti po mirni poti in ob upoštevanju oboiestranskili in-teresov*, je odgovoril predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kaležič. BRANKO DERGANC Prihodnji teden Corvalan v Italiji RIM, 18. — V sredo, 23. februa.-rja, bo prispel v Italijo iz Moskve tajnik KP čila Luis Corvalan. Po-ob drugem preštevanju glasov pri-j vabilo ga je vodstvo KPI. Corvalan sodili iz ostankov eno mesto več i se bo srečal tudi z voditelji drugih KPI ter eno manj KD. I demokratičnih strank. ...................................■■■•■■■mu...... V_ GOSTILNI NACISTIČNEGA KRVNIKA, KI J[ POBIJAL NA JJSCNKAH Clement Druschke se ne čuti varnega niti v svojem gnezdu (Od našega posebnega dopisnika) HEIDELBERG, 18. - Clement Druschke, bivši gestapovski častnik, ki je med vojno vodil esesov-sko postajo na Jesenicah, je zadnje čase nekoliko živčen. Ne čuti, se varnega v svoji osamljeni gostilni na hribu Heilige Berg nad Heidelbergom. Kdo ve, morda mu ponoči, med šumenjem dreves še zvenijo v ušesih kriki njegovih žrtev in rafali brzostrelk, ki so pokončali 45 nedolžnih taledv v Hrušici. Vseka kor mož se v zadnjih tridesetih letih ni kaj prida izpremen l. to nam je povedal že bivši partizan Franc Koritnik, ki ga je pred kratkim z dragocenim sodelovanjem Jeseničana Ivana Vovka staknil v tem nemškem univerzitetnem mestu. Druschkejeva gostilna leži samo nekaj sto metrov od megalomanskega amfiteatra, ki so ga tik pred vojno zgradili nacisti, na vihu hriba Heilige Berg in kjer so imeli svoje pošastne shode v luči plamenic in ognjev ter z vsem ceremonialom, ki sodi zraven. V sklopu tega kompleksa so tokrat zgradili tudi gostilno Waldschenke, ki jo sedaj vodita Druschke in njegova tretja žena. > Opoldne smo šli k njemu na ko-ne da bi mu povedali za kaj gre, saj smo hoteli prej videti, kakšen je možakar. V resnici smo ga takoj spoznali: tudi njemu smo bili najbrž vi detli sumljivi, morda nam je z obrazom bral stud, ki ga je v nas povzročal ob misli, da je odgovbren, kot trdijo priče, za smrt več kot 800 nedolžnih ljudi. Naročili smo mu. kosilo, nakar je izginil za vrati, ne da bi se več prikazal, ves čas kg smo Uli tam, čeprav je prej mirno slonel ob šanku. Streči nas je morala žena. To je bilo dovolj zgovorno: takoj smo se zavedali, da Druschke ve, da ima opravka z ljudmi, ki ga poznajo. O tem smo se prepričali kasneje, ko smo spet stopili v avto in opazili, da nam sledi bel opel, heidelberške registracije. Zasledovanje se je nadaljevalo do središča mesta, kjer je moški, ki ga je vozil, moral ustaviti pred rdečim semaforjem. Pri tem moram vsekakor povedati, da nam je bilo dokaj tesno pri srcu, saj' smo dobro vedeli, da imajo bivši nacisti še mnogo oblasti v Zvezni republiki Nemčiji. Kasneje smo ugotovili, da mož, ki nas je zasledoval, ni bil nihče drug kot njegov odvetnik Ha rald Brox. Ko smo zvečer bili pri Broxu, nam je slednji povedal, da mu je Druschke telefoniral, češ da so v njegov lokal prišli sumljivi tipi in da se boji. Dodamo naj pri tem, da nedolžen človek ne telefonira odvetniku, če četverica turistov pride na kosilo v njegov lokal. Vrnimo se k pogovoru z odvetnikom Broxom. Taktična linija Dru-schkejevega zagovornika je jasna. Druschke ni bil nikoli v Hrušici, leta 1942 je bil sploh v Nemčiji, nikoli ni bil v SS, temveč je bil pripadnik obmejne policije. Kaj je imela obmejna policija opraviti pri Jesenicah. kjer med vojno ni bilo nobene meje, tega pa ni mogel obrazložiti. Osebnih dokumentov, iz katerih bi lahko ugotovili, kaj je Druschke v resnici bil med vojno, pa ni več. saj je vse svoje listine zgubil med u-mikom po nacističnem porazu. Kar zadeva soočenje med njim in Korit nikom, ko ga je slednji prepoznal med šestimi osebami, in sicer ne enkrat, temveč trikrat zapored, pra. vi Brox, da to nima nobenega pomena. Ko smo mu pokazali sliko, ki so jo posneli med vojno in na kateri je Druschke v uniformi nemškega častnika, (prejšnji teden smo jo objavili tudi v Primorskem dnevniku) pa je Brox odločno zatrdil, da to ni Druschke. Da bi dokazal Druschke-jevo dobro vero, nam je tudi predlagal pogovor z njim, ki ga bomo imeli jutri zjutraj. Da bi zvedeli, kako bo sedaj ravnalo nemško sodstvo, smo stopili k višjemu državnemu tožilcu dr. Kling-hardtu, ki ima vso zadevo čez. Njemu je Franc Koritnik vložil prijavo. Dr. Klinghardt nam je predvsem povedal, da doslej niso izdali za Dru-sohkerja zapornega naloga, ker so dokazi še pomanjkljivi. Kako se bo v bodoče ravnal ngm ni hotel pove-dati, češ da bi to škodilo preiskavi, saj je tisk doslej vse preveč poročal o Koritn kovem iskanju. Pri tem naj omenimo, da je o Druschke,jevi zadevi pisal cedi tukajšnji dnevnik Heidelberger Tageblatt, ki pa njegovega imena niti v enem od obeh član. kov ni omenil. Dr. Klinghardt je o-menil tudi vest, ki jo ima tukajšnji drugi dnevnik na prvi strani, ko navaja izjave v četrtkovi tiskovni konferenci glasnika zveznega tajništva za zunanje zadeve SFRJ Mirka Kaleziča, ki je napovedal, da bo Jugoslavija zahtevala izročitev vojnega zločinca. Višji državni tožilec je mnenja, da ta zahteva ne bo obrodila nobenih sadov, saj nemški zakon prepoveduje izročitev nemških državljanov. Soditi mu bodo morali, če bo do procesa sploh prišlo, tukajšnje sodne oblasti. IVAN FISCHER OB ZAKLJUČKU IZREDNO RAZBURLJIVE NOČNE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Po porazu demokrščanskih manevrov izvoljen na pokrajini odbor KPI-PSI V njem sta tudi dva Slovenca: socialist Volk in komunist Markovič ■ Mrzlična posvetovanja tik pred četrtkovo sejo (ki se je začela z več kot štiriurno zamudo) niso preprečila frontalnega spopada s KD Prvič v zgodovini tržaške pokrajine sta obe delavski stranki, komunistična in socialistična, prevzeli v lastne roke upravljanje te važne krajevne ustanove. Po izvolitvi socialista Ghersija za predsednika so na ajadnji seji pokrajinskega sveta v četrtek zvečer po dolgih in razburljivih ter izredno napetih posvetovanjih in pogajanjih izvolili še pet odbornikov, med katerimi tudi dva Slovenca. Prihodnji ponedeljek bo na vrsti še izvolitev enega efektivnega odbornika in dveh namestnikov, vsekakor pa je bil že sedaj dosežen važen rezultat izvolitve novega odbora, ki predstavlja mejnik v dolgotrajni politični krizi obeh tržaških izvoljenih uprav. Četrtkova se.ia pokrajinskega sveta je bila sklicana za 18.30, začela pa se je pet minut pred 23. uro. Že ta sam podatek zgovorno priča o poskusih, ki so bili storjeni, da bi našli dogovorjeno rešitev krize, ki bi preprečila razdor med demokratičnimi silami. Toda po štirih urah in pol mrzličnih sestankov med pokrajinskimi tajništvi strank ustavnega loka se stališča posameznih političnih sil niso zbližala: ostajala je le pot direktnega spopada v sejni dvorani pokrajinskega sveta. Do prvega spopada je prišlo takoj na začetku seje: potem ko se je predsednik Ghersi pred svetovalci in publiko opravičil zaradi zamude, do katere je prišlo zaradi poskusov, da bi v zadnjem trenutku našli sporazum, je liberalec Pampanin. predlagal odložitev seje na prihodnji ponedeliek, da bi v tem času prišlo do nadaljnjih posvetovanj. Proti predlogu se je odločno izrekel komunist Martone, nato pa je bil predlog zavrnjen s 13 glasovi (KPI, PSI in SSk) proti 13 (KD, PRI, PLI in indmendentist). štirje svetovalci (MSI in PSDI) pa so se vzdržali. Neizbežen je bil prehod h glasovanjem, pred katerimi pa je bila na vrsti še razprava z glasovalnimi izjavami. Predstavnik PSDI Devesco-vi je vzel na znanje propad predloga o sestavi »laično-socialist.ičnega* odbora in ugotovil, da ostaja samo še možnost levičarskega Odbora. Napovedal je tudi, da se bo vzdržal glasovanja. Podobno se je izrazil tudi li beralec Pampanin, ki je prav tako napovedal vzdržanje. mi-sovec Busa pa je napovedal glasovanje za nekomunistični odbor. Demokristjan Perini je uvodoma prav tako ugotovil zaton hipoteze a laičnem odboru, po drpgi »strani pa napovedal, da bo KD glasovala za laične kandidate, ker da je to edini način, da izrazi svoje nasprotovanje levičarskemu odboru. Pri tem je Perini tudi poudaril, da to nasprotovanje nima nič skupnega s stališči MSI. Po kratkem posegu socialista Carboneja, ki je med drugim pojasni, da sploh ne kandidira za vstop v odbor, je predstavnik Slovenske skupnosti Brezigar, po ugotovitvi, da je laična hipoteza propadla, napovedal vzdržanje. Samo republikanec Foscarini je izrazil prepričanje, da je laični odbor še vedno možen in zato napovedal, da bo glasoval za laične kandidate. Komun st Martone je zelo polemično obsodil »neodgovorno zadržanje* KD, ki si ne pomišlja sodelovati celo s fašisti, samo da bi preprečila izvolitev komunističnih odbornikov, s čimer pa »zastruplja demokratično življenje mesta*. Na te obtožbe je zelo na dolgo skušal odgovoriti demokristjan Zanetti, ki je zagovarjal tezo, da levica’ne razpolaga z zadostno številčno močjo, da bi sama vodila pokrajinsko upravo, ter poudaril še enkrat nasprotovanje svoje stranke zavezništvom s komunisti. Razpravo je zaključil socialist Volk, ki je obtožil KD, da se ne zna sprijazn ti s porazom, ter je ugotovil, da tudi tristranska rešitev, ki jo KD predlaga na tržaški občini, nima zadostnega števila glasov. Sledila je prva balotaža med desetimi kandidati, ki so na glasovanjih na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta prejeli največ glasov. Med njimi je bilo treba izbrati samo pet od šestih odbornikov, saj je bil v ponedeljek izvoljen republikanec Foscarini, ki je sicer že podal ostavko, ki pa še ni bila polnomočna, ker je svet ni odobril z vsemi formalnostmi, ki jih določa zakon. Ker so demokristjani, misovci in indiper.dentist glasovali za 4aične» kandidate, so bili poleg Volka, za katerega so seveda glasovali še so- cialisti in komunisti (ne pa misovci), izvoljeni še Brezigar (SSk), Devesco-vi (PSDI), Pampanin (PLI) in Car-bone (PSI). Vsi štirje so se takoj odrekli izvolitvi, saj so že prej izjavili, da ne sprejemajo kandidature. Tako je sledTa še druga balotaža za izbiro nadaljnjih štirih odbornikov, ki jih je bilo treba izbrati med petimi kandidati KPI. Tu so demokristjani poskusili še zadnji mane- 17. NOVINARSKI ...... PLES V KULTURNEM DOMU se začne danes ob 21.30 Sporočamo, da vabil ni več na razpolago in da brez vabila vstop v Kulturni dom ni mogoč. Cenjene goste opozarjamo, da maskam, tudi če imajo vabilo, vstop ne bo dovoljen. ver: v spremstvu misovcev in indi-pendentista so zapustili dvorano, tako da bi zmanjkalo legalno število in bi bila seja neveljavna (že prej so dvorano zapustili predstavniki PRI, PLI in PSDI). Ta manever pa so izvedli nespretno, saj so kar štirje demokristjani, med njimi bivši predsednik Zanetti, še bili v sejni dvorani, ko so bila že v teku glasovanja. Tako je — kot je ugotovil generalni tajnik pokrajine — bilo v trenutku balotaže prisotnih 17 svetovalcev teden več od števila, ki ga določa zakon), čeprav je glasovnice oddalo le 13 svetovalcev, namreč predstav-rv.ki PSI in SSk. Slednji je oddal belo glasovnico, z 12 glasovi pa so bili izvoljeni za odbornike še komunisti Martone, Markovič, Panizon in Pessato. Med hrupnimi protesti demokristjanov in fašistov je predsednik Ghersi ob 1.30 ponoči proglasil izvolitev novega odbora in napovedal, da bo nova %seja pokrajinskega sveta v ponedeljek, ko bo treba vzeti formalno na znanje odstop Foscarinrja ter izvoliti še zadnjega efektivnega odbornika in dva suplenta. POMEMBNA RAZSODBA TRŽAŠKEGA SODIŠČA Prebivalci «cone B» nimajo pravice do integracije pokojnine INPS V utemeljitvi sodniki ugotavljajo, da so prebivalci «cone B» tuji državljani in da zanje veljajo ista določila kot za ostale tuje državljane, ki prejemajo pokojnino INPS Tržaško sodišče je včeraj izreklo pomembno razsodbo v zvezi s spotom. ki je nastal zaradi integracije pokojnin osebam, ki živijo v bivši coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pred nekaj leti je namreč pokojninski zavod INPS prejel več prošenj za integracijo pokojnin INPS jugoslovanskim državljanom, ki živijo v «coni B» in ki so že prejemali nizko pokojnino za službena leta opravljena v Italiji in v kateri so delodajalci izplačali prispevke zavodu INPS. Ker so te pokojnine v večini primerov nizke, kajti nanašajo se na sorazmeroma zelo kratka obdobja, so upravičenci zaprosili INPS za integracijo in pred časom je tržaški pretor razsodil, da imajo upokojenci pravico do integracije. Proti tej razsodbi je pokojninski zavod vložil priziv in sodni zbor, ki mu je predsedoval dr. Serbo, je razsodil, da osebe, ki živijo izven italijanskega ozemlja in v tem konkretnem primeru v «com B» in ki prejemajo od zakona INPS pokojnino, ki je nižja od 79.650 lir, nimajo pravice do integracije, če prejemajo še drugo pokojnino, ki skupno s prejšnjo doseže ali preseže omenje- iiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ŽE PETI ROP V TRŽAŠKI BANKI Drzen rop v Tržaški hranilnici na Trgu Perugino Roparji zbežali z avtom direktorja podružnice Štirje oboroženi mladeniči so izpraznili blagajno, v kateri je bilo nad 30 milijonov lir Preiskovalci so mnenja, da gre za Sardince, ki že nekaj let živijo v našem mestu Zopet rop v tržaški banki. Včeraj so si roparji izbrali za cilj podružnico štev. 16 Tržaške hranilnice na Trgu Perugino, iz katere, so nemoteno odnesli več kot 30 milijonov lir. Vse se je pripetilo izredno bliskovito. saj je «akcija» trajala le kaki dve ali največ tri minute. Začela se je ob 10.25, ko je na Trgu Perugino nadvse živahno, saj se prav takrat gospodinje odpravljajo na nakupe k branjevkam na trgu. V banko so vstopili trije mladeniči, stari kakiji 25 let, vsi nizke postave: 165 - 170 cm. Vstopili so navidezno mirno, kot običajni klienti, nenadoma pa so iz žepov potegnili samokrese in jih naperili na štiri uslužbence in na štiri kliente, ki so bili tedaj v banki. «Ne premikajte se, sicer bomo vse pobili!* je zakričal eden od roparjev, ki so medtem že zasedli «strateška mesta* v podruž-nci. Prvi, ki se je zakrinkal z nogavico, se je napotil k blagajni, ki je bila odprta, in jo začel prazniti. Drugi, ki si je zakriVal obraz z ovratnikom plašča, je stal sredi podružnice in padzoroval uslužbence, tretji, z brado (morda ponarejeno), pa je preskočil pult in se postavil za vrata, oč tno v pričakovanju, da posreduje, če bi medtem kdo vstopil v banko. Vse se je, kot že rečeno, odvijalo bliskovito. Prvi ropar je izpraznil blagajno, v kateri je bilo, kot že rečeno ,nad 30 milijonov lir (točne vsote še niso ugotovili) in prav tu tllllllinillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIirHiaillllllMIIIIIIIIIIMIIMlIllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIlUlilllllllllll PO IZVOLITVI LEVIČARSKEGA ODBORA NA POKRAJINI Prvič pretrgan tridesetletni demokrščanski monopol oblasti Nevarnost zaostrovanja odnosov med demo-kratičnimi silami . Polemičen komentar KD Izvolitev novega levičarskega odbora na pokrajini je seveda predmet komentarjev in ocen v mestnih političnih krogih. Mimo zadovoljstva, ki ga kaže levica zaradi te pomembne zmage, ki je pretrgala tridesetletni demokrščanski monopol oblasti, vzbuja zaskrbljenost zaostritev odnosov, do katere je prišlo v zadnji fazi reševanja kriz v obeh tržaških krajevnih upravah. Nadaljevanje sedanjega stanja napetosti bi namreč močno otežkočilo koristno delovanje nove pokrajinske uprave zaradi njenega manjšinskega značaja. Pri tem pa je treba poudariti, da se tudi na tržaški občini snuje manjšinski odbor, namreč, med KD, PSDI in PRI, ki bo prav tako moral računati na konstruktiven odnos z opozicijo, če bo hotel količkaj uspešno delovati. Skratka, zaostrovanje odnosov nikomur ne koristi, še najmanj pa koristi mestu samemu, kate. rega pereči problemi že predolgo čakajo na rešitev. Željo po preprečevanju preostrih sporov je mogoče vsaj delno zaznati tudi v sicer ostrem tiskovnem poročilu. ki ga je objavilo pokrajinsko vodstvo KD po izvoLtvi levičarskega odbora na pokrajini. Značilno pa je, da KD ne polemizira toliko z levičarskimi strankami, pač pa predvsem z liberalci in s' Slovensko skupnostjo, katerim očita, da so o-mogočili izvolitev levičarskega odbora. Socialistom pa KD očita, da so bili od vsega začetka odločeni, da dajo prednost sodelovanju s komunisti. V poročilu KD se tudi ugotavlja, da so se v različnih fazah izvolitve predsednika in odbornikov ustvarila kar tri različna zavezništva, in sicer KPI - PSI - PLI ob izvolitvi predsednika, KD - PSDI - PRI - SSk na prvih dveh glasovanjih za odbornike in končno KPI - PSI z nekaterimi vzdržan ji na zaključnih glasovanjih. Gre za neupravičeno in politično hudo dvoumnost — meni pokrajinsko vodstvo KD — še posebno v tem delikatnem trenutku tržaškega življenja. Pač pa se demokristjani branijo očitkov, da so se dejansko povezali z novofašisu, da bi preprečili izvolitev levičarskega odbora. Naša o-pozicija — pravijo v poročilu — bo demokratična in konstruktivna, v znamenju svobode in vrednot odporništva in ustave. Končno pa tiskovno poroč lo vsebuje zelo bežen in medel namig na »potrebo preverjanja regularnosti* zadnjega glasovanja, na katerem so bili izvoljeni komunistični odborniki. no vsoto, pa čeprav jim to pokojnino izplačuje jugoslovanska ustanova. Sedaj je treba v še ugotoviti, če imajo pravico do integracije upokojenci, katerih seštevek italijanske in jugoslovanske pokojnine ne doseže minimalne vsote 79.650 lir, kajti včerajšnja razsodba se ni nanašala na tak primer. Ta razsodba je pomembna ne le pravno, ampak vsebuje tudi globlji politični pomen. Pokojninski zavod INPS je namreč v vseh teh letih dejansko ločil upokojence, ki so stalno naseljeni v tujini, v dve skupini: v tiste, ki živijo v «coni B» in v ostale, ter priznaval prvim večje pravice kot ostalim. To stališče. ki ga je zagovarjal tudi tržaški pretor, je tehnično pomenilo parifi-kacijo upokojencev cone B z italijanskimi upokojenci, politično pa je potrjevalo iredentistična stališča o «itaiijanstvu» cone B. Včerajšnja razsodba pa točno določa, da so prebivalci »cone B* enaki vsem o-stalim tujim državljanom, kar je povsem v skladu s črko in duhom osimskega sporazuma, ki > določa dokončno mejo med Italijo in Jugoslavijo. SPD TABOR MLADINSKI ODSEK SMO prireja jutri, 20., in v torek, 22. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah PLES s ploščami. Nastopa ansambel Nemo Nemini. Začetek ob 20. uri. Pred podružnico Tržaške hranilnice se je po ropu zbrala množica radovednežev. se je začel najdrznejši del ropa. Ropar se je namreč približal direktorju podružnice, 41-letnemu Ro-dolfu Ederi s Scala Bonghi 62, in mu vzel iz žepa avtomobilske ključe. Nato so roparji odšli iz podružnice. Trije so peš prečkali trg, četrti, ki je že od začetka ropa čakal pred vrati, pa se je z avtomobilskimi ključi oddaljil v nasprotno smer. Zopet so se srečali na odseku Ul. Conti med Trgom Perugino in Drevoredom d'Annunzio. četrta ropar je namreč medtem ukradel direktorjev avto, rumeno alfetto z evidenčno tablico TS 168376, s katero so roparji zbežali. Avto so našli kasneje v Drevoredu 20. septembra pred fotografskim laboratorijem Rice. Uslužbenci banke niso vedeli kaj dosti več povedati o roparjih. Kot kaže, gre za Sardince, ki pa že dalj časa živijo v Trstu: govorili so namreč z izrazitim sardinskim naglasom, a s prav tako izrazitim prizvokom tržaškega narečja. Precej nenavadna je tudi okoliščina v zvezi s tatvino alfette. Roparji so očitno poznali direktorja, vsaj na videz, kajti sicer bi ne mogli ukrepati s tako gotovostjo. Vprašanje pa je, s kolikšno zanesljivostjo so roparji lahko računali na direktorjev avto, H0PI V TRŽAŠKIH BANKAH 14. aprila 1976: Banca commer-ciale italiana v Ul. Caboto — -62 milijonov 20. septembra 1976: Tržaška hranilnica v Ul. Carducci 7 — 128 milijonov 13. decembra 1976: Credito Italia-no na Trgu s. Giovanni — 125 milijonov 12. januarja 1977: Banca antonia-na v Istrski ulici — 10 milijonov STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Jaz, Maks — Super Maks, največji žvižgač na svetu • vabim staro in mlado na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE JUTRI, 20. T.M., OB 14.30 V KULTURNEM UOljlU če kak bizgec topoglavi se na pustni ples ne spravi požvižgam se nanj požvižgam se nanj takole, glejte!!! Program na odru se prične ob 15. uri. Rezervacija miz od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (telefon 734-265). ki je bil parkiran na parkirišču sredi trga in torej sorazmerno težko dostopen. Prav lahko hi se namreč zgodilo, da bi v tistem trenutku kak drugi avto zaprl dohod na parkirišče, ali da bi privozil mimo avtobus, kar bi roparje prikrajšalo za nekaj dragocenih sekund. Zato preiskovalci domnevajo, da je bil v bližini še pet' ropar z drugim avtom ki je odpeljal pajdaše s plenom v nasprotno smer, medtem ko naj bi bila rumena alfetta le «limanice*, ki naj bi zvabile preiskovalce na napačno sled. Druga možnost je, da so roparji že prej ukradli avto, vendar bi si v tem primeru ne mogli smotrno razložiti tatvine ključev. Policija je seveda takoj sprožila «načrt alfa*, ki predvideva cestne bloke,, nadzorstvo na železniški postaji, pregled vlakov in podobne u-krepe, vendar niso odkrili ničesar, kar bi jih lahko privedlo na sled roparjem. LJUDSKI GLAS PO ROPU NA TRGU PERUGINO OB ZID ALI NA VEŠALA ? Minilo je komaj nekaj minut od ropa. Ljudje, v glavnem ženske, ki so nakupovale ob stojnicah in upokojenci, ki so se odpravili na jutranjo kavo, niso še opazili ničesar. Nenadoma presenečeni dvignejo glavo ob tuljenju siren policijskih avtomobilov, ki pridrvijo z veliko naglico-pred banko na Trgu Perugino. Trije policijski avtomobili, nato še dve vozili karabinjerjev. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Vest se razširi bliskovito: rop. Rop? Da, prav rop. Iz ust do ust, novica v hipu obrede vso četrt in v kratkem na pločniku pred banko mrgoli radovednežev. V manjših ali večjih guičah, si izmenjujejo informacije, komentirajo. Marsikdo nevoščljivo pogleda časnikarje in fotografe, edine, ki smejo v banico. Nekdo pritiska obraz k steklenim vratom, veliko ljudi pa obstopi branjevke, da bi iz njih iztisnili kar največ podrobnosti. A siliti v ženske, ki ob največ ji poletni' pripeki, v jesenski moči in v zimskem mrazu dan za dnem prodajajo zelenjavo, ob že tradicionalnem klicu: «Roba bela, signore, roba bela*, je danes zaman. Rop ni predmet njihovega običajnega klepeta, rekel bi skoraj, da so bile ^oropane* za glavni predmet pogovora. Zaradi «čakoh sploh niso opazile, kaj se je zgodilo, dokler ni prihrumela na trg policija. Edina, ki je baje nekaj videla in ki nekam ponosno ^servira* zbrane informacije, je priletna ženica, ki prodaja cvetje in ki je s svojim vozičkom v «prvi vrsti* tik ob pločniku. «Antonia. Antonia — pride šepajoč do branjevke — veš, da so pobrali denar od Pine. Malo prej ga je nesla v banko. SO milijonov so odnesli.» In se nekam škodoželjno nasmehne, vreden znova odšepa pred vrata banke. *.laz bi že znala narediti red,* se s priletno sobesednico ponaša sivolasa ženica, ki se zmrduje nad današnjo mladino. «Nekaj bi jih postavili ob zid in pika. Danes je vse ena jama lumparija. Pravijo, da ni dela. Kaj ni, kaj ga ni. Delati nočejo. Rojijo jim po glavi samo avtomobili, ženske, kino, ples. Zato ropajo, da pridejo najlaže do denarja. Ob zid z njimi.* Sobesednica ji resno prikimava in od časa do časa zajezi hudournik besed, da tudi sama da duška svojemu neprikritemu srdu: «Na vešala.* Gruča mladih stoji sredi ceste, srečna da lahko postopa kar sredi ulice, ne da bi se zmenila za nevarnost drvečih avtomobilov. Mestna redarja sta namreč prekinila promet na tem 'odseku Ul. Settefontane. Pozna se, da že nekoliko vedo, kako se roparjem streže. «Če sedaj greš v Miramarski drevored ~ ponosno pravi golobradec s plavim suknjičem boš naletel na vrsto cestnih blokov. Ne bodo zlepa ušli iz mesta.* Radovednost in radovedneži počasi splahnijo. Zaman silijo v policijo, zaman so z obrazi prilepljenimi ob stekla. Zvedeti ni mogoče ničesar. Ura kosila se bliža in gospodinje morajo domov, sicer bo mož hud: «Bo že treba počakati ..Gazzettino", da bomo zvedeli kaj več.* (vt) Urnik trgovin za pust Ponedeljek, 21. februarja: vse trgovine bodo odprte tako dopoldne kot popoldne. Torek, 22. februarja: trgovine bodo ves dan odprte. Sreda, 23. februarje (pepelnica): trgovine z raznim blagom bodo ves dan zaprte. Razna obvestila Seznam openskih gostilu, ki v predpustnem tednu nudijo pristne domače jedi: jutri gostilna Mirela (ex Kette) deluje osmica na Brdini. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 19. februarja MIRO Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37. — Dolžina dneva 10.38. — Luna vzide ob 7.18 in zatone ob 19.22. Jutri, NEDELJA, 20. februarja LEON Vreme včeraj: Na j višja temperatura 10,1 stopinje, najnižja 5,7, ob 19. uri j 9,3 stopinje, zračni pritisk 1020,8 mb narašča, brezvetrje, nebo pooblačeno. vlaga 76-odstotna, morje mimo, tem-r>eratura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. in 18. februarja 1977 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 25 oseb. UMRLI SO: 80-letni Giovanni Pegan, 3 dni star Matteo Morigi, 70-letna Jolanda Monti por. Biekar, 80-letna Lea Gianni vd. Morelli, 76-letna Emilia Borrini vd. Biagini, 57-letni Edmondo Sicuro, 76-letna Antonia Petrich vd. Regamzim, 53-letni Ottavio Filiputti, 71-letni Giuseppe Kuhn, 67-letni Giuseppe Rondi, 83-letna Katerim Kovačič vd. Kovačič, 87-letna Antonia Petretich vd. Chmet, 7s-letna Lina Rosanz vd. Calvi, 87-letna Paola Horak vd. Kandias, 32 letni Donato Cramaro, 7-letni Massi-mo Cociani:, 66-letni Luigi Coglievina, 85-letna Emilia Mazzalors vd. Ciac* chi, 76-letni Vittorio Sferza, 45-letni Giovanni Petrina, 84-letna Anna Ho-sek vd. Gembrini, 55-letna Maria Momich por. Gagliardi, 78-letni Eu-genio Schillani, 74-letna Rosa Jerman vd. Resman, 78-letni Dublo Lamberti. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure: telef St. 732-627. DRUGE VESTI NA ZADNJI STKANI PUSTNI ODBOR vabi na PUSTOVANJE Ples bo v dvorani gledališča F ranče Prešeren SPORED: danes od 21. do 4. ure PLES z ansamblom POMLAD jutri od 15. do 18. ure OTROŠKO RAJANJE ter od 20. do 1. ure ples z ansamblom SUPERGROUP v ponedeljek od 20. do 24. ure igra VAŠKA GODBA NA PIHALA v torek od 21. do 4. ure ples z ansamblom SUPERGROUP DOBRO ZALOŽEN BIFE Vabljeni Gledališča VERDI Danes sta na sporedu dve ponovitvi baleta «Onjegin», po glasbi Petra I. Čajkovskega in Puškinovi pesnitvi. Prva bo ob 15.30 (red S), druga ob 21. (red F). Balet sta oblikovala Kurt Heinz Stolze in koreograf John Cranko. Balet bodo izvedli plesalci ansambla Opernega gledališča iz Munchna. Umetniški vodja skupine jo Dieter Gackstetter, orkester gledališča Verdi bo dirigiral Alexander Brežina. Pri gledališki blagajni bodo danes dopoldan na razpolago vstopnice za še prosta mesta. AVDITORIJ Od četrtka dalje bo na sporedu recital Raffaelle De Vita «11 riso bian-co dello scemo* s podnaslovom »Caf-fe concerto 1887-1919». De Vito bo s kitaro spremljal Gancarlo Mellaro. Predprodaja- vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Veljavni so tudi odrezki za Avditorij. ZDRUŽENJE STARŠEV priredi danes, 19. t.m., ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih PD Barkovlje. Danes ob 19.30 bo v Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Donizetti PUSTNI PLES Z DRUŽABNOSTJO Vabljeni vsi člani in prijatelji! Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE* Športno združenje »BOR* Sv. Ivan — Trst vabita mlade maske in pustne šeme na OTROŠKI PUSTNI RAJ v dvorano «Prvi maj* v torek. 22. februarja, od 16. do 20. ure. SPD IGO GRUDEN priredi na pustni torek ob 21. uri TRADICIONALNI PUSTNI PLES Igral bo priznani ansambel POMLAD Vabila pri Stanku Devetaku v brivnici. Mali oglasi NA KRASU najamem hišico ali kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. TeL 755926. MAREMANSKI BELI PES, ime Dem, se je izgubil v nabrežinskem okraju. Nagrada. Telefonirati: 212603. Kino La Cappella Undcrground «TJn’orchidea rosso sangue*. , lotte Rampling in Simone_SiiP^ «La presidentej^, Prepovedan mladini pod M-Barvni film. Ariston 16.30 «La rivincita*. man in Peter Fink. Barvni O* ' Mignon 15.30 «La scarpetta e *® sa». Barvni film. p Nazionale 15.30 «Dersu Uzzala»-vni film. Grattaciclo 16.00 _ _ Režiral L. Salce. Mariangela ^ , to in Johnny Dorelli. Barvni ^ Fcnice 16.00 «Suspiria». Stefani® sini, Jessica Harper. Barv® j D. Argenta. Prepovedan mlad*111 14. letom. ,tti Excelsior 16.00 «Chissš se 19 iM ancora*. Catherine Denevue, Aimee in Charles Denner. ° Eden 16.30 «Emanuelle fanti Sylvia Kristel. Prepovedan pod 18. letom. Barvni film- -oji Ritz 15.30 »Cassandra crossing»-j?%, Loren, Ava Gardner, Ingrid ™ Burt Lancaster. Barvni filri- p. Aurora 16.00 «La lunga notte tebbe*. Helmut Berger. Kirk ^ glas, Burt Lancaster. Barvni p Capitol 15.30 «11 corsaro nfr0nnrvi>i bir Bedi in Carole Andrč. fdm. Cristallo 15.30 »Gli ultimi fuoc^ bert De Niro. Prepovedan tfi pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.C0 «11 signor R— Robi®’’? - AfflP Paolo Villaggio in Zeudi Barvni film. j. Filodramniatico 15.15 «BoCca ® lutp*. Cristina LinTdberg. Pre dan mladini pod 18. letom- j Ideale 16.00 «Bello come un f [j# gelo». Lando Buzzanca. Barvni Impero 16.00 «La poliziotta fa c®' ra». Edvige Fenech. Pr^M mladini pod 14. letom. Barvni Vittorio Venelo 16.00 «11 Prcsapt Gregory Pečk in Lee Remic®' povedan mladini pod 18. letom- ^ Radio 16.00 «Amici miei*. gnazzi, Ettore Moschin. Astra 16.30 «Safari express». ** . Gemma in Uršula Andress. pl Abbazia «005 matti da Hong con furore*. Les Charlots. Izleti SPDT prireja v ponedeljek t.m., v Gregorčičevi dvorard Geppa 9, tradicionalni PUST*’ ^ NEDELJEK s pričetkom °b Na sporedu je bogata tombol®' v maskah ter zabava z gl®s,:7 bljeni so vsi, mlajši in stareJ*1' ninci in neplaninci. SPDT prireja jutri, 20. t.m-' tobusni izlet na Slavnik. je na glavni avtobusni PoSZ,m 7.45. Odhod z avtobusom zaJ Markovščine. Povratek v Ko večernih urah. > Ob 32. obletnici smrti garca daruje sestra Jolanda . n ja 5000 lir za Dijaško matico-/ V spomin na Dorčeta Terčona p' družine Pertot, Kosmina, Ščuk®'^ domeni, Caharija, Carli, Robe in 15.000 lir za nabrežinski CA p4 pevski zbor.. 25.000 lir za pcJfgoO Fantje izpod Grmade in ’ jj0 za devinsko-nabrežinsko sekCJJ venske skupnosti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. Septembra 4, Ul. Ber-nini 4. Ul. Commerciale 26, Trg XXV. j Aprila 6. (od 8.30 do 13.. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165;. Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Dne 17. februarja je mirno preminila naša draga EMILIJA MAZZAROLS vd. CIACCHI bivša lastnica gostilne «Alla sorda* ■ » Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne ^ nišnice naravnost v cerkev v Skednju. Žalostno vest sporočajo Pavla- .u, bi Marija ter vsi drugi sorod11 Trst, 19. februarja 1977 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C BANCA Dl CREDITO Dl TRIEŠTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ' ,'t " S. P. A. TRBT - tJLICA r/FILŽI 1Q - -'2S B1-AAB TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 2.1977 Ameriški dolar: debeli 883,50 drobni 845.— Funt šterling 1503.— Švicarski frank 350,25 Francoski frank 176,60 Belgijski frank 23,90 Nemška marka 367.75 Avstrijski šiling ' 51,90 Kanadski dolar 845,— Holandski florint 351,50 Danska krona 146.— Švedska krona 205.— Norveška krona 164.— Drahma: debeli 21.— drobni 21,— Dinar: debeli 43,50 , drobni 43,50 MENJALNICA vseh tujih valut IVAN OBAD je zapustil v veliki žalosti starše, sestre, svake, nečake in <3rU*6 sorodnike. j. Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne O® nišnice naravnost v cerkev na Proseku. Gabrovec, Trst, Port Elizabeth, 19. februarja 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega KARLA FURLANA se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem, ld so * sočustvovali in tistim, ki so ga spremili na zadnji poti Žena In sVoicl Gabrovec, 19. februarja 1977 PUSTNE PRIREDITVE PRIHAJAJO V OSREDNJO FAZO «Kraški pust» na Opčinah danes v središču pozornosti Tudi v sprevod Miljah je vse pripravljeno na jutrišnji pustni . Obnavljanje starih navad tudi v drugih krajih ustno praznovanje prehaja v “Jo vročo fazo. V mestu in pred-na Krasu in v Bregu, vse-Iju s°d je v vrenju. Največ je priča-'anje vlada med našim ljudstvom Kraški pust na Opčinah, kjer kot običajno gnetla množica vseh krajev pokrajine ter se od jR na.------------------------JJ VT_ ®Pč'.nah Hus •ia °^°ke- Sprevod alegoričnih vseh Nasmejala pustni parada. Na ktst -ie ze vse pripravljeno za ,, “d sprevod in svečano kronanje-kra-"usta XI. in njegove milostljive SMk°ge' Sprev°4 , 'h na pihala imraznovrstnih mask ^.krenil ob 14. uri s Pikelea, kas-Je,,Pa bo, kot se za takšne cere-spodobi, kronanje v starin . r01 predelu kraške pustne mctro-Vae’ to je na Brdini. Po kraških djp, ki bodo množično zastopane j tej zabavni prireditvi, so včeraj i euli še zadnje tehnične preglede, “ se zadnje tenmcne pregieae, z vozovi vse v redu. Skratka, se nam prijeten užitek — na jjjp^h bomo danes videli in sli tr|arsikatero pikro, kritično in t a'n° na račun problemov, ki ^sevce najbolj žuli jo. Seveda pa ?h/arn° °t> vsem tem izreči vse pri tfu?ie našim ljudem, ki s tolikšnim daT*1*1 ohranjajo in poživljajo nek-navade. 1 I ‘ i1 letošnjem kraškem pustu sode J1° vasi: Šempolaj z vozom, ki » * naslov »Pomislite samo, Pra-g italijanska kriza), vasi izpod . do», «Bellezze naturah*. «Bulli privid _________ j.PUpe», «Lampo», «Ongia», »Spasiči,^’ flrottola*. «Bartuele», in «Piu Dj eisti*. Najbolj sta znani skupi-■ *°ri\<;do» in »Ongia*, katerima doslej žirija že trinajstkrat pode najvišje priznanje. Dragulji ,16 »kega pusta* so prav gotovo “Ulični vozovi,- ki so sad večme- sečnega dela in truda in ki pogosto dosežejo zavidljivo raven. Nagrajevanje najboljše skupne bo ob 17. uri na Marconijevem trgu. Miljska prireditev se bo nadalje vala v torek ob 10. uri, oziroma ob 14.30, ko bodo nastopile tudi godbe. Vseskozi bodo delovali z vinom in izbrano hrano dobro založeni gastro nomski kioski. Ker organizatorji predvidevajo, da bo veliko obisko valcev (lani jih je bilo okrog 50 tisoč), priporočajo vsem, naj se raje poslužijo avtobusov kot pa o-sebnih vozil. S pustovanjem so v Skednju začeli že v četrtek. V kioskih so zadiša le klobase, možje so se oblekli v ženske, godba je udarila vesele viže. Obiskovalcev sicer ni bilo največ, veselje ni bilo preveč noro, je pa še nekaj dni časa, da se ljudje razpi štolijo. škedenjski pust je tradicionalen, veselih navad pa ne smemo zaliti s kislim vinom: veliko ljudi, ki poje na ulicah in ki se veseli, pomeni, da svet še ni solzna mlaka. Tudi v Skednju predvidevajo jutri pustni spored z domačo godbo *Re-folo*. Zato bo avtomobilski promet prepovedan od 14. do 24. ure. Podobna prepoved bo veljala tudi v torek in v sredo. Na koncu naj omenimo tudi druge kraje v naši okolici ,kjer ne bo sicer večjih prireditev, kjer pa bo do mlajši in starejši po nekdanji navadi z godbo na čelu odšli vas ter nabirali po hišah vino, klobase, sladkarije in drugo. NA PONEDELJKOVI SEJI PREDSTAVNIKOV VAŠKIH DRUŠTEV Obnovljena pobuda za postavitev partizanskega spomenika v Štandrežu i Prvi odbor ustanovljen že leta 1971 - Čudno zavla- čevanje goričke občinske uprave - Gre za izsiljevanje ? S PODPISOM NOVE DELOVNE POGODBE Povratek na redno poslovanje v okviru plinskega omrežja ACEGAT Delavci bodo prejemali po 18.000 lir na mesec več kakor po stari pogodbi - Prepoved novih namestitev bi močno prizadela potrošnike Na sedežu sindikalne organizacije CCdL - UIL je bil v četrtek dopoldne množičen sestanek delavcev občinskega podjetja ACEGAT, ki so zaposleni v službah, vezanih z razpečevanjem plina. Razpravljali so o predlogu za obnovitev ustrezne delovne pogodbe, saj je stara pogodba zapadla 1. avgusta lani. U-vodni govor je imel vsedržavni tajnik FULG Bettocchi, ki je prisotnim obrazložil politični pomen sporazuma, ki je bil dosežen na vsedržavni ravni. Sporazum je v bistvu pozitiven, je dejal Bettocchi, in sicer kljub temu, da bodo prizadeti delavci pri podjetjih, kakršno je podjetje ACEGAT, po novem prejeli le po 18.000 lir na mesec več. kakor po stari pogodbi. Dosežek niti ni tako majhen, če upoštevamo finančno krizo, ki pretresa državo, je zaključil Bettocchi. Njegovim izvajanjem je sledila živahna razprava, v kateri so prsot-ni obravnavali več vprašanj, in sicer predvsem vprašanje odpravnin ob zaključku delovne dobe, preos-novo starostnih doklad in druge probleme, s katerjnu se prgvkar ukvar '“""»m,,,,,.....Himni.im.....mu s SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Razprava o pripombah IN PREDLOGIH K VARIANTI Regulacijskega načrta Venski svet v Dolini je na torko-1 sprejeli opombo, da se kamnolomi razpravija! o,pripombah ' 8w>>tvah glede prve variante ga „nega občinskega regulacijske- J>ačrta. d^felnik tehničnega urada je po-^hnično oceno raznih skupnih k, Jj°sarneznih pripomb, nakar so (jl-^kusiji glasovali. Najprej so ^ °vali o prošnji družbe ŠIOT, da dane »mejijo njene infrastrukture. Im. ,® .zmanjšajo varnostni pasovi H v *'skih področij in da se iz CeieVarn°stnih pasov izključijo par-dtvri ,ki so last družbe. Vse tri so bile soglasno odvržene, V8(j : Pri drugi zahtevi se je KD S* i?, a- Opombo Tržaške ustanove klof- 'sirijsko cono (EZIT). da se k Jj0 njene parcele na Krmenki ®šsn n°s ne cone za ces'e' so s0" log 'j sprejeli; so pa odvrgli pred- ikjjba se dovoli izgraditev neke % "rije v varnostnem pasu in W® sPremeni parcela v varnost-Pasu v zazidljivo. Več prebi-*9!WiPul-’a' Domja in Lakošč je Sll°. da se naselja izločijo iz iiišh, Za malo industrijo in obrt-še sju/ Načelnik svetovalske skupila ‘ dr. Tul je zagovarjal stališče. °Wt„>,Ce'0 področje izključi iz te podvržejo točnemu pravilniku. 'lrtn's ' jfcjsit0 - industrijske cone in se ^ištv' za razvojne potrebe tamle Qj(®ga prebivalstva. Župan Švab 4* ,;g0v°ril, da se načelno strinja. it tr(,L°dpravi ta cona, problem pa it h-.®8 podrobno obravnavati, zato fodii'P°mbo dr. Tula vzel kot pripo-Uornu’ y razpravo je posegel tudi r ?? (SSk), ki je priporočal, da V h! Problem fare iz Ricmanj, ia “: želela Ja, uj e'a sezidati cerkev pri Dom-\ij.ba tam potrebnega zazidalnega ^'a izločitev naselij iz te 0 ' industriiske cone so gla- Za izločitev naselij iz te ,"*Vai■ ' industriiske cone so gla- Kh ‘‘ svetovalci: KPI, PSI in SSk, Pozicj^. se je vzdržala. Naslednji o-,Šiit; J* s'a zadevali isto cono, last-Jšzitj].® so prosili za spremembo v ^g]J'v°. oziroma kmetijsko cono. V*aziH0 'e bila sprejeta sprememba 'aln°, odvržena pa sprememba '‘Sl , Za kmetijstvo z glasovi KPI. K?1 Soglasno so sprejeli Si J?’ da se neka parcela na ze-stv0 ,°n' °b meji s cono za kmetij-l'ekstp)^ernen' v slednjo, in prošnjo ?.obstrT- zasebnikov, da se parcele J®^° hišo spremenijo v zazid-Sn/rl odobritvi opazite, da se Pri Domju cona za potrebe SSk ®®b. so glasovali KPI. PSI in Išvmj držala pa se je KD. Obrav-Jkref-. tudi številne prošnje, da se n'.io v zazidljive cone pod-hi bjj na katerih tudi pred varianto Nesoče zidati. Vse so bile n° Odvržene. Ob zaključku so Odbor za nadzorstvo nad alkoholizmom in narkomanijo Komisija za higieno in zdravstvo, ki deluje v okviru deželne skupščine, je na zadnji seji obravnavala dva zakonska osnutka za pravilen pristop k problematiki, ki jo v sodobni družbi predstavljajo deželani, ki se vda jajo pijači in mamilom. Z zakonom o mamilih, ki je bil sprejet leta 1975 na vsedržavni ravni, je bilo namreč med drugim določeno, naj posamezne dežele poskrbijo za ustanovitev posebnih odborov za nadzorovanje narkomanije. V naši deželi sta pripravila u-strezna zakonska osnutka deželni odbor in skupina svetovalcev KPI. Komisija za higieno in zdravstvo je po daljši razpravi in z večino glasov sprejela zakonski osnutek, ki ga je izdelal deželni odbor. Pri u-streznem glasovanju so predstavniki PSI in KPI glasovali proti, predstavnik Slovenske skupnosti pa se je vzdržal. Komunisti in socialisti so izrazili vrsto kritik na račun odbo-rovega osnutka, ki predvideva le ustanovitev posebnega telesa za nadzorovanje narkomanije in alkoholizma, medtem ko bi bilo treba istočasno poskrbeti tudi za primerne zdravstvene strukture. Svetovalec Štoka za Slovensko skupnost pa je bil mnenja, da ni mogoče postavljati alkoholikov in narkomanov na isto raven. Učenci iz Mačkolj obiskali županstvo Učenci osnovne šole iz Mačkolj so včeraj v spremstvu svojih učiteljic obiskali županstvo v Dolini. V sejni dvorani jih je sprejel župan Edvin Švab in jim na kratko obrazložil delovanje dolinske uprave in posameznih uradov. To je že četrta šola iz dolinske občine, ki si je ogledala županstvo. Podobni obiski so za otroke koristn: in poučni, da že mladi spoznajo vsaj v glavnih obrisih delovanje javnih uprav. Zato bi bilo prav, da bi pripeljali svoje učence tudi uč:tclji šol, ki niso še obiskale županstva. V. L. jajo sindikalne organizacije, politične stranke in vlada. Na koncu so delavci sprejeli resolucijo, v kateri izražajo svoje soglasje z doseženim sporazumom. Resolucija se nadalje zavzema za to, da bi pristojni organi spremenili zakonski odlok o zamrznjenju dolgov, nastalih pri občinskih in pokrajinskih upravah, zlasti kar' zadeva določbe člena 9, ki prepovedujejo nova nameščanja v okviru mestnih podjetij. V primeru Acegata bi to povziočilo vrsto težav, saj se je njegovo osebje zredčilo zaradi izvajanja znanega zakona štev. 336 o predčasni upokojitvi bivših borcev in beguncev. Tako na primer bi Acegat s sedaj razpoložljivim osebjem ne mogel preiti, kakor je svoj čas že najavil, s šestmesečnega na trimesečno ugotavljanje ejejanske porabe plina, vode in električne energije pri posameznih potrošnikih. Če upoštevamo stalno naraščanje tarif za dobavo plina in električne energije, bi odložitev omenjene izboljšave lahko občutno obremenila potrošnike. S. G. Na Motitebclu od 3. do 7. marca Specializirana razslava z naslovom «Nauticamp 77» Komaj so se zaprla vrata specializirane razstavp z naslovom »Trieste Mo-torshow 77», so na tržaškem sejmišču začeli s pripravami za nov specializiran prikaz, in sicer razstavo navtike, šotorenja in karavaninga, ki bo v istih paviljonih v času od 3. do 7. marca. Na razstavi, za katero so izbrali naslov »Nauticamp 77» in ki bo zavzela površino 4000 kv. metrov, bodo razstavljeni čolni in druga plovila vseh vrst in razsežnosti, z motorjem in na jadra, razne pritikline, pribor za navaden in podvodni ribolov, potapljaška oblačila, podvodne snemalne kamere, šotori in drugi artikli za šotorišča ter prikolice (rulotke). Razstavljen bo tudi izbor knjig in publikacij z ustrezno tematiko. Že doslej se je prijavlo večje število razstavljavcev iz vse Italije, nove prijave pa še vedno prihajajo. Kaže, da bo »Nauticamp 77» doživela dober uspeh. V štandrežu so te dni, zdaj ko so prišli do lepega kulturnega doma, sklenili uresničiti tudi načrt za postavitev partizanskega spomenika. Pobuda je sicer stara že nekaj let, saj je bil že leta 1971 ustanovljen odbor, Ki si je zadal plemenito nalogo postaviti trajno spominsko obeležje vsem tistim, ki so med narodnoosvobodilnim bojem darovali svoje življenje. V ponedeljek so se v domu Andrej Budal zbrali predstavniki domačih prosvetnih in športnih društev, kmečkega društva, krajevne skupščine, mladinskega odseka ter seveda sekcije VZPI - ANPI, da bi se ponovno pomenili o zadevi ter obnovili odbor, ki je bil sestavljen pred šestim: leti. V glavnem so potrdili zaupanje starim članom, imenovali pa so tudi nekatere nove. Predsednik odbora je Danilo Nanut, tajniške posle opravlja Milan Pelicon, blagajniške pa Danilo Marušič. Sestali se bodo že v p-ihodnj h dneh in razpravljali o nekaterih, v tem trenutku najbolj nujnih vprašanjih, med drugim tudi o čudnem zadržanju goriške občine, ki že nekaj let odlaša z odkupom zemljišča, kjer naj bi stal spomenik. V tej zvezi so se med vaščani pojav le najrazličnejše govorice, češ da občina nalašč zavlačuje, da bi imela tako možnost pritiskati na slovensko vaško skupnost, ki se upravičeno bori za ohranitev še tistih kmetijskih površen, ki so ostale po nasilni urbanizaciji in drugih «nujnih» posegih za «infrastrukture», Za postavitev spomenika sredi vasi, se je pred časom izrekla velika večina štandrežcev, saj so za to zbrali nad 500 podpisov! Žal je vprašanje precej dolgo ostalo na mrtvi točki. Z ustanovitvijo in začetkom PROSVETNO DRUŠTVO iSOVODNJE« priredi drevi ob 20.30 v KULTURNEM DOMU PREŠERNOVO PROSLAVO Spored: — Priložnostni govor; , — Komorni godalni ansambel Glasbene matice - Gorica; — Recitacije sovodenjskih srednješolcev; t* Moški zbor »Jezero* iz Doberdoba. Vabljeni! delovanja krajevne skupščine pa je prišlo spet v ospredje. Tako so o postavitvi spomenika razpravljali tudi na ponedeljkovi in torkovi seji skupščine, ko je bil govor o proračunu. Zanimiva je ugotovitev, da so mnenja občinskih upraviteljev o tem vprašanju precej deljena. Ponedeljkove seje krajevne skupščine sta se udeležila tudi goriški župan De Simone in občinski odbornik za finance, ki sta na vprašanje, zakaj niso v proračunu vključena tudi sredstva za postavitev spomenika, opravičevala tc s finančnimi težavami, s katerimi se spopada občinska u-prava. Torkove seje pa se je udeležil občinski odbornik za javna dela, ki je na isto vprašanje odgovoril, da bodo denarna sredstva vključili v proračun. Komu naj verjamemo? Novi odbor bo že v prihodnjem tednu začel vrsto posvetov. Tako se bo sestal najprej s konzulto za vprašanja slovenske manjšine, takoj nato pa tudi z go'iškim občinskim odborom. V Štandrežu začetek tečaja kotalkanja Na plošči v Domu Andreja Buda la v Štandrežu se danes popoldne ob 15. uri prične tečaj v kotalkanju. Vsi. ki so se prijavili naj se ob o-menjenem času zberejo v domu. POGOVOR Z ACETOM MERMOLJO MLADINSKI POTENCIAL PREMALO IZKORIŠČEN Mladinski krožek v Gorici nadaljuje večletno tradicijo mladinskega dela i Aceta Mermolje pravzaprav m potrebno našim čitateljem podrobno predstaviti, saj je vseth nam dobro znana kulturna osebnost. Omenil bi le ,da je Mermolja sedanji načelnik Komisije za mladino in šport pri Slovenski kulturno-gospo-darski zvezi in da je bil v prejšnji mandatni dobi predsednik Mladin skega krožka v Gorici. Prav z vidi ka teh dveh funkcij na mladinskem področju sva se pogovorila o mla dinski problematiki, posebno pa o delovanju, pomenu in vlogi, ki jo je zadobila v zadnjih časih mladina na Goriškem. Najprej tvoje mnenje, Ace, o sedanji mladinski situaciji na Goriškem? Mislim, da sta danes najvažnejši žarišči mladinskega dela mladinski Center v Gorici z vsemi orga nizacijami, ki so vanj vključene PRIREJATA GA REVIJA TV 7.7 IN AGENCIJA IN E A IZ LJUBLJANE Spominsko potovanje tankistov prckomorcev na nekdanja bojišča v severni Afriki Ogledali si bodo prizorišča velikih bilk v Egiptu med drugo svetovno vojno in kraje, kjer so se lankisti-prckomorci usposabljali za sodelovanje pri osvobajanju Jugoslavije Tisoči Primorcev, ki so bili prisilno mobilizirani v italijansko vojsko ter so se po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 pridružili narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije — ta je imela svoje baze v Bariju in drugod v zaledju tedanje fronte — sedaj obiskujejo kraje, kjer so preživeli razne dogodke in važna obdobja. Nekdanji letalci - prekomor-ci so bili lani v Alžiriji, prekomor-ci tankisti pa se sedaj pripravljajo na spominsko potovanje v Eg pt. Obiskali bodo Kairo, ogledali si bodo zanimivosti tega mesta ob Ni lu, zatem območje nekdanje Pale stine ter se zlasti pomudili na področju Catadbe pri Kairu. Gre za kraj v puščavi, oddaljen 45 km ju-■gozahodno od Kaira, kjer so se leta 1944 usposabljali bodoči tan Ic.sti narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije V tedanji Palestini in Egiptu pa so se mudili v letih od 1941 do 1944 tudi številni drugi Primorci, oziroma, jjoznejšj partizanski, borci in tudi njim je namenjeno spominsko potovanje z letalom. - IIIIIIUIIIIIlMIIIIIIIIIUItllllllllllllllUllllltlltllllllliniimillllllUliMIMMIillllllMIIIIMHmiinnillllllltIHIIIIiMII SPREVOD STAVKAJOČIH DELAVCEV Uslužbenci podjetja Bagio zahtevajo višje plače javnim denarjem - 1,5 milijarde lir za Sindikalni boj traja že od novembra Tovarna zgrajena z 70 delovnih mest • Po sobotni protestni manifestaciji zasebnih avtoprevoznikov smo bili včeraj zjutraj v Gorici priča sindikalnemu shodu in povorki delavcev, ki so zaposleni v gradiščanskem podjetju Bagio. Spor v tej tovarni za izdelovanje pomivalnih korit iz nerjavečega je kla, se je začel že lani v novembru, le nekaj mesecev po začetku obratovanja. Za kaj gre? To pojasnjujejo delavci in sindikat kovinarskih delavcev v posebnem letaku, ki so ga razdeljevali med včerajšnjo manifestacijo. V tovarni je trenutno zaposlenih, okrog 70 delavcev, (čeprav je lastnik obljubljal, da jih bo zaposlil kar 400), ki dobivajo za svoje delo zelo majhne plače, najnižje možne na osnovi kolektivne delovne pogodbe. Pravzaprav je bil glavni vzrok, da, so se uslužbenci odločili za sindikalni boj, trmasto vztrajanje lastnika tovarne po osemin-polurnem delavniku. Mimo kolektivne delovne pogodbe, ki določa, da imajo delavci pravico do polurnega plačanega oddiha. Po drugi strani pa kaže, da je gospod Bagio gluh za pozive sindikalnih predstavnikov in tovarniškega sveta, saj noče ničesar slišati o pogajanjih. To-ei ga delavci upravičeno označujejo za gospodarja starega kova, ki zahteva, da delavci samo delajo in proizvajajo, za čim večji profit. Čeprav se uslužbenci zavedajo težavnega trenutnega stanja v državi, smatrajo, da je njihova zahteva po zvišanju plač upravičena in niso mogli zato več odlašati s stavko. Pri vsej zadevi pa gre tudi za opozorilo odgovornim predstavnikom oblasti o tem. kako se uporablja javni denar. Lastnik je zgradil tovarno z javnim denarjem (približno milijarda in pol lir) in pri pogovorih o lokaciji obljubljal družbenim predstavnikom iz Gradišča, da bo na razpolago 400 novih delovnih mest. Pri tem pa ne gre zanemariti niti dejstva, da je Bagio poleg tovarne v Gradišču že lastnik tudi nekaterih podjetij v Bas-sanu. Torej ni odveč pomislek o u-porabi javnega denarja za industrijsko preosnovo! Jutri v Sovodnjah otroška maškarada V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri, v nedeljo 20. februarja, ob 15. uri, otroška pustna maškarada, ki jo prireja domače prosvetno društvo. Na sporedu so igrice in veliko zabave. Vabljeni so vsi otroci, ki obiskujejo otroški vrtec jn osnovno šolo. Razstave V umetnostni galeriji Jose v Čedadu bodo drevi, ob 18.30 odprli slikarsko razstavo del števerjanskega slikarja Vladimra Klanjščka in beneškega slikarja Hijacinta Jusse. V gostišču Lanterna d’oro na go-riškem gradu bo drevi ob 20. uri go-riška slikarka Marija Grazia Peršo-lja odprla sairostojno slikarsko razstavo. Slike bodo na ogled do 11. marca. Tankisti so sestavljali iedro bodoče T. tankovske brigade Jugoslavije. Ustanovljena je bila 16. julija leta 1944, formirali pa so jo v partizanskem taborišču v Gravini v I-talij ter jo potem z ladjami prepeljali na otok Vis v Dalmaciji. Brigada se je takoj vključila v boj za osvoboditev Dalmacije in .je So-' delovala v številnih bojih. Velikega pomena pa je bila tudi vloga brigade v bojih za osvobqditev Trsta in Koroške. Naj poudarimo, da je bilo med o ■koli 8(10 borci in oficirji skoraj 300 primorskih fantov. Mrd njimi so bili tudi bivši italijanski vojaki slovenske narodnosti iz Gorice in okolice, Števerjana, Sovodenj, pa s Krasa, iz Vipavske doline iz območja Tolminske. Tako je bil med najbolj hrabrimi tankisti Avgust Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi jutrfc._21L t.m., ob 14 uri v Domu Andreja Budala OTROŠKO PUSTNO RAJANJE — zabavni film — šaljive točke Vabljeni otroci in starši! SLOVENSKA PROSVETNA ZV^ZA in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredita v torek, 22. februarja, ob 15.30 v Prosvetni dvorani v Gorici OTROŠKO MAŠKARADO Na sporedu so otroški film, zabavne točke, igre, nagrade, za prijetno vzdušje bo skrbel harmonikar, v bifeju bodo na razpolago tudi krofi; ZAŽELENE PUSTNE MASKE Beguš, vvoma iz Stržišča pri Tolminu. Že ob šolanju v italijanski vojski se je izkazal kot izvrsten Strelec. V bojih za Knin v Dalma ciji je zadel vsak cilj, ki si ga je določil. V bojih za mesto Tounj je na primer uničil čelni tank nemške vojske, druge tanke pa orisilil k umiku, s čimer se je lahko vklju-č la v boj partizanska pehota. V bojih za osvoboditev Trsta pa je iz oklopnega avtomobila uničil nemški tank, ki je bil na čelu okupa torjeve motorizirane kolone. Ta se je vnel, drugi tanki so se umaknili in pot v Trst je bila s' smeri Ba zovice odprta. Gre skratka za pnmemnne dogodke in nepozabne vtise, ki jih bodo nekdanji tankisti in drugi borci prekomorci, ki so bili v Palestini in Egiptu, zdaj lahko neposredno obudiii na kraju samem. Potovali bodo r. letalom in se bodo v Egiptu mud'V od 21. do 24. marca. Skupni stroški potovanja in drugih storitev znašajo 440.090 starih dinarjev. Prijave za to potovanje sprejema turistična organizacija «INEX» na Titovi cesti 25 v Ljubljani, kjer je mogoče dobiti tudi vse podrobnejše informacije. Poudarjamo, da bo stroške potovanja mogoče odplačati v treh obrokih. Letalo bo odletelo z letališča Brnik pri Ljubljani. Pri poročamo, da se interesenti prijavijo čimprej, ker je za potovanje v Egpt, oziroma na ozemlje nekdanje Palestine veliko zanimanje. (Mladinski krožek, ŠZ Dom, Taborniki RMV in Domska skupnosti ter mladinski odsek PD »O. Župančič* in ŠD »Juventina* iz Štandreža. Kaj pa ostala mladina? Pri vsem tem vendar ne smemo pozabiti na vse tiste mlade, ki delujejo v raznih prosvetnih in športnih društvih in ki nimajo - izrecno mladinskih odsekov kot so društvo Naš prapor iz Pevme, z Oslavja in iz Štmavra, kjer so nositelji dela v glavnem mladi. Omenil sem le eno društvo, treba pa je dodati, da so na Goriškem še vasi, kjer je mladinski potencial še premalo izkoriščen. Kako pa ocenjuješ vsebino dela mladih? Delo mladih je na Goriškem zanimivo in večkrat tudi zelo kvalitetno. Treba je poudariti, da je mladina izpeljala vrsto pobud, ki so osvežile našo kulturno - prosvetno in zakaj ne tudi politično dejavnost. Problemi seveda so, mladi jih ne skrivamo, vendar so danes stvari toliko vpeljane, da lahko upamo v bodočnost. Kako pa vidiš bodoči razvoj mladinskega delovanja? Če želimo biti stvarni, moramo u-gotoviti, da se ustvarjajo novi kadri. Tem fantom in dekletom je seveda treba posvetiti vso pozornost. V samem mestu Gorici je dal mladinski krožek novo gotovost in zakoličil že večletno tradicijo mladinskega dela. Stvarni postajajo tudi sliki z mladino iz Nove Gorice (ZS MS), skratka besede postajajo dejanja. K mladinskemu delu se odziva vedno več mladih; prerasli smo obdobje, ko je predavanjem mladinskega krožka sledila predvsem starejša publika. Danes imamo mlado, in tudi pripravljeno občinstvo. Za zaključek pa še nekaj o Komisiji? Komisija za mladino in šport pri SKGZ se je zadnje čase okrepila in postaja resnični vezni element med mladinskimi dejavniki. Mislim pa, da je treba v komisiji še veliko narediti in dobiti tako vodstvo, ki bo delovalo ekipno in intenzivnejše. Tu mislim predvsem na problem operative naše komisije. Igor Komel Prijatelju Mirku v spomin Razna obvestila Planinsko društvo v Gorici priredi prihodnjo nedeljo. 27. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu društva do četrtka 24. t.m., ko morajo udeleženci tudi poravnati potnino 12.500 lir). SPD sporoča, da se je pričelo vpisovanje za Slovenske zimske športne igre. Vpisovanje na sedežu v Ul. Malta 2. Nepreklicno se bo zaključilo v ponedeljek, 21. februarja, ob 18.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jtonoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla Salute*, Ul. osulich tel. 72-480. IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIItlHIHIIMlIlllltllllllllllllllllllllllllllMIMMlUimiHIlMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMlIlllllltlllllltllU NOV UDARCC KRIMINALNI DEJAVNOSTI V zaporu trije mladeniči ki so vlamljali v stanovanja Gre za dva nepridiprava iz Neaplja in enega iz Bočna ■ Več milijonov lir plena V Štandrežu smo pokopali Mirka Marvina. Neizprosn . snut ga je iztrgala iz kroga d 'užine v 76. letu starosti. Bolehal je že nekaj časa, -vendar pihce ni pričakoval, da bo bolezen tako kmalu spravila pod zemljo. Moral se je ločiti od svojih tako priljubljenih njiv, iz katerih :e v potu svojega obraza črpal sredstva za preživljanje družine. Pokojni Mirko je bil pravi človeški dobrotnik. Vsakomur in zmeraj je priskočil na pomoč, kjerkoli je bilo treba. Zato ga je vzljubila in spoštovala vsa vas. Dolgo let je z navdušenjem pel v cerkvenem zboru, z enakim navdušenjem pa je sodeloval tudi v prosvetnem zboru. Ni ga bilo pogreba, cerkvenega o-j pravila ali prosvetne prireditve, da bi on rekel, ne morem, nimam časa. Bil je vselej in povsod, kjer so «a potrebovali, dokler mu je zdravje dopuščalo. Kijub temu. da je že mlad okusil vse grenkobe življenja — prvo svetovno voino je preživel v begunstvu v Italiji — kasneje pa garal na polju, je znal ohraniti vesel in nasmejan značaj. Bil je pošten in narodno zaveden in v tem duhu je vzgojil tudi ■sinova Mirka in Milana. Vsa družina pa je med vojno aktiv: no pomagala narodnoosvobodilnemu gibanju. Ni še dolgo, kar sem ga obiskal. Stisnil mi je roko, kot da bi vedel, da je to zadnji pozdrav. Naj mu bo lahka domača štan-dreška zemlja, ki jo je tako ljubil, svojcem pa iskreno sožalje. Franc Lupin Trojica, ki je te dni vdrla v stanovanje 37-letne Clare Ziani v Gradišču, Ul. Garzonio 1, je sedaj za zapahi v goriškem zaporu. Takoj po tatvini so karabinjerji iz Gradišča izsledili lopove, 35-letnega Alfreda De Simoneja, 24-letnega Antonia De Luco, oba iz Neaplja, ter 24-letnega Edwarda Pedrottija iz Bočna, in jih priprli. V stanovanje Clare Ziani so mladeniči vdrli, potem ko so se prepričali. da v hiši ni nikogar. Sostanovalci oropanke so namreč povedali, da je trojica trkala na vrata vseh stanovanj v Ul. Garonzio in ponujala moški jopič. Na podlagi 1“ga trika so mladeniči izvedeli, da v Zia-nijevem stanovanju ni nikogar. Počakali so nekaj časa ter vdrli v stanovanje. kjer so vzeli nekaj denarja. ki ga je ženska imela v omari. Takoj, ko je ženska javila, da so jo «obiskali» tatovi, so karabinjerji iz Gradišča sprožili preiskavo, da bi troiici prišli na sled. Nekaj časa potem je izvidnica karabinjerjev ustavila na Majnici avtomobil znamke sinica z beneško registrsko tablico. V njej so bili mladeniči, ki so ustrezali opisu stanovalcev v Ul. Garonzio. Pri preiskavi so agenti našli več orodja za vlamljanje v stanovanja, 400.000 lir v gotovini ter nekaj drugih predmetov. Avtomobil, s katerim so se mladeniči pripeljali v Gorico, je le Luci posodil prijatelj iz Porto gruara. Agenti so nadalje ugotovili, da De Luca ni imel vozniškega dovoljenja. Takoj po aretaciji so karabinjerji zaprosili za sodelovanje agente iz Portogruara. Pri preiskavi sobe hotela, kjer so trije stanovali, so karabinjerji našli dragocene predme-tet v vrednosti več milijonov, plen številnih vlomov v stanovanja. Športno društvo JUVENTINA v Štandrežu priredi danes, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih Doma Andreja Budala REDNI OBČNI ZBOR VABLJENI! JCino (, or i cit VERDI 17.30—22.00 »Bruciati da co-cente passione», C. Spaak in Aldo Macione. Prepovedan mladini pod , 14. letom. CORSO 17.00 22.00 «11 corsaro nero». K. »Bedi in C. Andree. Barvni film. MODKRNISSIMO 16.45-22.00 »Un sus-surro nel buio». J. F. Law in N. Delon. Barvni film. CENTRALE 16 30-21.30 »Centro detla tetra continente sconosciuto*. D. McClure in P. Husingh. \ ITTORIA 17.00 22.00 »Oidipus orca* Barvni film. Prepovedan mladini poo 18. letom. Tržič f.XCELS10R 16.30—22.00 »II libro del-la giungla*. Barvna risanka. I-RINCIPE 17.30—22.00 »King Kong». Barvni film. Nora Gorica in okolica SOČA «Vlak v snegu*, jugoslov. film ob 16.00, «Zadnji dnevi Pompejev*, ital. film ob 1H.20. SVOBODA «Oddaljena trobenta*, ameriški film ob 18.20. DESKLE »Kavboj King*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gi rici dežurna lekarna Pontom e Bass Pastel 52, tel. 83349. Prispevki V spomin na dragega prijatelja Doreeta Terčona daruje Boris Tomažič 20.000 lir za prosvetno društvo Igo Gruden in 5.000 lir za SD Sokol. f ZANIMIV, VENDAR TUDI NEVAREN POSKUS V predmestju Tokia že dolgo preizkušajo življenje bodočnosti Danes 509, v kratkem 1000 družin z elektronskimi terminali Za Japonsko trdijo, da je v povojnem času napravila večje korake v razvoju kot prej v vsej svoji dolgi zgodovini. Nekateri trdi-dijo tudi, da je Japonska kot nacija pokazala izredne sposobnosti, saj so pred nekaj leti, pred začetkom velike krize govorili, da je Japonska napravila največji ekonomski čudež na svetu. Pri tem so bili bolj redki komentatorji, ki so pri tem upoštevali izredne žrtve japonskega delovnega človeka in pa ogromne investicije ameriškega kapitala, ki je na Japonskem našel »čudovit* teren za svoj plasma n. kajti japonska delovna sila ni le zelo dobra, pač pa tudi neverjetno cenena. To je ena plat medalje, druga plat. pa je iniciativnost japonskih oblasti, ki oba gornja elementa — ceneno delovno silo in tuja finančna sredstva — neverjetno spretno izkoriščajo. Odtod nagel razvoj v deželi, ki ninja domačih rezerv, ne surovin, ne drugh bogastev, kljub temu ph se je zares-krepko razvila. Seveda ima to tudi zelo hude notranje posledice. Med drugim tudi neverjetno odtujenost japonskega človeka. Toda to je problem za sebe, ki ga bomo prikazali le posredno. Zanimiv' primer glede tega je primer, ki ga izvajajo v tokijskem predmestju Tama. Tu japonske oblasti izvajajo neverjeten poskus. Kakih 500 druž n tega predmest ja že danes »živi v mestu bodočnosti*. Zanimivi poizkus, ki so ga začeli lani in ga nadaljujejo letos, bodo v kratkem razširili na tisoč družit). Smoter tega poskusa je odgovoriti na vprašanje, «kako se bo človek znašel v bodočnosti elektronskih komunikacij*. Japonski človek, kot smo že rekli, živi bolj odtujeno življenje med tovarno, oziroma pisarno in domom, kajti za družabno življenje nima ne možnosti ne časa. Ljudje, ki živijo v poskusnih stanovanjih predmestja Tama, pa imajo še manj stikov s svojim neposrednim okoljem, hkrati pa so neverjetno dobro povezani z vsem svetom. Ločeni so od ožjega, domačega kroga, hkrati pa lahko stopijo v neposreden stik s svetom preko kab-lovskega televizijskega sistema. Televizor v stanovanju bodočnosti nadzira otroke, ker je v njem vgrajena kamera. Otroci se prejko televizorja učijo angleščine in matematike in vseh šolskih predmetov' in brž ko jim razlaga ne zadošča lahko pritisnejo na gumb in že jim bo na voljo učitelj, ki jim bo nejasno snov temeljiteje razložil. TV ekran bo raztolmačil vse, kar o-troku ni bilo jasno. Lekc'ja pa se bo nato nadaljevala. Pri tem služi temu tako imenovani «sistem preverjanja*. Namesto da bi pisali naloge, mali japonski šolarji v predmestju Temi enostavno «spo- PRIPOROČLJIVA KNJIGA Kaditi se lahko odvadimo / Kaditi lahko nehata v 14 dneh. je naslov knjige, ki jo je napisal a-meriški pisatelj in novinar Walter S. Ross, za slovenski prevod pa je poskrbela založba Mladinska knjiga v Ljubljani. (Prevod Bogdan Gradišnik, strokovni pregled dr. Miroslav Kališnik). Avtor je znan ameriški publicist in že 15 let piše za združenje za boj proti raku sestavke o kajenju in njegovih po-s'ed:eah. Na isto temo je napisal tudi knjigo, ki bo morda koristna: tudi za marsikaterega našega človeka. S to knjigo naj bi avtor kadilce opozoril na vse škodljive posledice kajenja in jih skušal odvadi ti na razvade. Avtor s knjigo noče vzbudil strahu pred kajenjem z opisovanjem kakršnihkoli posledic. Nasprotno. Avtor je zbral izkušnje največjih strokovnjakov, ki sfi u-kvarjajo s kajenjem in sestavil knjigo, katere namen je kadilcu pomagati v njegovi želji, da bi prenehal kaditi. Prva naloga je pomagati bralcu, da bi spoznal zakaj kadi, korak na poti k odvadi kajenja. Potem daje avtor polno nasvetov, kako premagovati težave pri poskusih, da bi se odvadili kaditi. Na koncu knjige sledi še nekaj preverjenih spoznanj zdravnikov, ki se posebej ukvarjajo s kajenjem in njegovimi posledicami. Razmeroma obsežna knjiga skoraj 200 strani je napisana v ameriški obliki, morda nekoliko neobičajni za naše pojme in ustaljene navade. Je pa zato, v nasprotju z nekaterimi drugimi podobnimi poljudno - medicinskimi knjigami, zelo razgibana, polna življenjskih resnic in konkretnih napotkov. Zato je tudi precej zanimiva in če že ne bo kadilca neposredno odvrnila od kajenja, bo vsaj vzbudila pri njem določene dvome in ga pripravila k razmišljanju. To pa je bil tudi povod, da je Mladinska knjiga delo uvrstila v svoj program. Nedvomno koristne knjige torej le ne smemo prezreti in se ob njej samo nasmihati. Vzeti jo moramo resno. Kajti morda bo komu vendarle pomagala na poti k ozdravitvi. ročijo* svojemu televizorju, da so pripravljeni na izpraševanje in televizor začenja postavljati vprašanja, odgovore pa »šolarji bodočega stoletja* dajejo tako, da pritiskajo določene gumbe, učitelj «na drugem koncu* pa preverja znanje. Pa tudi odrasli prebivalci predmestja občujejo med seboj in s svetom preko televizorja. Š pritiskom na gumb dobe iz televizorja najnovejše vesti. Vendar pa ne le preko enkrana, pač pa poseoen TV aparat v njihovem stanovanju «tiska» časopis, oziroma tiska zaželeno stran nainovejše izdaje tega ali onega japonskega dnevnega časopisa. In kot bi to ne h)lo dovolj. TV ekran sproti daje najnovejše informacije o dogodkih v mestu in deželi, o prometu, vremenu itd. Seveda so z »novostjo* — za sedaj — najbolj zadovoljne gospodinje, kajti s pomočjo svojega televizorja morejo naročiti v tei ali oni trgovini vse, kar jim je potrebno. Gospodinja pritisne na gumb in naročilo je že odposlano. Kom-pjuter pa ji bo izračunal šc strošek. Računski stroj ji hkrati izračuna tudi, koliko denarja ima še na svojem računu v banki itd. Isto velja za nakup vstopnice za gledališče ali kinematograf, za vozni listek itd. itd. Ko so bile pred nedavnim na Japonskem volitve, prebivalci predmestja Tama niso odšli na volišča, pač pa so svoj glas oddali kar preko televizijske mreže. Enostavno so pritisnili na gumb svojega računskega stroja, ki je preko TV mreže prenesel glas na volišče. Poskus s tisoč družinami v predmestju Tam bo trajal dve leti. Oblasti, ki so ga izvedle, ali bolj dovolile, so poskus izpeljale na račun znanstvenih ustanov, ki nameravajo s tem poskusom priti do »zanimivih podatkov* glede človekovega počutja v takem okolju. Vendar bi bilo zgrešeno misliti, da je interes japonskih znanstvenih krogov tako močan, da bi si privoščili to izključno iz znanstvenih razlogov. Japonski znanstveni krogi delajo te poskuse bolj po naročilu močnih japonskih elektronskih družb, saj gredo vsi stroški za ta poskus v breme velikih japonskih družb, ki proizvajajo računske stroje, televizijske aparate in druge podobne stroje in naprave. Tem družbam so se pridružile tudi japonske zašeone televizijske mreže, japonske časopisne založbe, skratka vse tisto japonsko zasebno podjetništvo, ki je zainteresirano na tem poskusu, ki že danes računa z jutrišnjim dnem. In stroški za vse to niso majhni. Vsak TV - kompjutrskii terminal v sedanjih 500 in bližnjih tisoč stanovanjih predmestja Tama velja 10.000 dolarjev, to se pravi osem milijonov Ur. Gre torej za veliko investicijo. Seveda, kolikor bo ta poskus u-spel, bodo začele že omenjene družbe televizijsko kompjutrske terminale izdelovati serijsko in jih vgrajevati oziroma napeljevati »v deželi vzhajajočega sonca* tako, kot se drugod po svetu napeljavajo telefonske povezave ali ponekod pri nas TV naprave kabelskega značaja. V določenih japonskih krogih, menijo, da je to »rešitev tehnološke bodočnosti*, ki da Je na vidiku. Na prvi pogled se zdi vsa zadeva dokaj privlačna, saj prinaša ta sistem »ves svet na dom*. Toda sociologi, psihologi in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s človekom kot normalnim bitjem, menijo, da je to zgrešena pot in ugotavljajo, da je človek že sedaj zelo odtujen. preveč, celo nevarno odtujen. Ta sistem pa bi mogel sploh spraviti človeško družbo v nevarnost. Res je, da z Japonci ne moremo soglašati. Toda svet gre svojo pot. Ko so začeli po cestah »drveti* avtomobili z brzino 30 - 40 km na uro, so se posamezniki križali, - danes brez avtomobila že ne moreš več. In bilo je to pred 70 leti. Zagonetna smrt znan£ baletke pariškega nočnega lokala PARIZ, 18. — Preteklo noč je na svojem domu z večjo dozo »pomirjevalnih* praškov napravila samomor članica ansambla pariškega nočnega lokala «Crazy Horse Saloon* A-line Szulc, ki so jo bolj poznali kot Gallio Paderevsko. Pravzaprav je to bilo njeno pravo ime, kajti Ali-ne - Gallia se je rodila pred 24 leti v Varšavi. Bila je znana umetnica za »strip-tease*. Nastopila je tudi v filmu, ki so ga pred nedavnim posneli. Ni znano, zakaj je mlado dekle napravilo samomor in šef nočnega lokala Alain Bernardin je rekel, da »je povsem nerazumljiva ta strahotna vest, ki nima logične razlage*. Gallia je bila namreč zelo zadovoljna s svojo' vlogo v pravkar omenjenem filmu in lastnik nočnega lokala tudi meni, da bi se filmski producenti vsega sveta kar tepli zanjo, brž ko si bodo ogledali film. Pravzaprav je smrt baletke odkril on. Ker je ni bilo na vajo, je Bernardin poslal nekoga na njen dom, kjer pa je ta človek zaman zvonil, Nato so vrata v dom vdrli in našli mrtvo povsem golo dekle. Novost na knjižni polici Zadnja knjiga Cankarjevega zbranega dela Trideseta knjiga obsega še Cankarjeva pisma Čeprav se zadnja (trideseta) knjiga Cankarjevega zbranega dela, ki nam ga je uspešno posredovala Državna založba Slovenije, precej razlikuje od prejšnjih in še zdaleč nima takega pomena kot prejšnje, je vendarle ne smemo prezreti. S to knjigo je pač zaključena zbirka, ki jo je založba zasnovala že pred leti, nad katero smo sprva dvomili, kdaj ,bo končana, s katero pa smo bili vsi prijetno presenečeni. Ni zdaj mesto, da bi podajali obračun celotne zbirke. Spregovoriti pa moramo, čeprav le na kratko. Trideseta knjiga zbranega dela .Ivana Cankarja (po vrsti je to 120. knjiga zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev) prinaša, kot pove podnaslov, pisateljeva pisma, dopolnila, popravke in preglede. Uredil jo je in za tisk pripravil Jože Munda. Najprej je dobrih sto strani Cankarjevih pisem, ki morda niso tako zanimiva kot druga pisma, ker pač naslovljenci niso bili toliko pomembni, niso pa najbrž za razumevanje Cankarja nič manj pomembna. Prvotno je bilo mišljeno, da bodo pisma obsegala le štiri knjige, potem pa so prišla na dan dodatna pisma in treba jih je bilo uvrstiti še v to, zadnjo knjigo. Sledita dva pripovedna spisa, ki nista bila upoštevana v prejšnjih knjigah Cankarjevega dela. Sledi še nekaj naknadno najdenih pisem, nato pa opombe. Te so, kot pri vseh knjigah zbranega dela, bistven sestavni del knjige. Zlasti sp pomembne urednikove opombe k objavljenim pismom, te opombe pa glede na osebnosti, ki so bile kakorkoli povezane s Cankarjem, predstavljajo delček naše manj znane literarne zgodovine. Pod vodstvom glavnega urednika zbirke Antona Ocvirka so bila ob pripravah na izdajo Cankarjevega zbranega dela postavljena najprej znanstvena izhodišča, ker bi se sicer vsa prizadevanja sprevrgla v b-ezglavi nered. Nato je urednik zbral okoli sebe skupino slavistov mlajše generacije. France Bernik je prevzel ureditev Cankarjeve lirike, Dušan Moravec ureditev dramatike, Janko Kos pa ureditev proze. Dušan Voglar se je lotil publicistike, Jože Muada pa ko-e-spondence in vsega, kar bodi k njej. Pri tem pa ni bilo zadosti, da se delo razdeli in da se poiščejo znanstvena izhodišča! ki naj bi veljala za vse. Treba je bilo uskladiti še vrsto drugih problemov. Najpomembnejše vprašanje so bile o-pombe, ki jih je bilo treba modernizirati in vnesti vanje nove idejne in estetske prvine. Jezika Cankarjevih del se je lotil Stane Suhadolnik. In tako so nastajale knjige, ki so postopoma prihajale na knjižni t-g. Dobili smo dve knji- gi Cankarjeve lirike in tri knjige Cankarjeve dramatike. Pri ureditvi proze sta Janku Kosu priskočila na pomoč Franc Bernik in Dušan Moravec, kar je bilo glede na obseg proze (18 knjig) nujno. Glavni urednik je prispeval k šesti in sedmi knjigi zajetno razpravo o prehajanju tradicionalne proze v naturalistično in v moderno, s posebnim poudarkom na pisateljevem impresionizmu in poti v simbolizem. Sledila je knjiga kritik, člankov in polemik, njej pa knj-ga političnih člankov in satir. Zbrano delo zaključujejo štiri knjige Cankarjevih pisem, ki se raztegujejo še v zadnjo trideseto knjigo. Če je bilo v prvi izdaji (Izda- Cankar) objavljenih 980 pisem, sedanja izdaja pa jih ima 1500, potem je že tu viden ogromen korak naprej. Sicer pa imajo vse knjige opombe, ki so bistven sestavni del izdaje in ki pomenijo toliko novega, da nam je z njimi pisatelj resnično približan. Velika izdaja je zaključena. Statistiki bodo objavili koliko strani obsega, koliko znaša celotna naklada. Zdaj je na nas, da Cankarja spoznavamo. V tridesetih knjigah je ves pred nami. SI. Ru. Iz umetnostnih galerij Bevilacqua - Ferf oljeva v trziski «Sagittario» Na robu naše zahodne narodnostne meje, lahko bi rekli tudi že nekoliko čez njo, v bližnjem Tržiču živi in ustvarja v. i - ' '4. j i aB » -igr i TOto jŠHbk. M 1 'to-' . j JPlp/?lpS; ; | mL’ laJSi iKgr t ; y|ži£§| J hi* ! v* -Ibii# m ■ I SPsfej? ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Program o zdravstvu Program si je zamislila in ga realizirala neapeljska TV 13.30 DNEVNIK 15.50 Šport: RUGBY Srečanje med Anglijo in Francijo, neposreden prenos iz Anglij* 17.30 Amerikanec na dvoru Po romanu Marka Twadna 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Furia - SALLYJEV OČE 20.00 DNEVNIK 20.40 NOČNI PRIJATELJ Glasbena prireditev, ki jo vodi Enrico Slmonetti, s katerim sodelujejo Gigliola Cinquetti, Ave Ninchi, Gianni Nazzaro, R*c in Gian. V današnjem nadaljevanju bomo že v bližnji dobi, v petdesetih letih, v dobi tako imenovanega «sladkega življenja*, ko se ljudje sprostijo in zaživijo intenzivno življenje po dolgih letih mračnega fašizma in tragedije, ki jo je predstavljala vojna. Glasbeno življenje' tudi v Evropi zadobi značaj, ki ga ima lahka glasba onstran Atlantika, motorizacija in potrošništvo začenja spremi' njati poprečnega Italijana v veseljaka. Sicer pa nam bo sa® program povedal kaj več 21.50 Poseben program dnevnika 1 Na koncu Filmske premiere in DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Alfred Hitchcock predstavlja: LA PROVA. TV film, ki ga je režiral Boris Sagal 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Tedensko srečanje s časnikarji 14.00 Odprta šola oziroma tedenska oddaja o vzgojnih problemih 14.30 Dnevi Evrope 15.00 KOLESARSTVO V LETU 1977 Napoved kolesarske dirke Giro dltalia in drugih pomembnejši*1 oziroma klasičnih kolesarskih dirk, ki se bodo v letošnjem le*u zvrstile po italijanskih cestah 17.00 DRUGIČ NA EKRANU Aut . ant, oziroma kronika nekega ropa Prvo nadaljevanje prikaza, ki ga je pripravila Rina Macre® Vojak vseh vojn . Glasbena prireditev, ki jo pripravljata Massimo Franciosa ® Eros Mačehi 19.10 Izžrebanje loterije 19.15 Športna sobota 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Zgodbe z grofije: Breeze Ansteg 21.40 Spomin na Gabina: NOČ JE MOJE KRALJESTVO Film je režiral Georges Lacombe Na koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Mala čebelica, otroška oddaja 8.30 E. Rostand: CYRANO DE BERGERAC Prvi del predstave Mladinskega gledališča v Ljubljani 8.55 VOLK,' PETELIN IN BOTRA LISIC \ 9.15 Narava Japonske, dokumentarni film 9.40 KAJUHOVO SPOROČILO Februarska oddaja Čas, ki živi upodablja revolucionarja, um«*' nika in človeka, s čigar osebnostjo je povezana vsa bolečina i0 ves uporniški duh slovenskega naroda. In ta človek je Kari1 Destovnik - Kajuh, v katerega pesniška izpovedi je ujet čas, ki ži'n 10.10 Gorita nebo in zemlja Oddajo je pripravila novosadska TV 10.35 Kopernik, zaključno nadaljevanje 11.55 SVETOVNO PRVENSTVO V SMUŠKIH POLETIH, prenos i* Vikersunda 16.10 Košarka: Bosna — Jugoplastika, neposreden prenos 17.45 BELA LADJA, film Bela ladja je mladinski film, posnet po knjigi Džingisa Ajtrma; nova. Je to avtor, ki ga slovenski bralci poznajo, ker je nekaj njegovih del že bilo prevedenih v slovenščino. Pred časom ,r oddajala film Rdeče jabolko, ki je bil prav tako posnet po nje' govih rte-amih predlogih 19.30 DNEVNIK 19.50 Zunanjepolitični komentar 20.00 Na poti k zvezdam, film 21.40 DNEVNIK 22.35 Lanterna magica Koper — barvna 16.10 Košarka ‘ 18.00 SMUŠKI POLETI, prenos iz Vikersunda 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Serijski film cPosebni agent* 21.25 Totd ponoči Zagreb 17.45 Dobrodošli v Bujah 18.45 Nepozabni refreni 20.00 TV ŽEHTNIK TRST A vedništvo; 15.05 Tedenska 7.00, 8.00, 11.30. 15.30, 17.00, rična oddaja; 17.45 Pisana 18.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Kram- ba; 18.20 Nekdanji in dana«« ljanje in glasba, Koncert, Družina Radio; 19.25 Najnovejše ' pl0/ v sodobni družbi, Lahka glasba 19.55 Enodejanka; 21.05 Op61 in Pratika: 13.00 - 15.30 Z glasbo »Samson et Dalila*. po svetu, Mladina v zrcalu časa; SLOVENIJA ^ 15.45 - 19,00 Iz tedenskih sporedov, 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, l/ V diskoteki, Satirična oddoja «Me- Poročila; 6.20 Rekreacija. "L. sečnik*, Glasbena panoroma. Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na KOPER našnji dan; 7.30 Iz naših sp0^ 7 10 fl 10 in id io 17 in 8.08 Glasbena matineja. * 18 10 10 lil PmJvn!'. t17'3.0. Pionirski tednik; 9.35 Mladina /g clasba to mTlVJi toll * 10'45 Turistični napotki; K CL, • H ns jr;k Sedem dni na radiu; 12.10 ; zeSTnTHoščef SS^S bolj popularne popevke; 10.45 Pri- j^ao°am •" 14 05 V/dela«1^ P!r‘sk°P’ 1700 Glasba po SVadme! J.25 SpSF J željah; 18.35 Zapojmo in zaigraj- jucoslaviji. 154» c knuž°/ mo; 19.30 Lahka glasba; 20.35 trea i6 O0'»Vrtiiiak* 17 M Glasbeni vikend, 22.00 Plesna 8 - 18-46 Ansambel Dečo žgur: RADIO 1 Lahko noč, otroci!; 20.00 Sp ki šteje v Južni Afriki °s°li 1,5 milijona črnih in ”00.000 belih vernikov, so brž-•tone najpomembnejši izziv kake večje južnoafriške organizacije uraidni politiki apartheida v zadnjih 20 letih. če. Prav cerkev nasprotuje na-«*ju kot sredstvu za dosego spremembe sedanjega stanja,-durbanski nadškof Hurley, je v intervjuju za APP de-da se je cerkev jasno Postavila na stran boja za osvoboditev črncev v JAR, Botovo ni zmotil, ko je hkrati izjavil, da je zaradi teh staVišč konfrontacija z vlado ’ Pretorii postala neizbežna, ^'ada se je že oglasila. Policijski šef Prinslo je izjavil, bodo morali škofi za svo. 3“ obtožbe o brutalnosti in samovoljnosti policije pred-‘°šiti dokaze. Via,do je nedvomno posebej razdražil t'stl del škofovske “resolucije«, ki se zavzema Za pravico vernikov, da »iz raziovov prepričanja zavmč-j° služenie v oboroženih si-l8h«, in sicer v primeru, če ®re za vojno za obrambo apartheida. S tem je ško- fovska konferenca pravzaprav logično izpeljala stališče, ki ga je sprejela že pred tremi leti; v njem Je ugotovila, da je Južna Afrika nepravična in na diskriminaciji temelječa družba in da kristjana avtomatično ne zadene dolž. nost, da se udeleži nasilja ali vojne, ali da se nanjo pripravlja, kadarkoli država to zahteva. To vprašanje zavračanja vojaške službe iz prepričanja Je bilo v letu 1974 še zelo hipotetično, v obdobju pa Sowetu, ko je nekaj časa že kazalo, da samo policija položaja ne bo mogla obvladati in da se bo morala vmešati tudi vojska (položaj pa je potencialno prav tako eksploziven še zdaj) pa je postalo dokaj konkret. no. Po drugi strani pa škofovska konferenca — bržko. ne iz strahu pred preveč sito v to reakcijo vlade In zaradi nasprotovanja svojega desnega krila — le ni šla tako da.leč, kakor je zahte. vala n|ena radikalna mladinska organizacija. Vprašan ip o »zavračanju vojaške službe iz prepričana« je viselo v zraku že dalj časa in parlament Je medtem iz-glasoval zakon, s katerim so kazni za napeljevanje k »zavračanju« drastično povečali. Tršo vladno reakcijo je moč zdaj, ko so škofi odkrito vrgli rokavico, pričakovati tudi glede druge bitke, ki jo Pretoria in katoliška cerkev bijeta že dlje časa. Pri tem ne gre za načelne izjave'1, pa čeprav imajo tako politično težo in odmev kot zdajšnja škofovska izjava, temveč za konkretno stvar: februarja lani je katoliška cerkev- svoje šole odprla tudi za nebele otroke, čeprav zakon izrecno prepoveduje, da bi beli in črni učenci sedeli v istih klopeh. Vlada je dolgo zati. skala eno oko, ko pa je v zadnjih mesecih postajalo 'očitno, da pri mešanem sprejemanju učencev ne gre več za osamljene primere, in ko je v času po Sowet.u v vsej južnoafriški zunanji in notra. nji politiki očitno prevladovala skrajna desnca, je za-deveva prerasla v poPtično vprašanje, Botha, vplivni mi. nister za izobraževanje, je že zagrozil, da bo takim šolam odvzel licenco. Ob vsem tem se seveda vsiljuje vprašanje, zakaj je katoliška cerkev, ki apartheidu načelno sicer že dolgo nasprotuje, v zadnjepi času ta. ko zaostrila svoja stališča in jih, kot kaže primer s šolami, skuša uresničiti tudi v praksi. Očitno je razsodila, da se je rasna napetost v Južni Afriki zaostrila do take me-re, da je potrebna jasna opredelitev. Dogodki po Sowet,u so možnosti za kompromisar-stvo izčrpali. če bi cerkev ostala samo pri medlem | abstraktnem nasprotovanju ana.rt.heidu, bi dolgoročno tvegala, da dož vi tako usodo, kot jo je v Angoli in Mozambiku, gledano na krajši rok, pa preprosto izgubi svoje članstvo, ki ga v 80 odstotkih sestavljajo črnci. V zaostreni rasni situaciji bi verniki začeli gledati nanjo predvsem kot na enega izmed opornikov bele nadvlade, to pa bi še pospešilo proces, id je potekal že doslej: da so se vem>k' zatekli v razne to-kalne krščanske sekte. Sčasoma pa bi vsa mlada radi. kalna generacija brez dvoma zavrgla krščanstvo nasploh. Skratka, v tei dilemi, ko je cerkev presodila, da gre za njen obstoj, se je odločila za mani še zlo — spopad z vlado. Seveda pa pomena njene poteze, tudi če ostanemo na »strogo verskem področju«, ne gre precenjevati. V zdaleč močnejši holandski reformirani cerkvi doslej ni prišlo do nobenih bistvenih premi, kov, tu je duh starega burskega prepričanja, da so bel. oi v Južni Afriki božji izbranci, poklicani, da vladajo nebelcem, še vedno nedotaik. njen. JANKO LORENCI kauf«) je leto« kar dobro podžgal nakupovalne duhove, ki so zadnji dve leti kar nekam spali, v bojazni pred brezposelnostjo, v strahu, da bodo morali zapustiti »obljubljeno deželo« Nemčijo. Splača se plačati kazen Trgovci so si to zimo izmišljali najrazličnejše dovtipe, da bi razprodajali tudi takrat, ko uradno ni dovoljeno, »WSV« je namreč enotna dvotedenska zimska razprodaja in vsakršno izigravanje teh rokov Je kaznivo. Mnogi trgovci so si Izračunali, da Je bolje plačati kazen 'in vseeno razprodati pred razprodajo. Kar pa je trgovcem tokrat posebej pomagalo, je bilo nekaj prav hladnih dni na začetku razprodaje. »Cim bolj hladno, tem boljši posel,« se glasi trgovski pregovor »WSV«. V zahodnonemški veleblagovnici se je po gospodarski recesiji marsikaj spremenilo. Velike trgovske mreže (Kauf-hof, Kaufhalle, Hertie, Bilka, Horten, Neckermann, C + A in druge) so nekoč mlatile neznanske zaslužke na račun vedno številnejših tujih delavcev. Turki so pred odhodom na dopust pokupili vse, kar se jim je zdelo zares poceni. Naloženi avtomobili so preko Balkana odpeljali vsakršno šaro. Potem je prišla kriza, »gastarbajterji« so izgubljali delo, odhajali. Preko milijon kupcev je nenadoma umanjkalo. Nemec pa ni več hotel kupovati reči za enkratno uporabo. Povsod,-od pohištva do konfekcije, Tšče kupec vse bolj kvaliteto, Nizka cena za slabo blago ni več tisto, kar vabi. Razen zdaj spet pri tujih delavcih. Moške obleke se dobijo povsod pod sto mark, za 150 mark imajo že boljše. Marsikateri zdomec se bo morda doma hvalil z nemško novo obleko, ne da bi vedel, da nosi Jugoslovansko, grško špansko ali — to še posebej — vzhodnonemško. Srajce prihajajo na razprodajo naravnost iz južnokorejskih in filipinskih tovarn, pa iz Hongkonga in Formoze. Po pet mark jih je na pretek. 1 »WSV« je velikanska trgovska akcija. Prvi dan je sicer najpomembnejši, ne pa odločilen. Časopisje Je poročalo, kako so v Hamburgu razprodali v prvih 15 minutah 200 ženskih bluz po 8 mark. V Dtisseldorfu Je šlo v prvih dveh urah 600 parov čevljev po 10 mark. V eni in isti tr-govini seveda. V ko Inski ve leblagovnioi so spustili 150 moških oblek od 450 na 200 mark in jih razprodali v eni uri. Še boljši je frankfurtski primer. Da bi privabil stranke, je trgovec vrgel vabo: 200 moških oblek po reci in piši 10 mark. V pol ure so šle vse v promet. Naivni kupci Čuden občutek te obhaja, ko opaziš na razprodaji elegantno obleko, ki si jo kupil poprej za dvakrat dražjo, normalno ceno. Kako Je to mogoče? Naivnemu kupcu bo trgovec seveda pretreseno pripovedoval, kako mora prodajati tudi znatno pod lastno nakupno ceno, da bi si naredil prostor za pomladansko in poletno izbiro. Ce pa vidi, da se le malce razumeš, te bo drugače prepričal, da mora spustiti na polovico: vzorec je sicer izredno lep, ampak ni še~čisto prevladal v okusu ... Tisti, ki bere časopise, večkrat izve, po čem je res kaj. Romuni prodajajo na zahod-nonemškem trgu srajce po dobro marko, potem jih trgovec najprej ponuja po deset mark, da bi jih na razprodaji spustil na pet mark! Velik mednemški halo je nastal lani, ko' so domači kon-fekcionarji obtožili rojake v Nemški demokratični republiki, da jih bodo »minirali«, ker pošiljajo na zahodni trg moške obleke po 35 mark. Pod 70 mark Jih gotovo ni nihče ponujal na razprodaji. V vednost, da se ne bi kakš-na naša mamica kdaj razjokala, da Je dobila kaj res pod vsakršno ceno. Poceni je res neverjetno, ampak zato so tudi od »cenenih dežel« izsiljene na trgu neverjetno nizke cene. Ce trgovec res spusti ceno za 50 ali celo 70 odstotkov, se mu kup čija še vedno splača. Za va-„ bo velja prodati tudi 200 moških oblek po tistih deset mark. Denimo, da je pri vsaki izgubil vsaj 30 mark. To je torej 6000 mark izgube. Kaj je to v primerjavi s trojnim dobičkom, ki ga je poprej imel z 200 oblekami enakega modela?! Nobenemu trgovcu pa do zdaj še ni bilo treba tarnati, da mu je kakšne reči res zmanjkalo. Nekateri sl izmišljajo mimo predpisane zimske ali poletne razprodaje trike, da kar dvakrat na leto objavljajo svojo likvidacijo, drugi hočejo privabiti kupca z »Inveoturausver-kauf« tretji spet pravijo isti reči »Lagerraumung« (izpraznitev zalog). Zaloge pa ostajajo. ANTON RUPNIK Zgodbe o vijakih Na Madžarskem so vijaki simbol deficitarnega blaga -Lani manj godrnjanja in več izbire • Ostreje o kvaliteti OD DOPISNIKA TANJUGA POSEBEJ ZA »DELO« BUDIMPEŠTA, februarja — Navaden vijak, kakršne koli dimenzije, je že davno prišel v literaturo o madžarskem vsakdanu zaradi tega, ker ga največkrat omenjajo kot izdelek, ki ga ni. Tako je postal simbol deficitarnega blaga in vzrok pogoste slabe volje v velikem številu gospodinjstev. Ce steče beseda o vijaku (csavar po madžarsko), potem se zgodba navadno razširi še na kakšen artikel in tako se na koncu izkaže, da kljub stalnim papbrom za boljšo oskrbo tržišča marsičesa še zmeraj — ni. Današnji ostri odnos do blaga, ki ga manjka — najpogosteje pa so to deli za razne aparate in stroje — izvira iz tega, da ta današnji čas ne zanima tisto, kar je bilo nekoč, da namreč seznam deficitarnih izdelkov mora zakonito obstajati in da je vse to treba že vnaprej vračunati v socialistično stvarnost. Blišč izložb, na katerega tukaj vse več dajo, nekako mrkne, bi rekli, kadar se kupec znajde pred dejstvom, da je včasih v trgovini laže dobiti pralni stroj kot pa tisti »prekleti vijak«. Vendar ne bi smeli reči, da bodo zaradi tega izložbe popolnoma mrkniie, kajti tu se je uveljavilo pojmovanje, da je dobro, če so polne in čim bolj blesteče, celo takrat, kadar kupna moč prebivalca ni zmeraj v pravem sorazmerju z bogastvom, ki se mu ponuja v izložbah. Stanje, ki je nastalo lani, ko je standard rasel počasneje, kot je bilo planirano, je neki ekonomist pojasnil na tale način: imeli smo manj godrnjanja v dobri meri tudi zaradi tega, ker je državljan kljub skromnejšemu zasluž- ku imel več možnosti Izbire, kaj si bo kupil. S tem pa seveda deficitarno blago m bilo zbrisano s seznama, pač pa se je pojavilo vse bolj ostro vprašanje kakovosti izdelkov, ki prihajajo na trg. Prav zaradi tega, ker je smer jasna, se zastav ija vprašanje, če se proces popravljanja kvalitete ne bi mogel razvijati hitreje in va rovati živce naciji, ki še zmeraj trpi zaradi določenih ne-skladnosti na tem področju. Nedavna kontrola je pokazala, da Je od skupnega števila pregledanih artiklov 11' odstotkov docela neprimernih za prodajo, da bi bilo treba 35 odstotkov popraviti preden gredo v rabo in da je samo 54 odstotkov izdelkov brezhibnih. Kontrola kvalitete očitno še m postala neločljiva sestavina proizvodnega procesa, ugotavlja madžarskt dnevnik in ob tem veliko bolj prepričljivo izzveni druga pripomba: tista o nezadostni povezavi med materialno stimulacijo in kvaliteto. Zadnje čase pa stvari dobivajo drugačno podobo, kajti . čisto odkrito zahtevajo ukinitev prakse dvojnega ali trojnega kriterija pri kvaliteti. Po mnenju, za katerega trdijo, da mora biti preseženo, naj bi v prvo kategorijo vrhunske kvalitete prišlo blago, namenjeno izbirčnemu zahodnemu tržišču, v drugo tisto za domačo porabo, v tretjo pa izdelki ža »prijateljska tržišča«. Domače in »prijateljsko tržišče« se je često moralo zadovoljiti z blagom, ki so ga na Zahodu odklanjali. Zdaj zadnja dva vse bolj odkrito in vztrajno zahtevata, da mora biti bla-gb, ki ga kupujeta, vsčke kvalitete, to pa morajo tukajšnji izdelovalci ■ končn'h izdelkov upoštevati zlasti, če stoji na drugi strani mogočen dobavitelj surovin in energije. Zato Madžari zaostrujejo kontrolo kvalitete, prožneje oblikujejo nagrajevanje ob upoštevanju kvalitete in spodbujajo ustvarjanje ozra- čja, v katerem bo kupec še bolj občutljivo reagiral na nedopustne napake. Eden od ukrepov, ki ga uvajajo ravno zdaj, je obvezen opis kakovosti m tehničnih podatkov o izdelku, da bi se kupec lahko čimbolje znašel. Tako bo na primer državljan, ki si bo kupil mlinček za kavo, lahko zve-del iz priloženih navodil, ki jih dobi skupaj z garancijskim listom, ne samo koliko kave mora nasuti, temveč tudi, koliko časa naj bo vključen motorček aparata, pa tudi kako glasen Je strojčrk, kadar melje. Ko bo uresnče-no skoraj vse od tistega, kar si želijo, potem kupec, tako vsaj trdi neki dnevnik, ne bo kupoval več »mačka v Žaklju«. MILOŠ COROVIC Pusfna žehfa v Litiji LITIJA, 16. febr. — V nedeljo se obeta Slovencem velika žehta. Za spremembo tokrat ne bo na televizijskih ekranih, pač pa v Litiji na 20. jubilejnem pustnem Karnevalu. Umazano perilo za to priložnost zbira Tone Fornezzi-Tof, žehto pa bosta vodila ta prava — voditelja TV žehtnika Marta Pestator in Dare Valič, pa seveda še Tof. Ni kaj reči. Litjani imajo za takle čas, kot Je pust, nos na pravem mestu. Zavohajo kaj je tisto ta pravo, se pravi aktu alno in hajd s tem na karneval. Morda pa je prav njihov izostren posluh za prave stvari ob pravem času, litijskemu pustnemu karnevalu dal svojstven pečat in kar častitljivo starost. Letos bo jubilejna prireditev, točneje 20, karneval po vrsti, kar ni od muh, saj so v tem obdobju podobni poskusi marsikje kar hitro pogoreli. In kako bo to nedeljo? Predsednik Turističnega društva Litija Avgust Spat pravi, da organizatorji pripravljajo nedeljski karneval tako. da bi bil čtmboti aktualen, zanimiv in satiričen. Kako |im bo to uspelo, bodo ocenili sami gledalci, ki jih vsako leto vse več pride na litijsko pustno prireditev. Kot novost letos uvaja jo mladinsko karnevalsko povorko Ta bo v nedeljo med pol enajsto in po! dvanajsto uro. Mladinska karnevalska povorka se bo zdaj bolj opirala na domači mladi rod, že prihodnje leto pa ji bodo dali širšo razsežnost, čeprav so maske in sku pine mladih od drugod zaželjene tudi v nedeljo. Glavna prireditev je napovedana za ne deljsko popoldne. Ob 13. uri se bodo za čele zbirati karnevalske skupine pred keg Ijiščem na Zasavski cesti. Uro zatem, se pravi ob 14. uri, pa se začne karnevalska povorka, ki bo šla izpred kegljišča po Zasavski cesti, preko mostu čez Savo do restavracije »Pošta« in potetn nazaj preko Trga svobode na Valvazorjev trg Tu bo »Karnevalski žehtnik«, kot si ga |e zami slil Tone Fornezzi-Tdf, ki bo tudi napovedovalec. Napovedovalca »Karnevalskega žehtnika« pa bosta iz TV žehtmka Marta Pestator in Dare Valič. Svojo točko v karnevalskem žehtniku pa bo izvedel tudi Janez Hočevar-Rifle. Kot Je na tej prireditvi že običaj, bo za zaključek litijskega karnevala še pust ni ples v sindikalni dvorani Na stavbah V Turističnem društvu Litija pa so za ne deljo poskrbeli še za eno novost.. Z njo bodo najbolj ugodili ljubiteljem značk. Ob jubileju karnevala so izdali serijo značk, Jubilejna značka pa bo veljala r,udi kot vstopnica na prireditev. P. BURKEUC Segregacija Amv Carter gre v šolo Problem sodobne Amerike: naglo propadanje mest na severu in vzhodu Od našega newyorškega dopisnika ._NEW YURK, januarja — Devetletna Čarter se bo vpisala v javno šolo ^tevenson Elementary v Washingtonu, ko se je njen oče preselil ih t^insa v Georgii v Belo hišo. To ni H^vica ih ameriškega paberkovanja po ^l^bnem življenju znanih osebnosti, o nikoli natanko ne ve, ali to javni interes ali zgolj med rado-jtegftOšt, Drugod sploh ni v navadi, da 2} obešali na velikTzvon, kje se šolajo šefov držav,~in to mordal tudi H. ŽDA he bi bilo zanimivo, če se bo-ameriški predsednik ne bi odlo-lljla bo hči še naprej hodila v držav-»ojolo, v tako, kot jo je obiskovala xL__Plainsu. Odločitev je v Amerikf in ^Jdasii v Washfngionu~odjeknila kot O^vcata bomba. . Mnenja so deljena. Nekateri menijo. da predsednik tako dokazuje, da ?® tudi v svojem življenju drži načel, J*1 Uh zagovarja in zaradi katerih je volitvah dobil glasove devetih od Očsetih črnih prebivalcev ZDA Po mne-JUd drugih je to dejanje, ki bi se po »‘■»bosti lahko merilo z žrtvovanjem v "torih časih, ko so očetje polagali *to žrtveni oltar otroke namesto jag-njet _ jimmy Carter pa naj bi otro-Ka žrtvoval svojim političnim ciljem. Žrtvoval otroka? Bralec ima seveda Pavico sklepati, da nekje v ozadju ni prav z ameriškimi državnimi šola-toi, če Carterjevo odločitev primerjajo 8 toko grozljivim biblijskim prizorom. Časopisi so seveda brž pograbili stvar in jeli raziskovati, kako se šolajo otroci najvišjih politikov: senatorjev, poslancev in visokih funkcionarjev zvezne administracije. Ugotovitev bi lahko na kratko pojasnili: le dve osebnosti iz tega širokega kroga menita, da so vvasfnngtonske državne šole dovolj dobre za njune potomce. Prvi je senator Ronald Deiluma, črnec, ki ga opisujejo kot . »ultraradikalnega liberalca«, drugi pa je senator John Jenrette, pri tukajšnjih političnih delitvah znan kot »beli južnjaški konservativec«. Vsi drugi, tudi črni predstavniki ljudstva, funkcionarji ali novinarji, ne pošiljajo otrok v javne šole pretežno črnskega VVashingtona, temveč v zasebne ustanove ali v precej bolj premožne in boljše javne šole po uglednih naseljih Virginie in Marylanda, kjer večinoma tudi žive ti ljudje. Pri tem naj še omenimo, da so »pomisleki« v zvezi z večino ameriških državnih šol, zlasti v velikih mestih, dobili že svetovno obeležje, sodeč po ravnanju diplomatov, trgovcev in drugih predstavnikov različnih držav v ZDA, kapitalističnih, socialističnih, neuvrščenih in drugih. Otroci teh predstavnikov, na primer v New Yorku, hodijo v državne šole le, če žive v takih četrtih, kot sta Upper East Side na Manhattanu ali v Forest HillSu na Queensu ali v naseljih, ki obdajajo to metropolo, kot sta White Plains ali Greenwich v Connecticutu. Tudi ti predstavniki se ne glede na ideologijo, ki so jo prinesli iz svoje domovine, ne mešajo s črnim ali latinskoameriškim prebivalstvom Harlema, Bronxa, Brooklyna ali četrti Corona in Jamai-ca na Queensu, kar velja tudi za njihove otroke. Ameriška država poskuša te stvari spremeniti tako, da šole, za katere po statističnih poditkih ugotovi, da zavračajo integracijo, prisili, da sprejemajo otroke iz drugih četrti, ki jih potlej vozijo z avtobusi: ponavadi je namen takih ukrepov, da šola obdrži določen odstotek črnskih otrok, čeprav zasledimo tudi obratna potovanja: belih otrok v pretežno črnske šole. Boston je bil jeseni na robu revolucije, ko je sodnik prisilil javne šole v četrtih, kjer žive italijanski in irski priseljenci, da sprejmejo črnske otroke, oziroma da del Otrok belih priseljencev pošljejo v črnske šole. Nezadovoljstvo se še ni poleglo, vprašanje »avtobusnega prevoza« pa je ena od najbolj eksplozivnih tem na javnem političnem prizorišču. »Busing« Je v šifrirani politični govorici stališče do ameriškega rasnega problema: zagovornike uvrščajo na liberalno, nasprotnike pa na konservativno plat političnega prizorišča. In če je taka uradna politika ameriške ^države, kako to, da ljudje, ki so na visokih položajih v službi te države, nočejo pošiljati svojih otrok v vvashingtonske javne šole, kjer je osem desetin prebivalstva temnopoltega? »Beli in črni, liberalni in konservativni, vneti integracionisti in trdoživi segregacionist.i v vrhu ameriške države« se strinjajo, naj njihovih otrok ne bi prevažali z avtobusi in mešali z drugimi otroki, kot terjajo sodni odloki. Iz takšnega dejstva liberalni komentatorji pač sklepajo o dvojni morali politikov, funkcionarjev in državnikov. Nasprotnikom »businga« pa je taka ugotovitev prav prišla. »Lahko si predstavljamo, kako bi na cocktail party po Georgetownu debelo gledali, če bi se kdo oglasil s tezo, da imajo tudi starši iz delavskih vrst pravico odkloniti, da bi njihove otroke vozili z avtobusi,« piše Wali Street Journal. Problem je seveda globlji in avtobusi bi ga komaj mogli deloma rešiti. če se pobliže ozrerho na ta problem — m če bi lahko posploševali podobo dobre državne osnovne šole v uglednem gornjem vzhodnem delu newyor-škega otoka Manhattan — ima ameriška šola funkcijo, da za vse plasti družbe usposobi ustrezno število ljudi. V razredih in v vsakem predmestju posebej se vsi otroci dele po tem, kako napredujejo, na več skupin: najbolj ambicizoni imajo nenehno priložnost in deležni so vse spodbude in pozornosti, da so pri vsakem predmetu v prvi skupini, pa tudi, da hitreje napredujejo v višji razred, kot predvideva koledar. Nihče se ne jezi na one, ki zaostajajo in v glavnem je to njihov problem: pozornost posvečajo boljšim in najboljšim. In čemu bi iz tega delali problem: prvi se bodo morda vpisali na Harvard business school in po končanem šolanju bodo začeli s plačo dobrih 24.000 dolarjev na leto, za druge pa bo prostor v gospodarstvu, kjer se delo vse bolj omejuje na pritiskanje gumbov, na streženje v kaki trgovini aJi izpolnjevanje obrazcev. Taka je pravzaprav tudi podoba ameriške družbe: tanek sloj nadvse dobro plačanih managerjev (Volks-wagen je za svojo novo ameriško tovarno našel managerja, a zanj bo moral plačati dvakrat več, kot koncern plačuje svojega prvega človeka v Nem čiji) in tehnikov, pa brezmejno morje ljudi, od katerih večinoma ne zahtevajo, ne pričakujejo in celo ne žele, da bi mislili. Premožnejši si prek zasebnih šol prizadevajo, da bi njihovi otroci, pa čeprav zaostajajo, to dosegli. Pripravljeni so plačati za pozornost: v razredu z desetimi uCenci je bolj verjetno, aa bodo otroci dosegu tisto, Kar se v javnih šolan posreči zgoij nauarje-nim in ambicioznim. Na to spiosno neaoliKanj poenostavljeno podobo se navezuje neizpodbitna resnica, da so ZDA v stanovanjsKem pogledu zelo ostro razmejena družba, v očeh nekaterih kritikov celo družDa apartheida, le da jim v nasprotju s prifnitivnejšo in bolj grobo JužnoafrišKO republiko ni treba zavarovati segregacije z bodečo žico, temveč z bolj prefinjenimi ten-mkami bančnih posojil, s poslovanjem agencij, ki prodajajo hiše in dajejo v najem stanovanja, s pravico imenitnih naselij, ki obdajajo velemesta, da po lastnih predpisih ne dovolijo visoke gradnje, oziroma da morajo imet»i hiše, postavljene na zelo dragih zemljiščih, vsaj hektar nezazidane zemlje, pa z davčno politiko, pri kateri upa zelo velik delež lastništvo hiše itd. Rezultat te segregacije je najbolj žgoči razvojni in morda tudi družbeni problem sodobne Amerike: naglo propadanje mest na severu in vzhodu. Ameriški kapital je po dvajsetih letih selil industrijo iz mest v okolico, očitno zato, da bi se izognil nevšečnostim, ki spremljajo, kot je pokazaal evropska zgodovina, koncentracijo delavstva v velikih mestih. Razvojna politika Je odtlej favorizirala ta eksodus z avtomobili in avtomobilskimi cestami. Danes tretjina ameriškega prebivalstva, najbolj premožen del, živi v »suburbiji«, naseljih, ki obdajajo mesta, a večina prebivalstva naseljuje mesta. Premožnejši med ostalimi belimi prebivalci, ki niso zapustili mest, se povzpenjajo v nove stanovanjske nebotičnike, kjer za velik denar najamejo vratarja, si urede varnostne, pa televizijske naprave, s katerimi nadzorujejo vhod v poslopje in hodnike, čistilne naprave, ki vsrkavajo dim, in vse druge bla-godati tehnike, ki naj bi pregnale strah pred kriminalom, vedno močnejšim v četrtih revežev. Manj premožni beli prebivalci severnoameriških mest se selijo v »sončni pas«, v trinajst držav ameriškega juga, ki so dale in izbrale novega predsednika. Razmere so karikatura Mao Ce-tun-gove teze o revnih, revolucionarnih vaseh, ki obdajajo bogata, vase zaprta mesta Vojna med vedno bolj revnimi mesti in njihovo bogato okolico se je pravzaprav že začela. O tem pri- ča ostra razprava, ali naj bi obnovili avtocesto po zahodnem delu otoka Manhattan: prebivalstvo tega newyor-škega središča, občine, ki ima črnega predsednika, se pritožuje, da je ta avtocesta zgolj sredstvo, da managerji, ki žive v bližnjem VVestchestru ali v New Jerseyu, s svojimi avtomobili prej pridejo do Wall Streeta in da mesto take ceste sploh ne potrebuje. Ameriška »suburbija« pa ima izreden, lahko bi dejali odločilen politični pomen. Zahodnoevropski partnerji ZDA zaman izražajo slabo voljo, da ta država ni obdavčila porabe bencina, temveč ga prodaja po dvakrat ali trikrat nižji ceni od zahodnoevropskih ter postaja vse bolj odvisna od uvoza nafte in tako škoduje že sicer šibkim pogajalskim pozicijam med razvitimi in naftnimi državami. V ameriških naseljih, ki obdajajo mesta, ne moreš živeti brez več avtomobilov: izoblikovati bi se morala izredno močna politična sila, ki bi zmogla močno prizadeti žep tretjine najbolj premožne Amerike. Takšno je ozadje, v kakršnem je mogoče razbrati manj opazne dimenzije drame, nastale okoit izbire šole sa devetletno Amy Carter. Razlogi segajo v segregacijo v ameriški družba, ki se začenja v kraju bivanja, nadaljuje v šoli m ki jo je nekolikanj zmotila državna intervencija pri delu. Jimmy Carter seveda lahko naredi le ta simbolični korak. Bo zdržal vse močnejšo tendenco delitve Amerike na revna mesta, večinoma naseljena s črnci, Portoričani, Mehikanci in drugimi priseljenci s Karibov, in na bogata, razredno in rasno zaprta naselja okoli mest — na to vprašanje bo prinesel odgovor zgolj čas. Ni paradoks da so se načrti, da bi uredili ta pro-’ blem, rodili na jugu, ki so ga vselej opisovali kot rasističnega, sever in vzhod pa že od nekdaj za liberalna, kar Nadeva rase. Na jugu so linčali, sovražili in pobijali, na severovzhodu pa so dosledno uresničili razredno diferenciacijo s posebnim mestom za črne brez kakršnegakoli sentimenta. Ali se bo s Carterjem uresničila katera od besed onega Faulknerjevega revnega belega južnjaka, ki je svojemu imemu sotrpinu napovedal, da bodo taki, kot je on, ko se bodo združili, vladali Ameriki in jo spremenili? In koliko lahko pri tem stori predsednik, katerikoli predsednik? Dragiša Boškovič Učilo v naši šoli Mednarodna razstava učil in šolske opreme izpričuje, da nova učila v naši sodobni šoli niso sama sebi namen V sredo popoldne je bil | na mednarodni razstavi učil I in 'šolske opreme, ki je ta I teden odprta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani dan Poljske. Najprej je simpatični generalni direktor v poljskem mtnistrvu za prosveto in kulturo Zdislaw Szy-manski orisal nekatere vidike razvoja izobraževalne teh-nologije na Poljskem, zavrteli so dva filma na to temo, potem pa je razgovor stekel o izobraževanju učiteljev na Poljskem (vsem dajejo izobrazbo na stopnji visoke šole oziroma fakultete) in o drugih stvareh. Zdislaw Szi-manski, direktor centralnega poljskega zavoda za film Jožef Mikolajevvicz in drugi poljski gostje so potlej povabili poslušalce na ogled učil in šolske opreme, ki jo razstavlja njihov Labimex iz Varšave. Iz njihove informacije o šolskem filmu na Poljskem zvemo, da dajejo filmu precejšen poudarek, da je glavni center didaktičnih filmov iz Varšave v svojem petletnem delovanju izdelal med drugim 120 filmov za potrebe strokovnega izobraževanja, da vsak posamezen film pripravlja skupina strokovnjakov, da analizirajo uporabnost filmov v šolah, da so lani napravili ciklus 100 filmov o tehnologiji kovin, -da začenjajo letos z novim ciklusom filmov o stro-je3lovju za strokovne šole, ki so na Poljskem najštevil- Takojšnji podatki o požaru Zanimanje za izdelek Ei Niš, prijavljen za beograjski sejem BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Na prvem mednarodnem sejmu te.e-vizijske in ptt opreme v Beogradu bo najbrž pozornost pritegnil radio identifikacijski alarmni sistem Rias. izdelek El Niš. tozda tovarne elektronskih naprav v Beogradu. Ta si. siem je med drugim mogoče uspešno uporabiti pri požarih in za idenlifi kacijo objektov. Kjer je izbruhnil ogenj, kar je še zlasti pomembno za varnostne ukrepe. Sistem javlja o vseh do godkih, ki jih zaznajo električni, akustični, temperaturni, , mehanični, magnetni in drugi senzorji. nejše... In tako potujete skozi poljska učila v besedi in sliki, med razstavljenimi izdelki, ki so lepi in pripravni tudi za učence pri nas. Sicer pa informacija o učilih iz Poljske na letošnji, 4. mednarodni razstavi učil in šolske opreme nikakor ni osamljena. Vsak dan od tor-ka do sobote, ko bodo razstavo zaprli, so dopoldne in popoldne demonstracije učil. Tako so v prostoru dopisne delavske univerze v Ljubljani prikazovali poučne filme, v salonu beograjskega uvozno-iz-voznega zastopstva Proles so demonstracije TV tehnike Gorenje-Philips, kinoprojektorjev miinchenskega Kiko-tona, učil za fiziko kolnskega podjetja Leybold-Heraeus, na razstavnem prostoru UNIŠ-Rog, IGO, Kolinska in DONIT predstavljajo delovanje šolske kuhinje in jedilnice, včeraj so strokovnjaki iz Iskra-Vega govorili o vključevanju Iskrinih učil, AV sredstev, strojev in inštrumentov v vzgojnoizobraževal-no delo. Na razstavnem prostoru, ki ga je pripravil ljubljanski Contal in na katerem je predstavljena vrsta sodobnih učil tujih firm za pouk fizike, kemije, biologije in druge predmete, sveto-• valeč, sodelaVec mariborske pedagoške akademije rad pove in svetuje še marsikaj več od tistega, kar je razstavljeno; tako je tudi še na marsikaterem drugem tujem in domačem paviljonu, kb se obiskovalci zanimajo za učila, opremo šol in vrtcev, ig rače, knjige itd. Vse to skupaj s posvetovanji in raznovrstnima predavanji razstavo učil in šolske opreme ne le po-pestruje, marveč bistveno dopolnjuje, eziroma razširja v žarišče živih razprav o sodobni uč ni tehnologija in o sodob-nem opremljanju šolskega prostora od omar in polic do zapletenih elektronskih naprav. V vsakem od teh izdelkov je vložen precejšen del tudi pedagoških razmišljanj. In kakšen je pri tem delež naših izdelovalcev učil, opreme ter šolskih objektov? Ali naj omenjamo Iskro in njene številne temeljne or ganizacije, Elan, Gorenje, Slovenijales, Marles, Sava film, Državno založbo Slovenije in Mladinsko knjigo, Ae-ro in podobne, brez katerih si naše šole ne moremo več zamišljati? Ali naj povemo, da se naša domača proizvodnja in prodaja učil in opreme močno prepleta z licencami in trgovskimi povezavami širom po svetu in da se vse to te dni še kal- od raža tudi na razstavišču? Gledamo globuse in mikroskope raznih vrst in oblik, knjige in avdiovizualne pripomočke ne le za take pred- mete, kot sta biologija in fizika, ampak tudi za družboslovne predmete, na primer za pouk pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma, Gledamo opremo za telovadnice in športnike, za kabinete prometne vzgoje, za kemijo, fiziko, za delavnice tehničnega pouka itd., gledamo domače in tuje igrače za mlado in staro, gledamo še marsikaj zanimivega, ki so našim učencem pripravili ali posredovali ljudje in velikih in majhnih delovnih organizacij. In občudujemo razkošje, ki je dandanes postala že draga vsakdanja potreba vzgoje in izobraževanja ljudi vseh starosti. In strmimo nad tem, kaj od tega mnoge naše šole že imajo in ob takih sejmih opremo le dopolnjujejo; in sem ter tja osupnemo nad posameznimi vprašanji ,ljudi iz šol, ki kažejo, da je kje vse to komu še velika neznanka. Razlike, ki iz. virajo tudi iz neznanja, nikakor le iz različnih ekonomskih možnosti. A vendar, le: mnogo pokazanega je v naših šolah za mlade m odrasle že, mnogo tega bo taro vsak čas. In pri tem se sama vriva misel: vse to n^o-ra vplivati na učiteljevo vlogo v razredu in na učenčevo znanje ter na odnos do učenja in do dela. Prav to pa nam zgovorno potrjujeta vzporedni razstavi. Ena je že' tradicionalna in prikazuje, kako imenitne stvari znajo napraviti vzgojiteljice in predšolski otroci v vrtcih iz odpadnega materiala. Ob teh mizicah s prispodobo neizčrpne fantazije in dela se kaže zamisliti. Se bolj pa se velja zamisliti ob drugi vzporedni razstavi, ki prikazuje izdelke in delo učencev 72 strokovnih šol. Sadovi praktičnega pouka učencev kmetijskih, kovinarskih, elektrotehniških, steklarskih, lesarskih, grafičnih, tekstilnih, gostinskih, umetniških in drugih srecinjih strokovnih šol lahko kažejo ne le, kaj vse učenci teh šol znajo, marveč tudi to, koliko so mladi rodovi prikrajšani, če se v času zorenja s praktičnim delom premalo srečajo. To pa je vprašanje, o katerem dandanes pri nas kar precej razmišljamo. Nemara bi nam taka razstava s predstavitvijo učil in opreme iz Anglije, Poljske, Italije, Avstrije, .obeh Nem-čij, Švice, Francije, Nizozemske pa iz Jugoslavije — iz Slovenije, Beograda, Zagreba, Sarajeva, Splita in od drugod — lahko dala marsikatere koristne spodbude za tovrstna razmišljanja in načrtovanja. JANKO SVETINA ¥ “ USPESNA VELIKA OPERACIJA — Prof. dr. Ludvik Ravnik, fizkulturni učitelj, športni zdravnik in kirurg. Foto; Janez Zrnec Dolgo racunanie Povprečni mesečni osebni dohodek je lani v SRS znašal 4.068 dinarjev — Počasnejša rast LJUBLJANA, 15. febr. — Zdaj bi morali dobiti podatke o januarski industrijski proizvodnji v Sloveniji obračunane tako po lanskem načinu razvrstitve dejavnosti, kakor tudi obračunane po novem načinu razvrstitve, ki bo industrijo delil namesto v 22 kar v 36 dejavnosti. Vendar se je pri računanju zapletlo, ker so, kot pravijo v zavodu za statistiko, v računalniškem središču samevbljno stari način »podrli«, nov pa še ni stekel. Hkrati pa je januarski izračun te proizvodnje vselej kaj malo trden, ker v tem mesecu na novo statistično »stehtajo« posamezne prvine in ker tega meseca m moč primerjati s kakšnim predhodnim mesecem. Prav tako pa še ni moč objaviti podatkov o (anuar-ski zunanji trgovini Slovenije, ker jih zavod za statistiko še ni dobil od carine, ki je sredi lanskega leta vzela v svoje roke seštevanje teh podatkov. Med pomembnejšimi podatki, ki jih je danes pripravil slovenski zavod za statistiko šo podatki o osebnih dohodkih, ker decembrski dohodki, ki so jih bili izplačali v letošnjem januarju zaokrožujejo podatke za lansko leto Pomemben je povprečni lanski osebni dohodek, ki je osnova za določitev nekaterih letošnjih prejemkov. Tako je znašal v Sloveniji povprečni lanski osebni dohodek 4068 dinarjev, od tega v gospodarstvu 3932 dinarjev, v negospodarstvu pa 4789 dinarjev. Ta povprečni osebni dohodek je bil za 15,5 odst. všji, kot je bil v letu 1975, od tega je bil v gospodarstvu za 15,6 odst. višji, v negospodarstvu pa je bil za 14,5 odst. višji. Potemtakem so v lanskem letu osebni dohodki rasli počasneje, kot *so bili rasli v orejšnjih letih, seveda pa so tudi cene rasle v lanskem letu počasneje. Tako so bili lanski slovenski povprečni osebni dohodki v primerjavi s predlanskimi kljub nizki rasti proizvodnje realno za 2,1 odst. višji. Pri Januarskih cenah na drobno v Sloveniji, ki so se v primerjavi z decembrskimi povečale za 2,4 odst., v primerjavi z januarskimi leta 1975 pa za 9,4 odst., je treba pristaviti, da v njih statistika še ni vračunala podražitve elektrike. Decembra lani je bilo v Sloveniji v družbenem sektorju 692.008 zaposlenih, kar je za 20.631 zaposlenih ali za 3,1 veči, kot jih je bilo decembra 1975. V gospodarstvu je bilo decembra lam 580.747 zaposlenih, kar je za 14.405 zaposlenih ali za 2,5 odst. več, kot jih je bilo decembra 1975, v negospodarstvu pa 111.261 zaposlenih, kar je za 6226 zaposlenih ali kar za'5,9 odst. več. V zasebnem sektorju je bilo lani v Sloveniji povprečno 15:807 zaposlenih, kar je za 674 zaposlenih ali za 4,5 odstotka več, kot jih je bilo predlani. Lani decembra je bilo v Sloveniji 13.333 nezaposlenih, kar je za 14,3 odst. več, kot jih je bilo decembra 1975. Kljub temu povečanju števila nezaposlenih pa znaša decembrski delež nezaposlenih v skupnem številu zaposlenih v Sloveniji le okrog 1,88 odst., kar je izredno nizek odstotek tudi v svetovnem merilu. ■ IUA POPIT Tumor, velik kot dvojčka V štiriurni operaciji je prof. dr. Ludvik Ravnik uspešno odstranil ogromen tumor, težak 7,4 kg — »Če ga ne bi videli, sploh ne bi mogli verjeti ...« LJUBLJANA, 17. febr. — Včeraj dopoldne med osmo in dvanajsto uro je prof. dr. Ludvik Kavnik, predstojnik urološke klinike na ljubljanskem kliničnem centru z okrepljeno operacijsko ekipo uspešno odstranil iz človekovega telesa 7,4 kg težak in 50 x 30 cm velik tumor, ki se je lazrastel iz desne pacientove ledvice. Bolnik je zdaj v intenzivni negi in se dobro počuti, kakor pravijo zdravniki. Kot vse kaže .vsaj po zunanjem izgiedu velikanski tumor, ki mu za zdaj v domači praksi ne najdejo primere, saj so doslej operirali le do poldrug kilogram težke, 'ni zločeste narave, kakor meni prof. dr. Ludvik Ravnik, vendar bodo končno oceno vendarle dale šele natančnejše preiskave čez nekaj dni. Tumor velikan Tkivo tumorja je namreč zaradi izredne velikosti zelo spremenjeno. Tumor je rastel v pacientovem telesu približno dve leti, kolikor se ga je zavedal, vendar prizadeti bolnik ni čutil skoraj nobenih bolečin, zato se vse do nedavna tudi ni zatekel po pomoč k zdravniku. Ko se je v zadnjem času oteklina tudi navzven občutno povečala, saj je tumor zasedel dobršen del trebušne votline in odrival druge pomembne organe, je bolnik našel pot do zdravnika in od njega k specialistu. Po desetih dneh različnih rentgenskih in drugih preiskav se je prof. dr. Ludvik Ravnik odločil za operacijski poseg, saj je novotvorba dosegla težo Energija za kombinat v Trepči Hidroelektrarno grade v dolini Ibra — Velike izgube zaradi redukcij OD NAŠEGA PRISTINSKEGA DOPISNIKA KOSOVSKA MITROVIČA, 14. februarja — V dolini Ibra pri kraju Veli Breg grade hkrati za največjim zemelj, skim jezom pri nas hidroelektrarno Gazivoda z jakostjo 17 megavatov. Elektrarna naj hi nflp.ajajfi z energijo del kosovskega gospodarstva. V kombinatu Trepča so pre. dlagali, naj bi hidroelektrarno tehnično-ekonomsko tako postavili, da bi njene zmogljivosti prilagodili tehnološkim potrebam kombinata. Tako so predlagali, ker ima.io elektroliza cinka, kemična industrija, tovarna akumulator, jev, topilnica z rafinerijo in rudnik Stari trg s notacijo zaradi pogostih prekinitev električne energije neprecenljive izgube. Zdajšnja Trepčina termoelektrarna ne more zadovolje. vati vseh potreb po električni energiji. in obseg dveh krepkih novorojenčkov. »Ce ga ne bi videli, ne bi mogli verjeti svojim očem ...,« pravijo zdravniki in sestre, in med njimi še posebej ane-stezisti, ki so z dvema apa raturama sproti dovajali pacientu med operacijo izgubljeno kri. V štirih urah, kolikor je trajala operacija, so mu dali osem litrov nove krvi ali še enkrat toliko, kot jo ima običajno srednje velik in težak človek. Športnik in kirurg Prof. dr. Ludvik Ravnik, ki je med nami bolj kot kirurg znan po tem, da je bil dolga leta zdravnik košarkarjev (21 let), nogometašev in hokejistov Olimpije ter zdravstveni vodja jugoslovanske hokejske državne reprezentance — do 1972. leta in učitelj fizkultu-re — pravi, da je pacientovo stanje zadovoljivo, zato upa, da bo kmalu okreval. 2e prvo noč po operaciji se je velika votlina po kirurškem posegu, ki je bila ne zgolj strokovno-specialistični, temveč tudi težaški poseg, lepo umirila in postopoma prenehala krvaveti. Bolnik je zelo zadovoljen, sicer pa je že pred operacijo zdravnikom sam dejal, češ: »Kdor me bo rezal, se bo pošteno namučil z menoj!« »Dve noči pred operacijo sem razmišljal in tehtal, kako naj zarežem in sežem po tako velikem tumorju, ki me je čakal, da ga odstranim.« bolj zase malce utrujeno pripoveduje dr. Ludvik Ravnik, pri čemer ne skriva, da mu je neprijetno, ker ga zdaj z leve in desne oblegajo ljudje z vprašanji, na katera bodo v zvezi s tem tumorjem dali odgovor posebne analize, svetovna zdravstvena literatura s tega področja — in ne nazadnje čas. Dostop do tumorja je bil nekoliko problematičen, zato ni čudno, da sta zdravnika mučila nespečnost in glavobol. »Ko bi vedel, da boste tako radovedni, prav gotovo ne bi prišel z besedo o tem tumorju na dan, sicer naj vam pa povem, da smo na naši kliniki lani imeli povprečno po 15 večjih in manjših operacij na dan.« NIKO LAPAJNE Ključni programi Razvoj »Iskre«: ob osvajanju mikroelektronike in raču* nainištva še inoviranje in dopolnjevanje proizvodnje LJUBLJANA, 15. febr. — Srednjeročna razvoja usmeritev SOZD Zl* Iskra, dogovorjen* s samoupravnim sporazumom o osnovah plana združenega podjetja za obdobje 19,o—1980, temelji na osvajanju tistih ključnih tehnologij, ki bodo omogočile bistveno inoviranje in dopolnjevanje proizvodnih programov združenega podjetja, tako da bo v prihodnje v Iskrine proizvode vgrajen čedalje večji delež intelektualnega dela. Ob snovanju srednjeročne razvojne usmeritve je v združenem podjetju dozorelo spoznanje, da je za uresničenje dogovorjenih, skupnih programov potrebno združevati sredstva, pospešiti vlaganja v lazvojno raziskovalno dejavnost, zagotoviti bistveno izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih ter doseči čimbolj učinkovito trošenje združenih sredstev. Zato so v samoupravnem sporazumu jasno opredeljeni vsi tisti skupni ključni programi, za katere bodo združevali sredstva bodisi na ravni SOZD, bodisi na ravni delovnih or. ganizacij. Ti ključni, prednostni programi so: razvoj mikroelektronike, računalni. štva, integriranih telekomunikacij. cptoelekt.ronike, av. tematizacije v industrijskih procesih,' ‘prometu in energetiki. Ino vnanje in dopolnjeva nje proizvodnih programov, ki naj zagotovi predvsem bistveno večanje deleža intelektualnega dela na račun zmanjševanja ročnega dela, terja bistvene premike v kadrovski strukturi. Občutneje se bo znižal predvsem de-lež zaposlenih s ' poklici ozkega profila, povečal pa se bo rtfijpž zaposlenih s srednjo, višjo in visoko strokovno usposobljenostjo. Sedanji sistem izobraževanja teh kadrov je prepočasen, zato ga bo polrebpo čimbolj prilago- diti potrebam združenega dela, pri tam pa bo potrebno posvetiti posebno skrb zlasti izobraževanju in strokovnemu izpopc.lrijevanju ob de-lu. Iskra je že v minulem letu zajela v izobraževanje ob delu okrog 2.000 zapo-slenih, v prihodnje pa bo morala obseg tega izobraževanja .n izpopolnjevanja še razširiti Se večjo pozornost kot noslej bo posvečala šti-pend.ri.iju bodočih strokov njakiv, čeprav je v zadnjih desetih letih Kar početverila število štipendistov (od 500 v letu 1987 na 2.100 v le-tu 1976). Se hitrejši razvoj lastne inovao jsko.razvojne dejavno sti je drugi pogoj za uspešno inoviranje in dopolnjevanje proizvodnih programov zdrjjžgnega podjetja. Zato so temeljne organizacije združa nega dela Iskre s samoupravnim sporazumom predvidele v prihodnje občutno večja vjaganja sredstev za ta na. men. 1980 leta bodo za pospeševanje inovacijske de javnosti namenile že 4 od. stotke od vrednosti proizvodnje. tj. okrog 480 milijonov dinarjev letno. V letih 1976—1983 pa bodo za ključne razvojno-raziskovalne pro grame združile skupno okrog 56 milijonov dinarjev. S takšnim poimarkom razvoju lastne inovacijske dejavnosti bo. do laako uveljavili začrtano razvojno politiko na področ- ju licenc in vnosa tuje tehnologije, tj ,da bodo tuji dosežki le osnova in dopolnilo, za razmah lastne inovacijske dejavnosti. To so le nekatere najpomembnejše značilnosti začrtane sredroeročne razvojne usmeritve SOZD ZP Iskra, ki so jih na današnji seji predsedstva slovenske gospodarske zbornice podrobneje nakazah predstavniki Iskre. Od ilustrativnih podatkov, ki so jih navedli, pa naj omenimo le naslednje: v srednjeročnem obdobju bo letna rast oroizvodnje znašala 19 odstotkov, tako da bo vrednost te porasla od 8,3 milijarde dinarjev v letu 1976 na 13,6 minjarcle dinarjev v letu 1980. izvoz bo naraščal letno za ;J5 ar. 40 odstotkov, tako da se bo od 76 milijonov dolarjev v letu 1976 poveča: na 1.4.0 milijonov dolarjev v letu 1980; hkrati se bo spremenila tudi njegova regionalni usmeritev, tako da no 1980, leta znašal delež izvoza na zahodna tržišča 55 odstotkov, v države SEV 26 odstotkov v dežele v razvoju pa 19 odstotkov Za hitrejše osva janje novih trgov in širjenje predstavniške mreže v tujim bodo tozd v okviru Iskra Commerce združevale ustrezen odstotek sredstev od vsakoletne planirane proizvodnje. ZDRAVKO STEFANČIČ Tri desetletja ljubljanske ekonomske fakultete Teliten prispevek k teoriji in praksi naše ekonomske misli Bogata pedagoška in znanstveno-raziskovalna bera Bolj ko brskamo po tridesetletni zgodovini ljubljanske ekonomske fakultete, pogosteje se vrnemo k misli tedanjega predsednika slovenske vlade BorisaTkidriča, ki smo jo v teh slavnostnih dneh resda lahko marsikje pre. brali in ničkolikokrat slišali, vendar 'Te ji pri iskanju na jus trezne j še iztoč-nice~iudi v tem prilotnostnem peda-goškTmrraTiskovainem_Jn_ znanstvenem prerezu omenjenega visokošolskega jubilanta ne moremo izogniti: »Ekonomske visoke šole nam morajo dati prvovrstne marksistične ekonomiste, ki bodo sposobni ustvarjalno razume-ti. uporabljati ter razvijati svojo zna-nost~in~pomagati pri utrjevanju in širjenju'socialističnih gospodarskih pozicij.« Ce bi skušali zdaj napraviti nekakšno bilanco ter natančno ugotoviti, s kakšnim uspehom so pedagoški in znanstveno-raziskovalni delavci ter slušatelji ekonomska fakultete v treh desetletjih uresničevali to temeljno idejo, potlej hi se vsekakor morali lotiti poglobljene analize. Vendar tudi nekoliko manj dognan pregled prehojene poti dovolj zgovorno označuje rast , te ustanove, njenih učiteljev in študentov ter teoretične in aplikativne vrednosti znanstvenih disciplin, ki jih goji- Ob tem je nemara odveč poudar- jati, da področje, v katerega je 8. marca 1946 »zagrizel« po en redni profesor, lektor in asistent, devet zunanjih predavateljev ter 344 študentov, ni in ne more iskati zgledov, kajti ves čas se je tudi na tej fakulteti odvijalo trdo delo za oblikovanje izvirnih teoretičnih osnov družbenopolitičnega sistema samoupravnega socializma. Iz vzhodnih ali zahodnih konceptov gospodarskega razvoja smo sicer lahko povzeli kakšno izkušnjo, vendar ni šlo nikdar za mehanično prenašanje rešitev, kajti vselej smo še tako dovršene zamisli usklajevali z znanstvenimi ali narodnogospodarskimi potrebami ter specifičnimi jugoslovanskimi družbenimi razmerami, z doseženo ravni jo proizvajalnih sil in stopnjo samoupravnega razvoja. Vsa ta izjemno dinamična snovanja seveda tudi na ljubljanski ekonomski fakulteti niso šla gladko in zmeraj zadosti naglo, toda rezultati, ki so danes pred nami, nedvoumno dokazujejo, da se na tej po ti nismo izneverili osnovni usmeritvi, čeravno smo jo večkrat popravljali in izpopolnjevali. Vse do družbenoekonomskih odnosov, kakor jih oprede1 ljuie zalon o združenem delu. Sedanji dekan prof. dr. Gregor Poč-kar pravi, da je bilo pri odpravljanju starega in utrjevanju novega na ekonomski fakulteti sicer nemalo dilem in iskanj, vendar je pri ugotavljanju pomanjkljivosti in slabosti treba upoštevati, da je ta visokošolska ustanova vedno bila in je pripravljena prebroditi morebitne težave ter po iskati čim ustreznejše rešitve. »Fakulteta je izhajala iz spoznanja, da je njeno delo lahko uspešno le, če je usmerjeno na probleme naše stvarnosti in zasnovano na marksističnih teoretskih postavkah posameznih temeljnih disciplin. Samo teoretske discipline, ki posplošujejo obstoječo samoupravno socialistično prakso, so namreč lahko podlaga za konkretizacijo znanja, ki ga morajo Obvladati diplomanti.« Zaradi naraščajočih potreb družbene oziroma gospodarske prakse po različnih kadrih je fakulteta sicer cepila študij na številne smeri in usmeritve ter pospešeno uvajala aplikativne predmete, toda v določenem obdobju se , je znašla v položaju, ko je spričo tega jel zaostajati razvoj temeljnih teoretskih predmetov. To je seveda ponovno vplivalo na aplikativne predmete, ki se tako včasih niso mogli opreti na do kraja izdelana teoretska izhodišča. »Določena slabost,« meni dekan, »ki je iz takšne situacije izvirala, je prišla najbolj do izra za takrat, ko so družbeni premiki v praksi pokazali, da gre za družbenoekonomski sistem, ki ga ni mogoče obravnavati, analizirati in obvladovati samo s pomočjo znanja in metod, ki so se razvile za potrebe podjetniške ekonomije.« Ob tesni soodvisnosti pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela ter neogibne povezanosti ekonomske te orije in gospodarske prakse je na dlani da morajo različni profili ekonomistov obvladati ustrezna praktična znanja, da se bodo lahko hitro vključevali v reševanje perečih problemov na posameznih delovnih mestih, hkra- ti pa dodobra poznati tudi tiste temeljne ekonomske discipline, ki zagotavljajo analitično podlago za preučevanje neposrednih povezav, v katere stopajo organizacije združenega dela v okviru materialne in nematerialne proizvodnje. Med poglavitna področja, na katerih nameravajo delavci ekonomske fakultete še posebej okrepiti znanstve-no-raziskovalna prizadevanja — izsledke le-teh pa bodo sproti vnašali v učno snov — so: ključni problemi politične ekonomije, socializma, razvoj samoupravnega ekonomskega sistema, problemi dolgoročne in srednjeročne ekonomske politike Jugoslavije ter razvojna vprašanja Slovenije. Pri tem nameravajo izrecno pozornost posvetiti aktualnim temam, ki se ta čas neposredno nanašajo na uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, in kar je bila že doslej stalna praksa. To ne potrjuje le kopica raziskovalnih del, temveč tudi številne diplomske in magistrske naloge, »s katerimi se je fa kulteta tvorno vključila v razreševanje pereče družbene problematike«. V teh tridesetih letih, zlasti pa še v zadnjem desetletju, so fakultetni de lavej objavili več kot 800 samostojnih publikacij in 1600 člankov, kar pa je navsezadnje le zunanji, številčni izraz množice idej, ki so jih avtorji prispe vali k teoriji in praksi jugoslovanske ekonomske misli. Ob tem pa so učitelji ljubljanske ekonomske fakultete, ki od včeraj nosi ime njenega ustanovitelja Borisa Kidriča, ravno takšno ali nemara še večjo zagnanost pokazali pri šolanju novih strokovnjakov, ki jih v slovenskem gospodarstvu še vedno zelo primanjkuje. Na to visoko šolo se je prvo leto njenega obstoja vpisalo 334 študentov, danes pa jih je 1596; največ jih je bilo v študijskefn letu 1974 do 1975 (2000), najmanj pa 1951 do 1952 (234). Zlasti močno je začelo število rednih slušateljev naraščati leta 1969, ko jih je prvič bilo več kakor tisoč Ob tem »rekordu« pa je s tolikanj večjo silo prodrla na površje prostorska stiska, ki je v večkrat preurejenem, prezidanem in nadzidanem »Trgovskem domu« začela resno vplivati na- izvajanje učnega načrta, pridobivanje strokovnega osebja ter konec koncev na sam pouk. Na srečo je to zdaj že nekaj mesecev trpka preteklost, kajti med največja zadoščenja ob tridesetletnici sodi tudi nova, sodobna in prostorna zgradba, ki je zrasla v neposredni bližini fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo za Bežigradom. Do oktobra 1976 je na ekonomski fakulteti končalo študij 1825 diplomiranih ekonomistov, 2133 ekonomistov, 81 magistrov ln 26 doktorjev ekonomskih znanosti. S skrbnim listanjem po tridesetletnih arhivih je dr. Pavlu Marcu uspelo izluščiti tudi zanimive podatke o izpitih, katerih število, v začetku zaradi skupinskih komisijskih izpitov sicer ni bilo veliko, pozneje pa je vse bolj naraščalo, tako da je bilo v le-l tu 1959 do 1960 3700 izpitov, leto pozneje 4700, po letu 1968 7300, dve leti pozneje 9300, 1973 do 1974 11300, v lanskem šolskem letu pa že 17.218. Poleg sprememb v programih posameznih predmetov, navaja prof. dr. Ivan Ravnikar, se je v tridesetih letih večkrat temeljito spremenil učni načrt (z uvajanjem novih ali ukinjanjem zastarelih predmetov, vpeljeva njem novih študijskih smeri ipd.). Tako lahko ugotovimo, da je ta 'fakulteta imela v tem obdobju pet različnih učnih načrtov. Prvi pade v obdobje od pomladi 1946 do 1958, značilen zanj pa je bil enoten študij za vse študente. Naslednji dve leti ozna čujeta drugo etapo, ko so v tretji in četrti letnik vpeljali t. im. opcijski skupini, od katerih je bila ena bolj podjetniško, druga pa bolj narodnogospodarsko usmerjiena. Sledi tretje obdobje (od 1960 do 1965), ki je prineslo naivečje spremembe od ustanovitve fakultete do danes, saj so študij razdelili na dve stopnji, oziroma s podiplomskim vred na tri; poleg tega so osnovali nove oddelke, od katerih so nekateri imeli še po več smeri-Od leta 1965 do 1973 so deloma ukinili stopenjski študij in večino prejšnjih oddelkov ln smeri, obdržali Pa dve osnovni usmeritvi; pouk v prvem letniku je bil enoten za vse študente, v drugem pa se je razcepil na ekonomsko in poslovno smer. Sedanji, torej peti učni načrt je začel veljati jeseni 1973 in ohranja nekatere značil nosti prejšnjega (dveletni poslovni, enoten štiriletni ekonomski študij idr.), uvaja pa med drugim drugo stopnjo, poslovnega študija ter večjo razčlenjenost ekonomskega študija v tretjem in četrtem letniku. Ko govorimo o razvejani dejavnosti ekonomske fakultete, moramo posebej omeniti utečeno izobraževanje ob delu, za katerega je ta visokošolska ustanova poskrbela še takoj P° ustanovitvi. Sprva je izredni študij bi) le v Ljubljani, kasneje pa tudi v drugih krajih po Sloveniji. Z osnovanjem višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru leta 1960 je fakulteta ta študij na območju Štajerske, Koroške in Pomurja opustila, še naprej pa organizirajo popoldanske ali večerne tečhje in seminarje za zaposlene slušatelje na območju Zasavja, Gorenjske, Dolenjske in Bele krajine, Notranjske in Krasa, Primorske in Posočja ter obale. V tridesetih letih je pri ekonomski fakulteti ob delu študiralo 7.560 slušateljev, navede prof. Edvin Dobeic, prof. dr. Stane Možina pa opozori še na dopolnilno izobraževanje za kadre v gospodarstvu, predvsem na tečaje za vodilno osebje ter kandidate za vodstvena delovna mesta, pri čemer zlasti dobro sodelujejo tudi z gospodarsko zbornico SR siovenije. Čeprav dekan prof. dr. Gregor Poč-kar zanika, da bi bila ekonomska fakulteta morda še zmeraj nekolikanj preveč teoretsko usmerjena, pa hkrati priznava, da se prav zdaj 14 rednih in 10 izrednih profesorjev, štirje docenti, pet višjih predavateljev in 22 asistentov Intenzivno ukvarja z misli" jo, kako bi zflgotovili še večji vpli^ uporabnikov na oblikovanje in razvoj te visokošolske ustanove. Splošen družbeni interesen ne nazadnje tridesetletni pedagoški in znanstveno-razisko-valni dosežki (»veliko jih je na ključ-nih delovnih rnestih v gospodarstvu m družbenih dejavnostih«) vsekakor omogočajo, da to ne bo pretežak zalogaj, Boris Dolničar Smučanje SVETOVNI POKAL Tudi smuk v Luuxu osvojil F. Klammer Njegov naskok pred Stenmarkom na lestvici za svetovno prvenstvo znaša sedaj enaindvajset točk — Avstrijec Franz mer ie zmagal danes v smuku v ,SVetovni pokal, ki so ga opravili Jflttii. namesto onega, ki je od-M . 5- februarja v St. Antonu. *, ajboljši med Italijani, Roland ^ Je bil 11. LESTVICA j ®ammer (Av.) • *«rstl (ZRN) “• Rui . --»ssi (švi.) I Ye'th (ZRN) lei --»sn . J°si (Švi.) S' Grissi mann (Av.) I' Steiner (Av.) srna (š kod !!• s: (Av.) S' j*** (švi.) in' f,!scher (ZRN) 11 Thoni (It.) -......u, 1’59’TO 1’59”51 1’59”54 1’59"76 1’59"93 2 00”12 2’00”12 2’00”66 2’00''74 2’00”91 2'00”95 12. Miiller (Švi.) 13. Read (Kan.) 14. Liiscer (švi.) 15. Plank (It) 2’01”24 2’01”48 2’02”33 2’02”41 LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Klammer (Av.) 195 2. Stenmark ‘(Šve.) 174 3. Heidegger (Av.) 151 4. Russi (Švi.) 122 5. Thoni (It.) 108 6. Gros (It.) 101 7. Henni (Švi.) 98 8. Ferstl (ZRN) 97 EKIPNA LESTVICA 1. Avstrija 1317, 2. Švica 839, 3. Italija 468, 4. ZRN 345, 5. Liechtenstein in Francija 270, 7. ZDA 165, 8. Švedska 182, 9. Kanada 40, 10. Iran 35 itd. NOGOMET v drugi amaterski ligi DANES IN JUTRI NA VRSTI NEKAJ ZAOSTALIH SREČANJ V 3. amaterski ligi bodo Trebenci odigrali zanimivo tekmo proti S. Andrei 2. AMATERSKA LIGA Danes in jutri bodo odigrali nekaj zaostalih tekem. Na igrišče bodo stopile tudi enajsterice Primorja, Zarje in Brega. ZAULE - PRIMORJE Primorje L>o igralo že danes popoldne. Prosečani gredo v goste k Zaulam, ki so bile najbolj prizadete zaradi razmočenih in blatnih i-grišč. To dokazuje dejstvo, da so Zaule v letu 1977 odigrale le dve prvenstveni tekmi in to je nedvomno prizadelo moštvo. Kljub vsemu pa do Primorje naletelo v Žavljah na močan odpor. Položaj Tržačanov je trenutno precej kritičen, saj so Zaule z 12 toč-kariii zasidrane na 13. mestu lestvice. K temu je treba dodati, da so Zaule na domačih tleh vedno trd ■■■miimiimiiiiHiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiitiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiitiiimiiimiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiijiiimiiiiiiiiii košarka , V PROMOCIJSKI LIGI Jadrat je v jutrišnjem nastopu proti peterki Vižiesseja favorit ^ežka naloga Poletovih mladincev - Kontovelovi kadeti računajo na *inago - Med naraščajniki ima le Polet nekaj možnosti za zmago jj°IVlOCIJSKO PRVENSTVO !|Jadn" se je prvi del promocij-fci l Prvenstva že zaključil. Jutri 2atW_| 0 nekatere zaostale tekme. «tov„,en bo tudi Jadran, ki bo go-nJ. v Vilešah. Sreč' * • košarkarji so seveda v tem 8waju favoriti, čeprav bi lahko scbota* marsikomu delala Vili 'ce\ e®se je doslej vselej ostal praz-k°5aJ* in upati je, da bodo naši igr9|j £ji tudi na tem gostovanju 2prano in odločno. Po sijajni 0] hnspremenjena, to je: Bor; f,.et na predzadnjem mestu, Breg (lij 7-adnjem. S, treh naših ekip ima v tijtj ^slednjem kolu, največ mož-?a zmago Polet, ki bo doma s Servolano. DEČKI 8of , , SKUPINA A ?ti A bo zopet igral proti močne-|VSpr°tniku. Tokrat bodo Žer-% nVarovanci sprejeli v goste e-%„rreat6ri, ki je na tretjem *estvice. S 5iaai bodo danes proti Don Bo-pgU^li osvojiti tretji prvenstve-v bo Naloga Bregovih deč-sr,,nedvomno izredno težka, pr-Ka, ,Canje z Don Boscom pa je *šfjj °> da bi lahko naši košar-s. ’ s Pazljivejšo igro, že v go- Jutri bo na Kontovelu prijateljska košarkarska tekma kadetov med izbrano vrsto zamejskih športnih košarkarskih društev in ljubljanskega Bresta, ki je tudi jugoslovanski prvak v tej kategoriji: Za to tekmo vlada na Kontovelu veliko zanimanje. Igrali bodo v-vsakem primeru. Če bo deževalo bo namreč srečanje v proseški telovadnici. Tekma ZSŠDI - Brest se bo pričela ob 15. uri. Selektor Peter Brumen je za jutrišnje srečanje izbral naslednje košarkarje: SMUČANJE »TROFEJA MELIN JUNIOR« Najlepša zmaga Aleksandre Škerk Aleksandra Škerk si je v nedeljo z izredno vq£ajq pri bori a najlepšo zmago in s tem zopet dokazala, da res sodi med najboljše v naši deželi. Proga je bila res zahtevna z dolžino 1150 m — 250 m višinske razlike in 40 vratci. Kako ostra je bila konkurenca za p-vo mesto j: dokaz, da je drugouvrščena tekmovalka iz A-viana prišla na clj s 77 stotinkami sekunde žanr de. Na istem tekmovanju se je zelo dobro uvrstila tudi Katja Rebula, ki je zasedla dobro četrto mesto. Še vesela novica iz Žabnic. Na tekmovanju začetnikov se je Kristina Škrk uvrstila na odlično četrto mesto. To je še en dokaz, da se naša mladina res trudi. SMUČARSKI TEK ZARADI POMANJKANJA SNEGA Trnovski maraton so odgodili Zaradi dolge odjuge in pomanjkanja snežnih padavin je organizacijski komite smučarskega teka /«4. trnovski maraton*, ki je bil najavljen za nedeljo, 20. t.m. v Črnem vrhu nad Idrijo, prenesel to veliko rekreacijsko prireditev na poznejši datum, ko bodo snežne razmere dopuščale reden potek tekmovanja. Za smučarski tel; je med zamejskimi ljubitelji snegu vladalo veliko zanimanje in preko urada ZSŠDI se je prijavilo 11 predstavnikov iz Beneške Slovenije, 4 iz Gorice, ra Tržaškem pa je SK Devin prijavil 15 nastopajočih, SPDT dva, Sonja in Robert Milič pa sta se prijavila kot posameznika. -bs- Članstvo na rednem občnem zboru tržaškega Slovenskega planinskega društva Današnji in jutrišnji odbojkarski konec tedna bo izredno zanimiv. Prvič zato, ker bo v 2. moški in ženski ligi zadnje kolo prvega dela prvenstva, tako v skupinah za napredovanje kot tudi za obstanek v tej ligi. Končal se bo tudi kvalifikacijski del prvenstva 1. divizije in to v obeh kategorijah. MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora bodo drevi igrali doma z odlično šesterko SAI iz Bel-luna. Ta ekipa je letos potegnila krajši konec samo pred tednom dni doma s tesnim izidom s CUS iz Trsta. Kot je znano pa so Tržačani ostali praznih rok kar trikrat zaporedoma. Borovci bodo morali zaigrati izredno prizadevno, če hočejo u-gnati tega nasprotnika za katerega igra letos Valter Veljak. Zmaga bi borovcem odprla lepe možnosti za osvojitev tretjega mesta na končni lestvici, ŽENSKA B LIGA u1 Trikrat zaporedoma so okusile grenkobo poraza tudi borovke. Tako so zdrknile zaradi slabšega količnika v setih na zadnje mesto. Dre-višnje nasprotnice od Volley Balla iz Pordenona so na drugem mestu razpredelnice s šestimi točkami, s štirimi več kot Tržačanke. Tudi borovke čaka težka naloga, ker ne bodo zaigrale z najboljšo postavo. Zastopnicam iz Doline se to pot ponuja enkratna priložnost, da končno le pospravijo prvi par točk. Še-sterka Bonate Sotto ne bi smela biti nepremagljiva, saj ima samo dve točki, kar pomeni, da je Bregu enakovreden nasprotnik. Letos močno spremenjena in pomlajena ekipa Brega igra vse bolje in nekoliko večje zaupanje v lastne moči bo prav gotovo najboljši porok za uspeh. Srečanje med Primavero in Sokolom v Noventi Vicentini bi moralo biti izenačeno samo na papirju, saj imata oba tekmeca po štiri točke. Resnična moč Sokola pa je veliko večja, toda samo pod pogojem, da Nabrežinke zaigrajo tako kot resnično znajo. Vsako podcenjevanje pa se jim lahko bridko maščuje. MOŠKA C LIGA V petih prvenstvenih nastopih so morali odbojkarji Krasa prav tolikokrat poraženi z igrišča. Zaradi nesporazuma pa so morali prepustiti v petem kolu točki vodečemu S. Giorgiu iz Mester brez borbe. Drevi imajo Zgoničani edinstveno priložnost, da pospravijo prvi par točk, ker spada II Pozzo iz Prada-mana med slabše nasprotnike. Fur-lanska ekipa je zmagala samo enkrat, in sicer v prvem kolu s po- prečnim Kennedyjem (s tesnim izidom). 1. MOŠKA DIVIZIJA V zadnjem kolu kvalifikacijskega prvenstva igra 01ympia iz Gorice s poprečno ekipo redarjev iz Vidma. Čeprav Goričani igrajo v gosteh so nesporni favoriti. Kljub pričakovani zmagi pa bodo morali igrati v drugem delu prvenstva v slabši skupini, kar pomeni, da si bodo morali še zagotoviti obstanek v tej konkurenci. Neposredni tekmec za drugo mesto na lestvici, ASFJR iz Čedada, igra doma z vodečim Lamberti-nom in mu je dovolj izbojevati samo niz da si tako zagotovi drugo mesto na končni lestvici, čeprav bi 01ympia slavila zmago s 3:0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga igra drevi bolj v korist Kon-tovela kot lastno. Tudi če slogašice izgubijo tekmo z Julio jim drugo mesto- na končni lestvici ne more uiti. Po drugi strani pa mora Kontovel odpraviti ACLI od Sv. Jakoba ne, da bi mu prepustil set. Naloga Kontovelu ne bi smela biti nedosegljiva, odprto pa ostane vprašanje neposrednega obračuna med Slogo in Julio. Kot izgloda preživlja Julia hudo krizo, saj je morala kar dvakrat zaporedoma položiti orožje. Najprej z ACLI in pred tednorri še s Kontoveloifi. Tako ne preostane drugega kot upati, da se bo tudi Kontovel izmazal in izbojeval drugo mesto na lestvici, kar bi bil za naša zastopnika izjemen uspeh. G. F. 3. MOŠKA DIVIZIJA Danes se bo ekipa goriškega Doma spoprijela s šesterko GS Lucinico. Tekma je veljavna za drugo koio 3. moške divizijo (goriška pokrajina). Domovci so v prvem kolu prvenstva gladko odpravil; ekipo Oiympie B in tudi danes startajo na zmago. Toda v tem trenutku je težko predvidevati, kdo bo zmagal, saj je eki- SPDT vabi na 11. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ki bodo v Trbižu v nedeljo, 6. marca letos Vpisovanje bo 21. in 22» t.m. na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 9. do 12, ure, 23. t.m. pa poleg tega tudi od 19. do 20. ure na istem mestu, le v baru. — Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 1.000 lir. pa iz Ločnika še neznanka za «be-lo-rdeče». Če pa bo Dom tudi danes osvojil nov pa- točk, se mu bodo gotovo možnosti v borbi za najvišja mesta lestvice znatno povečale. Tekna bo drevi ob 18. uri v šolski telovadnici v Ločmau pri Gorici. Trener J. Prinčič je za to tekmo sklical vse igralce Doma, ki se bodo morali zbrati ob 17. uri pred klubom «S. Gregorčič* v Gorici (Verdi-jey korzo 13) za skupni odhod v Lbčnik. I. K. SMUČARSKI SKOKI NA SI* V ViKtitoUNDU Bsgdan Norčič po prvem dnevu na odličnem osmem mestu VIKERSUND, 18. — Avstrijec Toni Innauer vodi v Vikersundu po prvem dnevu svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Zgornji del lestvice je namreč tak: 1. Innauer (Av.) 189,5 2. Borovit n (SZ) 189,0 3. Steiner (Švi.) 186,0 4. Meissinger (NDR) 184,5 5. Glass (NDR) 181.5 Jugoslovan Bogdar Norčič se je skupno s Čehoslovakom škodo po prvem dnevu uvrstil na odlično 8. mesto s 168 točkami, skočil pa je 125, 128 in 114 m. Ostali Jugoslovani so se uvrstili takole: Dolhar je bil 28., Loštrek 29. in Mlakar 37. Najdaljši skok dneva je opravil Sovjet Borovitin (146 m). Catanzaro - Inter Cesena - Roma Foggia • Perugia Genoa - J uveni us Lazio - Fiorentina Milan - Sampdoria Torino - Bologna Verona - Napoll Avellino .Catania -Taranto Ternana Varese - - Lecce Pescara • Palermo - Como L.R. Vicenza X 1 X 1 1 1 1 X X 2 X 2 2 X 1 17.00 Bor ■ ODBOJKA MOŠKA B LIGA v Nabrežini SAI Bclluno ŽENSKA B LIGA 20.30 v Ulici della Valle Bor - Volley Bali Pordenon « • • 21.15 v Dolini Breg - Bonate Sotto *« « 21.15 v Noventi Vicentini Primavcra - Sokol . . v MOŠKA C LIGA 21 15 v Nabrežini Kras - II Pozzo « « » 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19 00 pri Danih Sloga - Juha JUTRI NEDfcl JA. 20. februarfa 1977 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11 00 v Vilešah Viilesse - Jadran MLADINCI 11.00 v Dolini Bor - Saba KADETI 8.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor NARAŠČAJNIKI 9.00 v Dolini Breg - Dnn Bosco • » * 11.00 na Opčinah Polet - Servnlana DEČKI 11 00 na Kontovelu Kontovel - Bor B * * * 9.15 na Opčinah Polet - Inter 1904 * * * KADETI (Prijateljska tekma) 15 00 na Kontovelu ZSŠDI - Brest NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Vilešah Viilesse - Juventina * * « 15.00 v Dolini Rosandra - Zarja » • « 15.00 v Križu Edile Adriatica - Breg * # « 3. AMATERSKA LIGA 15 00 na Kampanelah Ckiarbola - Gaja * « » 10.30 na Opčinah Donator! - Union 4» « « 8.45 v Žavljah S. Andrea - Primorec • • • 1 10.45 na Proseku Kras - Duino KADETI 10.30 v Križu Vesna - Edera NARAŠČAJNIKI 13.30 v Trebčah Primorec - Porlualc « » • 9 00 na Proseku Primorje - Opicina * * * 13.15 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana - Breg * * * 12 00 v Trstu, 1, maj Union,- Roianese # 4» 4» NAJMLAJŠI 11.30 v Trstu, Ul. Flavia Porluale - Primorje * * * 15.30 v Trebčah Primorec - Campanelle * * * 9.30 v Dolini Breg - Libertas * * * 13 00 na Kampanelah Chiarbola - Kras * * # 12 45 na Proseku Primorje - Ponzianina ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 športna palača ACLI Sv. Jakob - Kontovel 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Vidmu Mestni redarji - Olympia SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN narodnoosvobodilni boj •Timorcev in Istranov [1® Sardiniji, *Wziki in v južni Franciji 34. Nloa 'Janška vojska na Sardiniji je bila za Badoglievo Sh P?Riemben adut, ko je šlo za to, da ponudi zavezni-> Se°jašk0 pomoč in postane v njihovem bloku vojskujo-rNzjvu proti Nemčiji. Po načrtu, ki je predvideval pomoč 5 ^ i'®’ je glavni štab italijanske vojske izdal nalog, ie.stavdlVizija «Sabauda» premesti v Sardinije na Sicilijo. V ‘jo tvu te enote je bilo novembra 1943 premeščenih na Sici-^itvjj ‘ okrog 2.500 Primorcev in Istranov. Pred preme-l{ibaj.0i s° naše vojake ponovno oborožili, vendar pa so . ju le mlajše letnike, namreč od 1914' navzgor, h so Pr‘šll naši «Sardinci» v stik s predstavni- VJ in tako zvedeli za podrobnosti o zmagah narod-%je °°dilnega gibanja v Jugoslavjii in končno še za zbi-u sle^knmorcev v Gravini. Prejeli so tudi navodilo, naj V T- ,,i° čim prej pretolči do najbližjih partizanskih ^etiii^.Pa ni bila lahka, stvar, kajti oditi v Gravino je po-'Sto ^ot dezertirati iz italijanske vojske. Poti so bile začel splošen beg v ltai?Yne‘ Kljub težavam se je vendarle zač * vojske. Naši vojaki so odhajali v smeri Barija P‘nah od 15 do 30. Nekaj so jih zajeli na poti, od- peljali v zapore, a pozneje zopet izpustili. Na poteh je prežala predvsem ameriška vojaška policija. Zdravko Smrekar je beg s Sicilije opisal takole: «Nestrpno smo čakali na priložnost za odhod v Bari oziroma Gravino. Na poti smo se podali z italijansko 'avtokareto’, ki smo si jo bili prisvojili v Palermu. Nanjo se nas je stlačilo kar 22. V Messini so nas sprejeli komunisti in poskrbeli za prenočišče. Obljubili so nam, da nas bodo spravili čez morje, v kolikor nam ne bi pri tej stvari pomagali Angleži. Toda mi smo imeli dobrega vodjo v tovarišu Leontiču in njegovem pomočniku Adolfu Dovšaku. Po njunih navodilih smo Angležem marsikaj natvezili, le tega jim nismo povedali, da smo prišli iz divizijg 'Sabauda’ in tako so nas oni prepeljali čez Mesinsko ožino v Kalabrijo, od koder smo nadaljevali pot v Gravino.»8) Miroslav Počkaj, ki je prav tako prišel na Sicilijo z divizijo «Sabauda», pripoveduje, da se je na Siciliji seznanil z dvema predstavnikoma jugoslovanske vojske, namreč s Tonetom Kodričem in Pavlom Krajcarjem. Tako je zvedel o položaju v Jugoslaviji in skupaj z drugimi Primorci in Istrani prejel navodilo, naj zapusti italijansko vojsko in krene v Gravino. Sel je s skupino 30 fantov. V Messini so pridobili nekaj ribičev, da so jih prepeljali čez ožino v Kalabrijo. Morali so jih seveda dobro plačati. Po stranskih poteh so se zatem prebili v Gravino. 9) Avgust Primožič pa je o svojem begu s Sicilije povedal sledeče: «Naša majhna skupina je pobegnila z ribiško ladjo in se izkrcala na obali Kalabrije. Zatem smo po stranskih poteh krenili v mesto Reggio Calabria, kjer.smo se javili na sedežu KPI. S seboj sem nosil priporočilo italijanskih komunistov iz Messine. Ko je tovariš gledal moj priimek, je takoj ugotovil, da je bil skupaj z mojim bratom .Lazarjem v Španiji. Zato nas je želel pogdstiti in zadržal nas je kar osem dni. Nato smo se brez večjih težav prebili v Gravino.» 10) Tako so se prvi naši «Sardinci» prebijali do partizanskih baz okoli Barija in se tu vključevali v prekomorske brigade in druge prekomorske enote NOVJ. Naši ljudje na Sardiniji so izkoriščali vsako najmanjšo priložnost, da bi se z otoka rešili na celino in od tam nadaljevali pot v Jugoslavijo. Skoraj redno se je dogajalo, da so se skupinice naših pregnancev vtihotapljale v enote red-ne italijanske vojske, ki so odhajale čez morje. Toda zaradi množičnega bega naših ljudi s Sicilije in odkrivanja poskusov pobega iz raznih sardinskih pristanišč so postale italijanske vojaške oblasti bolj previdne. Nad našimi pregnanci so začeli izvajati strogo kontrolo in na ta način marsikomu preprečili beg z otoka. Vendar pa se naši »Sardinci« zaradi tega niso odrekali svojim načrtom. Italijanska vojna ladja «Duca d’Aosta» (7800 brt) je prevažala vojake s Sardinije v Neapelj. Na tej ladji je služil vojsko Ivan Grabar iz Zminja v Istri. Z njegovo pomočjo se je nekaj naših pregnancev uspešno prebilo na celino in od tam v Gravino. Pobudnik pobegov s to ladjo pa je bil Mirko Perkovič iz Pulja. Trudil se je na razne načine, da bi se rešil s Sardinije. Povezal se je celo z jugoslovanskimi vojnimi ujetniki, da bi ga sprejeli medse in bi z njimi odpotoval z otoka. Brez uspeha. Spodleteli so mu še drugi načrti. Končno se je odločil, da pojde na prežo v pristanišče v^ Cagliariju. Tu je zvedel, da ladja «Duca d’Aosta» prevaža vojake v Neapelj in našel mornarja Grabarja, ki je takoj pristal, da mu pomaga čez morje. Stvar pa ni bila preprosta, kajti ladja «Duca d’Aosta» ni pristajala tik ob obali in so vojake prevažali na kopno s čolni. Da bi Perkovič uresničil svoj načrt, se je moral povezati še z drugimi ljudmi. Mimo vseh nevarnosti in težav se je končno le srečno izkrcal v Neaplju. Zdaj je uporabil dobro zvezo z Grabarjem, da je pisal prijatelju Miru Jelerčiču * na Sardinijo, kako naj se z vojno ladjo prebije čez morje. Uspelo je tudi Jelerčiču in zatem še nekaterim drugim. 11) Gra- bar pripoveduje v svojih spominih, da je njegova ladja takrat napravila okrog 30 voženj med Neapljem in Cagliarijem in prepeljala čez morje tudi celo divizijo «Cremona». Zanimiv je tudi primer, ki ga opisujeta Viktor Turjan iz Trnovega pri Kobaridu in Janko Koren iz Kobarida O-ba sta bila v zaporu na otoku Asinara. Nekega dne so jima pokazali okrožnico, ki je obsojence pozivala, naj se prijavijo kot prostovoljci za pomoč zaveznikom v bojih pri Mon-te Cassinu. Takoj sta pristala, seveda z namenom, da se dokopljeta do celine in se zatem prebijete v Gravino. Ko sta prišla v zbirno središče in so natančneje pregledali njune dokumente, so ugotovili, da sta Slovenca in poleg vsega še politična obsojenca. Takoj so jima povedali, davne bosta mogla na celino. Ker jima je grozila nevarnost, da ju ponovno pošljejo v Asinaro, sta zbežala in se mimogrede »prilepila« zavezniški letalski eskadrilji na letališču v Algheru. 8) Zdravko Smrekar: Moja pot v »Battaglione S pedale* . deiavsk bataljon, str. 6-8, rkp, M-ONPPS-PAK. 9) Miroslav‘Počkaj: Iz mojih spominov na Sardinijo. Po pripove dovanju zabeležil S. Vilhar, str. 1, rkp, M-ONPPS-PAK. 10) Avgust Primožič: Iz mojih spominov na Sardinijo. Zabeležil Alber Klun, str. 3, rkp, M-ONPPS-PAK. * Jelerčič je bil rojen leta 1919 v Velikem polju pri Štjaku. Starši s« mu že v otroških letih zbudili ljubezen do domovine. Kot fant je bil Je lerčič že odločen protifašist. Leta 1940 so ga s prvimi posebnimi deiav skimi bataljoni poslali na Sardinijo. Po kapitulaciji Italije je pobegnil j otoka in se v Gravini vključil v NOVJ. V povojnih letih se je izkaza kot marljiv in sposoben politični delavec. Imel je pomembne funkcije \ OF, SZDL in ZKS. Nekaj časa je bil predsednik občinskega ljudskega od bora v Kopru. V zadnjih letih je bil direktor podjetja Aluminij v Kom nu, ki ga je uspešno vodil do svoje prerane smrti 19. januarja 1969 \ Komnu. Za svčje požrtvovalno delo je Jelerčič prejel več odlikovanj U) Mirko Perkovič; Moje uspomene na Sardiniju, rkp, M-ONPPS PAK. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Morftecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Pottnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORS DNEVNIK Za sm Žiro račun 501OT-603-45361 «ADIT»i - DZ3 . 61000 LjubU*1* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 ^ Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob( lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm vlWJ v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržašk0 . goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druS pokrajin Italije pri SPI. Stran 8 19. februarja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaiaj ir> tiska I lZTr lTr»t Član italijanska9jj| »ere časopisni!; (ml založnikov flEG'*' PO ARETACIJI FAŠISTIČNEGA TERORISTA IN MILANSKEGA BANDITA Brezuspešno zasliševanje Pierluigija Concuteliija Renato Vallanzasca operiran v rimski bolnišnici Sodniki bodo danes zaslišali Barbaro Piccioli, domnevni vezni člen med Concutellijem in pripadniki ordine nuovo iz Perugie ■ Trdna vez med navadnim in političnim kriminalom FIRENCE, IB. - Florentinska sodnika dr. Corrieri in dr. Vigna sta včeraj znova zaslišala v kaznilnici v Volterri domnevnega Occorsicvega morilca Pierluigija Concuteliija. ki je bil aretiran prejšnjo nedeljo v Rimu. Zasliševanje je trajalo dobri dve uri, vendar kaže, da ni obrodilo pomembnih sadov. V pogovoru s časnikarji sta sodnika poudarila, d i obtoženec ni hotel odgovoriti na skoraj nobeno vprašanje, češ da ♦sem bil med prejšnjimi že dovolj Izčrpen,* Kot zadnjič ni hotel črhniti niti besedice o umoru rimskega sodnika Occ trsta in je poudaril le, ds je za zločin odgovoren samo kot član »ordine nuovo*. Bo Concutelli vztrajal v svojem molku tudi v prihodnje? Florentinska sodnika sta prepričana, da bo sto prej ali slej prebila zid molčečnosti in pripravila fašističnega terorista k sodelovanju. Med drugim nai bi tudi sam dejal, da bo morda v orihodme zgovornejši, odvisno pač od razpleta preiskave. Concutellijevo pričevanje pa je vžburilo reakcijo ostalih obtožencev, še zlasti Gianfranca Fena. rimskega elektrotehnika, ki je edini poleg seveda Concuteliija, neposredno obtožen sodelovanja pri uboju. Fant je namreč upal. da bo pajdaš potrdil niegove dosedanje izjave ,po katerih naj bi zvedel za umor Occorsia šele po zločinu. O »podvigu* naj bi mu govoril ravno Concutelli, ki nai bi poudaril tudi, da je napadel sodnika skupaj z nekim mladim Južnoameričanom. Prav zato je Fer-rov zagovornik zahteval soočenje z domnevnim morilcem. «Upali smo Ugrabiiflji izpustili industrija Pandozyja MILAN, 18. — Ni še pošteno odjeknila vest o izpustitvi lesne ga podjetnika Rina Balconija, ki ga je Imela v rokah zloglasna tolpa gangsterja Vallanzascc in že sc je vrnil v družinski krog drugi ugrabljenec: Curlo l*andozy. štiriinšestdeset letnega milanskega industrijca so ugrabitelji zadržali 19 dni, izpustili pa so ga proti odkupnini okoli 300 milijonov lir. Napadli šo ga 30. januarja na Trgu Vesuvio. Priletni možakar je utrujen, tembolj še, ker boleha na srcu — v preteklosti je bil žrtev dneh hujših srčnih napadov. Razen tega Ima otečene oči, ker je skoraj ves čas »ujetništva* moral prenašati obliže, ki so mu jih ugrabitelji prilepili zato, da ne bi pozneie prepoznal »paznikov* oziroma kraia, kjer je bil zaprt. Pandozyja sta temeljito pi ogledala danes kardiolog in okulist. Kaže. da si bo do kraja opomogel šele čez nekaj dni. Spričo njegovega zdravstvenega stanja ga tudi ni bilo mogoče pošteno zaslišati (tudi sicer kaže, da ne bo mogel industrijec kaj prida razodeti preiskovalcem). Preiskavo vodi sodnik dr. Rapctti. Pandozy ima tri hčerke. Z bratom Gian Emiliom ie bil še pred sedmimi leti lastnik tovarne blagajniških strojev »Fratelli Pan-dozv SpA*. ki je zaposlovala približno 3|l>l NA VSEDRŽAVNEM SIIODU V ŠPORTNI PALAČI ških radijskih postajah, o za' šističnih napadih, o vzrokih ne^(j manja mlacih za nekatere v8u probleme ter še marsikaj drug »j Študenti so med drugim anketne pole po vseh slove" i, višjih srednjih šolah. Iz ankete "ri, izšli važni napotki za bodoče “ vanje revije. Slovenski študenti se bodo P0"J no sestali v Gregorčičevi dv° fi) v petek, 25. februarja, ob ta sestanek pa so povabili tud' dente šole «Galilei», ki jim h0”.0 a sredovali svoje izkušnje v demokracijo v šoli. (d.j.) boju Nova ambulanla za injekcije v Skcdnj11 Pri občinski izpostavi za in arbolo v Ul. del Roncheto 1 ^ začela delovati nova brezplačna m bulanta za injekcije, ki je vsak delavnik od 9. Jo 10. or"’ teresenti naj prinesejo s sabo zd niški predpis. , To je že peta ambulanta za W j, cije, ki jo je občinska uprava v nekaj mesecih. Druge so P1'1. < črnskih zdravnikih na Opčinah 1 ^ Naselju Sv. Sergija, na sedežu „ činske izpostavitve pri Sv. in na sedežu Občinske podporne U* nove v Ul. Pascoli. V kratkern ^ meravajo odpreti novo ambri8 tudi na Kolonkavcu. Tržaški kmetovalci vRirnd s slovenskimi transparenti Številno deželno predstavništvo na manifestaciji za preporod k1"8' tijstva - Delegacija kmetov v parlamentu in pri vodstvih stral1 Včeraj se je vrnilo ii Rima predstavništvo tržaških kmetov, ki se je na pobudo Kmečke zveze vključilo v deželno delegacijo, ki se je v sredo udeležila vsedržavne manifestacije za obnovo italijanskega kmetijstva. Slovenski kmetje s Tr žaškega so se v torek odpeljali z obdelovalci z Goriškega in iz Furlanije z dvema avtobusoma v glavno mesto, kjer so prisostvovali v ogromni športni palači v četrti EUR protestnemu shodu, ki so ga priredili vsedržavni organizaciji neposrednih obdelovalcev Alleanza na zionale dei contadini in Unjone col-tivatori itahani ter združenje spolovinarjev federmezzadri. Svoje odobravanje splošnim zahtevam obdelovalcev po uresničevanju predolgo neizpolnjenih vladnih obljub in obvez o učinkovitih ukrepih za preporod kmetijstva so naši kmetje podkrepili s transparenti v slovenščini in italijanščini, ki so jih razobesili ob predsedniškem o-dru. Poleg zahteve po enakem socialnem in zdravstvenem zavarovanju za vse delovne ljudi in po združenem kmetijstvu v okviru gospodarskega načrtovanja so tržaški kmetje tudi napisali, da je edina u-činkovita zaščita narave le v obstoju in razvoju kmetijstva. Po zaključku manifestacije, ki je potekala v duhu največje enotnosti med obdelovalci zemlje, je več delegacij obiskalo predsedstvo poslanske zbornice, senatno komisijo za kmetijstvo ter osrednja vodstva KD, KPI, PSI in PSDI, katerim so posredovale zahteve in predloge italijanskih kmetov. N/’ VIŠJI SREDNJI ŠOLI «GALILEI» Oster boj študentov za pravičnejšo šolo Dijaki realne gimnazije «Galileo Galilei* so v sredo dopoldne zasedli šolo, da bi protestirali proti ustroju šole, ki s svojo dejavnostjo, šolskimi program' in reakcionarnim mišljenjem večjega dela učnega osebja posreduje strumentaiizirano znanje in kulturo. Zasedba se je nato nadaljevala v četrtek, čeprav so si profesorji in ravnatelj z grožnjo utrli pot v stavbo, kjer so nato zborovali za zaprtimi Vrati. V popoldanskih urah so profesorji odšli, študenti pa so zasedbo nadaljevali. Včeraj zjutraj so dijaki dovolili 'rofesorjem, da vstopijo 1 vendar pa pod pogojem, zborujejo. Profesorji so na to Prl* ()■ ter sprejeli tistih 10 točk, ki čejo notranjih in upravnih uk piso pa sprejeli tistih točk, ki 88 gj našajo na splošno šolsko refori8 naj bo povezana z izvenšolsko 3Ljiti nostjo ter s političnim in delovanjem. S tem skupnim l $ vanjem so zasedbo prekinili. v. pa so ohranili agitacijsko stahi j Dnnnr, rvLttuA J L .. . . #1 clfO Danes rovanje. zjutraj bo študentsko^ ruvanje, na katerem bodo nadaljnje smernice boja. Naj °,jrj!i mo še, da so dijak ostro P"ot®fa $ »roti pisanju tržaškega dnevnik^ Piccolo* :n radijskim poročilo"" Jjfl zetino dei F-VG», ki se na vsak IV hotela zmanjšati pomen tega mJ ga gibanja, (d.j.) Odposlanstvo SGZ pri predsedniku EZlT V sredo zjut.aj je delegacij8 j«, venskega gospodarskega zdru^r j, ki so jo sestavljali predsed" m Bole, tajnik S. Tavčar, V Svet" 2„ V. Kocjančič, obiskala Ustarjo^jH tržaško industrijsko cono — se sestala z njenim pred sed" Antoninijem. njem razvoju našega podrocj Po plodni izmenjavi misli j® ^ij' sednik Ustanove za tržaško in®' * [C! sko cono objasnil vlogo ustano'(^ ^ vzel na znanje stališča, ki so m izrazili predstavniki SGZ. ZBOROVANJE SUNlA Sindikat .tanovanjskih up1'8'^^-cev (SUNIA) sklicuje v nedelPrifjti t.m., ob 10.30 v kinodvorani ' ^ Veneto javno zborovanje. Pusl,,5[v> Tozzetti, član osrednjega sindikata stanovalskih upi'av|Vg|,it8' bo spregovoril o predlogih 0':& cije za določanje pravične staj1 y ter o zadnjih vladnih ukrep' tem področju. Prispevajte sa da vstopijo v stavbo, j J DIJAŠKO MAfltO d pogojem, da skupno It, —