PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
MT	dnevni
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559
T-l	-»o*««« " - jj0)
O- -i G O' 7j '' K O G C £
o « m
^ 2 E § •- x z
S E ^
Q G X I> Ji ■_ ÌT -
n c 2> a
X G Z
i--
h
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 19 (12.344)
Trst, četrtek, 23. januarja 1
c_
j—:
n*:
Z
hi
S
-vi
0 •-o
1
Kljub zaupnici poslanske zbornice
Vlada bo prisOjena podaljšati začasno finančno poslovanje
Torkov poraz bo «tal vlado približno 500 milijard lir
RIM — Poslanska zbornica je sinoči po pričakovanju izrekla zaupnico Craxijevi vladi, ki se je v torek kot znano znašla v velikih težavah in bila nekajkrat poražena pri glasovanjih o pomembnih členih finančnega zakona. Pri glasovanju o zaupnici, ki poteka javno, ni prišlo do presenečenj. Za koalicijo so se poleg petstrankarskih zaveznikov izrekli še poslanci južnotirolske ljudske stranke, proti pa so glasovali komunisti, misovci, neodvisna levica in proletarska demokracija, medtem ko radikalci, kot običajno, niso volili.
Vlada bo ob vsaki najmanjši težavi v postopku za odobritev finančnega zakona odslej naprej zahtevala zaupnico, je izjavil zakladni minister Goria in s tem dejansko priznal, da večina zelo težko nadzoruje svoje parlamentarce. Najboljši dokaz zmede, ki trenutno vlada v koalicijskih vrstah pa je dejstvo, da je takoj po zaupnici opozicija ob podpori običajnih prostih strelcev iz vladnih vrst odobrila postranski popravek k finančnemu zakonu o nekaterih novih investicijah v Kalabriji. Izid glasovanja je izzvenel skoraj kot opozorilo Cràxiju, da ima dejansko štete tedné, če že ne dneve.
Vladna večina je vsekakor včeraj Po torkovih spodrsljajih odobrila še nekatere člene finančnega zakona,
čeprav po vsem tem, kar se je zgodilo, ni pričakovati, da bo parlamentu uspelo odobriti finančni normativ pred koncem meseca. Predsednik vlade bo zaradi tega primoran še za en mesec podaljšati začasno finančno poslovanje in spričo tega verjetno odložiti načrtovane poviške javnih tarif in drugih storitev. S prvim, februarjem bi morale poskočiti cene avtobusnih vozovnic in abonmajev, podražiti pa bi se morali tudi telefoni, voda in luč. V pričakovanju dokončne odobritve finančnega zakona
ni zato izključeno, da bo vlada kar z dekretom odobrila zgoraj omenjene poviške.
Torkov spodrsljaj bo stal zakladno ministrstvo približno 500 milijard lir, čeprav je minister Goria že napovedal, da bo vlada nadoknadila ta nepričakovani primanjkljaj, s krčenjem nekaterih drugih izdatkov. Znotraj večine pa so se medtem tudi včeraj nadaljevale (jalove) polemike o odsotnosti poslancev in o političnem izvoru prostih strelcev.
(st)
O >
O
Socialisti napadajo taji
S
Nova huda p< med Formico in K O
m
RIM — Demokristjani in socialisti so si vedno bolj v laseh. Medtem ko se iter finančnega zakona v poslanski zbornici bolj ali manj uspešno zaključuje, si voditelji obeh strank izmenjujejo strupene besedne napade. Načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici Formica je včeraj napadel De Mito, ki ga je označil za sodobnega zmernega klerikalca. Socialisti bodo, po besedah Formi-ce, preprečili, da bi bil kongres KD zgolj vojaška parada De Mite po zadnjih ostankih dorotejske struje. Gre za izjavo, ki bi utegnila izzveneti dokaj nerazumljiva, ki pa po mnenju političnih opazovalcev v glavnem mestu predstavlja izrecno grožnjo, češ da bodo socialisti odprli vladno krizo še pred kongresom
krščanske demokracije, kar za De Mito nikakor ne bi bilo ugodno.
Socialistični predstavnik pa gre še dlje in ocenjuje komunistični predlog o programski vladi, kot predlog, ki bi ustrezal sedanjemu prehodnemu obdobju. Ni mogoče, po njegovem mnenju vladati v sedanjem prehodnem obdobju v okviru starih in preživelih shem.
Demokristjanski odgovor je bil takojšnji. Namestnik tajnika Bodrato ki ugotavlja, da je v zadnjih treh letih polemika proti novi desnici zaživela skoraj vedno in samo ob Grazi jevih avtoritarnih posegih, ne pa ob De Mitovih predlogih o alternativi. Galloni pa dodaja, da take po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pretor zopet »zasenčil« Berlusconija
TURIN — Turinski pretor Giuseppe Casalbore je dal zasenčiti oddaje treh zasebnih televizijskih omrežij v Piemontu. Gre za vsa tri Berlusconijeva omrežja in sicer Canale 5, Italia 1 in Rete 4. Pretor je že 9. januarja opozoril lastnika zasebnih televizijskih omrežij, naj se glede na zapadlost odloka, ki ga je sprejela vlada lansko leto, prilagodi določilom poštnega zakonika, ki prepovedujejo zasebnikom vsedržavne televizijske oddaje. Nekatera druga zasebna omrežja so se tej zahtevi prilagodila, tega pa ni naredil Berlusconi in tako je proti njemu sodnik ponovno posegel. Berlusconijeva dnižba je že napovedala priziv, vendar pa bo moč vprašanje rešiti verjetno šele z novim vladnim ukrepom. Takega ukrepa pa doslej vlada ni sprejela zaradi sporov v zve-
zi s sestavo upravnega sveta RAI. Craxi je namreč predlagal, naj bi v novem odloku predvideli, da lahko zamenjajo tudi enega samega člana upravnega sveta RAI, če kdo ni sprejel izvolitve. Tokrat je bil to socialdemokrat Birzoli, kateremu je bilo baje sprva obljubljeno podpredsedstvo RAI, a mu ga kasneje niso hoteli dati. Birzoli je odstopil in tako je bilo treba na osnovi veljavnih določil ponovno izvoliti celotni upravni svet. Doslej pa so bile volitve vedno neuspešne, tako tudi včeraj, ko ni noben kandidat prejel predvidenih 21 glasov. Upravni svet bodo ponovno volili danes. Kandidat za predsednika, bivši sindikalist Carniti, pa je za 29. t.m. sklical tiskovno konferenco in ni izključeno, da se bo na njej uradno odpovedal kandidaturi za predsednika.
Bencin cenejši za 20 lir
RIM — Z današnjim dnem se je bencin pocenil za 20 lir. Liter super bencina stane tako 1340 lir, liter navadnega bencina 1290 Ur, liter bencina brez svinca 1365 lir, medteim ko se je bencin za kmetijstvo pocenil za 18 lir pri litru in stane sedaj 361 lir, bencin za ribolov pa se je pocenil za 17 lir pri litru in stane 331 lir. Ustrezni sklep je včeraj sprejel medministrski odbor za cene
OD DANES DO SOBOTE
Potrjena
stavka
zdravnikov
RIM — Avtonomni sindikati zdravnikov so potrdili stavko vseh zdravnikov, tako uslužbencev krajevnih zdravstvenih enot kot tudi »družinskih zdravnikov«, ki so s KZE pogodbeno vezani. Tridnevna stavka se je začela danes in bo trajala do petka. Na sinočnjem sestanku s podtajnikom v predsedstvu vlade Ama-tom ter z ministroma za zdravstvo Deganom in za javno upravo Gasparijem namreč niso dosegli nobenega dogovora. Vlada se je samo obvezala, da bo izdelala svoje predloge, vendar šele po koncu te nove stavke, ki bo skoraj popolnoma ohromila zdravstveni sektor v Italiji.
Zagotovilo predsednice Jottijeve odboru manjšin CONFEMILI
Poslanska zbornica bo kmalu obravnavala zakon o jezikovnih skupnostih v Italiji
SANDOR TENCE
RIM — Včeraj se je mudila v Rimu množična delegacija jezikovnih skupnosti, ki so včlanjene in sodelujejo v italijanskem Federativnem odboru manjšinskih jezikov (CONFEMILI). Delegacija, ki jo je vodil ustanovitelj in predsednik odbora prof. Piero Ardizzone, je prišla v Rim z namenom, da pospeši parlamentarno odobritev okvirnega zakona za zaščito manjšinskih jezikovnih skupnosti v Italiji. Gre za pomemben zakonski normativ, ki neposredno zadeva pravno nepriznane jezikovne manjšine širom polotoka z izjemo Nemcev in Ladincev v bocenski pokrajini, Francozov v Dolini Aoste in Slovencev v Furlanij i- Julijski krajini.
Omenjeni zakonski osnutek ne predstavlja optimalnega pristopa do manjšinske problematike.
pomeni pa vsekakor zadovoljiv prispevek in korak naprej za zaščito in za ovrednotenje pozabljenih in emarginiranih skupnosti (kot so npr. Romi, Okcitanci in Albanci), ki se že stoletja krčevito borijo proti asimilaciji in torej proti jezikovni smrti. Proceduralna pot zakona, ki so ga v komisiji oblikovali furlanski parlamentarci Fortuna (PSI), Baracetti (KPI) in Bressani (KD) ni bila lahka, tudi zato, ker ga je hotela vlada nekajkrat vsebinsko izvotliti in to zlasti na pritisk liberalcev in republikancev, ki so pri tem seveda naleteli na podporo fašistov. Kljub tem težavam in kljub nekaterim razhajanjim znotraj vladne koalicije pa se je maja lani v poslanski komisiji za ustavna vprašanja vendar ustvarila potrebna politična večina, ki je odobrila okvirni osnutek in ga predala plenarnemu zasedanju zbornice za njegovo dokončno odobritev. V komisiji, ki ji predseduje socialist Silvano Labriola, so osnutek podprli komunisti, demokri-
stjani in socialisti, proti so bili liberalci, republikanci in misovci, medtem ko so se socialdemokrati vzdržali.
Manjšinska delegacija, v kateri so bili zastopani Sardinci, Hrvati iz Moliseja, Grki, Albanci iz Kalabrije in Sicilije, Furlani, Okcitanci iz Piemonta in Romi, se je zjutraj srečala s predsednico poslanske zbornice. Predsednik CONFEMILI Ardizzone je Jottijevi izročil obširno dokumentacijo o zgodovini in o problemih jezikovnih skupnosti v Italiji ter jo pozval, da osebno poseže pri načelnikih političnih skupin za čimprejšnjo vključitev tega zakonskega osnutka na dnevni red zbornice. Popoldne pa se je manjšinsko' zastopstvo, ki so se mu pridružili nekateri furlanski in sardinski poslanci, sestalo na skupnem srečanju z vsemi predsedniki po-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik Šinigoj sprejel predstavnike manjšine
LJUBLJANA — Predsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj je vče-faj sprejel na razgovor predstavnike italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji. Predsednika republiškega izvršnega sveta so seznanili z načinom in oblikami uresničevanja njihovih posebnih pravic, posebej v zveri s pripravljenim poročilom o položaju pripadnikov obeh narodnosti v obdobju 1981-1985
Predsednik Dušan Šinigoj je v daljšem odprtem razgovoru med drugim ocenil, da se uspešno uresničuje kon-cept, po katerem pripadniki itahjan-ske in madžarske narodnosti živijo skupaj z večinskim narodom enakopravno, polno in avtohtono življenje. Pri tem je nakazal tudi široke možnosti, ki jih sodelovanje znotraj delovne skupnosti Alpe-Jadran ponuja tudi za obravnavo manjšinske pro-
blematike. Razgovora so se udeležili tudi Ivan Seničar, predsednik RKMS, dr. Matjaž Kmecl, predsednik RKK, Marjan Šiftar, predsednik RKI, Drago Žerjal predsednik komisije skupščine SRS za narodnosti, Jože Hartman, predsednik komisije za narodnosti in mednacionalne odnose predsedstva RK SZDL in Sonja Ledinek, šefinja urada za narodnosti v IS SRS.
(dd)
Metan v vasi vzhodnega Krasa
NA 4. STRANI
Predsednik Hrvatske Markovič pri Cossigi in Lagoriu
RIM — Predsednik republike Cossi gè je včeraj zjutraj sprejel predsednika izvršnega sveta Anteja Markoviča, ki se mudi na uradnem obisku v Italiji. Cossiga in Markovič sta ocenila italijansko - jugoslovanske odnose v luči bližnjega obiska italijanskega državnega poglavarja v Jugoslaviji.
Hrvaški gost se jo pred povratkom v domovino sestal tudi z ministrom za turizem Lagoriom, s katerim je bil govor predvsem o okrepitvi turističnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V komunikeju italijanskega ministrstva za turizem je rečeno, da je bilo italijanskim turističnim operaterjem ponujeno, da bi sodelovali pri investicijah ter pri razvoju načrtov za okrepitev turističnih objektov v Jugoslaviji. Lagorio je podčrtal potrebo po skupnem nastopu na mednarodnem področju, da bi izboljšali turistično sliko obeh držav še zlasti v sedanjem trenutku, ko mednarodni terorizem ustvarja težave na območju Sredozemlja.
Ob koncu pogovora je predsednik Markovič izrazil pripravljenost, kot poroča tiskovna agencija ANSA, da prouči konkretne predloge, bilo pa je tudi domenjeno, da bo čimprej na vrsti delovno srečanje italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov. V tem smislu je italijanski minister za turizem Lagorio bil povabljert v Jugoslavijo.
KOŠARKARSKI POKALI
Težka zmaga Gibone D. Petrovič 51 točk
V	zadnjem kolu prvega dela finalne skupine košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je sinoči Gibona z veliko težavo premagala francoskega prvaka Limoges s 116:106 (60:62) in tako ostala v boju za uvrstitev v superfinale.
Glavni junak sinočnjega srečanja je zopet bil Dražen Petrovič, ki je dosegel kar 51 točk.
Milanski Simac bo danes igral v Tel Avivu proti Makabiju, v tretjem srečanju pa se bosta v Kaunusu pomerila Žaljgiris in Real Madrid.
V	Koračevem pokalu je Crvena zvezda premagala Divarese, Bosna pa Bancoromo. Kljub temu pa sta obe jugoslovanski peterki izločeni iz boja za uvrstitev v polfinale.
Naj omenimo še, da je Tanjevičev Motrilgirgi osvojil izredno pomembno zmago v- gosteh proti Orthezu.
NA 10. STRANI
• CONFEMILI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
slanskih skupin in tudi z nekaterimi odgovornimi za manjšinska in človečanska vprašanja pri vsedržavnih strankah. Bolj kot nekemu jormal-nemu srečanju smo bili priča odkriti in živahni izmenjavi mnenj, ki je spet razkrila kakšna so stališča strank do tega okvirnega zakona in do manjšinskega vprašanja na sploh.
Demokristjani, komunisti, socialisti, radikalci, demoproletarci in predr stavniki neodvisne levice so izrekli podporo manjšinskim organizacijam in se, podobno kot predsednica Jot-tijeva, obvezali, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo oceno tega zakonskega osnutka. Za to se je sicer z nekaterimi rezervami zavzel tudi socialdemokrat iz Vidma Scovacric-chi, medtem ko je bil furlanski poslanec PRI Di Re tudi tokrat zelo hladen in je svoje nasprotovanje temu zakonu »obogatil« z izjavo, da ima parlament v tem trenutku druge važnejše stvari na dnevnem redu. Odločno proti temu okvirnemu zakonu pa so se spet izrekli fašisti, čeprav je njihov predstavnik Pazzaglia dejansko izključil možnost obstrukcije MSI, ko bo poslanska zbornica razpravljala o tem vprašanju. Naj še dodamo, da sta bila v manjšinski delegaciji tudi predstavnika glasila videmske nadškofije »Vita cattolica« in zasebne radijske postaje »Onde furlane«, albansko skupnost v Kalabriji in na Siciliji pa so zastopali tudi trije župani.
□ JOHANNESBURG — Število žrtev incidentov, do katerih je prišlo v torek pred rudnikom Westonaria, kakih 50 kilometrov od Johannesburga, so je povečalo na šest. Policija je namreč sporočila, da je našla še trupli dveh črncev. V incidentih sta izgubila življenje še dva čm demonstranta in dva bela policista.
Moskva se trudi za pomiritev v Adenu a ne podpira nobene od sprtih skupin
ADEN — Sovjetska zveza v zadnjih urah stopnjuje napore, da bi v Južnem Jemenu prekinila bratomorno državljansko vojno in s tem ohranila svoje interese v edini arabski marksistični državi. Kljub kriznemu štabu v Adis Abebi, ustanovitvi posebnih »odborov sprave« v Adenu in Moskvi, v katerih so predstavniki obeh sprtih frakcij juž-nojemenske partije, pa so njeni napori za sedaj propadh. V Južnem Jemenu namreč še vedno vlada popoln kaos, spopadi pa se kljub manjši srditosti še vedno nadaljujejo. Diplomatski viri zatrjujejo, da so povsod uporniki prevzeli pobudo, da so sile predsednika Alija Naserja Mohameda v defenzivi, nihče pa si ne upa dati dokončnih ocen,
še najmanj o položaju v drugih pokrajinah Južnega Jemena, kjer vlada še večja nejasnost.
Po trditvah kapitana britanske kraljevske jahte »Britannia« admirala Johna Gamiera so morali včeraj zaradi spopadov nedaleč od sovjetskega veleposlaništva v Adenu ponovno prekiniti evakuacijo. V sovjetskem veleposlaništvu je še nekaj več kot 200 beguncev različnih narodnosti. London je včeraj ponovno pohvalil sovjetske napore v Adenu in poudaril, da takega nesebičnega sodelovanja ni bilo od konca druge svetovne vojne in da celo med antifašistično koalicijo niso zabeležili takega napora in požrtvovalnosti sovjetskih oblasti kot prav v teh dneh.
Nedvomno so južnojemenska dogajanja prese-netila Sovjetsko zvezo, ki pa jo jel Afganistan izučil in sedaj noče podpreti nobene sprte frakcije. V želji, da bi odpravila notranje napetosti, je namreč Moskva pred letom dni omogočila, da se je iz »prostovoljnega izgnanstva« vrnil bivši predsednik Abdel Fatah Ismail. To pobudo pa sedaj drago plačuje, dogajanja v arabskih državah so namreč skregana z evropsko logiko vključno z marksistično. Moskvi torej danes ne preostaja drugega, kot da čaka na razplet in se po možnosti ne opredeli za nikogar. Otok Sokotra pred vhodom v Aden-ski zaliv je za SZ predragoceno oporišče, da bi ga s kako prenagljeno pobudo izgubila.
Nad Libanonom se ponovno zgrinjajo temni oblaki vojne
BEJRUT — »Libanon mora računati na najhujše!« Te besede je v Damasku izrekel vodja druzov Valid Džumblat, ki bi se moral danes sestati z voditeljem šiitskega gibanja Amai Beri jem. Damask se na vse kripije trudi, da bi omilili pekoči poraz v krščanskem taboru, s katerim je v bistvu propadel sporazum o spravi med Džumblatom, Berijem in Hobeiko. Poskusi, da bi predsednika Džema jela in njegovo falango vpregli v ta sporazum, so namreč obsojeni na propad. Hobeika je propadel v vrhuncu svoje politične in vojaške moči prav zaradi sporazuma in pretesnih vezi s Sirijo.
V Damasku iščejo zato kako alternativno krščansko osebnost, ki bi lahko vsaj pohtično nadomestila Hobeiko. Stari bivši predsednik Sulej-
man Franžije je že sprožil pobudo o »skupnem nastopu libanonskih kristjanov«. Danes bi se morali v Bkir-kiju sestati vsi bivši predsedniki republike in krščanski poslanci. Na to srečanje pa ni bil povabljen Džema-jel. Franžije ima namreč še stare račune z Džemajelovim klanom in z njegovo falango (ubili so mu sina, snaho in vnukinjo), da išče sedaj politični konec za Džema jela.
To pa bo dosegel le v primeru, da se ne obnovijo splošne sovražnosti med muslimani in kristjani, saj bi se ob izbruhu sovražnosti kristjani strnili pod zastavo Džemajelove falange.
Na sliki (telefoto AP): prosirske enote libanonskih druzov so pri Suk el Garbu odprle topovski ogenj proti krščanskim položajem.
Zaradi negativnega izida glasovanja v danskem parlamentu
Zaskrbljenost za »minireformo« EGS
BRUSELJ — Dejstvo, da je danski parlament glasoval proti »minire-formi« Evropske gospodarske skupnosti je povzročilo veliko razburjenje v vrstah EGS in še zlasti pri nekaterih državah članicah. Med temi je na prvem mestu prav Italija, ki se je izrekla proti tej »rhinireformi« iz diametralno nasprotnih razlogov : medtem ko so danski poslanci namreč mnenja, da daje ta reforma preveč avtonomije evropski gospodarski skupnosti, so v Italiji nad reformo razočarani zato, ker so želeli priznati tej mednarodni organizaciji znatno večjo avtonomijo.
O tem se je zunanji minister Giulio Andreotti včeraj pogovarjal s svojim danskim kolegom Alemannom Jennse-nom, ki je poleg drugih držav EGS obiskal tudi Italijo z namenom, da seznani partnerje z vsebino sklepa
danskega parlamenta. Andreotti je poudaril, da si sploh ni mogoče misliti, da bi obnovili pogajanja, ki so pred kratkim privedla do odobritve »minireforme«. Andreotti je poudaril, da je Italija »razočarana nad sklepi iz Luksemburga iz razlogov, ki so v nasprotju z danskimi stališči« vendar pa je mnenja, da je treba dogovor ratificirati, ker ni mogoče ponovno načenjati vprašanja potem ko se je finančno leto že začelo. Dariski minister pa je vztrajal prav pri tej zahtevi, saj bi ponovna pogajanja razbremenila Dansko referenduma o tein vprašanju, ki bi lahko negativno vplival na sodelovanje te države z EGS ali morda celo povzročil njen izstop iz skupnosti, čeprav v to možnost zaenkrat malokdo verjame.
Na sliki (telefoto AP) danski parlament med glasovanjem.
• Huda polemika
NADALJEVANJE S 1. STRANI
lemike vzbujajo dvome o dejanski pripravljenosti socialistov na sodelovanje. Preverjanje, o katerem vsi govorijo bi moralo zadevati ne samo možnost strnjenja večine okrog vladnega programa, temveč predvsem nekatere bolj določene politične točke.
Treba bo preveriti, katere so danes politične smernice socialistov. Torri polemike so kar se da kričeči: socialisti, kaže, ne izključujejo možnosti vladne krize v zelo kratkem času, KD pa bi raje videla, če bi krizo odprli po njenem kongresu. V ozadju ostajajo brezštevilni vzroki polemike ob vsakem vladnem porazu v parlamentu. Prihodnja glasovanja o finančnem zakonu bodo to bržkone potrdila.
G. R.
Prispevajte za
Dijaško matico
Od obsojenih na beograjskem procesu je v zaporu le njihov zagovornik
Prosluli beograjski proces proti šesterici intelektualcev, ki ga je večina bralcev seveda že pozabila, sedaj, po nekaj mesecih, spet buri duhove. Toda zdaj s povsem drugačnimi predznaki kot na začetku. Epilog enega najbolj odmevnih in zapletenih sojenj v povojni sodni praksi je namreč takle: od vse »zloglasne« šesterice si je doslej zapore od znotraj ogledal le njihov zagovornik . . .
Nekateri komentatorji menijo, da je veliko vprašanje, ali bi advokat Vladimir Šeks sploh prišel za rešetke, če bi med beograjskim sojenjem malce brzdal svoje živce. Toda s svojimi atraktivnimi napadi javnega tožilca, sodnikov ter nekaterih kolegov je zganjal tolikšen kraval, da so se odgovorni zadnji hip »spomnili« kako Šeks pravzaprav tudi čaka prestajanje kazni. Možakar je sicer že odšteval tedne, ko naj bi njegov primer (obsojen je bil zaradi sovražne propagande) zastaral. In tako je ob strašanskem tresenju gore v zapor odšla le — miš ...
Na prestajanje (krajše od prvotno izrečene) kazni naj bi Seksu seveda sledila tudi obsojena Miodrag Milič in Milan Nikolič, vendar še nič ne kaže, da bi že morala pripravljati pribor za britje in zobni ščetki. Tretje občinsko sodišče jima je namreč odhod v po-žarevski zapor odložilo do prvega aprila, ko naj bi tam nastopila prvi 1,5-letno in drugi enoletno bivanje. Pavluško Imširovič ima že precej časa odločitev sodišča, da proti njemu ustavljajo postopek, Dragomira Olujica je oprostilo (po pritožbi) vrhovno sodišče Srbije, zadnje dni starega leta pa je okrožno javno tožilstvo v Beogradu umaknilo obtožnici zoper prvoobtože-nega Vladimira Mijanoviča in četrtoobtoženega Gordana Jovanoviča. Zoper omenjena obtoženca je sodišče namreč uvedlo ločen postopek in naj bi bila na vrsti nekaj mesecev po končani obravnavi četverici soobtoženih. Zdaj potemtakem na zatožno klop sploh ne bosta sedla.
Jugoslovanski tisk se ob takšnem epilogu seveda spet deli približno tako kot pred meseci. Tako imenovani alternativci oziroma zmerneži zdaj kajpak malce slavijo, saj so ves čas o procesu pisali kot o nekakšni politični farsi, ki nikakor ne more imeti resnejšega konca. Iz drugega tabora, ki je takrat ostro na-
padal obtožene in »lojalno« zmerjal celo tiste, ki so si drznili podvomiti v resnost obtožnic, pa sta nastali dve podskupini. Prva vljudno molči in morebiti objavlja le suhe Tanjugove vesti v zvezi s pritožbami in razsodbami. Druga pa ne more skriti prizadetosti, ker se je pred meseci pustila zapeljati in zdaj razliva ves srd na tožilca in sodišče. Tako, denimo, revija Novosti 8 grenko sprašuje, ali ne bi bilo takrat bolje, da bi šesterico prijavili sodniku za prekrške, namesto da so uprizorili teater, ki je povzročil toliko politične škode Jugoslaviji. (Pisec teh vrstic se seveda ne more spomniti, ali je tudi med sojenjem omenjena revija kdaj omenjala »politično škodo«). Komentator se sprašuje tudi, kdo je kriv za tolikšno neresnost, oziroma, kdo in kdaj je bil pravzaprav bolj neresen: ali tožilstvo, dokler je vlagalo in umikalo obtožnico — ali sodišče, ko je pripìralo osumljene, odločalo o pritožbah na obtožnico ter a kaznih oziroma prestajanju kazni.
Obstaja vtis, kot da bi zdaj mnogi najraje videli, da bi proces proti skupini intelektualcev, ki so se sestajali po dnevnih sobah, čimprej pozabili. Pozabljanje je pač človekov najučinkovitejši obrambni mehanizem. Žal pa se zgodovina ne ravna vedno po psiholoških zakonitostih in bo omenjeno sojenje bržkone le ostalo kot nekakšna črna pika nekega političnega trenutka . . .
ZLATKO ŠETINC
Napetost v Ugandi
KAMBALA — Napetost v glavnem mestu Ugande se je polegla samo za nekaj ur, nakar so vladne sile skušale s streh iz topov zaustaviti napredovanje upornikov, ki se nahajajo kakih deset kilometrov od Rampale. Njihove pozicije so včeraj obstreljevan tudi iz helikopterjev. Medtem se je na tisoče prebivalcev južnih predmestij Rampale nagnetlo v katoliške in protestantske cerkve ter v mošeje, kjer upajo, da bodo na varnem pred spopadi.
Med prebivalstvo Rampale je pravzaprav izbruhnila panika, ko so sporočili, da se uporniki bližajo in da jih vladne čete ne morejo ustaviti.
Tricetrt stoletja Bruna Kreiskega
DUNAJ — Veliki, stari mož avstrijske politike, eden izmed avtorjev druge republike in človek, čigar tridest-letna politična dejavnost je zapisana v zgodovino kot »era Kreisky«, praznuje svojih petinsedemdeset let.
Bruno Kreisky je kot državni sekretar v zunanjem ministrstvu občutno^ prispeval k nastanku avstrijske državne pogodbe: kot zunanji minister je ustavno in zakonsko zapisani nevtralnosti priboril ugled trajnosti v svetu: kot kancler — in to je bil trinajset let — je gospodarstvo, kulturo in vse, kar k politiki sodi, popeljal na tako imenovano »avstrijsko pot«.
Socialdemokrat Kreisky je avstrijske socialiste leta 1970 popeljal do
prve zgodovinske zmage — absolutne volilne večine.
Dandanes (od aprila 1983) je Kreisky najaktivnejši avstrijski upokojenec. Povsod ga je dosti, njegova beseda ima ob vsakem času in ob vsaki priliki svojo težo, čeprav dostikrat izpostavljena tudi ostrim kritikam svetovne desnice.
Rojen 22. januarja 1911 v veliko-meščanski židovski družini na Moravskem, je Kreisky doživel propad stare monarhije, živel s tistim, kar je od velikega cesarstva ostalo, namreč s prvo avstrijsko republiko, se razvijal v. zapriseženega socialdemokrata, kar ga je tudi kasneje, v obdobju tretjega reicha in Hitlerja stalo bega in emigracije na švedskem.
Včeraj zvečer so avstrijski socialisti priredili slovesnost svojemu častnemu predsedniku v marmorni dvorani dunajskega Belvedera, prav tam, kjer je Kreisy »doživel svoj najsrečnejši trenutek v političnem življenju«, namreč podpis neke pogodbe, ki je Avstrijo spustila proti njeni neodvisnosti in nevtralnosti. Prišlo je veliko-Ijudi, predvsem socialistov, prišel je predsednik socialistične internacionale Willy Brandt in Kreisky je v zahvalo ob koncu svojega zanj tako tipičnega govora, sestavljenega iz premnogih majhnih in drobnih, na videz tako nepomembnih zgodb, ki pa vendar tvorijo politiko, dejal, da je pravzaprav ta druga republika, novi patriotizem njenih ljudi, sreča njegovega življenja.
B. G.
Po mnenju političnih sil v deželnem svetu F-JK
Osrednja vlada je glavni sogovornik za reševanje problemov Trsta in Gorice
TRST — S sprejetjem resolucije, ki so jo poleg strank večine podpisali še KPI, Furlansko gibanje in svetovalec Liste za Trst Giuricin (demo-prole tarči in misovci so se vzdržali) se je v deželnem svetu F-JK včeraj zaključila razprava o gospodarski problematiki tržaške in goriške pokrajine, ki preživljata hudo gospodarsko krizo. Dan prej je namreč predsednik Biasutti podal okviren in realističen pregled trenutnega stanja, med včerajšnjo sejo pa so o predsedm-kovih izjavah spregovorili predstavniki vseh (z izjemo Furlanskega gibanja) političnih sil.
V sprejeti resoluciji se predvsem ugotavlja, da je glavni sogovornik za reševanje številnih odprtih problemov osrednja vlada, od katere je treba zahtevati dokončne odgovore z namenom, da bi se obnovila in pozitivno zaključila soočanja v teku o vlogi državnih soudeležb na tem področju tako tudi predvideva protokol z dne 14. februarja 1984; do tega pozitivnega zaključka z državnimi soudeležbami pa naj bi prišlo za popolno valorizacijo deželne specifičnosti in vsedržavnega pomena geo-politične lege Furlanije - Julijske krajine.
Resolucija tudi poziva deželni odbor, da bi predlagal čas sklicanja tretje deželne konference o državnih soudeležbah, ki naj bi bila spomladi v Trstu.
Predsednik deželnega odbora je sicer sprejel kot priporočilo (z nekaterimi precizacijami) tudi drugo podrobnejšo resolucijo, ki jo je predložila Lista za Trst.
Kot rečeno so v včerajšnjo raz-
pravo z izjemo FG posegli predstavniki vseh političnih sil. Spregovorili so svetovalci Štoka (SSk), Cavallo (DP), Fragiacomo (PRI), Morelli (MSI), Gambassini (LpT), Tonel (KPI), Zanfaghini (PSI) in Longo (KD), katerim je ob koncu repliciral predsednik Biasutti. Iz vseh posegov je izhajala velika zaskrbljenost za sedanje gospodarsko stanje, ki terja nujne posege; predvsern pa je bilo poudarjeno v veliki večini posegov (seveda z izjemo Gambassinijevega), da je treba na posamezne probleme gledati s širšega zornega kota in ne le municipalističnega, saj se odloča o celotnem razvoju dežele. Nujno je zato poseči pri najvišjih vladnih o-blasteh, kot sta izrecno predlagala svetovalca Tonel in Zanfagnini (in predsednik Biasutti je to tudi sprejel) in jim orisati celovito problematiko naše dežele, ki pač terja določene ukrepe. Predsednik Biasutti je priznal, da čaka ne samo deželno
upravo težko obdobje, ob močni politični volji in na osnovi enotnosti, ki je prišla do izraza med družbenimi in sindikalnimi silami, pa bo mogoče rešiti marsikatero vprašanje.
V okviru razprave je nekajkrat prišlo do izraza tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti; tako svetovalec Štoka (SSk), kot tudi svetovalec Tonel (KPI) sta ponovno opozorila, da morajo politične in demokratične sile, dežela in osrednja vlada čimprej izpolniti svojo nalogo z uzakonitvijo zaščitnih norm za slovensko narodnostno skupnost, ki živi v deželi. Svetovalec Tonel je tudi govoril o zaostritvi sožitja v teh krajih, ki jo podpihujejo določene nacionalistične in desničarske sile. medtem ko se pa nahajamo pred zelo važnimi izjavami tržaškega, goriške-ga in videmskega škofa, ki se zavzemajo in podpirajo ustvarjanje drugačnega ozračja in sožitja v teh krajih. (as)
Sinovi slovenskih izseljencev na obisku v deželnem svetu F-JK
TRST — Skupina približno dvajsetih mladincev sinov slovenskih izseljencev, je bila včeraj dopoldne na obisku na sedežu deželnega sveta Furlani je-Julijske krajine. Spremljali šo jih predstavniki Zveze slovenskih izseljencev Ferruccio Clavora, Walter Drescig, Isabella Topatigh in Elio Qualizza.
Mladince, ki prihajajo iz Argentine in Avstralije, je ob prisotnosti deželnega sveta Claudio Tonel. Med prisrčnim pogovorom jim je Tonel obrazložil delovanje najvišjega demokratičnega organa F-JK in podčrtal, kako mora to njihovo srečanje s kraji njihovih očetov zanje predstavljati važen kulturni in zgodovinski dogodek.
Naročila za potniški ladji
TRST — Družba Nuova Fincantieri je predstavila tržaškemu INTERSIND več naročil za ladje, ki jih bodo gradili v Tržiču in Margeri. Gre za dve luksuzni potniški ladji s 60.000 tonami nosilnosti vsaka. Za gradnjo bo potrebnih 4 milijone in pol ur dela, pogodba bo veljala 800 milijard lir. Nato bodo grudih tri tovorne ladje tipa »bulk carrier« s 135 tisoč ton nosilnosti vsakla ter ladjo tipa »launching badge« za izgradnjo katere, bo potrebnih pol milijona delovnih ur.
Osnutke pogodbe so podpisah, dokončna naročila pa bodo definirah šele čez kak mesec.
Družba Fincantieri je sindikatom dejala, da bi v Tržiču gradih obe ladji za križarjenje. Vsaka bi imela 700 kabin prve klase. Gradnja ladij tipa »bulk carrier« pa je odvisna od tega, če bo ENEL izvedla program gradenj premogovnih terminalov. Tržaški arzenal San Marco naj bi gradil del ladje tipa »launching badge«.
Po sklepu skupščine SR Hrvaške
Podpore kulturi narodnostnih skupnosti v SFRJ
ZAGREB — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je objavila vest, da je hrvaška skupščina namenila 326 milijonov dinarjev (novih) kulturnim in založniškim dejavnostim narodnostnih manjšin na Hrvaškem.
280 milijonov ND bodo dobile ita-
V ozvezdju postelje
Primorsko dramsko gledališče vabi otroke in pesnike in vse ostale, ki vedo, da nobena reč ni navadna, ampak da so vse nenavadne, začarane in očarljive, čudne, čudaške in čudežne in seveda tiste, ki bi to želeli vedeti, na premiero igre V OZVEZDJU POSTELJE pesnika Borisa A. Novaka. To igro za otroke in zvezde, za igralce (Nevenko Sedlar, Jano Habjan, Metko Franko, Jožeta Hrovata, Nevenko Vrančič, Iva Barišiča, Dragico Kokot in Milana Vodopivca) in lutke (Jožeta Ciuhe) so poleg omenjenih čarali režiserka Helena Zajc, scenograf Branko Drekonja, kostumograf Jože Ciuha, komponist Jerko Novak, dramaturginja Mojca Kranjc in lektor Srečo Fišer. Premiera bo danes ob 20. uri v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma.
lijanska založba »Edit« z Reke, madžarska »Magyar Kepes Ujsagh« iz Osjeka, češka in slovaška »Jednota« ter »Nova Donka«, ki v Vukovarju skrbi za tiskovine Rusinov in Ukrajincev.
Del odmerjenih sredstev bo dobilo tudi reško italijansko gledališče »Ivan Zajc«, vse ostalo pa si bodo delile posamezne Unije, ki so aktivne na področju SR Hrvatske. Te so Unija Italijanov, Unija Madžarov, Unija Čehov in Slovakov ter Unija Rusinov in Ukrajincev.
Italijanska narodnostna skupnost ki je na Hrvaškem najbolj množično zastopana, lahko računa še na dodatno finančno podporo iz Slovenije. S hrvaškimi in slovenskimi prispevki bo lahko italijanska manjšina krila stroške svojega vsestransko bogatega kulturnega življenja.
Predsednik Komiteja za odnose med
manjšinami in saborom Ivica Fekete je včeraj izjavil, da bo moral Sabor poskrbeti za dodatne finančne subvencije, v kolikor bi draginja in inflacija prerasli že zastavljeno mejo.
Vsekakor bo morala denarna podpora sabora kriti stroške kultumo-umetniškega delovanja vseh ostalih narodnostnih manjšin, ki živijo v SR' Hrvatski.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
vmfwtùy
ribljim
TRST ■ Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) Tel 794669
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986
CELOLETNA MESEČNA .
90.000	lir
12.000	lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23.
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 764832 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
---- Marko fVattritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
45.
Po dolgi razpravi so prišli do naslednjih ugotovitev: 1. ni nikakršnih juridičnih premis, ki bi oblasti obvezale, da odprejo slovenske osnovne šole v mestu Gorici; 2. res pa je, da je približno 600 otrok slovenskih družin, ki imajo v Gorici stalno bivališče, pa ne obiskujejo osnovnih šol, čeprav so po zakonu dolžni; 3. če bi generalni civilni komisariat hotel dobrohotno dati Slovencem v Gorici osnovne šole v njihovem jeziku, potem bi bilo bolje, da pride do ustanovitve javne šole in ne do odprtja zasebnih šol; 4. na slovenskem ozemlju okolice ni mogoče odpreti kakih 30 osnovnih šol zaradi pomanjkanja učnih moči, precej drugih pa ker so stavbe poškodovane; 5. morebitno odprtje slovenskih šol v Gorici bi še bolj ošibilo število učnih moči na slovenskem podeželju. V zapisniku te seje je še rečeno, da si je go-riški župan pridržal pravico še istega dne vprašati za mnenjè člane občinskega sveta na tajni seji.
Še istega dne je bila tajna seja na goriški občini.
Občinski možje so sklenili, da ne podprejo zahteve slovenskih staršev, kajti »odprtje slovenskih šol bi žalilo nacionalni čut meščanov ter bi povzročilo protestne manifestacije«. Odbor je tudi sklenil, da bi morali tisti učitelji, ki jih je plačevala občina, torej učitelji nekdanjih šol v Podturnu in Rožni dolini, učiti slovenske otroke, ki bi obiskovali mestne italijanske šole, italijanščino. Občinski možje z Bombi-gem na čelu so se torej zavzeli za raznarodovalno politiko veliko prej kot se je tega z vso vnemo lotila fašistična oblast.
Naslednjega dne, 17. decembra 1919, je goriški župan poslal kraljevemu generalnemu civilnemu komisarju Julijske Benečije pismo, v katerem se je »odločno« upiral odprtju slovenskih šol v mestu. Očitno pa so bili pritiski tako s slovenske strani, kot tudi s strani ostali oblasti drugačni in močnejši in župan - komisar Bombig je moral kot predsednik mestnega šolskega sveta na naslednji seji le-tega sprejeti kompromisni predlog člana tega sveta Guida Mar-pillera. Goriška občina naj bi ustanovila na eni svojih osnovnih šol slovenske paralelne razrede, a le do drugega ali tretjega razreda. V teh bi bil obvezen pouk italijanskega jezika, vse druge predmete bi poučevali v slovenščini, slovenski učenci bi se lahko fakultativno učili slovenščine. Ta sklep je bil začasnega značaja. Sprejet je bil na seji mestnega šolskega sveta 3. januarja 1920. Občina ga je seveda nerada osvojila in kmalu so bile te slovenske paralelke odprte na šoli pod Kapelo.
Slovenci v Gorici se seveda niso zadovoljili s tako polovično rešitvijo. Zaradi tega so tik pred prvimi
in edinimi demokratičnimi upravnimi volitvami med obema vojnama 22. januarja 1922 voditelji Slovencev v mestu sklenili sporazum s skupino Gruppo d’azione friulano, jo na teh volitvah podprli in tako je ta skupina dobila 1.595 glasov (od teh zanesljivo 713 slovenskih, ki so istočasno s črtanjem enega izmed kandidatov na listi napisali na volivnico ime odvetnika Karla Podgornika) ter zmagalo nad Bombigevi Comitato cittadino, ki je dobil 1.104 glasove. Zmagoviti skupini je načeloval sodnik Bonnè, ki je postal tudi župan. Ta skupina je obljubila, da v naslednjem šolskem letu odpre mestno slovensko osnovno šolo. Približno sedemsto slovenskih otrok bi tako lahko obiskovalo slovenski pouk. Priprave so hitro stekle, čeprav je bilo ob začetku šolskega leta'še nekaj težav. V šolo se je vpisalo 488 učencev. To, ker je bila šola v severnem delu mesta, precej slovenskih družin pa je bivalo v južnih predelih. Pa tudi pritisk na slovenske starše, da ne bi svojih otrok vpisali v slovensko šolo, je bil močan.
Vse dobre namere pošteno mislečih Italijanov in Slovencev je preprečil fašistični pohod na Rim konec oktobra 1922 in prihod fašistov na oblast tako v Rimu kot v Gorici. Goriški fašisti so 28. oktobra zjutraj zasedli vse pomembnejše postojanke v Gorici. V mesto so prišle oborožene škvadristične enote iz vseh krajev Goriške. Žal so bile med njimi tudi skupine, k sreči maloštevilne, slovenskih oboroženih črnosrajčnikov. Te skupine so delovale do takrat le v treh briških vaseh, kar je bilo predmet napada v takratnem slovenskem tisku. Fašisti so zasedli pošto, prefekturo, županstvo ter pisarno pokrajinskega odbora.
Nov načrt za metanovod Opčine - Riomanje
METAN TUDI V KRAŠKE VASI
Protest šolskih sindikatov CGIL, CISL, VIL
V torek, 28. t.m., celodnevna vsedržavna stavka šolnikov
Vzhodnokraške vasi bodo povezane z novim metano vodom, ki ga bo občinsko podjetje ACEGA speljalo od Opčin do R teman j. Deželni tehnični odbor je namreč odobril drugo verzijo načrta podjetja SNAM progetti iz Milana, tisto, ki predvideva vrsto priključkov za vzhodnokraške vasi. S sprejetjem »popravljenega« načrta je tehnični odbor v bistvu upošteval pripombe Koordinacijskega odbora za vzhodni Kras, ki je zahteval naj ob gradnji novega metanovoda speljejo metan tudi v kraške vasi.
Vprašanje nove plinske povezave med Opčinami in zbiralnikom pri Ricmanjih se je za vzhodnokraške vasi zastavilo z vso resnostjo septembra 1984. leta. Podjetje SNAM progetti je takrat predstavilo načrt, po katerem naj bi se z metanom »okoristil« le Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah: cevi za metanovod bi namreč po tem načrtu speljali visoko po pobočju hriba, daleč od vasi. Če bi ta načrt obveljal, bi vzhodnokraške vasi ostale, po vrsti razlastitev, ponovno praznih rok.
Koordinacijski odbor za vzhodni Kras je takrat hitro reagiral in predložil podjetju alternativni načrt. Po tem načrtu naj bi metanovod »tekel« ob trbiški cesti do Trebč, nato do Centra za raziskave in Padrič ter dalje do Ricmanj.
Podjetje ACEGA je ponovno pregledalo prvotni načrt, analiziralo pripombe Koordinacijskega odbora in
pripravilo nov načrt, ki v bistvu u-pošteva in še »presega« zahteve odbora. Po tem načrtu bodo namreč speljali metan v šest vasi vzhodnega Krasa: Bazovico, Padriče, Gropado, Trebče, Bane in Ferluge, ter, seveda, še v Center za znanstvene in tehnološke raziskave.
Novi načrt predvideva v bistvu dva metanovoda. Prvi osrednji, z visokim pritiskom, bo povezoval Opčine z Ric-manji. Stekel bo ob trbiški cesti vse do Centra za raziskave (ne le do Trebč, kot je predlagal Koordinacijski odbor) ter nato do Ricmanj. Drugi, tisti, ki bo povezal kraške vasi, se bo »odcepil« od osrednjega pri Centru za raziskave. Speljali ga bodo do Padrič, od tod pa se bo razcepil ob pokrajinski cesti proti Bazovici in (v nasprotno smer) proti Trebčam, Banom in Ferlugom. S Padrič se bo ena veja tega dela metanovoda raztezala do Gropade. Ta, drugi metanovod, bo deloval deloma s srednjim, deloma z nizkim pritiskom. Proračun ACEGA za plinsko omrežje s srednjim pritiskom znaša 3 milijarde 940 milijonov lir, za omrežje z nizkim pritiskom pa bi morali potrošiti po predvidevanjih 2 milijardi 915 milijonov lir.
Podjetje ACEGA je v nrejšniih dneh seznanila Koordinacijski odbor za vzhodni Kras z novim načrtom. Načrtu je priložilo tudi predvidevanja o porabi metana v kraških vaseh, in to za posamezno vas posebej. V Bezovici naj bi bilo po teh izračunih 330
porabnikov, ki naj bi porabili 450 kub. m. plina na uro, v Padričah 240 porabnikov (327 kub.m.), v Gropadi 125 (170 kub. m.), v Trebčah 220 (300 kub. m.), pri Banih 130 (177 kub.m.), pri Ferlugih 100 (136 kub.m.).
Center za znanstvene in tehnološke raziskave naj bi porabil 4.000 kub. m. metana, skupna poraba vseh šestih vasi in Centra za raziskave pa naj bi znašala 5,560 kub. m. metana na uro.
Novi, že sprejeti načrt, je, kot reče- • no zadostil zahtevam kraških vasi. Po tem pozitivnem rezultatu je sedaj na potezi tržaška občina; cd nje je namreč odvisno, kdaj se bodo dela sploh začela.
Jutri občinska seja v Nabrežini
Jutri se bo ponovno sestal občinski svet devinsbo-nabrežinske občine. Na dnevnem redu so številne točke, med katerimi poveritev naloga skupini tehnikov za izdelavo načrta za ovrednotenje občinskih gozdov in pašnikov ter prošnja na pokrajino za sestavo dopolnilnega načrta za družbenogospodarski razvoj ter urbanistično ureditev področja Ribiškega naselja. Na seji bo stekla razprava o spremembi pravilnika občinskega sveta, ki izhaja iz leta 1961
Šolski sindikati CGIL, CISL, UIL so oklicali za torek, 28. januarja enodnevno vsedržavno stavko šolskega učnega in neučnega osebja iz protesta proti sedanji šolski politiki vlade in predvsem proti določilam finančnega zakona in zadnjim spornim pobudam ministra za šolstvo sen. France Falcucci. Šolski sindikati pozivajo vse „učno in neučno osebje, da se udeleži stavke, ob tem pa ugotavljajo, da šolniki ne smejo biti osamljeni v tem protestu, saj odprta vprašanja italijanske šole zadevajo neposredno tudi druge državljane, še posebno pa starše in študente.
Prav v tej zvezi bodo šolski sindikati priredili v ponedeljek, 27. januarja, srečanje s starši, dijaki in predstavniki šolskih zbornih organov. Na srečanju, ki bo ob 17. uri v prostorih italijanskega klasičnega liceja »Petrarca« v Ul. Rossetti, jih bodo seznanili o vzrokih in namenu protestne akcije.
Pokrajinski šolski sindikati CGIL, CISL, UIL so začeli tudi s široko protestno akcijo vsega učnega in neuč-noga osebja. Zahtevajo namreč takojšnjo spremembo finančnega zakona (predlaganega poviška šolskih pristojbin) in spremembo določil o šolskem osebju; le-ta bjodo postala še posebej aktualna ob pogajanjih za novo delovno pogodbo šolnikov. Šolski sindikati so v tej zvezi sklicali vrsto skupščin vodstvenega, učnega in neučnega
osebja na šolah vseh vrst in stopenj. Skupščine bodo opravili v teku tedna, pred napovedano celodnevno vsedržavno stavko šolskega osebja.
Novi stiki med Ilirsko Bistrico in občino Devin-Nabrežina
V Ilirski Bistrici razstavlja slikarka Claudia Raza Floreancig. Razstava je sovpadala z otvoritvijo Male likovne galerije ih je prva zasebna pobuda take vrste v mestu Ilirska Bistrica ter spada v sklop stikov med pobratenima občinama Devin - Nabrežina in Ilirska Bistrica. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki o-beh občin, med katerimi tudi župan devinsko - nabrežinske občine Bojan Brezigar ter predsednik občinske skupščine Ilirska Bistrica Ivan Bergoč. Umetnico, ki razstavlja akvarele s kraškimi motivi, sta predstavila odbornica za kulturo prof. Maria Terčon ter tržaški slikar in kritik Milko Bambič. Razstava bo odprta do 4. februarja 1986.
• Na svojem sedežu v Ul. dei Mille 16 se bo danes sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol. Začetek seje ob 19. uri.
KD Rovte - Kolonkovec prireja niz predavanj o vinogradništvu
KD Rovte - Kolonkovec je že od začetku letošnje sezone najavilo niz predavanj s področja vinogradništva, vrtnarstva in na sploh kmetijstva.
Svojo besedo je držalo ter je bilo v torek v društvenih prostorih prvo takšno predavanje, ki ga je imel agronom Vit jan Sancin. Govoril je o problemu vinogradništva, ki je za to področje zelo zanimivo, saj se večje število domačinov bavi prav s to panogo kmetijstva.
Predavatelj je na večeru spregovoril na splošno o vinogradništvu; zaustavil pa se je pri nekaterih problemih, ki so za uspeh te panoge še posebno pomembni; na primer pri pravilni a-nalizi zemlje, prav tako pravilni izbiri gnojila, pri cepljenju trt, izbiri trt itd. Med predavanjem je nazorno prikazal razne načine cepljenja in povedal, kako je treba nove sadike gojiti.
Diskusija je bila zelo živahna, kar je znak, da je bilo tudi predavanje poučno in zanimivo. Tako so na primer domači vinogradniki spraševali predavatelja, kako gosto smejo saditi trte, kakšne so najpogostejše bolezni, ki napadejo trto, kako se te bolezni zdravi, kdaj je najbolj primemo trte škropiti itd.
Ker je bilo zanimanje veliko, bo tudi prihodnje predavanje, napovedano za jutri zvečer posvečeno vinogradništvu, predvsem kletarstvu.
Društvo, ki prireja omenjena predavanja, s sodelovanjem Kmečke zveze
— njen tajnik Edi Bukavec je sodeloval tudi na torkovem večeru — bo imelo še nekaj podobnih večerov, posvečenih gojenju aktinidije in oljk.
Novi prometni predpisi na Vrdelski in Lonjerski cesti
Pred kratkim' so se zaključila dela za ureditev cestišča na Vrdelski in Lonjerski cesti od Bošketa do Ul. Comici z odpravo nekaterih ozkih grl in obnovo asfaltne baze, s čimer je bil tudi znatno olajšan' promet v neposredni okolici slovenskih višjih srednjih šol pri Sv. Ivanu. Včeraj pa je občinska uprava uvedla na tem področju nove promejthe predpise. Prvi določa, da morajo vozila, ki se z Vrdelske ceste pripeljejo na križišče pred slovensko šolo, dati prednost vozilom, na Lonjerski cesti. Prepovedi parkiranja so uvedli tako na Vrdelski cesti (na strani lihih številk med številkama 18 in 13), kot na Lonjerski cesti (na strani lihih številk med štev. 1/1 in 1/4, med Ul. Timignano in štev. 37 ter med štev. 129 in Ul. Comici, na strani sodih številk pa na odseku med Ul. Comici in Timignano). Uvedli so tudi o-sem novih prehodov za pešce: tri na Vrdelski cesti, štiri na Lonjerski cesti in enega v Ul. Timignano.
Potem ko se je končala stavka zivinozdravnikov
Stavke zdravnikov se nadaljujejo občutijo pa jih predvsem bolniki
Sinoči se je končala tridnevna stavka živinozdravni-kov, ki so pri krajevnih zdravstvenih enotah zadolženi, da pregledujejo meso in ribe, preden gredo v promet. Njihovo prekrižanje rok ni imelo posebno hudih posledic na Tržaškem. V mesnicah, ki so se dobro založile že pred stavko, na splošno ni primanjkovalo mesa. Nekoliko težje je bilo v ribarnicah, ki v ponedeljek in torek niso mogle ponuditi svežih rib. Včeraj se je položaj s tega vidika izboljšal, saj je tržaški prefekt prisilno poklical na delo živinozdravnika, ki je pregledal sveže ribe in izdal dovoljenja za njihovo prodajo. Do tega ukrepa je prišlo na pritisk združenja industrijcev tržaške pokrajine, ki so naslovili na prefekta in na pristojna ministrstva poziv, naj omogočijo redno oskrbovanje trga z blagom.
Toda danes se bo pričel nov val stavk zdravnikdv. Na pobudo avtonomnih sindikatov bodo' od danes za-tri dni prekrižali roke redni in »konvencionirani« bolnišni-ški zdravniki, kakor tudi družinski. Slednji bodo obiskovali na domovih le težje bolnike, in sicer proti plačilu, v bolnišnicah pa bodo zagotovljeni le nujni posegi in službe. O pomenu te stavkovne pobude je' bil govor sinoči v konferenčni dvorani splošne bolnišnice, kjer je bilo na pobudo avtonomnih sindikatov zborovanje zdravnikov.
Nov val stavk bo, kot kaže, popolnoma ohromil javno zdravstveno službo. Tisti srečneži, ki se lahko tudi v tem zimskem času ponašajo z dobrim zdravjem, bodo morda vesti o stavkah le prečitali in nanje kmalu pozabili. Zelo pa so pri tem prizadeti bolniki in njihovi sorodniki.
Čakali smo na avtobus, ki vozi na Katinaro, kjer je
sedaj glavna bolnišnica in poslušali razgovore skupine ljudi, ki so se peljali na obisk k svojim prav v omenjeno bolnišnico.
»Moj mož je dobil močan napad, verjetno zaradi ledvičnih kamnov. Ker ni zdravnikov - specialistov, leži sedaj že nekaj dni v eni od bolniških sob in ne ve pri čem je. Bolečine so ponehale, lahko bi šel domov, a ker nima diagnoze, je še vedno tam.«
»No, vidite, moje žene pa niso mogli sprejeti na zdravljenje, ker nimajo v bolnišnici prostora. Na tretjem medicinskem oddelku je na razpolago nekaj več kot 80 postelj, bolnikov, ki se tam zdravijo, pa je že več kot sto. In ker si stavke zdravnikov sledijo druga za drugo, se tudi zdravljenje teh bolnikov ne premakne z mrtve točke in seveda oddelek ne more sprejeti še novih bolnikov.«
»Poglejte« je dejala starejša gospa, ki je tudi čakala na avtobus. »Imam moža že dalj časa v bolnišnici, pa mu sama nosim čaj in še druge stvari, ker mu bolniško osebje ne more nuditi vsega, kar bi potreboval, ker je bolnikov preveč in ker je zaradi stavke v tej naši glavni zdravstveni ustanovi pravi kaos.«
Nič boljše ne gre tistim, ki čakajo na razne specialistične preglede, smo slišali pravtako iz razgovora. Možak, ki je tožil o težavah s srcem, je povedal, da bo prišel na vrsto za pregled srca šele konec februarja. »Do takrat sem lahko že mrtev.«
To, kar smo tu zapisali je le bežna sličica tega, kar se na področju zdravstva dnevno dogaja in le delček vsega, kar morajo doživljati bolniki in svojci le-teh.
Nova stavka bo celotni položaj prav gotovo še zaostrila.
Na predsinočnjem torkovem večeru Slovenskega kluba
Srečanje z novinarjem Jurijem Gustinčičem
Priznani novinar Jurij Gustinčič je bil gost rednega torkovega srečanja v Slovenskem klubu. Na željo organizatorjev je bil na tem večeru govor o »zgodovinskem« ženevskem srečanju med državnikoma dveh svetovnih velesil — Reaganom in Gorbačovom, saj je Gustinčič sledil temu dogodku poklicno kot komentator.
Zbrani publiki je predavatelj povedal precej zanimivega in obenem presenetljivega. Ni se spuščal v golo podatkarstvo, kot bi marsikdo od novinarja pričakoval, pač pa je to vprašanje »načel« s posebnega zornega kota. Poglobil se je namreč v zapletena psihološka ozadja takšnih srečanj. Najprej je opomnil prisotne na dejstvo, da moramo pri meddržavnih srečanjih povsem pozabiti na ideološko komponento. V poštev pridejo tu predvsem ekonomski interesi med državami.
Gustinčič je postavil trditev, da med svetovnima velikanoma ni pravega ravnovesja. To je šicer splošno razširjeno mnenje. Tako je na primer neki angleški novinar zapisal, da je svetovna sila le Amerika, Sovjetska zveza pa velja le ža »tri četrt« velesile. Ta trditev delno odgovarja resnici. SZ se namreč sama čuti manjvredno. Svetu in svojemu ljudstvu se predstavlja kot nenehno
ogrožena. S tem pa seveda posredno priznava svojo nemoč. V tej luči moramo gledati tudi na rokovanje ob Ženevskem jezeru — SZ mora pri vseh takih srečanjih predvsem dokazati svojo enakopravnost z Združenimi državami. Po drugi strani pa Amerika sploh nima tega problema. Državljani sami so trdno prepričani, da imajo v rokah večjo moč kot Rusi. Takšno prepričanje sloni tudi na precej trdnih osnovah: Združene države so ekonomsko in industrijsko
najmočnejše. Prepričanje o ameriški premoči pa je prinesel na površje predvsem predsednik Reagan, ki je najbolj samozavesten državnik v zadnjih desetletjih.
Če gledamo na svetovna dogajanja iz tega zornega kota, potem lahko zaključimo, da tudi ženevsko rokovanje ni pripeljalo do večjih sprememb ali celo dokončnega sporazuma. Reagan in Gorbačov se sploh nista pogajala — pač pa sta le ocenjevala drug drugega.
Takšen pogled na svetovno politično dogajanje je vzbudil radovednost občinstva. Prisotni so tako potek večera dopolnili s številnimi vprašanji. Marsikoga pa je zanimalo, kakšno vlogo ima pri vsem tem Evropa. Gustinčič je odgovoril, da naša celina ne odloča o vojni in miru v svetu. Res pa je, da se v Evropi dogajajo zapleteni procesi, ki imajo svojo logiko in ki niso povsem odvisni od temperature v odnosih med Moskvo in Washingtonom.
V zahvalo in spomin na ta večer je ob koncu srečanja predsednik Slovenskega kluba Ravel Kodrič izročil gostu fotokopijo knjige, ki jo je izdal in napisal predavateljev oče Drago Gustinčič — »Komunistični koledar za navadno leto 1922«.
(HJ)
STIK KD VODNIK S SOLO
Na začetku te sezone smo predstavili programe naših kulturnih društev. Ko smo pisali o KD Valentin Vodnik iz Doline, smo podčrtali tudi namen, da bi društveno dejavnost čimbolj približali šolskemu svetu in s tem tudi mladim in majmlajšim. Do prvega takega vidnejšega stika je prišlo pretekli ponedeljek, ko je na osnovni šoli Prežihov Voranc v Dolini Davor Zupančič predvajal diapozitive o odpravi na Južno Anapurno in pripovedoval o njej radovednim otrokom. Srečanje je posredovalo KD Valentin Vodnik, seveda v sodelovanju z vsemi učiteljicami in podravnateljem dolinske osnovne šole, in spada v poglavje prizadevanj društva, da pospeši potrebne stike med šolo in vaško skupnostjo.
Otroška narava je pač še nepokvarjena, tako, da so otroci brez Strahi / pokazali svoje zanimanje in radovednost, stalno zastavljali vprašanja in dali tako občutek zadoščenja predavatelju in organizatorjema. (Dam)
V nedeljo se končajo dnevi solidarnosti z gobavci v svetu
Poročali smo' že, da je v tem tednu tudi pri nas v teku akcija, posvečena 38. dnevom v pomoč gobavcem v svetu. Dnevi so se v Trstu začeli z raznimi predavanji in drugimi prireditvami, nadaljevali sinoči z vokalnim koncertom skupine »Cantare«, ki jo vodi Luciano De Nardi. V teh dneh bodo tudi po raznih šolah razdelili nagrade dijakom, ki so napisali razne prispevke, ali izdelali risbe na to tematiko.
Jutri bo v Kolegiju za bolničarje v Ul. Filzi 6 srečanje biolničarjev, otroških vrtnaric in drugih članov zdravstvenega osebja. Tema srečanja bo »Gobavost — problemi in zdravljenje te bolezni«. Predavatelj bo dr. Marcello Marioni.
V nedeljo se bodo dnevi solidarnosti z gobavci v svetu zaključili najprej z mašo v stolnici pri Sv. Justu, zvečer pa s koncertom v gledališču Verdi, na katerem bodo navzoči predstavniki krajevnih oblasti in tržaški škof Bellomi.
0 Občinska svetovalca Calabria in Monfalcon sta naslovila na tržaškega župana vprašanje v zvezi z odobritvijo konvencije med občinsko upravo m Deželno družbo za informatiko, ki predvideva prenovitev občinskega centra za obdelavo podatkov. Konvencija, ki jo je občinski svet odobril z večino glasov že julija lani, je namreč ostala na mrtvi točki.
Željko Jep na obisku pri zamejskih organizacijah
Včeraj je bil na obisku pri Sloven-- 'slovenskih kulturnih društev, Narodno ski kulturno gospodarski zvezi član	in študijsko knjižnico, ogledal si je
Izvršnega odbora predsedstva repu-	Tržaško knjigarno, obiskal Slovensko
bliske konference SZDL zadolžen za	deželno gospodarsko združenje, Kme-
mednarodne odnose in predsednik ko-	čko zvezo, Slovenski deželni zavod za
misije za manjšinska in izseljenska	poklicno izobraževanje. Slovensko
vprašanja pri RK SZDL Slovenije	stalno gledališče. Primorski dnevnik,
Željko Jegbc. Med obiskom se je	Slovenski raziskovalni inštitut in Gla-
Jegkc pobkze seznami z življenjem	ohpnr. marino
Slovencev v Italiji. Po srečanju s
predstavniki SKGZ je gost iz matic- Danes bo Željko Jeglič obiskal SK ne domovine obiskal tudi Združenje	GZ in ostale slovenske organizacije
slovenskih športnih društev, Zvezo	v Gorici in v Čedadu.
Včeraj v Trstu prva uradna predstavitev nove strukture
Ambiciozen program Deželnega centra storitev za malo in srednjo industrijo
Na sedežu tržaškega pokrajinskega Združenja industrijcev so včeraj prvič predstavili javnosti in potencialnim uporabnikom Deželni center storitev za malo in srednjo industrijo, ki je bil sicer formalno ustanovljen že pred časom, a je začel dejansko delovati v teh dneh. Velika udeležba na predstavitvi potrjuje zanimanje za to svojevrstno pobudo deželnega značaja, ki pa ima svoj sedež v Trstu oziroma v prostorih Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah. Tudi v tem vidijo ustanovitelji znak utrjevanja vloge Trsta kot sodobnega središča znanstvenih in storitvenih dejavnosti in prizadevanj, da bi jih čim tesneje povezali s proizvodnimi dejavnostmi.
Pobuda je po besedah direktorja centra, inž. Polita, prišla iz vrst Združenja srednje in majhne industrije in od mladih industrijcev, torej od najbolj živahnih podjetniških krogov. Osrednji cilj nove ustanove pa je zadovoljevanje tehnološko - prm izvodnih in tehnično - organizacijskih potreb malih in srednjih podjetij ter njihovo združenje v porabniške skupine storitev centra. Le-ta ima danes že najosnovnejšo strukturo, se pravi sedež, pravilnik dela, vodstvo in tajništvo, prav v teh dneh pa je upravni odbor sprejel tudi kratko - srednjeročni program dela. V pravnem smi-
slu je center družba z omejeno odgovornostjo in torej zasebnega značaja, formalna ustanovitelja pa sta Deželno združenje industrijcev in Deželna zveza majhne in srednje industrije. Pri ustanavljanju so se pobudniki zgledovali po nekaterih podobnih inštitucijah v Italiji in v E-vropi, ali konkretno pri milanskem CESTEC, ki so ga ustanovili leta 1979 in danes deluje s proračunom v višini milijarde lir letno, pri berlinskem BIG, ki so ga ustanovili v o-kviru tamkajšnje politehnične univerze pri genovski ustanovi DETEL in nekaterih podobnih v Franciji in na Nizozemskem. Deželni center storitev pa bo seveda izhajal iz specifičnih razmer v Furlaniji - Julijski krajini in iz realnih potreb njenega proizvodnega sistema.
V programu delovanja centra so natanko predvidene njegove funkcije, ki jih bo opravljal v tesnem sodelovanju s Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave in s čimvečjim številom zunanjih sodelavcev iz vrst domačih, italijanskih in po možnosti tudi tujih strokovnjakov. V ta namen bo potrebno uresničiti notranje in zunanje operativne strukture: prvo jedro stalnih strokovnjakov, jedro zunanjih sodelavcev, ki bodo pogodbeno vezani, notranje osebje, operativne sporazume z drugimi razisko-
valnimi centri oziroma seznam kon-vencioniranih raziskovalnih ustanov in mreže bank podatkov ter naprave za informatiko. Seveda pa bo center polno zaživel le s tesnim sodelovanjem podjetij - porabnikov njegovih storitev in s pokroviteljstvom u-pravnih teles. Njegova skrb bo tudi, da se dejavnost ne bo prekrivala z drugimi raziskovalnimi ali znanstvenimi ustanovami, temveč da bo z njimi vzpostavil tesno sodelovanje, čim več jo komplementarnost dela in izmenjavo informacij, (vb)
Podvig tržaških jamarjev - potapljačev
Tržaška jamarja-potapljača Spartaco Savio in Roberto Tomè sta opravila nov pomemben podvig v breznu Gortani v Kaninskem pogorju. Skozi končni sifon sta namreč dosegla jezerce na dnu brezna ter se spustila skoraj do njegovega dna, pri čemer sta dosegla globino 920 metrov. S tem sta dosegla pravi rekord, saj se pred njima še nihče ni spustil globlje kot 900 metrov. Poleg tega pa sta s svojim podvigom dokazala, da je brezno Gortani globoko okrog 935 metrov in je torej tretje najgloblje brezno v Italiji.
Nekaj zanimivih podatkov o sinhrotronu ki ga nameravajo zgraditi pri Padričah
Konec preteklega tedna je bil nobelovec za fiziko Carlo Rubbia imenovan za predsednika znanstvenega odbora, ki bo izdelal načrt za zgradnjo pospeševalnika »Svetloba sinhrotrona« pri Padričah. To je bil še en korak v smeri uresničevanja pomembne znanstveno - raziskovalne pobude, za katero si v naših krajih prizadevajo že okrogli dve desetletji. Prvič je namreč bil govor o gradnji pospeševalnika subatomskih delcev pri nas v daljnjem letu 1966. Tedaj so se zavzemali za uresničitev protonskega sinhrotrona, ki so ga naposled zgradili v Ženevi. Vprašanje je postalo spet aktualno leta 1979, ko je Trst kandidiral za sedež evropskega elektronskega Pospeševalnika, a mu je spet spodletelo. Pred pribjižno poldrugim letom je v ta namen bil izbran Grenoble. Toda tržaški fiziki niso odnehali in so se kmalu pojavili z novim predlogom: pri Trstu naj bi Italija — in ne EGS — zgradila ekktronski pospeševalnih, ki naj bi bil podoben tistemu v Grenoblu, a nekoliko manjši. Vztrajnost je bila nagrajena: minister za znanstvene raziskave je 23. julija lani načelno sprejel predlog, ki odtlej dobiva čedalje otipljivejše obrise.
Toda za kaj pravzaprav gre? Nekaj zanimivih podatkov o elektronskem sinhrotronu, ki ga bodo predvidoma zgradili na zemljišču Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, je nanizal prof. Luciano Fonda na okrogli mizi, Id jo je v torek priredila Skupina 85 in o kateri smo na kratko poročali v včerajšnji številki našega dnevnika.
Pospeševalnih bo imel od 200 do 300 metrov dolgo krožno cev, v katero bodo brizgah elektrone. Gibanje le-teh bodo pospeševah z ustvarjanjem ustreznih električnih polj, prek magnetnih polj pa bodo dosegli, da bo tir elektronov ostal v cevi. Optimalna energija elektro-
nov, ki bodo krožili po cevi, se bo sukala okrog 1,5 GeV (gigaelektrovoltov, se pravi milijarde elektrovoltov). Ob takšnih pogojih elektroni sevajo ultraviolične in »mehke« rentgenske žarke, ki se odlikujejo po veliki intenzivnosti. Pri Padričah nameravajo proučevati možnosti njihove uporabe, ki so doslej malo raziskane, a sila obetavne. Prof. Fonda je nanizal nekaj zanimivih primerov s področja inženirstva, biologije in medicine. Prek »svetlobe« oz. »žarkov sinhrotrona« naj bi ugotavljali razvrstitev atomov v telesih, kar bi med drugim omogočilo določevanje trpežnosti materialov. V biologiji naj bj prek teh žarkov »snemali« celične procese, česar ne omogočajo niti elektronski mikroskopi. V medicini bi morah ti žarki učinkovito nadomestiti navadne rentgenske žarke.
V laboratoriju pri Padričah bo predvidoma stalno zaposlenih okrog 200 oseb, računajo pa, da bi se moralo v njem zvrstiti letno do 2 tisoč obiskovalcev, se pravi raziskovalcev znanstvenih ustanov in industrijskih podjetij. V tej zvezi velja poudariti, da čeprav bo pospeševalnih italijanski in ne evropski, bo odprt mednarodnemu sodelovanju. Zanimanje zanj so mrd drugimi že pokazali raziskovalci iz SR Slovenije in ostale Jugoslavije.
Znanstveni odbor, ki mu predseduje nobelovec Rubbia, bi moral izdelati podrobmostni načrt v nekaj mesecih, tako da bi prva dela na terenu utegnila steči na začetku prihodnjega leta. Elektronski pospeševalnih bi moral biti zgrajen v približno petih letih, kar pomeni, da bo začel delovati, če bo šlo vse po sreči, leta 1992. Finančnih težav bi ne smelo biti. Dežela Furlanija - Julijska krajina je že nakazala 30 milijard hr, precejšen znesek je predviden tudi v tako imenovanem paketu za Trst in Gorico, ki je tik pred dokončno odobritvijo, ostalo finančno breme pa bo najbrž prevzela vlada.
Obalno-kraški komunisti na obisku tržaške KPI
V	torek sta se v Trstu sestah delegaciji obalno-kraške konference Zveze komunistov in avtonomne tržaške federacije KPI. Goste je vodil Jože Utenkar, tržaške komuniste pa je zastopal tajnik federacije Poli. V teku srečanja je stekla razprava o problemih obeh partij, ki se pripravljata na svoja kongresa. Med drugim so se udeleženci srečanja soočili s problemi priznavanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Na dnevnem redu je bila tudi izmenjava mnenj in predlogov za izboljšanje energetske pohtike na severnem Jadranu ter za stvar-nejše in plodnejše izmenjave v obmejnem pasu. V večernih urah so se gostje iz Slovenije udeležili otvoritve novega sedeža KPI v Skednju.
Porast prometa v tržaški luki
V	tržaškem pristanišču je pomorski promet v lanskem letu dosegel 28 milijonov ton blaga, kar pomeni skoraj sedem odstotkov več kot v letu 1984. Iz podatkov pristaniške ustanove je razvidno, da gre presežek pripisati predvsem raztovarjanju raznovrstnega blaga, medtem ko se je natovarjanje znatno zmanjšalo. Po nekaj letih se je povečalo tudi raz-
Pretura razsodila: plakatiranje dovoljeno samo na določenih prostorih
Na tržaški preturi (pretor De Simone) se je včeraj zaključil proces proti koordinatorju Zelene alternativne liste Mauriziu Bekarju, ki je bil obtožen, da je lepil lepake s politično vsebino izven prostorov dodeljenih za plakatiranje. Bekarja je namreč maja 1983 legitimiral mestni redar, ker je lepil plakate o vojaškem oporečništvu iz moralnih razlogov. Naložili so mu globo za »prekršek«, ki pa je ni hotel plačati in je vložil priziv na preturo, ker je smatral, da ni prekršil zakona temveč le svobodno izražal svoje politično prepričanje, kot to zagotavlja italijanska ustava. •
Na tržaški preturi pa očitno niso istega mnenja, saj so včeraj odbili Be-karjev priziv, potem ko so že nekajkrat preložih sodno obravnavo. Dejansko so torej priznali Bekarja za krivega, čeprav razsodba predvideva delitev sodnih stroškov, kar je precej neobičajno in protislovno. Še bolj zanimivo pri včerajšnji razsodbi pa je dejstvo, da pretor ni dal utemeljitve za zavrnitev Bekarjevega priziva. Utemeljitev bo znana šele čez kakšnih dvajset dni. Medtem je Bekarjev zagovornik Lunder že vložil priziv nad včerajšnjo razsodbo.
Peka ranjena pri neprevidnem prečkanju
Zaradi prečkanja cesie izven prehoda za pešce sta od včeraj na zdravljenju v ortopedski kliniki katinarske bolnice 7i-letni upokojenec Emiho Majer, 6l. Stopparli 5, in 66-letnia Angela Lorenzi vd. Meriggioh iz Ul. Piccardi 1/1. Moški se bo moral zdilaviti tri mesetee zaradi zloma obeh nog, ženska pa bo °d udarcev v levi bok in levo nogo okrevala v štiridesetih dneh.
Majer se je ponesrečil včeraj okrog 13. ure, ko je prečkal Ul. Carducci v višini štev. 38. Vožnja je tam za osebne avtomobile enosmerna, taxiji in avtobusi pa razpolagajo s stransko stezo, po kateri lahko vozijo tudi v drugo snier (od Trga Oberdan proti Stari mitnici). Moški pa je pogledal samo na ano stran in tako ni epazil taxija, ki ga je upravljal 44-letni Emilio Miraz z Opčin, Ul. Biancospino 20/1. Taksistu ni uspelo, da bi pravočasno zavrl, tako da je upokojenca podrl. Na Katinaro so ga odpeljali z rešilcem.
Meriggioh jeva pa je bila žrtev podobne nesreče še zvečer v Ul. dei Porta Y neposredni bližini križišča z Ul. Conti, kjer ni ustreznega prehoda za pešce. Žensko je s svojim avtom povozil Leonardo Miceh, ki stanuje v Ul. Monfort 19. Sprva Je kazalo, dia ni nič hujšega, ponoči pa je žensko začelo močno boleti, tako da se je včeraj zjutraj javila na Katinari.
Včeraj so priprli skupino tujcev zaradi ilegalnega prehoda meje
V tržaški črni kroniki večkrat beležimo aretacije sumljivih tujecv, ki brez dovoljenja ah pravih vzrokov tudi dalj časa bivajo v našem mestu. Žal se večkrat izkaže, da so osumljenci člani raznovrstnih krinvnalnih organizacij mednarodnega obsega. V Trst prihajajo ilegalno ah s ponarejenimi in neveljavnimi dokumenti. Včeraj so finančni stražniki priprli skupino tujcev, ki je skrivaj prekoračila mejo.
Organi javne varnosti so že nekaj dni nadzorovali 31-letnega državljana Sri Lanke Thirimadura Mendisa, ki je prenočeval v nekem penzionu v središču mesta. Njegovo neobičajno vedenje in živčnost, ki jo je kazal med svojimi številnimi sprehodi po mestu, so se jim namreč zdeli skrajno sumljivi, predvsem zaradi preteklih izkušenj s pripadniki manjšine Tamil iz Sri Lanke. Slednji so se že večkrat izkazah kot protagoni sti v mreži razpečevalcev mamil v našem mestu in drugje. V teku včerajšnjega dne so se sumi organov javne varnosti in finančne straže uresničili. Mendis se je na tržaški železniški postaji srečal s svojim sodržavljanom Aratchigejem Lesile jem Lanom in skupaj sta kupila o-sem vozovnic za Rim. V večernih u-rah pa se je pred omenjenim penzionom zbrala cela skupina tujcev,
prav tedaj pa so posegli tudi možje javne varnosti, ki so nezaželene goste pospremili na urad za tujce. Tu se je izkazalo, da so vsi skrivaj prekoračili mejo na Krasu, samo Mendis je imel ustrezno dovoljenje za bivanje v našem mestu. Med pregledom začasnega Mendisovega bivališča je finančna straža našla nekaj tisoč dolarjev.
Po tem dogodku se ponovno porajajo vprašanja v zvezi z zakonskim o-snutkom glede bivanja tujcev v Italiji in njihove pravočasne legitimacije. Kot znano, se je razprava za primernejši zakon sprožila po pokolu v Rimu in na Dunaju, tudi to pot pa se birokratske poti nerazumljivo vlečejo.
Umrl časnikar Vladimiro De Marco
Včeraj je v starosti 70 let umrl tržaški novinar Vladimiro De Marco. Z novinarstvom se je začel ukvarjati še zelo mlad, sodeloval je pri številnih časopisih in na RAI, pred upokojitvijo pa ja bil zaposlen v tiskovnem uradu dežele. Leta 1981 je v Se-nigallii prejel priznanje »Življenje kronista«.
tovarjanje nafte za prekoalpski naftovod Trst - Ingolstadt. Plovna družba Finmare je v preteklem letu krila deset odstotkov kontejnerskega prometa, predvsem v tovrstni blagovni izmenjavi s Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo in Južno Ameriko.
Za letošnje leto pa so predvidene temeljite spremembe v blagovnem prometu, ki potuje preko Trsta in tržaške luke. V poletnih mesecih bodo namreč končali celotno avtocestno progo od Trsta do Kokovega pri Trbižu. To bi lahko pomenilo, da bi s konkretnimi pobudami še bolj ojači-li ah ovrednotih vlogo tržaške luke in jadranske morske poti.
•	Tržaški pokrajinski urad za delo opozarja delodajalce, ki so podvrženi disciplini uvajanja v delo, da morajo na osnovi 21. člena zakona št. 264/49 — v roku petih dni sporočiti pristojnemu uradu ime in kvalifikacijo delavcev, katerih delovni odnos je bil iz kakršnegakoli razloga prekinjen.
•	V soboto so v Trstu ustanovili odbor »Forum International - Trst 1986«, ki si je prevzel nalogo, da v teku letošnjega leta priredi mednarodni seminar. Slednji bo v mesecu maju, o-srednja tema pa bo kulturno sodelovanje kot sredstvo zbliževanja med vzhodno in zahodno Evropo. Predsednik tržaškega odbora »Forum International« je odvetnik Sergio Trau-ner, ostali člani pa so univerzitetni študentje.
•	PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
vabi v soboto, 25. januarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo na ponovitev veseloigre v narečju »Ambet je bjeu« in nastop mešanega pevskega zbora Slovenec.
Nenadoma nas je zapustil
Hadrijan Cotič
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 24. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo: žena Slava, hčere Adrijana, Nidija in Marta z družinami.
Žalovanju se pridružujejo brata in sestra ter drugo sorodstvo.
Križ, Buenos Aires, 23. januarja 1986
Ob izgubi bivšega dolgoletnega godbenika Hadrijana Cotiča izreka globoko sožalje družini godba na pihala Vesna iz Križa.
Na nedavnem srečanju bivših borcev in aktivistov pri Domju
Priznanja VZPI-ANPI zaslužnim ljudem
V našem dnevniku smo pred časom že poročali o predstavitvi knjige »Diario di Bullow«, katere avtor je predsednik VZPI-ANPI senator Arrigo Boldrini. Po predstavitvi je v dvorani Disprala pri Domju sledilo tradicionalno srečanje bivših partizanov, aktivistov in njihovih družinskih članov, ki ga vsako leto prireja tržaška Zveza partizanov. Na letošnjem srečanju so člani predsedstva VZPI-ANPI iz Rima in Trsta podelili nekaterim zaslužnim' osebam' posebna priznanja. V prvi vrsti naj omenimo arh. Daria Jagodica, ki je prejel diplomo in dragoceno knjigo. Diplomo, ki mu jo je podelil predsednik Boldrini, je arh. Jagodic prejel »v znak priznanja za dragoceni poklicni prispevek, ki ga je nudil v antifašistični tradiciji svoje družine, za u-resničitev umetniških spomenikov padlim in tako potrdil globoko idealno povezanost novih generacij z borci za svobodo«. Arh. Dario Jagodic se je rodil v Barkovljah, diplomiral pa je v Ljubljani ih Benetkah. Zasnoval je približno petnajst spomenikov padlim.
Člani predsedstva VZPI-ANPI iz Trsta so nato poklonili Amaliji in Antonu Pečarjevima iz Bazovice umetniško sliko kot priznanje in v zahvalo za vso pomoč, ki jo je njuna družina vedno nudila ob mednarodnih partizanskih srečanjih v Bazovici.
Zlato značko in knjigo s posvetilom je prejel tudi tovariš Vladimir Kenda, bivši aktivist in časnikar, ki je
lansko leto praznoval svojo 70-letnico. Predsedstvo partizanske zveze iz Trsta je hotelo na ta način proslaviti njegov visok življenjski praznik.
Novoletnega srečanja z večerjo so se udeležili tudi številni gostje iz naše dežele in iz Slovenije. Med njimi predsednik ZZB Bogo Gorjan, Mario Abram in Giacuzzo, za obalnokraško Zvezo borcev, tov. Jože Grmek in
Jelen iz Sežane, predsednik Zveze vojnih invalidov Dušan Furlan, generalni konzul SFRJ Drago Mirošič, predsednik, oziroma tajnik VZPI-ANPI iz Vidma Vincenti in Gobbo ter drugi.
Člana tržaškega predsedstva Zveze partizanov Calabria in Košuta sta prisotnim izrekla čestitke in voščilo, da bi se še v bodoče vsi srečali na podobnih prireditvah.
V Ricmanjih bo 2. februarja 3. srečanje oktetov Primorske
Ricmanjsko društvo prireja že tretje leto zapored SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE. Zamisel se je porodila leta 1984, ko je društvo Slavec slavilo svojo 90-letnico obstoja. Z namenom, da se ta jubilej čim slovesnejše proslavi, je tedanji odbor povabil vse delujoče oktete na Primorskem, da sodelujejo na koncertu. Odzvalo se je kar devet oktetov. Koncert se je odvijal v Kulturnem domu v Ricmanjih pri Trstu v nedeljo 5. 2. 1984, ter privabil veliko poslušalcev. Nepričakovano velik uspeh prireditve je ohrabril društvene delavce, ki so sklenili, da postane srečanje tradicionalno in da je treba pobudo še ovrednotiti. Na drugem srečanju, ki je bilo 3. 2. 1985, je nastopilo osem oktetov, ves pev-
ski spored pa je prenašala tržaška radijska postaja Radio Trst A.
Čeprav revija ni tekmovalnega značaja in ne prinaša nobenih nagrad, je postala med pevci z obeh strani meje zelo priljubljena. Srečanje je izredna priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj. Da je v resnici tako, dokazuje veliko' število letošnjih prijav. Skupno bo nastopilo v nedeljo, 2.2., ob 18. uri v Ricmanjih dvanajst oktetov. Za to priložnost bo letos ob 16. uri otvoritev likovne razstave naivca Klavdija Clarija (Klariča), srečanje samo pa bo posvečeno Trubarjevemu letu. S to gesto se želi društvo vključiti v širši krog proslav ob Trubarjevi 400-letnici.	BORIS KURET
gledališča
VERDI
V gledališču Verdi so v teku priprave na Rossinijevo opero »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes; 23. januarja, ob 20.30 — red prost — bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Rossello Falk in Umberta Orsinija v »Miele selvatico« Michaela Frayna. Režija Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 3 lire.
Danes, 23. t. m., ob 18. uri bo v Krožku za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) četrtkovo gledališko srečanje z gledališko skupino Teatro Eliseo.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 23., ob 9. in 11. uri: Predstave za šole. Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajne in gledališka skupina »I Nuovi di Podrecca« predstavljajo »L’Arcadia in Brenta« C. Goldonija. Glasba B. Galuppi, režija F. Macedonio, scene S. D’Osmo. Informacije in rezervacije pri Teatro Stabile (tel. na št. 567-201).
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
Danes, 23. januarja, ob 20. uri: Srečnejši kot kdajkoli. Režija Murillo Sal-les (1984).
Okrogla dvorana
Jutri, 24. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 23. januarja, ob 10. in 20. uri: B. Novak »V ozvezdju postelje«. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Jutri, 24. januarja, ob 20. uri: B. A. Novak »V ozvezdju postelje«, premiera. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
kino
Gledališče F. Prešereai - Boljunec. Jutri ob 20. in 22. uri prvi večer »3. PREGLEDA SLOVENSKEGA FILMA« - Predfilm Marka Sosiča »Starati se nežno« in »Naš človek« režiserja Jožeta Pogačnika (prod. Viba film, 1. 1985). V glavnih vlogah Aleš Valič in Miranda Caharija.
Ariston 15.30 — 22.00 »Cinger e Fred«. Režija F. Fellini.
Eden 15.30 — 21.30 »Calde mogli di provincia« in »Sex college«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Sono un fenomeno paranormale«. Alberto Sordi.
Excelsior II. 17.30 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Ornella Muti, Francesco Nuli.
Fenice 17.00 — 22.15 »Gommando«. Arnold Schwarzenegger.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 16.15 — 22.00 »I sohti ignoti vent’anni dopo«.
Dvorana št. 3 16.00 —- 22.00 »Candice Candy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 17.30 — 22.00 »Silverado«.
Capitol 16.00 — 22.00 »Cocoon«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Silkvvood«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Cinque giorni un’estate«. Sean Connery.
Radio 15.30 — 21.30 »Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
SLOVENSKO STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE V TRSTU
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Dom »A. Sirk« v KRIŽU Predstava je prenesena na nedeljo, 26. t. m., ob 16.30.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja drevi, 23. januarja, predavanje znanega tržaškega planinca ETTORA TOMASUA, ki bo s pomočjo diapozitivov predstavil
KARNIJSKE ALPE
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani, začelo pa se bo ob 20. uri.
VABLJENI!
KD »F. PREŠEREN« iz Boljunca vabi na
predavanje z diapozitivi novinarja LOJZETA ABRAMA na temo:
»NEPAL — treking zamejskih planincev«
ki bo v društvenih prostorih gledališča France Prešeren v Boljuncu danes, 23. t. m., ob 20.30.
razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade 25. L 1988 rok za vlaganje prošenj za premestitve za stalne učitelje osnovnih šol, 5. 2. 1986 pa za stalne profesorje na višjih srednjih šolah.
SSŠ poziva upokojene šolnike, ki so prejeli odpravnino med 1. januarjem 1980 in 1. oktobrom 1985, da se javijo na sedežu sindikata zaradi pojasnil glede prošnje za povrnitev »grabeža« IRPEF. Rok za predložitev prošnje zapade 28. februarja 1986.
Pojasnila in obrazce bodo zainteresirani dobili na sedežu SSŠ, Ulica Filzi 8, telefon 61193, vsak torek od 16. do 17. ure in ob sredah in četrtkih od 11.30 do 12.30.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja sporoča, da sprejema vzorce za analizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Pod-lonjerju. Ul. Masaccio 24.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da so vabila za sodelovanje pri razstavi Poklon A. Černigoju na razpolago v Tržaški knjigami.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teh 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lucijan Bratuš.
V	Ilirski Bistrici v novi mah galeriji razstavlja svoja dela Klavdija Raza -Floreancig.
Danes, 23. t. m., ob 18. uri bo v umetnostni galeriji Nadie Bassanese — Trg Giotti 8, 1. nad. — otvoritev razstave 15 itahjanskih in ameriških študentov.
Od 25. t. m. do 3. februarja bo v galeriji CIŠEAT — Trst, Ul. 20. septembra — razstavljal slikar Paolo Rovatti.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. januarja ILIJ
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 — Dolžina dneva 9.22 — Luna vzide ob 14.06 in zatone ob 6.06.
Jutri, PETEK, 24. januarja
FRANČIŠEK ŠALEŠKI
Vreme včeraj: temperatura zraka 8,6 stopinje, zračni tlak 1017 mb pada, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Maria Agnese Vivoda, Stefano Cherbaz, Ivo Carpani, Chiara Pasian, Daniele Ficarra, Martina Giordano.
UMRLI SO: 61-letni Anteo Lauri, 76-letna Ernesta Milkovič, 65-letna Bruna Pittino, 92-letna Gabriella Melzi, 66-letni Ennio Lunazzi, 62-letna Cesarina Celeghin, 81-letni Gualtiero Tomaselli, 86-letna Anna lacus, 76-letni Marcello Colombo, 84-letna Emma Braida, 79-letni Mario Fabian, 42-letni Furio Zor-zin, 81-letna Dionisia Corazza, 74-letna Ida Bressich, 78-letna Anna Štor, 80-letna Lucia Morovich, 70-letna Giulia Ràinis.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. januarja
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) (Naslednje so odprte tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev-drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kultumem centru v Zgoniku: 26. t. m. ob 17. uri »Agencija za ločitev« - Jelačin; 2. februarja ob 17. uri baletna skupina ŠD Mladina in 23. februarja ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske.
SKD Vigred vabi jutri, 24. januarja, ob 20. uri vse člane in prijatelje v gostilno Gruden v šempolaju na družabnost z včlanjevanjem. Nastopil bo otroški pevski zbor Vigred in kitarist Franko Guštin.
’ KD I. Grbec iz Skednja priredi v soboto, 25. t. m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi Lucijana Cergola in Lucijana Miliča z naslovom ZAMEJSKI SLOVENCI V HIMALAJI.
KD Lipa vabi v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom. Nastopi dramska skupina SKD Tabor z Opčin z »Besedo 85«.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri Kulturni praznik. Razstava R. Hlavaty »Štirje letni časi«. Predstavitev Milko Re-ner. Koncert altistke MARTE VALE-TIČ ob spremljavi Alme Luci Sanvi-tale. Priložnostni govor Vojmir Tavčar.
SPDT vabi na predavanje, na katerem bo znani tržaški planinec Ettore Tomasi s pomočjo diapozitivov predstavil Karnijske Alpe. Predavanje bo danes, 23. t. m., v Gregorčičevi dvorani, začelo pa se bo ob 20. uri. Vabljeni!
mali oglasi
OSMICO je odprl Anton Bole pri Pi-ščanih.
SPOSOBNEGA uradnika ali uradnico zaposli trgovsko podjetje. Prošnjo z vsemi osebnimi podatki (šola in delovna izkušenost) poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Expedit«.
ČISTILNICA TATJANA, Ulica Melara 15/A, ima odslej odprt nov Sedež v Ul. Ginnastica 19, tel. 040/772-669. Nudi čiščenje vsakovrstnega blaga. Otvoritev 25. t. m. ob 17. uri.
NEMŠKI OVČAR s pedigrijem išče družico. Tel. 040/416-132.
OSMICO je v Nabrežmi odprl Ivan Ušaj.
PO UGODNI CENI prodam 6 let staro fiesto 1100. Teh 825-656 ob večernih urah.
MIRKO IN DANILA iz Zabrežca št. 4 sta odprla osmico. Točita belo in črno vino.
IŠČEM »Malo splošno enciklopedijo« 1. - 2. del, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Tel. ob večernih urah na št. 911-119.
PRODAM 120-basno harmoniko victo-ria, mod. super. Tel. ob urah kosila na št. 212-613.
PRODAM alfa romeo 2000 berlina v dobrem stanju, tehnično pregledan, za
1.600.000	lir. Teh na 040/231-834 po 14. uri.
PRODAM peč za centralno kurjavo,
25.000	kalorij, vgrajen bojler za toplo vodo inox ter gorilnik na plin. Tel. 040/422-128.
GOSTILNA TUL v Mačkoljah obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo zopet pričela obratovati v nedeljo, 26. januarja.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridružil? če te to zanima teh na št. 200-150 od 16. do 20. ure.
darovi in prispevki
Ob 11. obletnici smrti Ferdinanda Racmana in namesto cvetja na grob drage Malči darujeta družini Gropajc 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gročane.
Namesto cvetja na grob Franca Sardoča so darovali za SKD Vigred: Vinko Rebula z družino - Šempolaj 20.000 lir, Ivanka Rebula - šempolaj 10.000 lir, Cvetka in Ladi Rebula - Šempolaj
20.000	lir, družina Angelo Škerk - Praprot 25.000 lir, družina Gergič - Šempolaj 15.000 lir, družina Netko in Jordan Kosmina - Šempolaj 15.000 lir, družina Gruden - Šempolaj 42 10.000 lir, Ida Ballarini - šempolaj 10.000 lir ter Ljubo in Dragica Perčič 20.000 lir.
V	spomin na Giorgio Hrovatin darujeta Vladimir in Livija Wilhelm 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Marijo Kodrič daruje Mladen Flego ^20.000 lir za KD I. Grbec v škednjur
Namesto cvetja na grob Francke Kočevar darujejo Ema Tul 10.000 lir, Adrijan Kočevar 50.000 lir ter SaVerio Kočevar 50.000 lir za KD Rapotec.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Alma 10.000 lir za KD Barkovlje in 10.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin na teto Melito Pregare daruje Vera Merkuža 20.000 lir za sklad S. Tončiča.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Melite Pregare darujeta Silva in Ljon-ka 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 19. obletnici smrti dragega očeta Sava Sancina darujeta Sida in Vinko
10.000	lir za Dijaško matico in 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Josipa Jogana daruj ■: ta Nataša in Boris Fabjan 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Franca Sardoča daruje Angelo Škrk - Praprot 9
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
Za obnovitev spomenika župnika E-mila Westra so darovali: Marija Purič (Repen 69) 50.000 Mr, Dušan Guštin (Opčine) 50.000 lir, Milena Purič (Repen 69) 50.000 lir, družina Succi (Repen 171) 50.000 lir in N.N. 50.000 lir.
Družina Guštin daruje 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Rudolfa Guština daruje Silvestra žagar 20.000 lir za repenta-brsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar so darovali za repentabrsko cerkev: Škabar (Repen 32) 20.000 lir, Guštin (Repen 71) 10.000 lir in Ravbar (Repen 2) 10.000 lir.
Namesto cvetja na rob Marije Škabar daruje Škabar (Repen 32) 20.000 lir za MPZ Zvonček.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar in Ivane daruje Bizjak (Col 10)
20.000	lir za cerkev na Repentabru.
Ob 7. obletnici smrti Ferdinanda daruje žena 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 6. obletnici smrti Francke Pahor daruje sin Rudi z družino 20.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na prerani grob Vere štrajn - Del Cielo darujeta Edvin in Nerina 50.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na starše, na sestro Gi-zelo in brata Bogomila Tenceja darujeta Slavica in Rudi 15.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu in
15.000	lir za godbo Vesna.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Janka Gruden z družino 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Olga Petelin 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na nepozabno mamo in očeta darujejo Silvana, Zvonko in Mar-čelo Malalan z družinama 30.000 lir za SKD Tabor na Opčinah, 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 30.000 lir za ŠD Polet na Opčinah.
Janko Škabar (Repen 30) daruje
50.000	lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Marijo Škabar darujeta Stana in Nino 10.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Ob 10. obletnici smrti Marija Sedmaka daruje žena 10.000 lir za ŠD Vesna.
Ob 19. obletnici smrti Edvina Starca daruje družina 30.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina drage Marije Kodrič daruje Štefka Križman 20.000 lir za spomenik padlim v NOB pri Sv. Ani, s Kolonkovca in od Škednja ter
20.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Mihelo Vremec in Mi-rota Prešla daruje Armid Ukmar 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Ita Koleriča darujeta Neža Tomšič in Alenka 20.000 lir za Dijaški dom.
Ob 4. obletnici smrti dragega Franca Tomšiča darujeta žena Neža in Alenka 10.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin na Drago Daneu in Gigio Hrovatin darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 Ur za sklad M. Čuk.
Ob obletnici smrti staršev daruje Regina 10.000 lir za ŠZ Bor in 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 5. obletnici smrti drage none Marije Gruden daruje vnukinja Marinka 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na nepozabno Paulino Trampuž - Tinčko daruje Marinka Gro-biša 10:000 lir za godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Vere Štrajn daruje Kristina Mahnič 10.000 lir za sklad M. čuk in 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Graeijela Gregorič 15.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na padlega brata Lučkota Furlana daruje sestra Zora 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na prijatelja Ita Koleriča darujeta Angela in Karlo Gec 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Mirota čebulca daruje družina Oblak 10.000 lir za Slovensko Vincencijevo konferenco.
V	spomin na nepozabno in spoštovano Marijo Kodrič daruje družina Oblak 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Zore Košute por. Bogateč daruje sestrična Gilda 20.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Franca Sardoča darujeta Rozi in Stanko Legiša (Šempolaj) 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Karla Miliča darujeta Mira in Drago Milič 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in
50.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na svaka Karla Miliča daruje Marija Riolino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 10.000 lir za godbeno društvo Prosek.
V	spomin na prof. A. Černigoja darujejo Darij Cupin 30.000 lir, Duško Udovič 30.000 lir, Mirko Primožič 30.000 lir, Edmund Košuta 30.000 lir, Viljem Čemo 30.000 lir in Ferruccio Clavora
30.000	lir za Černigojevo galerijo.
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 in 723-360.
Ženska in njena stvarnost
Dnevne nevšečnosti
in sreča v dvoje
Ko bi vas kdo na hladno vprašal, če nemarno zmečkana tuba zobne paste vpliva na vašo srečo v življenju v dvoje, le kaj bi mu odgovorili? Prav gotovo bi bili zmedeni in začudeni, da kdo resno jemlje v poštev kot merilo za srečo med partnerjema takšno banalnost; pa bi sei motih. Statistike in različno zastavljene raziskave so namreč pokazale, da so v veliko primerih zakonsko srečo omajale prav take majčkene neprijetne reči kot pa tako imenovane velike probleme, na primer težave z denarjem.
Tokrat bomo preleteh sila enostavno zastavljeno anketo, ki ima vsega skupaj eno vprašanje: »Kaj vam gre pri partnerici (partnerju) najbolj na živce?« Rezultate so strokovnjaki nekoliko »evropsko posplošili«, ko so primerjali odgovore v raznih državah, na vprašanje pa je v povprečju odgovarjalo 500 oseb obeh spolov, različne starosti, raznih poklicev, in stopenj izobrazbe. Izkazalo se je, da so ženske bolj kritične do svojih partnerjev (v poštev so bili vzeti zakonski pari in pa trdna partnerstva). Strokovnjaki so tolikšno žensko nezadovoljstvo utemeljevali s trditvijo, da so ženske v prvi vrsti nezadovoljne nad lastno izbiro in jih zato vrsta malenkosti nadvse moti. Ne gre torej v prvi vrsti za razočaranje nad partnerjem, temveč nad osebno presojo in lastno izbiro, v bistvu se krivijo, da niso srečne. Ženska namreč, tako pravijo psihologi in psihiatri, še vedno teži k večni ali vsaj dolgotrajni sreči, zato je veliko bolj izpostavljena razočaranju kot moški, ki si srečo rišejo v manj blestečih tonih.
Sicer pa si v pouk poglejmo dvajset napak, ki najodločneje načenjajo srečno zvezo. Ženskam gre najbolj na živce, da jih partnerji ne poslušajo, ko jim nekaj pripovedujejo: tri četrtine intervjuvanih žensk je to napako postavilo na prvo mesto, medtem ko isto napako očita partnericam 41% moških. Moški so bili v svojih odgovorih manj kategorični; vendar pa so na prvo mesto z dobro polovico glasov postavili spolno življenje. Več kot polovica moških je prepričana, da njihove partnerica hlinijo utrujenost, ko bi se oni radi ljubijo. To seveda za ženske ni lepo spričevalo, zagovorniki žensk pa so takšno obnašanje razlagali, češ da razočarane ženske se ne navdušujejo za spolno občevanje s partnerjem, s katerim so v bistvu nezadovoljne.
Anketa pa je pokazala, da so nekatera splošna, lahko bi jim rekli kar ljudska prepričanja, zgrešena. Na drugem mestu očitkov, ki z moške strani leti na žensko je namreč trditev, da njihova partnerica molči kot riba. 1-sto hibo očita svojim partnerjem nekaj manj odstotkov žensk in je zato na ženski razpredelnici pristala na desetem mestu. Ženske so namreč na drugo mesto uvrstile moško »navado«, da si pusti streči; zanimivo pa je, da so jo moški postavih na tretje. To pa
pomeni lahko samo, da ženske niso tako uslužne kot nekoč ah pa se merila med moškimi in ženskami odločno razhajajo.
Nad nemarnostjo in premajhno o-sebno nego partnerjev se zlasti pritožujejo ženske, ki težko prenašajo u-mazane kopalnice, nemarno domače oblačenje in govorjenje s polnimi usti. Presenetljivo pa je, da se več kot polovica žensk pritožuje nad dejstvom, da njihovi partnerji radi opravljajo, medtem ko isto napako očita svojim partnericam 38% intervjuvanih moških. Strokovnjaki so kajpak ugotovili, da so v govornih ozirih moški večje »babe« od žensk.
Da moški rad vidi, če obvelja njegova, je stara resnica, ki jo anketa potrjuje. Istočasno pa spadbija tezo o stalni ženski netočnosti, kajti to razvado očita moškim 43% žensk proti 24% moških.
In že smo pri nemarno zmečkani tubi zobne paste: takšno ravnanje spravlja ob dobro voljo že navsezgodaj 42% žensk in 25% moških. To pa pomeni, da pri ženskah zaseda deseto, pri moških pa enajsto mesto.
Tudi ženske očitajo moških molčečnost, čeprav nekoliko manj kot moški; eni drugim pa oponašajo, da ne zna ravnati z denarjem in tu se odstotki skoraj izenačujejo, čeprav je ta napaka na moški lestvici višje.
Zato pa ženske moške opozarjajo na vztrajnejšo skrb za telesno nego, moški pa so precej hudujejo nad ženskim nerganjem, ki sodi v prvo deseterico očitanih napak. (S stalnim nerganjem p>a ženska izraža nezadovoljstvo in razočaranje nad lastno izbiro, se glasi strokovna razlaga).
Tudi ženske niso povsem zadovoljne s spolnim življenjem, ker jih 27% trdi, da mošM hlinijo utrujenost; kljub precej visokemu odstotku pa je ta moška napaka šele na 14. mestu. Potem so sestavljale! ankete vzeli še v poštev nalaganje krivde na partnerja, oziroma na partnerico: pri tem spet greši več moških kot žensk. Tudi p» lepšem kosu pri jedači segajo moški, zato pa jim ženske očitajo, da so predebeli. Ženske in moški se skoraj enako spogledujejo z drugimi, se pravi ženska z drugimi moškimi (to svoji partnerici očita 20% intervjuvanih moških), moški pa z drugimi ženskami (19%). Med vožnjo »px>pravlja napja-ke« partnerice 11% moških, kolikor jih je tueii nevljudnih, ko ni drugih oseb zraven.
Slika, ki izhaja iz ankete, pa če jo jemljejo resno ali p>a bolj za zabavo, ni najbolj idilična. Sicer p>a pripominjajo strokovnjaki, da je tudi stvarnost bliže streznitvi kot navdušujoči sreči. Kajti večna sreča, je baje zapisal znani italijanski pisec in strokovnjak za ljubezen Francesco Alheroni, je prav tako nemogoča v biološkem pogledu kot večna mladost, (bip)
Problemi vedeževalke na srečanju z občinstvom
Sanje, magija, vedeževanje, kabala in za poobedek še malce horoskopa. O tem in še o marsičem se pogovarjajo tržaške gospe, ko se udeležujejo popoldnevov v časnikarskem krožku ob gosposkem (in primerno afektiranem) pokroviteljstvu Fulvio Costantinides.
Na zadnjem takem srečanju je i-mela prvo in glavno besedo v Trstu precej znana vedeževalka Bruna Casali, ki je že toliko zaslovela, da je ob novem letu kot gost krajevne televizijske postaje po hitrem postopku razkrila radovednim gledalcem vse skrivnosti letošnje bodočnosti. Do zadnjega kotička zasedena dvorana časnikarskega krožka pa jo je spra vila v zadrego, tako bi vsaj lahko sodili po pogostem zatikanju, ki je obarvalo njeno podajanje z nekakšno domačnostjo, vendar tudi s precejšnjo mero okornosti. Zadala si je res zahtevno nalogo: v pičli poldrugi uri je skušala pojasniti prisotnim zgodovinske, verske in fiziološke plati nadnaravnih pojavov, ki terjajo za vsak zase globlje in predvsem strokovnej-še obravnavanje.
Tako so se prisotnim naenkrat nakopičili podatki o staroegipčanski privrženosti magiji, o osnovah judovske vere, mimogrede so se pojavili še
taroki, prerokovanje iz kovine usedline in nekaj kabalističnih skrivnosti. Predavateljica je sicer skušala podajati kompleksno snov v štirih sklopih, kot smo omenili — sanje, magija, vedeževanje in kabala, vendar sta ji odmerjeni čas in kopica podatkov dovolila, da se je le bežno dotaknila vsebine obravnavane sno vi, ki je pa očitno vse prisotne zelo zanimala. Prisotne gospe so se zelo rade oglasile in orisale kako svojo izkušnjo ali postavile vprašanja, ki žal ostalih niso zanimala.
Z globokim občutkom odgovornosti je vedeževalka materinske zunanjosti (mogoče bi najbolje opravljala svoj poklic v domači kuhinji z ožjo skupino prijateljic ob popoldanski kavi) vsekakor skušala zadovoljiti prisotne s hitrim horoskopom za leto 1986. Prav gotovo ni prestrog očitek, da je bila tudi pri tem delu površna, vsekakor pa globoko dobra, saj je prav za vse znake — tudi za letos najnesrečnejše — napovedala rožnato leto, polno sreče, dohodkov in najboljših možnosti.
Udeleženke popoldanskega srečanja so tako lahko odšle iz dvorane, ne da bi izvedele kaj zanimivejšega o prerokbah in magiji, pač pa z veselim prepričanjem, da se jim bodo težave letos izmikale . . . (nak)
radiotelevizija
italijanska
Prvi kanal
9.30 Televideo
1)).30 La ragazaa dell’addio - 3. nadaljevanje
11.35	Taxi - TV film
12.05	Halo. . . kdo igra? - Opoldanski s [»red z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Halo. . . kdo igra? - Zadnji poziv
14.15 II mondo di Quark - dokumentarec
15.00	Italijanska kronika - Kronika motorjev
15.30	Orožje žuželk - dokumentarec
16.00	Zgodbe in včeraj in danes
16.30	Pac man - risanka
17.05	Magic! -risanke
17.40	Knjižne novosti
18.10 Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40	Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Buonasera Raffaella
22.25	Dnevnik
22.35	Buonasera Raffaella - 2. del 23.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.30 Televideo
11.55 Cordialmente - dnevna rubrika
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Okolje
13.30	Capato! - TV serija
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
L|ubljana
'8.30 Periskop:	kolesarji
9.00 Športni Bili - 9. del 9.25 Kje, kam, kako med pxxhtni-cami
9.30 Noč iz p»ajčevine - TV drama
10.25	Risanka
10.35	Dogodivščine psa Goroja - film
17.30	Poročila
17.35	Zgodbe o Poluhcu: Poluhec v sosedovem vinogradu - lutkovna serija
17.50	Potovanje skozi osončje: Venerina tančica - izobraževalna serija
18.25	Celjski obzornik
18.40 Mozaik kratkega filma: Grozljivi torek
19.05	Risanka
19.24 TV in-radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
19.50	Vreme
20.05	Tednik
21.10 Tujci in bratje - TV nadaljevanka
22.00 TV dnevnik H
Koper
14.15 TV novice
14.20 Popi - TV film
CANALE 5
8.35 Alice - TV film
9.00	Una famiglia americana - TV film
9.50	General Hospital - TV roman
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Dopipio slalom - kviz
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Pentatlon - nagradna igra
23.00	Protagonisti
23.30	II grande amore di Elisabetta Barrett - film RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	II carozziere - film
11.45	Magazine '
12.15	Jennifer - TV film
12.45	Ciao ciao - risanke
14.15	Destini - novela
15.00	Agua viva - novela
15J.50 Uffa papà quanto rompi -film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV roman
20.30	Joe Dancer - TV film
22.00	Matt Houston - TV film , 23.00 Filmske novosti
23.30	Agente speciale - TV film
00 30 Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film
1.30	Agenzia UNCLE - TV film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	La casa nella prateria - TV film
televizija
15.15 Secondo me - nagradna igra
16.00	Monografije
16.30	Pane e marmellata D’Artacan - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Oddaja o modi
18.30	Dnevnik 2 - Špx>rt
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45 Dnevnik
20.20	Dnevnik 2 - Špx>rt
20.30	L’ispettore Derrick - TV film 21.35 Aboccapjerta - [»govor z gledalci
22.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.40	Dnevnik 2 - špjort
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Giovane e innocente - film
Tretji kanal
12.30	Medicinska oddaja
13.00	Tradicionàlno pustovanje
14.00	Ruščina - vzgojna oddaja
14.30	Francoščina - vzgojna oddaja
15.00	Koncert
15.50	Dokumentarec o Kitajski
16.20	Oče šolar - vzgojna oddaja
16.50	Dadaumpa
18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni programi
20.05	Šola in vzgoja: Indija p» poti napredka
20.30	Ker Paolo Pasolini
21.30	Dnevnik 3
22.05	Boomerang - L’arma che uccide - film
15.00	Ukradeni pxdjubi - film 16.40 Risanke
17.30	Veliki greben - TV film
18.00	Cow boy v Afriki - TV film
18.30	Pacific International airport -TV film
18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji oddaji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
GRADEŽ — Začetek deželnega kongresa CGIL
TRST — Komentar o odboru za zaščito italijanstva
TRST — Napoved prikaza slovenskega filma
TRST — Nastop folklorne skupine »Triglav« iz Buenos Airesa TRST — Novinar Jure Gustinčič v Slovenskem klubu TRST — Umetnost kot hobby TRST — LJUDSKA MAGIJA
19.30	TVD Stičišče
19.50 Slovenski muzeji in galerije
20.30	Prvi dan svobode - film 22.15 TVD - Vsedanes
22.25 Variete
postaje
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
13.20	Help - kviz
14.15	Deejay television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - risanke
17.50	La casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle .coppie - kviz
19.30	La famiglia Adams - TV film
20.00	Risanke
20.30	L’esorcista - film
22.30	Cin cin - TV film
23.20	Košarka
00.35 Filmske novosti
1.00	Cannon - TV film
2.00	Strike Force - TV film
TELEPADOVA
7.30	Risanke
9.00	TV film
11.00	Doppio gioco a San Francisco - TV film
12.00	Chips - TV film
13.00	Risanke
14.00	Innamorarsi - novela
15.00	Andrea Celeste - novela
16.00	TV film
17.00	Risanke
19.00	Carmin - novela
20.00	Risanke
20.30	L’uomo venuto dalla pioggia -film
23.30	Catch
(».30 Chips - TV film
TELEFRIULI
12.30	Dick Van Dyke - TV film
13.00	Mednarodna rubrika
13.30	Senorita Andrea - TV film
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Dokumentarec
18.30	Sherlock Holmes - TV film
19.00	Večerne vesti
19.30	Senorita Andrea - TV film
20.30	Nagradna igra
22.15	Nočne vesti
22.45	Da ali ne, sejem
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro px> naše: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna gla-
sba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Kom ceri; RAI iz Rima: Simfonija za pihala; koncert št. 3 za klavir in orkester; 11.15 Melodični orkestri; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Slovenska pjopevka;’ 14.10 Čas in prostor: Ne prezrimo! ; 15.00 Mladinski pas:	Diskorama; 16.00
Zbornik: Na goriškem valu; Glasbene skice; 17.10 Mi jn glasba: češki mešani zbor Rosa iz Prage, ki ga vodi Miriam Nemcova; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, EP; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper;
13.40	Zamejska pesem: Rino Chinese,
Anna in Checco; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . . ;	17.40 Enà skladba - dve iz-
vedbi: Valček; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italiianski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30J5.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dah; 8.45 Radijska priredba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop pn-ost;
12.00	Glasba po željah; 14.15 Glasba;
15.00	Leteči zmaj (ponovitev) ; 15.45 Počitnice v Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko p>etje: oktet Jelovica; 20.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Kvzi; 1L30 Radijska nadaljevanka; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 15.03 Megabit -znanstvena oddaja; 16.00 Popwldan-ski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Radijska priredba; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja;
8.45	Radijska nadaljevanka; 9.10 Pregled tiska; 9.32 'Radijska priredba; 10.13 Mulini a vento; 10.30 Radio 2 -3131; 13.45 Kviz; 15.00 Popoldanski program; 16.00 Slavni romani; 16.35 Mladi danes; 17.32 Ko so v Hollywo-odu pjeli in plesali. . . 18.00 Branje Vergovega romana ; »Maestro Don Gesualdo«; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Šola in vzgoja; 20.10 Glasbene ure; 21.30 Radio 2 - 3131 - Nočni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 1.05 Ah [»znate. . .; 1.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri;
18.00	S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni [»govori; 18.30 Na slovenske ljudske motive - klavirske skladbe; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minuta z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in. napjevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.10 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sp»redov; 22.30 Večerna pxxiokni-ce; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta p»p»vk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
Darujte v sklad
MITJE ČUKA
jugoslovanska televizija
zasebne
Komunisti za sklic slovenske posvetovalne komisije
Otvoritev ob 20.30 v Kulturnem domu
MSI zahteva, naj občinski svet zavrne Vizzinijev predlog zaščitnega zakona
Gorica nocoj prizorišče 1. film video monitorja
Goriški svetovalci MSI so se z vso silo zagnali proti osnutku globalnega zaščitnega zakona za Slovence, ki ga je pred časom izdelal minister Vizzini, socialdemokrat, čeprav je Vizzini dejal, da gre le za osnutek, ki je odprt tudi dopolnilom in nasvetov ne le drugih političnih strank, marveč tudi zastopnikov slovenske manjšine oziroma krajevnih uprav, ga fašisti zavračajo v celoti. Zavrača ga tudi goriški odbor za ohranitev italijanskega značaja mesta, republikanci in tudi nekateri med socialdemokrati.
O tem osnutku je misovski svetovalec Coana že govoril v občinskem svetu tik pred iztekom lanskega leta. Bral je na široko iz njega in ga obsojal.
Sedaj pa so trije svetovalci MSI, Luigi Coana, Giorgio Noselli in Stefano Cosma, še enkrat zaleteli v ta zakonski osnutek. Županu so poslali osnutek resolucije, ki naj bi jo sprejel goriški občinski svet. O tem bo govor na seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek 27. januarja. Fašisti se s to resolucijo zavzemajo, da bi prišlo do preštevanja manjšine. V sicer zelo mili obliki hočejo, da bi
Posvet
o arhitektonskih pregradah
V avditoriju Luigi Fogar v Gorici bo v soboto dopoldne (začetek ob 9. uri) posvet o arhitektonskih pregradah, ki ga prireja rajonski svet za mestno središče. O tem vprašanju so v skupščini rajonskega sveta že nekajkrat razpravljali. Prišli so do žalostnega spoznanja, da v mestnem središču, kjer je največ javnih uradov, ni takšnih naprav, ki bi handi-kapiranim omogočale prosto kretanje. Razen nekaterih parkirnih prostorov, kake telefonske govorilnice in poštnega nabiralnika, sploh ni drugih naprav, kakršne so na novo uredili v marsikaterem drugem mestu.
Na posvetu hočejo o tem opozoriti občinske upravitelje kot vse tiste, ki bi morali stvar urediti. Razpravo na posvetu bo vodil predsednik rajonskega sveta dr. Edi Bramuzzo. Sledilo bo poročilo, ki ga je pripravil inštitut za mednarodno sociologijo ISIG. Zatem bo ožjo razpravo vodil član rajonskega sveta arh. Massimo Rocco. V razpravi bodo sodelovali zastopniki arhitektov, inženirjev, geometrov in izvedencev, občinski odborniki za javna dela, zastopniki zavoda za ljudske hiše. Zatem bosta poročala še arh. Giandomenico Barban in geom. Giovanni Glessi. Slednji bo poročal o anketi, ki so jo izvedli v mestnem središču, kjer so ugotovili razne potrebe.
občinski svet povedal svoje mnenje o Vizzinijevem osnutku ter menijo-, da bi Vizzinijev predlog povzročil še nove zdrahe v naših krajih.
O tem bo torej govor v ponedeljek, v goriškem občinskem svetu.
V našem listu smo že poročali, da na občini niso še sklicali posvetovalne komisije za slovenska vprašanja, pa čeprav je že minilo veliko mesecev od volitev. O tem je bil govor na seji prve svetovalske komisije, ki se je sestala 28. novembra lani. Od župana so zahtevali, naj ukrene vse potrebno za sklic te komisije. V tej komisiji je pet zastopnikov Slovenske kulturno - gospodarske zveze, pet zastopnikov Zveze slovenske katoliške prosvete, dva zastopnika Sindikata slovenske šole ter trije zastopniki, ki jih neposredno izvoli občinski svet. Župan bi moral tri prej omenjene organizacije pozvati, naj imenujejo svoje zastopnike. Doslej tega ri napravil. To je prišlo do izraza na drugi seji prej omenjene komisije, ki je bila 17. januarja. Komunistični občinski svetovalec Maurizio Salomoni je v zvezi s tem poslal županu interpelacijo. V njej hoče vedeti, zakaj ob-
Tretji pokrajinski kongres združenja Confcoltivatori bo od jutri dalje potekal v treh središčih goriške pokrajine pod geslom enotnega načrta za krepko in kvalitetno kmetijstvo, večjo uravnovešenost in družbeni razvoj. Kongres se bo pričel jutri ob 19.30 v občinskem gledališču v Krminu z uvodnim poročilom dosedanjega predsednika Bruna Marizze in pozdravi gostov. Delegati se bodo v soboto preselili v prostore zadruge ČILA v Gradišču, kjer se bo ob 19.30 nadaljevala kongresna razprava.
V nedeljo bo zaključni del kongresa od 9-30 dalje v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Sklepni poseg bo imel član vsedržavnega vodstva združenja Volfango Primavera.
Vodstvo Confcoltivatori je te dni orisalo svoje predloge za razvoj kmetijstva s posebnim ozirom na goriško pokrajino na srečanju s pokrajinskimi tajništvi KPI, PSI, PSDI in PRI, strankami, ki igrajo aktivnejšo vlogo v sklopu tega kmečkega poklicnega združenja. Okrog teh ocen in predlogov se bo predvidoma osredotočila diskusija na tretjem pokrajinskem kongresu.
činski odbor 'ni še pozval slovenskih organizacij, naj mu pošljejo imena članov posvetovalne komisije za občinska vprašanja.
Gradbeni odpust in upokojenci
V	petek ob 16. uri bo v večnamenskem središču v Ul. Baiamonti predavanje o gradbenem odpustu, ki je izrecno namenjeno upokojencem in starejšim občanom. Poročali bodo funkcionarji sindikata upokojencev CISL, predavanje pa sodi v sklop prireditev, ki jih razna goriška združenja in organizacije vsak mesec prirejajo za starejše občane.
V	januarskem programu je predviden še koncert pustne glasbe, ki bo v petek, 31. t. m. Organizatorji nadalje opozarjajo na tečaj nenaporne telovadbe, ki se odvija v petek popoldne v prostorih večnamenskega centra in na nedeljsko tombolo, ki prav tako predstavlja že redno priložnost za srečanje med starejšimi občani.
Predlogi Confcoltivatori izhajajo iz ocene, da deželni razvojni načrt za leto 1986 ne označuje primarne vloge, ki bi jo moralo imeti kmetijstvo v splošnem gospodarskem razvoju in tudi ne predpostavlja jasnih smernic za krepitev posameznih kmetijskih dejavnosti.
Svoje predloge je združenje strnilo v osem točk, ki so po njihovem mnenju prvenstvenega pomena za razvoj kmetijstva na Goriškem. Načrt zadeva ohranjevanje in širjenje kmetijskih površin, tudi v tesnem sodelovanju s konzorciji za bonifikacijo in namakanje, razvoj posameznih kmetijskih dejavnosti, ki naj se omogoči s posegi za krepitev sedanjih in razvoj novih dejavnosti, z olajšavami za gorivo in gnojila v obliki kontingentov proste cone, z deželnimi pobudami, ki naj omogočijo neposrednejše oblike prodaje pridelkov. Predlagajo tudi ustanovitev posebnega deželnega sklada za odkup površin, ki bi bile na prodaj in ki bi jih namenili kmetijskim dejavnostim, s čimer bi, med drugim, omogočili pridobitev novih delovnih mest.
Kot sporoča združenje Confcoltivatori, so stranke izrazile povoljno mne-
V Kulturnem domu v Gorici bo nocoj otvoritev 1. FILM VIDEO MONITORJA, pregleda slovenske jilm-ske in video produkcije v komaj minulem letu 1985. Štiridnevna festivalska manifestacija se bo pričela ob 20.30, ko bo po uvodnih besedah Klavdija Palčiča takoj na sporedu prvi celovečerni film. Prvo od petih najnovejših del iz hrama slovenske filmske hiše Viba film bo zadnji trud režiserja Jožeta Pogačnika NAŠ ČLOVEK.
nje o teh predlogih, kot tudi o pobudi za sklicanje pokrajinske konference o kmetijstvu. Na srečanju so namreč soglašali v oceni, da je potrebno širše srečanje med političnimi silami, strokovnimi in gospodarskimi združenji ter deželno upravo in krajevnimi ustanovami, na katerem bi skušali izdelati celovit pregled stanja, potreb in perspektiv kmetijstva na Goriškem. Predlog za sklic konference so naslovili na pokrajinsko upravo, ki je po njihovem mnenju najprimernejši forum za načrtovanje skupnega poseganja na področju kmetijstva.
KINOATELJE
ZSKD
EWFI
VIBA
ŠKUC
1. FILM VIDEO MONITOR 23. - 26. januarja
GORICA — KULTURNI DOM Kmečka banka v sodelovanju s slovenskimi bančnimi zavodi v Italiji.
filmskih del si avtor prizadeva, da bi poglabljal razmišljanje okrog sodobnih dilem slovenskega človeka in družbe. Že iz naslova filma je razvidno, da je v tem primeru v ospredju človek, razmišljanje o socialnih razsežnostih njegove življenjske krize pa prihaja do izraza bolj posredno. Govor je o spoznanjih in. konfliktih, ki jih doživlja direktor industrijskega kompleksa, ko ga v delovni organizaciji, kjer se čuti nenadomestljiv, pričnejo odrivati. Gre torej za življenjsko zgodbo v točno označenem zgodovinskem in socialnem prostoru, ki pa s svojimi človeško problemskimi razsežnostmi presega določen prostor in čas.
O sporedu filmov in video predstav, ki se bodo zvrstile do nedelje, bomo še poročali. Povejmo le, da bo ta prvi celoviti pregled enoletne slovenske filmske in video proizvodnje, ki ga prireja Kinoatelje s sodelovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev, East West Film Instituta, Vibe film in ljubljanskega ŠKUC foruma, priložnost za srečanje med slovenskimi filmskimi ustvarjalci in kulturnimi delavci ter italijanskimi kritiki n poznavalci filma, ki so napovedali prisotnost na goriški prireditvi. Omenimo naj še, da je pobudo finančno podprla Kmečka banka v Gorici v sodelovanju s slovenskimi bančnimi zavodi v Italiji.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi tradicionalno pustovanje v nedeljo, 9. februarja, od 16. ure dalje v hotelu Planika v Ajdovščini. Na sporedu večerja, glasba, ples, šaljive igre, nagrajevanje mask. Društvo poskrbi za avtobusni prevoz. Vpisovanje od ponedeljka, 27., do srede, 29. t.m., na sedežu v Križni ulici 3 in pri poverjenikih: Štandrež -Ema Lupin, Sovodnje - Veronika But-kovič, Doberdob - Andrej Jarc, Šte-verjan Mario in Mirko Maraž, Pod-gora Vilma Bregant. Vabljeni so vsi upokojenci (zaželene so maske).
kino
Kot v večini novejših slovenskih
Od jutri do nedelje v Krminu, Gradišču in Gorici
Prizadevanja za razvoj kmetijstva v ospredju kongresa Confcoltivatori
VAŽNO SPOROČILO
od četrtka, 23. januarja, dalje za 4 tedne
ILA BANCARELLA!
Pismo devetnajstih bolničarjev vodstvu KZE
Različna stališča o vlogi in potrebi Zelenega križa
Gorica
KULTURNI DOM: 20.30 — Prvi film video monitor - »Naš človek« — režija Jože Pogačnik.
VERDI 18.00—22.(X) »Rambo II«.
CORSO 18.00—22.00 »Gommando«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 »Erotic seduc-tion«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJA
GORICA — Ui. Cascino 5 - vhod z Ul. Garibaldi 6
ENKRATNA PRILOŽNOST:
VELIKA PROMOCIJSKA PRODAJA,
KI PRESEGA KATEROKOLI


SPRAVIM! QAQ/ POPUSTI DO OU 70
MOŠKA — ŽENSKA OTROŠKA ZIMSKA KONFEKCIJA OSEBNO PERILO — BLAGO ZA STANOVANJE
OBIŠČITE NAS, ČE ŽELITE PRIHRANITI
Vprašanje hitre pomoči z rešilci na cestah goriškega in červinjan-skega območja ostaja še danes odprto. Kot je znano to službo sedaj vrši goriški Zeleni križ z rešilci, ki so mu jih darovali goriški bančni zavodi. Zeleni križ ima tudi pogodbo s krajevno zdravstveno enoto zato hitro pomoč na cestah. Zahtevali pa so, da bi KZE dvignila svoj prispevek, kot je že naredila z Rdečim križem v Tržiču, ki tam opravlja podobno službo kot Zeleni križ v Gorici. Ker niso doslej dosegli sporazuma, grozi prebivalstvu Goriške, da ostane od 1. februarja dalje brez službe hitre pomoči.
V	teh dneh je bilo več sestankov tudi s posredovanjem prefekta. Vendar pa vsi ne soglašajo z Zelenim križem. Strokovni sindikat delavcev v zdravstvu, ki se prišteva k CGIL-CISL-UTL, je pred dnevi izdal tiskovno poročilo. V njem zahteva ovrednotenje službe prve pomoči v goriški bolnišnici in ne želi, da bi KZE podaljšala pogodbo o tej službi z Zelenim križem.
V	redakcijo nam je včeraj eden od bolničarjev goriške bolnišnice prinesel pismo s podpisi devetih bolničarjev, ki so ga poslali tudi vodstvu KZE. V njem menijo, da bi KZE morala ojačili službo hitre pomoči, na kupiti rešilce. Samo tako bi bila ta služba hitra in učinkovita. Delo, ki
ga sedaj opravljajo prostovoljni bolničarji Zelenega križa, je sicer hvalevredno, vendar ne zadostuje, menijo podpisniki pisma. Trdijo tudi, da bi bilo prav, da bi se Zeleni križ omejil na prevažanje bolnikov in da bi ne skrbel za službo hitre pomoči.
Problematika Zelenega križa se torej ni rešila in utegne postati jabolko spora in še nadaljnjih polemik, čeprav imajo podpisniki morda prav, je treba vendarle vedeti, da je Zeleni križ zakoreninjen že 60 let v goriški stvarnosti in uživa zaupanje vsega prebivalstva.
0 gradbenem odpustu jutri v Doberdobu
O gradnem odpustu bo govor jutri, v petek, 24. januarja, ob 20. uri v dvorani Kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Predavanje prireja dober-dobska občinska uprava, ki je za to priložnost povabila geometra Vincenza Mirando. Vabljeni so vsi občani.
• V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo danes ob 18.00 Branko Babič predstavil svojo knjigo z naslovom »Odmevi«, ki je izšla v so-založbi ZTT in Lipe iz Kopra. Poleg avtorja bosta govorila še novogoriški župan Danilo Bašin in ravnatelj koprskega muzeja Salvator Žitko.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Ragazze e-rotiche« Prep. mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncertna sezona: nastopa pianist Richard Goode.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 19.00—21.00 »I banditi del tempo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Lov v vesolju«; 20.00 »Škrlatni dež«.
SVOBODA 19.30 »2019 - New York«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel. : 83538
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Vitalina Cu-lot iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 1. uri Vincenza Lamberti iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori, ob 12.30 Caterina Marchig vd. Ballaben iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
Elviri Tomšič in družini izreka oE»-čuteno sožalje ob izgubi očeta
kolektiv AGOREST
Pri ZTT knjiga Milana Medena »Iskanja in omahovanja«
Učinkovito osvetljevanje sodobne problematike jugoslovanske družbe
Predstava ob jubileju
Raztrgana Mateja Bora na odru SNG Maribor
Založništvo tržaškega tiska je s pričujočo knjigo družbenopolitičnega delavca, že precej časa navzočega na vodilnih mestih časopisnega novinarstva, nedvomno dobesedno poseglo v konkreten trenutek matičnega prostora, trenutek, ki ga obeležujejo zelo odprta kresanja mnenj in stališč, mestoma kar izostrena soočanja ideološke pa tudi prakticistične narave, trenutek, ki' kljub objektivnim težavam tudi gospodarskega značaja, ravno s svojo odkritostjo in javnim obravnavanjem vzbuja upanje najširšega reševanja problematike, brez tiste in takšne centralistične taktike, ki kaj hitro poseže po ostrejših instrumentih in navadno poskrbi, da so stališča že kar vnaprej jasna in do kraja poenotena.
Tako nekako bi lahko tudi uvedli razmišljanje o zapisih Milana Medena, ki dosledno in kar v stilu dnevne politike posega v dogodke okoli sebe, se spušča v najbolj kočljiva vprašanja kakor tudi prakso, odpira samokritične vidike ter posledično tudi kritiko vsega tistega, kar v okviru (jugoslovanske) socialistične misli in načel nikakor ne sodi. Številni, bolj ali manj priložnostni članki, — škoda, da knjiga ne vsebuje kraja in datuma posameznih razmišljanj, nemara tudi kazala uporabljenih in citiranih imen — se z razmeroma visoko stopnjo jezikovne izbrušenosti spuščajo v samo bistvo trenutnih preokupacij matične domovine, ki jo kot vse druge če ne celo izdatneje — pestijo sodobne gospodarske težave in to v tako izdatni meri, da je omenjeno dejstvo zarezalo v tekoča snovanja nujo »i-skanj«, če parafraziramo naslov, kakor tudi logična »o-mahovanja«, porojena iz očitnega neupoštevanja dejstva, da se lahko zgodi tudi (naši) socialistični družbi, da zabrede v težave, za katere bi morala biti bolj imuna, kot so to drugačni družbeni sistemi.
In res: če beremo Medenove zapiske pod vrsticami, začutimo prizadetost, ki pa jo moramo pozdraviti: absurdno bi namreč bilo razmišljati o boljših tekočih rešitvah s hladnim, birokratskim pristopom, ki je na žalost mnogokrat navzoč tedaj, ko bi to najmanj potrebovali. Prizadetost pa avtorja nikakor ne vodi v predajo ali resnično omahovanje, nasprotno, pri roki je tolikanj zdravih in borbenih argumentov, da se avtor posledično čudi vsem tistim in vsemu tistemu, kar se vrsti v začaranem krogu in namesto, da bi se vzpenjalo v smeri rešitev, se predaja resignaciji ali številnim deviacijam.
Z očitno intelektualno silo in jasnimi pravili zatorej Meden vzpostavlja osnovni problem današnjega nedvomno izostrenega in verjetno celo prelomnega trenutka z definicijo, da je »edina nevarnost za našo perspektivo: centralizirana oblika političnega in gospo-
darskega vodenja«, znotraj katerega seveda odpade vsakršno iskanje in kresanje mnenj, vsakršna družbena inovacija, vsakršno aktiviranje vseh subjektivnih sil, vsakršno ustvarjanje prihodnjih poti, ker se vse omenjeno vzpostavlja od zgoraj, do kraja poenoteno in brez smisla za (drugačna) mnenja. V tem smislu vidi Meden Jugoslavijo, eno redkih evropskih držav, po kateri se ne sprehajajo tuji bajoneti, v precepu med »reaganiz-zmom«, ki brez posluha in širine čisti vse, kar diši po socializmu, in »etatističnim socializmom« na drugi strani, ki pač razvija vso citirano centraliziranost do tiste mere in doslednosti, da se teh držav že drži vzdevek »realnega socializma«. V tej točki je avtor izredno kritičen do dogodkov na Poljskem, ki so primer uvoženega modela, ločitve ljudskih množic od partije, antireklama za resnični socializem, ki pozna ali naj bi poznal toliko različnih obrazov, kolikor različnih zgodovinskih izhodišč obstaja na svetu — in teh različnosti je praktično nešteto.
Izredno (samo)kritičen je Meden v analizi internih problemov, kjer po njegovem na žalost mrgoli deviacij: to so tehnobirokratski monopolizem, stalno pora-jojče fantaziranje o politiki »trde roke«, birokratizem in centralizem, dogmatizem, ki ne dopušča razvoja, pragmatizem in prakticizem dnevne politike. Kljub aktualnim dogodkom, ki se resno poigravajo z ostrejšimi družbenimi prijemi — Meden odkrito med drugim govori o kritikah na račun Slovenije, ki prihajajo iz drugih republik in ki praktično kar kličejo po »uravnilovki« in izravnavi — je knjiga v jedru premočrtna in bojujoča.
Tako je s pravilnim razumevanjem mogoče rešiti vse na najboljši način, bodisi da gre za polpretekle težave pri oskrbi, gospodarske polome z velikimi industrijskimi objekti, dolgovezno dogovarjanje, kadar gre za nebistvene stvari in hipne odločitve, kadar gre npr. za sprejem znanega pologa; ali pa lokalizme, kjer se razraščajo samopašnost in nesocialistične male vladavine; ali pa ne razadnje za preveliko spolitiziranost družbenega življenja, kjer npr. po avtorju mesta v odrugih družbenih ureditvah funkcionarja lahko tudi bolje od naših, ker tam pač jemljejo tovrstno upravljanje kot strokovno tehnologijo, ne pa politično dejanje.
Lahko bi Medenovi jasni samokritiki celo očitali nekaj idealističnih postavk — zgolj samokritika na žalost odklonov in deformacij še ne odpravlja — prav gotovo pa je res, da se znotraj uradne družbene miselnosti srečujemo s knjigo, ki učinkovito osvetljuje sodobno problematiko kakor tudi imponira s svojo bojevitostjo in neustrašenostjo.
JANEZ POVŠE
Borove partizanske drame Raztr-ganci mariborsko občinstvo ni videlo celih štirideset left; uprizorili so jo že leto po vojni, 1946., v režiji Milana Skrbinška, zdaj pa jo je privabila na svetlo lanska obletnica osvoboditve.
V štirih desetletjih pa so doživela temeljite spremembe tako tempora kot ljudje (mimogrede omenimo, da so po vojni Raztrgance na profesionalnih odrih uprizorili sedemkrat, nazadnje Mestno gledališče ljubljansko leta 1973), zato je uprizoritev v SNG Maribor zbujala dvojno pričakovanje : kako bo režiserju Voju Soldatoviču uspelo to dramo, napisano leta 1944, iz tedanjega posebnega trenutka postaviti v gledališče sedanjosti in kako bo zazvenela v gledalcih, ki so morali preprosto dvojnost sveta nadomestiti z neskončno večplastnostjo. In nazadnje in bolj konkretno: ali lahko Raztrgane! danes še sploh živijo na odru? Na slednje vprašanje lahko kar takoj odgovorimo: morejo, četudi jih gledamo kot prikupno kriminalno zgodbo in se včasih nasmehnemo ob preproščini likov. Po drugi strani pa je v Raztr-gancih več življenjske moči, kot se morda zdi ob površnem pogledu, saj se tako zgodba kot njeni akterji dosledno dramsko uresničujejo.
Daljša analiza bi pokazala, da ta trditev drži, ne glede na to, da vsi značaji niso dovolj natančno izrisani. Ne-šolsko gledanje odkrije tudi tragičnega junaka drame, izdajalca Ferleža — edini negativni lik plača svoj zločin z glavo, zagrešil pa ga je zaradi neizpolnjene ljubezni. Bor mu sicer pritakne še pohlep po Rutarjevem mlinu, vendar ta motiv nikakor ne deluje pristno. Uprizoritev, ki bi izpostavila to tragiko šibke človekove duše, bi seveda kaj malo ustrezala proslavljanju 40 let osvoboditve, zato je tudi mariborska uprizoritev bolj sledila fabuli kot psihologiji.
»Lukenj« v dialogih ni nadomeščala z igralsko kreativnostjo, in ker so se tako režiser kot igralci odločili v prvi vrsti podajati okvir, ne pa vsebine, je bil tudi razlog, da je gledalce včasih posilil dobrohotan smeh. Videti je bilo, kot da vse skupaj ni čisto zares, ampak v slogu »igrajmo se partizansko gledališče«, a se je kljub vsemu zelo simpatično dopolnilo.
Izgubljenima partizanoma Miholu (Peter Šprajc) in doktorju Mrožu (Franci Gabrovšek) kar nismo mogli zameriti, da sta bila spočito razposajena, prav tako ne Rutarici (Majda Herman) njene histerije, Vidi (I-rena Mihelič) njene nezainteresiranosti. Marjan Bačko se je trdno postavil za svojega Rutarja, klenega kmeta z neskončnim poštenjem. Rado Pavalec je bil v začetku zvit in spreten dvoj-než Ferlež, a je nekakšna neobremenjena razigranost počasi zajela tudi njega, čeprav je svoj lik vendarle korektno izpeljal do konca. Osvežitev je bil Janez Klasinc v vlogi Črešnika, nasploh pa je bilo videti, da oblikovanje vlog bolj izvira iz neke poprejšnje vednosti o likih kot iz resničnega igralskega občutenja, »krivdo« za to pa gre bolj pripisati režiserju kot igralcem.
Po mariborski izkušnji si lahko odgovorimo tudi na prvi dve vprašanji, ki smo si ju zastavili. Ugotovimo, da je Raztrgance mogoče vključiti v sodobni gledališki repertoar, ker vsebujejo dovolj trajnih dramskih elementov, odkrije pa se nam tudi to, da kaže zakoreninjena črno - bela slika tudi številne večbarvne odtenke. Morda ne vedno srečno, a vse to nam je pokazala tudi mariborska uprizoritev.
Dramaturg je bil Vili Ravnjak, lepo in funkcionalno sceno je ustvaril Drago Turina, kostume Milena Kumar, glasbeni opremljevalec pia je bil Ivo Meša.
HELENA GRANDOVEC
Pogovor s predsednikom DSP Tonetom Partljičem
Slovenci se moramo naučiti poslušati drug drugega
S predsednikom Društva slovenskih pisateljev, dramatikom in dramaturgom Tonetom Partljičem smo se srečali, ko je prišel v Trst kot dramaturg pri novi postavitvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski, ki jo v režiji Jožeta Babiča pripravlja Slovensko stanlo gledališče. Odločili smo se za razgovor s Partljičem, ker sodi med tiste Slovence, ki znajo vedno kaj zanimivega povedati, saj živi v slovenski areni kot eden izmed njenih protagonistov. Zato je pomembno, da tudi na našem koncu slišimo ali beremo, kaj Partljič pravi...
Najprej o stvareh iz naših logov: sodelujete kot dramaturg s Slovenskim stalnem gledališčem pri postavitvi Cankarjeve igre Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Id jo režira Jože Babič. Nam lahko kaj poveste o tem Projektu?
Zelo rad sem prišel v Trst delat z Babičem, saj naju veže 15-letno sodelovanje. Mislim tudi, da je za dramaturge dobro, če vsako toliko menjajo ansamble in se spoznajo z drugimi sredinami. Nisem seveda poklican, da vam izdam širšo vizijo projekta, to vam bo verjetno globlje razložil že ravnatelj - pesnik Miroslav Košuta. Vidim pa, da so se v SSG odločih obnoviti ves Cankarjev opus kot nekako reminiscenco na dogajanje pred 60 leti in več, ko je Milan Skrbinšek od aprila do konca maja leta 1920 odigral vse Cankarjeve drame razen Romantičnih duš. Povsem razumljivo se mi zdi, da se je SSG lotilo najprej Pohujšanja, ki je začudo izmed dram simbolistične struje tista, ki je preživela tudi na odru čas, medtem ko so nekatera velika dela, na primer Meterhnckova, pozabljena. Pohujšanje pa ohranja v sebi moč, ki ga dela še vedno atraktivno. Kot veste, so s Pohujšanjem padale in vstajale celo gledališke intendance in režiserji. Tudi veliko bolj učeni ljudje, kot sem jaz, recimo Vladimir Kralj, Josip Vidmar, Primož Kozak, so Pohujšanje Prav diametralno razlagah. Nekateri trdijo, da je to tipična slovenska drama in da so lahko take reči nastale samo v mali provincialni in klerikalni Sloveniji tistega časa, medtem ko drugi, po mojem bolj pravično, opozarjajo na Dunaj, na Freuda, Wede-kinda in trdijo, da je Cankar otrok Dunaja.
No, vedno se postavlja vprašanje, kako lotiti se Pohujšanja za današnjo rabo, pomislimo le na tako imeno-vano sporno uprizoritev ljubljanske tirarne v režiji Mileta Koruna in še na kakšne druge uprizoritve. Večkrat sem rekel, da si Babič zasluži neko
apriorno zaupanje, če pomislimo, da je starosta slovenskih režiserjev in da je že marsikatero slovenskp klasiko uprizoril na sodoben in nov način, ne da bi se, kot se rado reče, izneveril ah izdal avtorja.
Pohujšanja sva se z Babičem lotila »za današnjo rabo«; delno bo postavljeno v današnji čas z nekaterimi zunanjimi podobami. Babiču se zdi bistveno bolj kot smešenje Šentflorjancev in njihovih napak, oziroma butalstva teh šentflorjancev, poudarjati spor umetnost - družba. V našem potrošniškem času se mu zdi pomemben, protest umetnika, ki je kakor Peter postavljen na rob, tako sam pravi, Evrope.
Tudi v Ljubljani pripravljajo vašo novo dramo. Bi nam lahko kaj o tein povedah?
Mestno gledališče je v resnici dramo odkupilo in se pripravlja na štu di j. Upam, da ne bo kakšen hudič prstov vmes dal, kajti drama obravnava izredno kočljivo temo, ki je danes v Sloveniji po znamenitem spisu ali pa neustrezni popularizaciji spisa prek dela Spomenke Hribar o narodni spravi toliko bolj kočljiva. V drami poskušam orisati Ljubljano leta 1942, likvidacijo bana Natlačena in težave, dvome in stiske, ki so jih imeh izdajalci s škofom Rožmanom na čelu, na drugi strani pa partijci, vosovci in ilegalci. Prepričan sem, da je skrajni čas, da o teh stvareh spregovorimo. Seveda je tu vehko vprašanje mojih sposobnosti in talenta, skratka, če
sem pravi človek za takšno početje.
Sam ne vem, zakaj me je ta ideja obsedla, saj gre tudi za svojevrstno uresničevanje Prešernovih napovedi, ki so strnjene v verzu '»Slovenec že mori Slovenca brata«. Z dramo verjetno ne bodo .zadovoljni tisti, ki pričakujejo neke moje šokantne ali pa manipulativne načrte; po mojem pa ne bodo zadovoljni niti uradni razlagalci zgodovine, pa niti kakšen krog, ki prisega samo na Kocbekovo vizijo. . . ne vizijo, ampak na Kocbekov opis in stahšča do NOB. Trudil sem se biti čimbolj objektiven, obiskal sem nekaj neposrednih udeležencev teh dogajanj in upam, da bodo dramo tako pošteno študirah in kasneje tako pošteno sprejeli, kot je bila poštena moja inspiracija.
Kako to, da se danes toliko piscev in režiserjev, od Jančarja, Šeliga do Jovanoviča loteva političnih in zgodovinskih dram. čemu je ta tip drame v bistvu prevladal?
Občutek imam sicer, da je to, kar ste povsem1 natančno ugotovih, vendarle v majhnem zatonu. Gledališča in pubhka se namreč ne zadovoljujejo samo s šokantnimi, pohtično udarnimi dramami, ampak iščejo še nekaj več. Da pa je smer še vedno živa, priča dejstvo, da sem pred dnevi kot dramaturg prejel novo dramo pesnika Borisa Novaka, ki se ukvarja prav s problemom slovenske zgodovine in usode v začetku 20. stoletja. Delo je ambientirano v Mariboru; gre za neko epopejo Novakove družine. To je povsem normalno, vidite, da se tudi v politiki vedno bolj sprašujemo o u-sodi Slovencev v Evropi in Jugoslaviji, pa še o usodi enotnega kulturnega prostora. Današnja težka situacija je vendarle pogojena s časi, ko je nastajala Slovenija. Mlade še ne zadovoljuje način obravnave revolucije v dosedanjih literarnih dehh, čeprav imamo nekatera odlična literarna dela in dobre pisatelje iz tega časa; sami pa veste, da smo imeh obdobje
Tone Partljič
čmo-belega prikazovanja in da se danes iščejo novi pogledi. Očitki, da s tem nekako relativiziramo ali pa zastreljujemo podobo o revoluciji in slovenski zgodovini, so po mojem samo do neke mere točni. Normalno je, da nove generacije iščejo nove odgovore. Trditve nekaterih, na primer iz vrst borcev, ki jih sicer izredno cenim;, da so stvari že pojasnjene, napisane, definirane in da tu ni več kaj iskati, ne držijo, kajti zgodovina raziskuje vedno.
Vi ste tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki se je prav v času vašega predsedovanja pričelo močno angažirati ob splošnih narodnih in tudi kulturno-poUtičnih problemih. Postalo je tako eden izmed protagonistov slovenskega življenja.
Bila bi vehka krivica, če bi samemu sebi pripisoval ne vem kakšne zasluge. Mislim, da je društvo zadihalo že za časa Toneta Pavčka, stvari pa ne odvisijo toliko od predsednikov, ampak od splošne kulturne atmosfere. Sam schi si izbral za moto, ki se ga držim, dolžnost, da mora dnevna pohtika mene poslušati kot predstavnika pisateljev in da ji razlagam, kaj pisatelji o stvareh mislimo. Mogoče je bilo kdaj v preteklosti obratno in so bih predsedniki društva tisti, ki so navodila ali ukaze politike prena-šah med pisatelje. Zase mishm, da je pot nasprotna in to je morda mo-
ja edina zasluga. Drugače pa ste lahko lani videh to znamenito tribuno v Cankarjevem domu, ki je nastala tako rekoč spontano in ki se je je udeleževalo 1.500 do 2.000 ljudi. To pomeni, da so problemi slovenskega naroda in slovenske kulture v njem kot osnovna identiteta naroda izredno pereči in seveda ob taki stvari društvo ne more stati ob strani. Normalno je, da pisatelji reagiramo drugače kot recimo delegatski sistem in politične organizacije, ker smo bolj čustveni, bolj glasni, v nekaterih stvareh tudi bolj prodorni, v nekaterih stvareh, pa tudi, to moram reči, manj obveščeni. Zato je naša reakcija drugačna, še bolj sem po svoje zadovoljen, da so reakcije drugačne tudi med nami samimi, da smo pohtično zelo razhčni, da pa nas kljub temu stanovske stvari vežejo.
Če smem; kot predsednik preskočiti v Trst, moram izreči vehko veselje nad bogatim literarnim življenjem, ki se potrjuje tudi ob 40-letnici Založništva tržaškega tiska in v številnih dobrih knjigah. Veseh me, da so pisatelji na tako razhčnih generacijskih in drugih izhodiščih, ker gre za svojevrstno dialektiko. Težko pa razumem nekatere politične in pripadni-ške nestrpnosti drugega do drugega. Škoda se mi zdi, da pisatelji, če berem zadnji Zahv, drug drugega diskvalificirajo ah pa si lepijo etikete. Mishm, da je to svojevrstna škoda in tu je tudi neka moja apriorna bojazen do takih večstrankarskih situacij. Kljub temu mishm, da smo se vendarle bolj povezah in naloga novih predsednikov bo, da poskušajo še bolj povezati te pisateljske vezi med nami in vami.
Verjetno je prav v povezovanju ključ, da se v zamejstvu nekatere stvari normalizirajo, prečistijo in zdramatizirajo.
Vesel sem, da se je na Tržaškem in Goriškem povečalo število naših članov društva. Več pa moramo narediti, da bomo sedli za skupno mizo Mislim, da se moramo Slovenci še naučiti drug drugega poslušati, navaditi se moramo dialoga. Zdi pa se mi, da hodimo po tej poti. Tudi politične strukture v matični domovini niso tako ozkosrčne in vkalupljene, kot se včasih prikazuje. Tudi v Slovenji je prišlo do dialoga in bolj sproščenega pohtičnega dogovarjanja.
Razgovor zapisal:
ACE MERMOUA
DOMA
mm IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZ MAM
V" Košarka: sinoči v 5. kolu finalne skupine pokala prvakov
Gibona z veliko težavo premagala Limoges
Cibona — Limoges 116:106 (60:62)
CIBONA ZAGREB — M. Naiđe 6 (2:4), Bečić, Pavličević, čutura 21, Petrovič 51 (11:15), Arapović (0:1), Cvjetičanin 19, VuMčević, Ušić 19 (2:2), Soštarec.
LIMOGES:	Ostrowski ' 30	(4:6),
Knight 40 (7:9), Senegal 2, Beugnot 3, Vestris (0:1), Brosterhouše 4, Davis 18 (2:3), N’Day e 9 (1:2), Occan-sey. Die.
SODNIKA: Metzger (Av.) in Tom-szyk (Polj.). PM: Cibona 15:22; Limoges 14:21. ON: Cibona 22, Limoges 22. PON: nihče. V 12. min. izključen Beugnot. 3 TOČKE: Petrovič 10, Ušič 5, Čutura 1, Cvjetičanin 1; Knight 3, Beugnot 1. GLEDALCEV: 12.000.
ZAGREB — V zadnjem kolu prvega dela finalne skupine pokala pr-vakov je zagrebška Cibona z dokajšnjo težavo premagala francosko moštvo Limogesa. Francozi so v prvem polčasu že vodili s 16 točkami prednosti, pa tudi v drugem delu so bili favoriziranim domačinom stalno za
petami. Zopet je bil odločilen za Ci-bonino zmago Dražen Petrovič, ki je dosegel kar 51 točk.
Ostali dve tekmi tega kola bodo i-grali. danes. Milanski Simac gostuje v Tel Avivu proti Makabiju, v Kaunasu pa bo tekma Žaljgiris - Real Madrid.
KORAĆEV POKAL C. zvezda — Diva rese 90:83 (46:34)
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Ilič, Aleksič, Jankovič 10 (1:3), Karadžič 13, Bogosavljev 24 (2:2), Radovič 17 (6:6), Petovič 7, Milivojša 2, Stefanovič 17.
DIVARESE: Boselli 8, Boesso, Cur-tarello, Canella 2, Thompson 22 (2:3), Vescovi 17 (3:4), Carraria, Micheaux 21 (1:2), Sacchetti 13 (5:6), Rusconi.
BEOGRAD — C. zvezdi ni uspelo premagati Italijane za več kot 18 točk in tako je njihovo upanje za uvrstitev v polfinale splavalo po vodi. Divarese pa ima vse možnosti, da se kvalificira, saj bo zadnjo tekmo igral doma proti Villeurbanneu.
Bosna — Bancoroma 100:96 (52:58)
BOSNA SARAJEVO: Alibegovič 11 (0:2), Radan 2, Benaček 36 (2:3), Dobraš 6, Lukenda, Primorac 6 (2:2), Avdič 1 (1:2), Bilalovič 17 (1:2), Radulovič 10, Mitrovič 11 (2:2).
BANCOROMA RIM: Melillo, Sbarra 8 (6:6), Picozzi, Flowers 22 (2:4), Rautins 14, Gilardi 29 (7:10), Polc-sello 5 (1:2), Solfrini 16 (2:3), Rossi, Valente 2 (2:2).
SARAJEVO — Kljub zmagi so Sarajevčani praktično izločeni iz polfinala. Bancoromi za uvrstitev v nadaljnje kolo zadostuje zmaga doma proti Challansu.
OSTALI REZULTATI Orthez (Fr.) - Mobilgirgi Caserta 79:86 (35:42); Antibes (Fr.) - Bertoni Turin 92:71 (43:37); Cacaolat (Šp.) - Partizan Beograd 100:90 (43:42); Zadar - Paok Solun (Gr.) 98:79 (59: 39).
Pokal L. Ronchetti
Monferrandes (Fr.) - Iskra Delta Ježica Ljubljana (Jug.) 89:83 (43:45)
Salonen v vodstvu
na »Montecarlo«
MONTECARLO — Ob koncu 2. etape avtomobOskega rallyja Montecarlo sta vodstvo prevzela Salonen in Har-janne (peugeot), ki sta prehitela Toivonena in Cresta (lancia). Slednja sta imela zvrhano mero smole. Toivonen ima itak težave zaradi poškodbe, poleg tega je še preluknjal zračnico in tako je vodstvo splahnelo. LESTVICA: Salonen (peugeot) 6 ur 56’22”; 2. Toivonen (delta martini) po 33”; 3. Biasion (delta Martini) 1’22”; 4. Mikkola (audi quattro) 3’54”; 5. Rohrl (audi quattro) 7’51”.
Hoflehner v ospredju
SAINT ANTON (Avstrija) — Včeraj so opravili dva poskusna spusta za sobotni moški smuk za svetovni pokal. V prvem je bil najhitrejši Hoflehner (Av.) pred Zurbriggnom (Švi.), v drugem pa Léwis (ZDA) pred Hoe-flehnerjem in Zurbriggnom. Italijan Mair je bil obakrat deseti.
RALLY PARIZ — DAKAR
Zmagoslavje
Francozov
DAKAR — Na včeraj končanem avtomotorallyju Pariz - Dakar so francoski piloti dosegli pravo zmagoslavje, saj so zmagali tako med motociklisti kot med avtomobilisti. Izkazali so se tudi Italijani, ki so med motociklisti osvojili številne e-tapne zmage, na končni lestvici pa je Balestrieri, pristal na odličnem tretjem mestu. Končni lestvici:
MOTOCIKLISTI: . 1. Neveu (Fr. -honda) 72.49T8”; 2. Lalay (Fr. - honda) po 11’01”; 3. Balestrieri (It. -honda) po 2.14’50”; 4. Charhonnier (Fr. - yamaha); 5. De Petri (It. -honda); 6. Orioli (It. - honda); 7. Marinoni (It. - yamaha); 9. Picco (It. - yamaha); 12. Marinoni (It. - cagi-va).
AVTOMOBILISTI: 1. Metge - Le-moyne (Fr. - porsche) 41.26’45 pena-lizacije; 2. Ickx - Brasseur (Belg./ Fr. - porsche) po 1.45’57”; 3. Rigal -Maingret (Fr. - mitsubishi) 4.59T9”; 4. Lartigua - Giroux (Fr. - lada); 5. Kussmaul - Unger (ZRN - porsche); 6i Cowan - Syer (VB - mitsubishi).
Med tovornjaki se je na prvo mesto uvrstil Giacomo Vismara (It. -mercedes).
Nepričakovan razplet pri Udineseju
De Sisti namesto Vinicia
kratke vesti - kratke vesti
ODBOJKA: POKAL POKALOV
Tarlarmi izločen
BOLOGNA — V povratnem srečanju odbojkarskega pokala prvakov je Tartarini sicer s 3:2 premagal moskovski CSKA, vendar je v prvi tekmi zgubil s 3:0 in tako ne bo mogel nastopati v finalnem delu.
Nastop v finalnem delu pokala pokalnih prvakov pa si je zagotovil Panini, ki je s 3:0 odpravil Cannes, potem ko je že v prvem srečanju zmagal s 3:2. Uspešna je bila tudi Teodora Ravenna (pokal prvakinj), ki je ponovila izid prve tekme proti Lousannu (3:0).
Walder prvi na 15 km
AOSTA — Italijan Albert Walder je zmagal v smučarskem teku na 15 km za pokal deželne uprave. Ob bolj skromni mednarodni udeležbi so bili Italijani odločno najboljši in so osvojili prvo mesto tudi med mladinci na 10 km. Na krajši progi je namreč zmagal Leonardo Follis.
VIDEM — Po besedah predsednika Udinese ja Mazze bi morali soditi, da je pri videmskem prvoligašu med vodstvom in trenerjem Viniciom vladalo pravo idilično vzdušje: »Ne govorimo ne o odslovitvi ne o odpustu in niti o odstopu, saj nam bo Vinicio ostal vedno blizu zaradi resnosti in profesionalnega pristopa,« je izjavil Mazza. Kljub vsemu so Vinicia zamenjali z De Sistijem, ki bo že v nedeljo vodil ekipo. »Čas je pokazal, da je Vinicio imel prav,« je še pristavil Mazza, »položaj se je namreč poslabšal, ekipa sploh ni več reagirala.« Kot po navadi je bila rešitev le ena, zamenjava trenerja.
De Sisti bo z delom začel takoj. Že včeraj je napovedal, da bo najprej skušal razumeti, kaj se z moštvom pravzaprav dogaja, kje so
vzroki slabe igre. šele nato se bo spoprijel s taktičnimi vprašanji, o katerih včeraj ni hotel nič povedati. Dejal je namreč, da pozna le nekaj igralcev In da je letos Udinese videl le na srečanju z Romo.
Mladinsko nogometno EP:
Italija - Portugalska 2:0
MESINA — V kvalifikacijskem srečanju evropskega mladinskega nogometnega prvenstva (igralci pod 18. letom) je včeraj Italija premagala Portugalsko z 2:0 (2:0). Za Italijo sta bila uspešna Lerda v 28. min. iz enajstmetrovke in Impallo-meni v 32. min. Sodil je Jugoslovan Šoštarič.
LESTVICA: Italija 8; Avstrija in Portugalska 6; Malta 0.
Novosti pri Milanu
MILAN — Gianni Rivera je povedal, da so na zakladno ministrstvo naslovili prošnjo za povišanje glavnice Milana s sedanjih deset na dvajset milijard lir, s čimer naj bi rešili društvo. Denar naj bi prispevali sedanji ali novi člani. Rivera je imel tudi nekaj polemičnih besed na račun Berlusconija in njegovih stališč v dosedanjih pogajanjih. Rivera je še pristavil, da dolgovi niso tako katastrofalno veliki kot se je pisalo.
Nogomet: disciplinski ukrepi
lachiniju (Triestina) eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat v A in B ligi ostro ukrepala. V A ligi je za eno kolo izključila kar 11 nogometašev. Leti so: Baresi (Inter), Bonetti (Roma), Celestini (Napoli), De Trizio (Bari), Fontolan (Verona), Lu-
carelli (Avellino), Manfredonia (Juventus), Pecci (Napoli), Pellieanò (Bari), Loseto (Bari), Sacchetti (Verona). V B ligi so za eno kolo izklju-čttni: lachini (Triestina), Farina (A-rezzo). Fiorini (Lazio), Gobbo (Brescia), Longobardo (Catania), Maestri-pieri (Campobasso) in Žmuda (Cremonese) ; za tri kola pa De Stefanis (Perugia).
Španija premagala SZ
LAS PALMAS — V prijateljskem nogometnem srečanju je Španija včeraj z 2:0 premagala Sovjetsko zvezo.
Švica boljša od Italije
LONDON — V uvodnem srečanju Basf European Cup je teniška reprezentanca Švice s 3:0 premagala Italijo. Posamezni izidi: Sadler - C. Pa-natta 6:1, 7:5; Hlasek - Cancellotti 6:2, 7:6; Hlasek in Stadler - Ocleppo in Cane 6:2, 7:6.
Nogomet: danes v Bazovici ob 15.00
ZSŠDI - Slovenija (»under 18«)
V	Bazovici bo danes ob 15. uri zanimiva prijateljska nogometna tejkma med reprezentancema pod 18. letom ZSŠDI in Slovenije.
Za selekcijo ZSŠDI bodo igrali naslednji nogometaši:
KRAS: Gregoretti, Čeme, Kavalič, M. Žagar, Škabar, Leone.
ZARJA: M. Žagar, Kralj, Carli, Zet-tin, Zeugna, Borelli, R. Kalc.
EDILE ADRIATICA: A. Kalc.
V	primeru slabega vremena bodo srečanje preložili na torek, 28. t.m., prav tako v Bazovici ob 15. uri.
Naši ljubitelji nogometa bodo gotovo prišli na svoj račun, saj bodo lahko gledali naše najboljše mlade nogometaše! in seveda tudi preverili kakovost našega »bodočega nogometa«.
Srečanje bo tudi v okviru prijateljskih stikov med obema nogometnima organizacijama. Le upati je, da vreme
ne bo zagodlo nogometašem in da bo srečanje že danes.
812 milijonov lir za žrtve
TURIN — Sklad »Edoardo Agnelli«, kateremu je Juventus zaupal zbiranje in dehtev prispevkov za žrtve finalnega srečanja pokala nogometnih prvakov v Bruslju, je zbral nekaj nad 914 milijonov lir. Doslej so jih razdelili 812. Precej težav je povzročila identifikacija oseb, ki naj bi i-mele pravico do pomoči.
Pomoč za UNICEF
RIM —- Športno združenje UISP je predstavilo načrt za senzibiliza-cijo javnosti do problemov UNICEF (organizacije OZN za otroke) preko športnih prireditev. V načrt spada nekaj ljudskih tekov po velildh italijanskih mestih, nekaj atletskih mitingov in nogometni turnir v Turinu.
ob robu naših nogometnih igrišč
Darko Škabar: »Prosečani glavni favoriti«
Zadnja nogometna nedelja je bila res radodarna s slovenskimi društvi. Samo padriško - gropajska Gaja ni okusila radosti zmage, medtem ko so vse ostale enajsterice poleg obeh točk zabeležile tudi rekordno število golov.
»Stopper« Krasa Darko Škabar je ocenil igro in perspektive slovenskih društev v sedanjem zelo ugodnem stanju na lestvicah druge in tretje amaterske lige.
»Iz druge kategorije dobro poznam Zarjo, proti kateri smo igrali pred prvenstvom. Glede na skoraj nespremenjeno postavo, ki se je v lanskem prvenstvu komaj rešila, je položaj Zarje nadvse presenetljiv. Vesna ima verjetno boljši igralski kader po zaslugi posameznikov. Za obe ekipi pa velja, da bi bile ob koncu prvenstva lahko na prvem mestu.«
»Kaj pa prvenstvo 3. kategorije?«
»Številke že dokaj jasno kažejo trenutno moč Primorja, Krasa in Primorca. Prosečani so po mojem glavni favoriti za prvo mesto. Razpolaga-
jo z dobrim napadom in z izkušenimi igralci.«
»Kras je v tej sezoni opravil kakovostni skok predvsem s pridobitvijo trenerja El linija, ki je znal ustvariti v kolektivu res prijateljsko vzdušje, ki daje na igrišču sadove. Boljši del ekipe je obramba, v napadu pa nam manjka »oportunist«, ki bi znal izkoristiti veliko število priložnosti, ki izhajajo iz igre na sredini igršča. Primorec, ki nam na lestvici sledi, je zame presenečenje, vsekakor se odlikuje z nepredvidljivo igro. Uspehom sledijo medle predstave.«
»Ob rednem igranju Strnada se je popravila tudi učinkovitost Brega in ekipa bi utegnila v nadaljevanju prvenstva popraviti sedanje stanje. Gaja nam je zagrenila predzadnjo tekmo. Goste smo nekoliko podcenjevali kar se nam je maščevalo.« (KB)
Triestina: po prvem delu utemeljeno upanje na prestop v A ligo
Prvi del italijanskega nogometnega drugoligaškega prvenstva je za nami. Kot je za to prvenstvo običaj, vlada velika negotovost glede tistih, ki bodo v naslednji sezoni nastopili v najvišji ligi, kot tistih, ki bodo okusili grenkobo nazadovanja.
Na višjih stopnicah lestvice imamo tako ekipi, ki sta novinki v ligi in bi se zato po logiki morali boriti za obstanek (Brescia in Vicenza) ter e-kipo, ki ji je bilo po mnenju strokovnjakov usojeno mesto na sredini lestvice (Cesena)' Veliki favorit za napredovanje Lazio pa je pokazal velike hibe, predvsem na gostovanjih (3 točke v desetih tekmah), in je sedaj v precejšnjih škripcih. Edini, ki je doslej potrdil pričakovanja, je Asco-li, ki je pokazal nekaj več od ostalih in kraljuje na lestvici s 27 točkami, sad devetih zmag in devetih remijev ter enega samega poraza (v Ceseni v prvem kolu prvenstva). Vse daje misliti, da bo Ascoli v nadaljevanju prvenstva potrdil to svojo premoč, saj ima že sedaj 4 točke prednosti pred drugouvrščeno Brescio. Očitno
je, da bi moral Ascoli, ki ga trenira jugoslovanski strokovnjak Boškov in v katerem nastopa Aleksander Trifunovič, prehoditi isto pot, ki je v prejšnjem prvenstvu ponesla Fiso v prvo ligo. Med ekipami, ki se potegujejo, da bi se ob koncu prvenstva znašla v družbi z Ascolijem, je tudi Triestina, in mnogo strokovnjakov jo celo smatrajo za najresnejšega kandidata za tisto drugo ali tretje mesto na zaključni lestvici, ki daje pravico do napredovanja. Mnogo je razlogov ki govore v prid temu mišljenju, nekaj pa je tudi, ki mu nasprotujejo. Triestina je prvenstvo začela odlično: tri zaporedne zmage in en neodločen izid na tujem. Nato so se začeli slabši natsopi, ki so dosegli svoj višek v novembru, ko je ekipa doživela pekoče poraze s Cremonesejem (na domačem igrišču) ter s Perugio in z Em poli jem. Nato se je spet začela pozitivna serija Razlogov za nestalno igro Triestine je več: v prvi vrsti gre omeniti nekatera nesoglasja znotraj ekipe, ki so nanjo negativno vplivala. Dejstvo je
Trener Triestine Ferrari
tudi, da se je ekipi, ki je bjla že itak zelo prenovljena, pridružila še dvojica Menichini lachini, ki je zelo sposobna (posebno lachini, ki je za B ligo prava nogometna poslastica), a je potrebovala nekaj časa, da se je uigrala. Prišel je sicer tudi branilec Miele, ki pa je doslej opravil že nekaj občasnih nastopov. To je moštvu povzročilo precej težav, tako s
psihološkega vidika (vključevanje številnih igralcev v ambiemt ter ustvarjanje kolegialnosti v moštvu) kot tudi s tehničnega vidika. Zgleda' namreč, da nekateri igralci še sedaj niso »prebavili« novih shem trenerja Ferrarija. Vključevanje igralcev je bilo toliko težje zaradi skoraj neverjetne serije poškodb, ki so na lažji ali hujši način prizadele veliko večino igralcev, tako da je bil Ferrari vsako nedeljo prisiljen pošiljati na teren drugačno enajsterico. Ker so skoraj vse poškodbe mišičnega značaja, se poraja občutek, da niso zgolj slučajne, temveč posledica neprimerne telesne priprave v poletnih mesecih.
Ta občutek postaja še bolj utemeljen, če pomislimo, da je Triestina večkrat bila v velikih težavah v končnici tekme, ko so marsikomu pošle moči, kar meče majhno senco nad možnostjo ekipe, da bi sedanjo formo ohranila v končnici prvenstva.
Povprečen uspeh Triestine v prvem delu prvenstva gre verjetno pripisati nizkemu številu zadetkov dvojice Ci-
nello - De Falco. Cinedo je ob obetavnem začetku (4 zadetki v petih tekmah) zašel v globoko krizo, iz katere je našel izhod šele v nedeljo proti Pescari, ko je dosegel krasen zadetek. De Falco pa nekoliko zaradi stalnih poškodb, ki so ga pestile, nekoliko zaradi sreče, ki mu je večkrat obrnila hrbet, še ni zatresel mreže, kar je vsekakor neobičajno.
Kljub vsemu je Triestina na 3. mestu lestvice in kat zgleda je že prebrodila krizo, ki prej ali slej zajema vse ekipe, ki nastopajo v tem dolgem prvenstvu. Marsikaterega od zgoraj o-menjenih razlogov za povprečne nastope je odpravila in tudi De Falco bo našel pot do gola. Triestina letos razpolaga z igralci, s katerimi bi bilo res škoda, da ne bi dosegla napredovanja, posebno ker razen Ascolija ni drugih, ki bi se lahko ponašali s tako kvalitetnim kadrom. Upanje tržaških ljubiteljev nogometa, da bi v prihodnji sezoni Triestina nastopala v višji ligi, morda ni povsem neutemeljeno.
Igor Pavletič
Tradicionalna smučarska prireditev v Črnem vrhu
9. februarja 11. Trnovski maraton
IDRIJA — Ugodne snežne razmere na črnovrški planoti zagotavljajo organizatorjem 11. Trnovskega maratona iz Črnega vrha in Idrije uspešne priprave na letošnjo prireditev, ki bo v nedeljo, 9. februarja ob 9.30 v Črnem vrhu nad Idrijo.
Športno - politična manifestacija ljubiteljev smučarskega teka in številnih obiskovalcev prireditve je letos organizirana z namenom, da širi množični šport, krepi obrambne sposobnosti, obuja spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenaša borbene tradicije na mladi rod.
Tudi letošnja prireditev bo potekala ob finančni pomoči OZD iz Slovenije, častni pokrovitelj pa bo narodni heroj Stane Potočar - Lazar, nekdanji komandant slavnega 9. korpusa NOVJ.
Organizacijski komite Trnovskega maratona je na zadnji seji, v skladu s pravili o organizaciji in izvajanju množičnih tekaških prireditev v Sloveniji, pripravil razpis, ki predvideva naslednji program 11. Trnovskega maratona: maraton — smučarski tek na 42 km, mali maraton — smučarski tek na 21 km, smučarski tek SLO na 12 km za pripadnike JLA, teritorialne obrambe in milice, ki tečejo v uniformah na terenskih smučeh, partizanski tek TV — 15 na 7 km za udeležence NOB in pionirski smučarski tak na 8 km, na katerem lahko sodelujejo pionirji in pionirke rojeni leta 1971 in mlajši.
Organizator bo sprejemal prijave za udeležence 11.
Trnovskega maratona samo na dan prireditve 9. februarja od 6. ure dalje na vpisnih mestih pred hotelom »BOR« v Črnem vrhu nad Idrijo.
Polog vzome priprave startnega in ciljnega prostora, parkirišč ter vseh tekaških prog, ki potekajo po obronkih Trnovskega gozda, kjer so se borile enote 9. korpusa NOVJ, si organizatorji prizadevajo za kar najboljše počutje sodelujočih. Za udeležence bo ob smučinah pripravljena zdravstvena služba, okrepčevalnica in servisna služba. Ob prihodu na cilj bodo pripravili toplega čaja, za oddano startno številko pa bo organizator vsem uvrščenim tekačem poklonil spominsko značko prireditve. Prvi trije uvrščeni — ločeno moški in ženske — na vseh petih tekih prejmejo medalje.
Informacije v zvezi z razpisom in organizacijo 11. Trnovskega maratona bo možno dobiti v zadnjem tednu pred prireditvijo v hotelu »BOR«, Črni vrh nad Idrijo, telefon (065) 77-013.
Organizatorji so poleg ljubiteljev smučarskega teka iz Slovenije in sosednje Hrvatske, ki bodo iz posameznih centrov na prireditev prihajali z organiziranimi avtobusi, povabili tudi zamejske Slovence. Organizacijski komite Trnovskega maratona iz Idrije že od leta 1977 sodeluje z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji in Slovensko športno zvezo iz Celovca in z njima je tudi podpisal listino o sodelovanju.
SILVO KOVAČ
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 23. t. m., ob 20.30. Seja bo tokrat (zaradi zasedenosti običajne dvorane) na stadionu »1. maj«.
PRIMOTOR KLUB
obvešča člane, da bo tedensko srečanje članov danes, 23. t. m., ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju.
SPOT
obvešča, da bo danes, 23. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) predaval znani tržaški planinec E. Tommasi. S pomočjo barvnih diapozitivov bo predstavil Karnijske Alpe, za katere je napisal vodič, ki pa je že razprodan.
SK DEVIN
obvešča, da bo odhod avtobusa za Ra-vascletto v nedeljo, 26. t. m., ob 6. uri s Proseka. Nadaljeval bo kot običajno.
ŠD POLET
sklicuje v ponedeljek, 27. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red obsega poročila in volitve novega odbora.
Po lepi zmagi neroden poraz
Naraščajniki Bora Adriaimpex so po lepi zmagi nad Alabarde dokaj nerodno izgubili srečanje z Libertasom, ki je veljalo za začasno peto mesto na lestvici. Na sliki mladi borovci v tekmi z vodilnim Ricreatorijem
andrej žagar o jadranovih tekmah
Lahko bi iztržili več
Optimizem, ki je bil prisoten pred odhodom v Padovo in ki je baziral na tem, da smo skoraj v celoti sanirali poškodbe ter trenirali v popolni zasedbi, je na tekmi sami, odnosno v drugem polčasu, kaj hitro skopnel. Domača ekipa, ki je sicer pokazala veliko homogenost ter sposobnost, da takoj kaznuje vsako napako nasprotnika, kaj več pa ne, je s pridom izkoristila našo bledo igro v napadu ter na koncu zmagala s 13 točkami razlike. Vse do sedme minute je
igra potekala izenačeno, nato pa smo prešli v vodstvo za štiri točke in to z 18:14 in 24:20. Že takrat smo zgrešili nekaj metov iz čistih pozicij in v polčasu so domači imeli prednost štirih točk. Drugi del smo začeli s spremenjeno peterko in consko obrambo 1-3-1. Čeprav so takrat domači naredili delni rezultat 8:0, moram povedati, da cona 1-3-1 ni bila slaba. Domačim smo kar dva-
krat prestregli podajo in dobro podajali žogo na krilih in bekih, toda v napadu smo igrali katastrofalno. Prvi koš iz igre smo dosegli šele v osmi minuti drugega dela, takrat pa je Padova že vodila z 11 točkami prednosti. Ekipa, ki kar sedemkrat zapored ne realizira napada, seveda ne more upati na ugoden rezultat. K sreči je vsaj obramba dokaj solidno delovala, saj bi drugače v tistem obdobju lahko doživeli še večji rezultatski deficit.
S tekmo v Padovi smo končali prvi del prvenstva B lige, ki ga lahko ocenimo kot delno uspešen. Osem točk, ki smo jih osvojili, je sicer premalo, saj smo po mojem mnenju sposobni za več. Manjka nam vsaj šest točk. Tu mislim predvsem na izgubljeno domačo tekmo z Vicenzo, potem na nesrečen poraz s Facibo ter na neizkoriščene priložnosti proti Cremom, Maltintiju in morda še kje drugje. Kot objektivno težavo pa je treba omeniti poškodbe, ki so nas krepko pestile skozi ves prvi del. Tako smo tudi trenirali precej o-kmjeno, kar se je odražalo na nekaterih tekmah. Ohranili pa smo ve-
liko borbenost ter osnovni moto »ne popustiti do konca« za kar smo velikokrat dobili priznanje in simpatije tudi od nasprotnikov. V povratnem delu prvenstva nas čaka zdaj osem domačih tekem in sedem gostovanj. Od ekip, ki so v zgornjem delu lestvice, igramo doma s Citrosilom, Ferraro in Panapesco. V prvem delu je samo Citrosil proti nam prikazal res vrhunsko košarko, ostali dve e-kipi pa nista nepremagljivi, seveda ob naši res dobri igri. Iz zlate sredine gostimo Treviglio, Arese in Padovo. Z vsemi tremi srno v prvem delu dokaj prepričljivo izgubili, vendar tudi tu ne moremo govoriti o nepremagljivosti. Iz »spodnjega doma« pa prihajata v Trst Faciba in Monza, kjer kaj drugega kot zmaga ne prihaja v poštev. Vidimo torej, da bi ob dobri igri, ki je pogojena s kompletnostjo in visoko moralo, v drugem delu lahko iztržili precej več kot dosedaj. čaka nas tudi nekaj gostovanj, kjer se lahko odščipne zmaga. Tu mislim predvsem na Nordico, Bergamo in morda Vicenzo.
V nedeljo dobimo v goste Panapesco iz Montecatinija, ki je v prvem kolu proti nam nastopila nekompletna brez kaznovanega Maguola. Če upoštevamo, da je po njihovem mnenju to njihov najboljši igralec, so bili sigurno močno oslabljeni. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da njihova odlična strelca št. 10 Boni in št. 13 Nicolai v njegovi prisotnosti ne bosta toliko časa v posesti žoge, kot brez njega. Ob omenjenih treh igralcih pa bomo morali precej paziti na št. 8 Ingrossa, ki zelo u-spešno izkorišča prazen prostor pod košem, ki nastane ob agresivnem kritju njihovih strelcev. Tu je še visoki Pedrotti, ki je na prvi tekmi sicer malo pokazal, ob dejstvu, da se je šele uigraval v ekipo. Branijo se z obrambo mož moža ter cono 2-1-2, nekaj časa pa so igrali tudi cono 3-2. Mi moramo z agresivno igro na prenos žoge doseči, da njihovi strelci čim kasneje dobijo žogo ter tako zmanjšati njihovo preciznost, ob tem pa seveda imeti dober skok, da ne dobimo košev iz druge akcije. Med tednom smo se v trening tekmi srečali s Stefanelom, ki je za težko nedeljsko tekmo zelo primeren partner.
trener franko drasič o meblovih tekmah
Želimo dohiteti Conegliano
Odbojka: v ženskem prvenstvu under 16
Slogašicam prvi derbi
KONTOVEL EL. SHOP - SLOGA 0:2
(1:15, 5:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Sardo, Golja, Sirk, Bukavec, Jelošček, Sedmak, Regent, Košuta.
SLOGA: Viđali, Sosič, Lupine, Filipovič, Maver, Guštin, Milkovič, Križ-ntančič in Mi jot.
Mlajše in manj izkušene Kontovel ke, zlasti pri sprejemu servisa, so gladko klonile slogašicam, ki so res dobro igrale. V drugem nizu so se Kontovelke nekoliko privadile ritmu tekme, a brez uspeha.
(B. Sardo)
KOŠARKA: MED KADETI
Težko poletovcem
SCOGLIETTO - POLET 91:56 (49:27)
POLET:	Gomizelj 16, Čebulec 5,
Kocman 7, Bevilacqua 5, Kozlovič Žetko 6, Škrlavaj 14, Fonda, Bogateč, Sardoč..
Poletovci so se v prvi letošnji tek-jhi srečali z najmočnejšo ekipo. Po-tet je tokrat prikazal dobro skupinsko tgfo, predvsem v napadu, medtem
ko bo treba v obrambi še veliko delati. Opazi se pomanjkanje treningov, saj je prisotnost na treningih bolj slaba. Od posameznikov bi pohvalili e-dino Bevilacquo.
MEDŠOLSKI TURNIR
Uspešen zečetek odbojkarjev Stefana
STEFAN - GALVANI	2:0
(15:13, 15:8)
V	prvi tekmi letošnjega medšolske-ga turnirja so dijaki našega poklicnega zavoda presenetljivo premagali ekipo Galvanija, ki je ena glavnih favoritov za končno zmago turnirja. V ekipi Galvanija je nastopal igralec, ki igra v drugi italijanski ligi, praktično je edini dobri igralec te ekipe. Med našimi sta se izkazala Marko Krpan in Ivo Hrovatin.
Disciplinski ukrepi
V	3. amaterski nogometni ligi je bil med drugimi zaradi četrtega opomina za eno kolo diskvalificiran član Primorja Massimo Facchin.
Letni načrt telesnokulturnih prireditev na Goriškem
Ob vrsti prvenstev, turnirjev in dvostranskih srečanj v najrazličnejših panogah, ki bodo zaposlovala športna in rekreacijska društva ter skupine; poleg sklepa, da se v sezoni f985/86 posvečamo notranjemu utr-J^vanju in dogovarjanju, nas na eni strani silijo okoliščine, na drugi pa ^vestno odločanje, da smo izobliko-yiui načrt večjih prireditev, ki jim k™*) dajali prednost.
Za koledarsko leto 1986 načrtujemo ^ okviru TO ZSŠDI in v dogovoru z pečino društev tri prireditve pred postnimi počitnicami in tri v zadnjem četrtletju. Najprej nameravamo dati ecji poudarek smučarskemu tekmo-vanju v okviru Slovenskega planin-skega društva, ki ima poleg tega v nacrtu še nekaj drugih pobud, saj Proslavlja petinsedemdesetletnico u-stanovitve. V začetku maja nas calia ^Prejeta obveznost, da dosežemo več-r1 fnnožičnost na netekmovalnem po-°du v Brdih. V ta namen spreminja-
mo v dogovoru z Zvezo telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice zamisel pohoda, kar naj bi povečalo njegovo privlačnost, da bi postal resnično pokrajinske narave in ne vezan le na zanimanje ljudi na desnem bregu Soče. Tik pred poletno padajočo krivuljo dejavnosti bo v Sovod-njah tekmovalni štafetni tek čez drn in strn, da primemo zabeležimo premestitev in dokončno ureditev spomenika ZSŠDI pred občinsko telovadnico. Nagrajevanje in obdarovanje udeležencev naj bi spremljala krajša prireditev v telovadnici. Štafetnega
Iz Pordenona smo se vrnili kot poraženci in nismo uspeli velikega podviga, da bi tamkajšnjo ekipo premagali, kot smo na tihem upali pred nastopom. Takoj pa je treba poudariti dejstvo, da smo zaigrali letos" najboljšo tekmo. Na nasprotni strani smo pač imeli zelo dobro in solidno ekipo, ki ni poznala pavz in je vseskozi igrala tehnično in taktično dovršeno odbojko, kateri nismo bili kos. Upanje, da bodo nasprotnice imele nesrečen dan, je kmalu splahnelo in smo se morali zanesti le na lastne moči. To smo tudi storili v prvem in tretjem setu, ko smo bili boljši od nasprotnika. V drugem in četrtem pa so bile Pordenon-čanke znatno boljše oziroma naša e-kipa si je dovolila nekoliko oddiha, kar se je na končnem rezultatu občutno poznalo. Poglavje zase je bil
teka se bodo udeležila moštva iz krajev, od koder so leta 1974 štartale manifestativne štafete ob odkritju spomenika Športnemu združenju iz leta 1924. To pomeni, da bodo tekmovalci iz videmske pokrajine, s Tolminskega, z Obale in s Tržaškega. Seveda ne smejo manjkati Goričani in Novogoričani.
Vse kaže, da bo proga Kolesarjenja prijateljstva podaljšana po italijanskem ozemlju. Tako bo ZSŠDI kot so-prireditelj deležen večjega upoštevanja, a tudi večjih obveznosti, ki jih Pa zavestno sprejema, da bi bila pri-
nci sobotni tekmi glavni sodnik. Poleg tega, da je sodil precej pristransko v korist Pordenona je naredil štiri elementarne napake, ki si jih sodnik v B ligi ne bi smel privoščiti. Kar tri take napalze je opravil v tretjem setu, seveda v našo škodo in ga dobesedno podaril nasprotnicam.
V	čem pa je tehnična razlika med ekipama?
V servisih sta si bili ekipi enakovredni, nasprotnice so jih več tvegale, a tudi več zgrešile. Pri sprejemu smo bili občutno slabši predvsem pri usmerjanju žoge podajaču.
V	napadu smo bili v lahki prednosti, čeprav je bil naš napad enostavnejši. Največja razlika je bila v bloku in obrambi, kjer je nasprotnik le malo grešil, medtem ko smo v teh dveh elementih tehnično in taktično zaostajali. In prav te vrzeli bo treba v bodoče odpraviti. Priznati moram, da so se dekleta precej izboljšala v igri na polju od začetka sezone, vendar bo treba obrambi posveti vse več pozornosti na treningih.
sotnost naše narodnostne skupnosti na tako važni rekreacijski, tekmovalni in družbenopolitični manifestaciji bolj opazna. V pozni jeseni nameravamo po skoraj dveh letih ponoviti zabavno športni večer s tekmovalnimi preizkušnjami in glasbo. Povezovalne in mobilizatorske prvine take prireditve opravičujejo vsakršen napor in organizacijske naložbe. Čisto ob koncu leta bo v Gorici nagrajevanje najboljših športnikov, društev ali ustanov in telesnokulturnih delavcev po zamisli, ki bo tretjič na vrsti. Glavno težo prireditve bosta nosili radijski
S to zmago si je Pordenone praktično zagotovil prvo mesto na končni lestvici in s tem prestop v višjo ligo, saj je objektivno gledano res najboljša ekipa prvenstva. Tudi Nerveso bo težko spraviti z drugega mesta, saj je razlika šestih točk za nas prevelika, da bi jo lahko dohiteli. Pravi polom pa je v Moglianu doživel Conegliano, kar potrjuje naše prepričanje, da ta ekipa trenutno zaseda na lestvici mesto, ki si ga ne zasluži. In prav to ekipo hočemo v kratkem dohiteti, čeprav ima štiri točke več, saj igra prihodnjo soboto proti Pordenonu in naslednjo proti nam v Nabrežini, še prej pa moramo odpraviti Lafer Aregarofani iz Padove. Lansko leto smo to ekipo dvakrat premagali in trdno sem prepričan, da se naša dekleta ne bodo dala presenetiti, s pogojem seveda, da i-grajo kot v Pordenonu. Tregarofani slovi kot dobra ekipa v obrambi in slaba v napadu, ker pa imamo mi najboljši napad, bo dovolj, da izrabimo sposobnosti naših visdkih igralk. Vsekakor bo to zelo zanimiva igra
postaji iz Trsta in Kopra, prav gotovo pa ne more ostati goriška telesna kultura ob tem križem rok. Posnemati bomo skušali izkušnje iz Trsta in iz Tolmina.
Ne moremo trditi, da so obletnice ustanovitve posameznih društev samo njihova zadeva. Čeprav jih bodo proslavljala morda samo v lastnem okviru, morajo okrogle obletnice biti zabeležene v zavesti vseh, ki se aktivno bavimo s telesno kulturo in v vseh, ki nam je kaj do družbenega življenja ter do prisotnosti naše narodnostne skupnosti na tem prostoru. Ena obletnica je v tem članku že zabeležena. Napišimo še ostale. Lovsko društvo Doberdob slavi letos desetletnico, športno društvo Sovodnje slavi tridesetletnico in športno združenje Olympia slavi petindvajsetletnico obstoja. če je v tem nizanju kdo izpuščen, je to znak nepovezanosti in neinformiranosti in bo treba pomanjkljivosti popraviti. (R. A.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ^ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétnl tekoči račun za ltali|o
ZoložniStvo tržoSkego tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kordelieva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juljjske krajine se naročajo pri oglasnem .oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja m tiska
ZTT
Trst
tvanCMOptanii zaiožnicov FIEG
23. januarja 1986
Zahteva štirih kandidatov na Portugalskem
Predsedniku več pooblastil
Aktualne teme Sovjetske zveze
Gogoljev Čičikov ima naslednike
LISBONA — Na Portugalskem predsednik nima izvršilne oblasti, njegova oblast je omejena. Prvenstveno mora skrbeti za delovanje demokratičnih ustanov in posredovati med sprtimi v tej pluralistični družbi. Kljub temu pa ustava, sprejeta po »revoluciji nageljnova 1974. leta in popravljena 1982. leta, dovoljuje predsedniku, da se skupno z drugimi ustavnimi telesi zanima za javno življenje in da bi na blagohoten način zagotavljal politično stabilnost.
V tako začrtanem okviru so svoje programe za predsedniške volitve 26. januarja sestavili vsi štirje predsedniški kandidati: Maria De Lourdes Pintasilgo, Mario Soares, Francisco Salgado Zenha in Diogo Freitas do Amarai.
Vsi ti kandidati v svojih programih dajejo prednost dinamičnemu značaju položaja predsednika republike. Tako je Mario Soares v svojem volilnem programu z naslovom Združiti Portugalce in služiti Portugalski, poudaril, da demokratične ustanove, obnovljene po »revolucionarnem uraganu« 1974. leta, ne služijo več potrebam. Iz njegovih besed (podobno pa razmišljajo tudi ostali kandidati, vsak v svojo smer) je mogoče izluščiti, da se socialisti zavzemajo za postopno reformo države, da bi bila učinke^ vitejša v gospodarskem pogledu. Namig na vključitev v EGS se ponuja sam od sebe.
•	NEW DELHI — Tri sikhe so obsodili na smrt zaradi umora predsednice Indire Gandhi: 22-letni Satwant Singh jo je ubil v njeni uradni rezidenci v New Delhiju 31. oktobra 1984. leta, ostala dva pa sta sodelovala v zaroti. Četrtega so ubili med atentatom.
Policija je okrepila nadzor nad zahodnim delom mesta, kjer so zaprti obsojenci. Ker je malo verjetno, da bi jih pomilostili, jih čaka smrt z obešen jem.
•	PARIZ — Na zadnjem »vrhu« držav Afriškega roga je podtajnik za izredno pomoč tretjemu svetu Francesco Forte izvedel, da se vedno bolj širi lakota v Sudanu, največji državi na afriški celini.
Predsednik Sudana Sewar el Dabab mu je povedal, da 4 milijone državljanov trpi za lakoto. Njihov lanski pridelek bo pokril samo 35 odstotkov potreb. Na območju mied Nilom in mejo s Čadom je položaj podoben tistemu, ki je vladal v Etiopiji 1984., v Čadu pa 1985. leta.
MOSKVA — »Očkovtirateljštvo« je	in ministrom. Tudi njihov ugled je
težko izgovorljiva ruska beseda, ven-	v veliki meri odvisen od izpolnjenih
dar jo v političnem jeziku pogosto	načrtov, pa ne samo ugled, ampak
uporabljajo. Po akademskem slovar-	tudi zaslužek.
ju pomeni »dovoljevanje zablode« a- Po isanju sovjetske Kosije o ne-h »predstavljanje nečesa v lepšem	pravilnostih v moskovski gradbenih
videzu, kot je sicer.«	podjetjih (v načrt so vključili nedo-
Beseda se nanaša na potvarjanje	grajena stanovanja in zgradbe jav-
planskih nalog z dodajanjem podat-	nih ustanov) in po opravljeni pre-
kov o neopravljenem delu, ali dru-	iskavi so v upravi za stanovanjsko
gače, z vnašanjem nedograjenih sta-	izgradnjo, odstranili direktorja in nje-
novanj v poročila o opravljenem de-	govega namestnika, 140 oseb so malu, z zaračunavanjem nikoli prevoze-	terialno in disciplinsko kaznovali, šenih kilometrov itd. Ker gre za mno-	dem pa so jih poslali pred sodišče,
žičen pojav, so oblasti zaskrbljene.	Preiskava je pokazala, da so pod
Voditelji se zavedajo, da lakirana po-	rubriko »izročeno v uporabo« vpisali
ročila prikazujejo lažno sliko resnič-	65 velikih stanovanjskih blokov s
nosti, na podlagi tako izkrivljene po-	650.000 kv. m površine in 16 objek-
dobe pa sestavljajo nove načrte in	tov družbenih služb (zdravniške am-
snujejo'nove obveznosti.	bulante itd.), ki jih sploh niso do-
»Če hočemo dobro poslovati, je ne- končali, obhodno potrebno poznati razmere,« Poizvedovanje širom po SZ je pokazuje na nekem posvetu izjavil Mihail	l0, da je bila vsaka druga zgradba,
Gorbačov in s tem začel gonjo proti	ki je vpisana kot dokončana, izroče-
lažhim poročilom in njihovim sestav-	ha naročitelju, toda daleč od tega,
Ijavcem.	da bi bila dokončana. Okoli 30 pre-
gledanih obratov ministrstva za lahko strojegradnjo jih je 19 imelo polakirana poročila. Takih in še bolj krvavih primerov je na pretek. Zakaj?
Izkazalo se je, da zadeva ni enostavna in da je vanjo vpletena cela vrsta oseb, ponavadi se prične pri tovarniškem direktorju, potem preide na partijskega sekretarja v regiji, mestu in okrožju in gre vse do ministra. Vsi so moralno in materialno zainteresirani, da načrte izpolnijo in jih celo presežejo.
Običajno ti ljudje trdijo, da tega
Svoj čas je čičikov v Gogoljevih Mrtvih dušah barantal s stotinami kmetov, ki so bili samo na papirju, toda te »mrtve duše« so mu vseeno prinašale ugled v kraju, kjer je živel.
Nekaj podobnega, čeprav ne v tako naivni obliki', se sedaj dogaja mnogim direktorjem, partijskim sekretarjem
	
Erazem Predjamski	Vladimir Herceg 2.
ne počenjajo »zaradi koristi«, dejansko pa se, kot piše Sovjetskaja Kosija, eden noče zameriti načelniku, drugi s pripisovanjem neresničnih podatkov prikriva nesposobnost, tretji se tako drži svojega stolčka, četrti pričakuje od tega odlikovanje itd.
»Z upravno-politično zvijačo pri majhnih stvareh je z majhnim dodatkom laži mogoče dobiti pološče-no ukano,« je zapisal list. Od tod zahteve ministrov, da je zaradi objektivnih težav potrebno plan zmanjšati.
Kot je pokazal nadzor, se tudi bivši voditelji moskovskega mestnega komiteja in mestnega izvršnega odbora niso hoteli izogniti navajanju dela, ki ga niso opravili. Čeprav časnik imen ni navedel, je bilo vsem znano, da je mislil na nedavno odstavljenega člana politbiroja CK KPSZ in prvega sekretarja moskovskega mestnega komiteja Viktorja Grišina in moskovskega župana Vladimira Promislova.
Tisk kritizira doseganje načrtov »v uradih« in ne v proizvodnji. Na podlagi takšnih absurdnih razmer je v neki tovarni moških čevljev, na podlagi poročil kooperantov, ki so ■ dobavljali kože, jih strojili in iz njih izdelovali obuvala, vsak čevelj tehtal nič več in nič manj kot enajst kilogramov.
Najbrž je zaradi takšne logike znan paradoks, da je po domačih statistikah SZ največji proizvajalec čevljev na svetu, a hkrati tudi največji svetovni uvoznik čevljev, in da so trgovine s čevlji sila slabo založene.
PO V-SAkl PODO&NI AKCiZJI .SET OE CTLAZEM UMAKMIL MA SVoa SRAO...
Preizkusili ga bodo v Cardiffu, glavnem mestu Walesa
Flyda, novi način prevoza
LONDON — Flyda ni ne tramvaj ne podzemska železnica, temveč vozilo, ki gre po zemlji, pod zemljo in tudi po zraku.
Cardiff, glavno mesto Walesa, bo morebiti prvo mesto, ki bo vpeljalo novo obliko mestnega prevoza, imenovano Flyda. Ta prevoz bo cenejši in bolj univerzalen od vseh dosedanjih oblik prevoza.
V	prvi fazi bodo zgradili 200 m dolg preskusni trak. Naslednji korak pa bo daljša poskusna trasa, ki jo bodo postavili v bližini opušč«tiih dokov v Cardiffu, ki naj bi po načrtih vnovič oživela z uvedbo trgovine in industrije. Takšen razvoj bo zahteval hiter mestni promet. Flyda, katere avtor je nekdanji pomorski inženir, ima namen urediti vse težave, s katarimi še srečuje sedanji površinski in podzemeljski promet, ki poleg tega, da je drag in hrupen, ni idealna rešitev za potrebe potnikov. Po besedah izumitelja Francisa Perrotta bi morali stroški za Flydo znašati 30% stroškov za tipični površinski sistem in le 5% stroškov za podzemeljsko železnico. Novi sistem je v povsem razviti obliki izredno prožen.
V	vagonu je po 20 sedežev. Vsak vagon poganja poseben motor in vsak ima lastno avtomatično kontrolo (brez voznika). Vagoni se avtomatično spajajo v normalno dolge vlake, ki se uporabljajo v prometno zasičenih delih mestnega središča, nato pa se avtomatično ločijo na ločene trase proti obrobju, kadar potuje manj ljudi. Flyda ima gumijasta kolesa, tako da ne povzroča hrupa. Vagoni so majhni, tračnico pa so projektirane tako, da zavzemajo čimmanj prostora.
Ta posebni tir poteka lahko po površini, če je to možno, lahko vodi skozi predore, da bi se izognili oviram, ah pa je viseč. Avtor Flyde se je osredotočil na to, da bi bili vagoni čim lažji. Čeprav imajo po 4 kolesa, je osna obremenitev za 25 odstotkov manjša kot pri najlažjem tramvaju, ki je zdaj v rabi. Ko se tračnice dvignejo v zrak, tir spominja na zid, ki ima na vsaki strani po dva robova. Čeprav imajo vagoni na vsaki strani po dve kolesi, so kolesa tudi na strehah. Če se tračnice obesijo nad zemljo, gredo pp njih samo kolesa z ene (spodnje) strani in dve kolesi s strehe, tako da vagon dejansko visi zgolj na eni strani, medtem ko je druga prosta.
Ponavadi mislijo, da gumijasta kolesa, za razhko od jeklenih koles na železniškem vagonu ah tramvaju, tratijo energijo. Toda potrebe mestnega prometa so takšne, da so postaje v majhni razdalji, kar pomeni, da sistem ves čas pospešuje in zavira in ne dela s polno hitrostjo. V tem p»rimeru daje boljše prilagajanje gumijastih koles, ki so skoraj neslišna, veliko boljše rezultate.
V	začetku bo Flyda sistem uporabljal avtomatično spajanje in ločevanje v primeru okvare. Kadar pokaže računalniška kontrola, da vagon ne dela tako, kot bi moral, se lahko izključi iz prometa, ne da bi odstranih s tračnic celotno kompozicijo. Potniki v pokvarjenem vagonu in v vagonu za njim se bodo kratkomalo, preselili v druge vagone, prednji del kompozicije pa bo nadaljeval pot. Končna faza b,o uvedba individualne kontrole v vse vagone, z avtomatičnim spajanjem in ločevanjem. Tedaj bodo potniki vstopah v vagone z določenim ciljem — vlak ima lahko tohko razhčnih ciljev kot vagonov. Ko bo kbmpozicija prispela do določene postaje, se bodo vagoni avtomatično ločevali in odpeljah ljudi v bližino njihovih domov.
Takšen sistem bi bil lahko koristen povsod. Flyda pomeni upanje, da bodo nerešljivi problemi prevoza premagani, in to le z delčkom stroškov, ki so zdaj potrebni za tramvaje ali podzemeljske železnice. •
• RIM — Kriminalno zgodbo okoli lani v Bocca di Magra ukradene jahte Partesella so rimski kara bi n jur ji pojasnih z odkritjem plovila v Barceloni. Tatovi so se izognih zasledovalcem s preimenovanjem ladje v Insallah in s tem, da so ji nataknili nemško zastavo. Karabinjerski poveljniki, ki so iskali ukradeno ladjo skupno z nemškimi in španskimi policaji, so že aretirali nekaj oseb.
Preiskavo vodijo v dve/h smereh: možno je, da je bila tatvina povezana z industrijsko špijonažo. (Ladjo so kot poskusni model zgradih v ladjedelnici Motomar, opremili so jo s sodobno navtično tehniko, tako da razvija 29 milj na uro). Lahko pa bi zaradi velike hitrosti prišla prav tudi tihotapcem mamil in cigaret, da bi zbežah policijskim ghserjem.
Lastnik modela, vrednega okoli 2 milijardi lir, je ponudil pol milijarde tistemu, ki bi mu ga pomagal odkriti.
Pri tatvini je moralo sodelovati več oseb, tudi takšnih, ki se spoznajo na visoko tehnologijo. Ladjo so s čolnom povlekli iz marine, na odprtem morju pa so pognali motorje in izginih.