Kmetliski drožbi. Kmetijska družba obstoja že nad sto let. Vendar pa še ni doživela nikdar tako težke krize, kakor danes. Po preobratu so čudni povojni vplivi spravili vodstvo Kmet. družbe v samostojne roke in to vodstvo se je izkazalo pogubonosno za življenje te gospodarske organizacije. Naši kmetje so v prvem hipu verovali v blesteče načrte samostojnih. Todo raine galične ofere in slabottojno gospodarstvo pri Kmet. družbi jih je iitreznilo. Nakup porcelanaste posode in izgube pri nakupu senn in slame jih ni moglo prapričati, da bi bilo vodstvo Kmetijske družbe v dobrih rokah. Niti carinska kazen, katern je zadda družbo radi čudnih manipulacij, ni zamogla omajati tego prepričanja. Zato so hoteli samostojni poskusiti nova sredstva. Nasilnim potom so odstranili postavnega podpredsednika Kmetijske družbe ter uvedli diktaturo. Da so se naši odborniki protivili temu nepostavnetnu činu, je umevno. Na tozadevni pismeni protest pa do danes nimajo odgovora. Ker pa so samostojni uvideli, da tako ne gre naprej, so šli še korak dalje ter zahtevali komisarja, da razpiše nove volitve. Liberalni komisar je ugodil tudi tej želji, toda vlada je v zadnjem hipu prepovedala občni zbor Kmetijske družbe. Seveda so vsi samostojni prihiteli na občni zbor vkljub odpovedi in da bi jih bilo več, je celo »Jutro« pozvalo svoje somišljenike in prijatelje, da se naj tega občnega zbora udeležijo. Videč svojo polomijo, so postali besni in sedaj skušajo odgovornost naprtiti naši stranki, kakor da bi ona imela vodstvo v rokah. Zgodovinr "? >jo s krvavimi črkami zapisala dobo samostojnega gospodarstav v Kmetijski družbi v svoje liste, kajti ta čas je bil izgubljen za napredek našega narodnega gospodarstva. V vseh državah opažamo razmah in napredek, v vseh dreavah se konsolidira gospodarstvo, samo pri nas je lunetijstvo na mrtvi točki, ker so liberalci po vojni zagospodarili narodni kapital, kateri jim je bil izročen. Imeli so večino v Kmetijski družbi, imeli so poljedelskega ministra Puclja, imeli so dv. Žerjava, svojega očeta, na krmilu. Pa kaj so dosegli? Nič in zopet nič! Zafurani gospodarski voz so prepustil: naši stranki, da ga izvleče iz blata. Naša stranka pa se tega dela ne ustraši. Ona se bojuje proti pogubonosnemu cenrralizrnu in se bo znala tudi bcjevati proti sedajnirn vazmeram v Kmetijski družbi. Kmetijska družba mora zopet postati to, kar je bila nekdaj: Zatočišče naših kmetskib teženj, pomoč našemu navodnemu gospodarstvu. Da so naši kmetski gospodarji pravilno razumeli pomen Kmetijske družbe v povojni dobi, kaže ogromno Btevilo udov v prvih letih. Od leto do leta po je število udov padlo, ker liberalnn politika ni zasledovala pravega cilja, ampak je šla camo za bankakrot»kim dobičkom ln*tntga žepa. Vsled tega smo prišli tako dal«č. Sedaj pn rnoramo začeti zidati na novo zidati. Ne omahovati, ne obupati, delajmo, da bo Kmetijska družba zcpet dosegla svoj namen.