Jfrji vsd i*tuen n i# nllov glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote —^ Issued deity except Sundays end Holidays YEAR X. »t CkUac*. ----.. M, ISIS, at tt» BMt-offlM tk* irt rf Ominn o« MvtTl, lift. CHICAGO. ILL., ČETRTEK SO. AVGUSTA (AUGUST) lt!7 STEV._ NUMBER 204. lost rud-baronov nima para* 7(0 brzojaven jt predsedniku. - ker ne morejo povišati , prvim septembrom. Colo — Premogovni - 2 niso zadovoljni. da so "kn7j leta odirali ljudstvo z niimi cenami, ampak so ho-, prvim septembrom te ee-|Titi naugor. Predaedmko- Mba ta /."i>«"ie l'pn Jlh J0 , m Ktrela ir. jasnega ne -prekrižala njih račune, i jni so poslali predaedni-atMtno brzojavko, ker je hm z« premog, nimajo nekatere kompanije vsled znižanih een kot ga kompanisti, ni lega krivo iva in tudi ni nikjer zapisa-» mor« ljudstvo vae mirno iti četudi mu kompanisti v «n večjega prelita potegne-z glava. Ako je profit s« to kompanije same za-i zvodenenjem kapitala, ded svojih napak gre biznis ra pot, naj rudnike zapro in i jih bodo drugi. Vlada jih odprla, ako se ne /.glasijo sini podjetniki, nikar naj pa nvniski baroni ne mislijo, ljudstvo trpelo za njih gpoilje so se zlm.li in odpo-pmtestno noto predsedniku znižanja cen. V tej hrzojav-ivijo, da so bile take cene irljene za premog, ker so v kmglonn neznane razmere v Sklicujejo se tudi, da ko k km jih je določil predsed (rt državo Colorado nižje, kot tik v zadnjih desetih letih, roze, da bo trej>a zapreti, ker no morejo Iti > takimi cenami, .lokajo, ■•rajo prodajati premoga ijieeni, kot ko bile v navadi Elijih let ili. Končno Ac do-jo, da so skoraj vsi rudni-državi Colorado pred ban -oni in da je nujna odpouioč iwi je bila odposlana brzo-je hi!« precj živahna dc-Nekateri operatorji ko pro n!i proti besedilu v brzojavit ostali ko v inanjSini. Hog, no pozabite, da je Inrk Združenih držav," je roil neki operator, »erjaniem v to, da sc ('»love -kar vi mislite," je dejal r Warren, predsednik Ko-Mountain Pael kompanije, k«sneje komentiral odponi-protestne brzojavke. 71 "perutorji sa jokali iu l». 'la ne morejo izhajati s M eenami in da bodo morali zapreti. foapodje preneaejo *voje v nifs,> "i kri, bo rudni. k" prevzel« država in go-1 Mazala, da nosijo pro- Roparski napad in umor pri belem dnevu. M»tvo I ki imelo dvojen pro-' bodo nizka, ' M K« Mo dajali rudni-P"J'1" kritje drugih dr-1 »Iraško v. z municuo oropan. «*n*, Pa. _ Ko je to-n« Delaware, La-4 Western železnici dr-I« Kintstonii, je strojevo-"i 'la j« ogibaiiWe odpr- " «*Mpale in vlak "•a nI. . LJUBOSUMNOST JK POMAGALA PRIJETI PTIČKA. . Šest banditov sadi aa omraijetn; opisani so kot skrajno nevarni Chicago, UL — Pri belem dnevu je bil izvršen tolovajski čin, ki nas spominja na one čase, ko je v Abrucih v Italiji za vsako skaio prežal ropar, da opleni mirne potnike. Pred tovarno Winslow Brothers kompanije, 4G00 West Harrisono-ve ulice, je prežalo pet banditov, kedaj se pripelje avtomobil s plačo za delavce. Na cesti js atal tem-norudeče pobarvan avtomobil, poleg njega je pa stal mladenič melanholično sroč pred se. Pridrdral je avtomobil a plača. Iz njega so stopili trije uslužbenci Brinkove ekspresne družbe, da oddajo denar. V tem trenotku so počili streli. Oddali so jih "banditje, »kriti ob robu ceste. Eden uslužbencev je padel smrtno zadet na tla. Banditje so planili na uslužbence in jim odvzeli denar. Eden uslužbencev je segel po samokresu, oddal je dva strela na bamdi-te, ali preden je tretjič sprožil, je padel mnrtno zadet na tla. Roparji so skočili na temnordeči avtomobil in bili so izpred oči. Tolovaji so svoje delo izvršili » tako hitrieo, da v tovarni niso vedeli, kaj se pravzaprav godi. Roparji so odnesli $9,100. Za banditi ni bilo sledi, izginili so, kakor da so se vdrli v zemljo. Nekaj ur kasneje so detektivi na naznanilo ljubosumnega dekle* ta aretirali Charlea Carraota, ki je bil kasnejše spoznan, da je ao* deloval pri ropu pred tovarno. Winslow Brothers komplawltje. Ko so imeli Carraota pod klju-čem, ao tudi odkrili roparski avtomobil. V avtomobilu so našli vrečico z o-rodjem, kot ga navadno rabijo tatovi in vlomilci, in samokres, iz katerega je bilo oddanih več strelov. Dve priči sta spoznali avtotno-bil in potrdili, da je stal pred to varno, preden so roparji izvršili tolovajski čin. Carrao je trdil, da je nedolžen. Njega in gdč. Elsie Gripko so odvedli pred Mooneyja, načelnika detektivov. Policija pravi, da je Oripkova izdala Carraota, ker je bila nanj ljubosumna. Dekleta ao izpustili. Millikin in William Gilmartin sta spoznala avtomobil, da je stal pred tovarno, preden je bil izvr* šen rop. Detektivi so obkolili neki salon, v katerem so nsšli Little Joseph Wikons, alias Joe Morran, Jack C'arra, William Fitzgeralda, Clau de Htaulousa in Jack Voliza. Vsi imajo hudodelniško karijero za sa bo. Na potu na polici jako posta jo, jc Stauloua skočil iz policaj-skega avtomobila. Potolkel se je na glavi in je kljub temu tekel sc pol milje, preden so gs prije li. Prepeljali so ga v okrajno bol nišnico. Mooney, načelnik detektivov, pravi, da posna imena morilcev, ki ko ubili uslužbenca Allena in Oaen berga in izvršili rop. Wilson je odgovoril z "nc" na papeževo noto. Nemškemu cesarju ne morejo zaupati mirovnih pogojev. Volna bo trajala, dokler nemško ljudstvo ne bo vladalo sebe* ** v1tk.mpren.no rV^Ma preidejo, za-"tfhaliWe, medtem ljudje odprli Miri M»rali i, njih ^'""'J jo pa rezrnets- ■t.....' J". ho hoteli «««vPl zrufciti vlak vreme CENA ZA PftENlOO AE NI DO LOČINA. * I Washington, D. 0. — Odbor, ks-tereinu predseduje dr. H. A. Gsr field in ki ima določiti ceno za pfenico, se fte ni zedinM glede ee ne za pridelek leta 1917. . Člani odbora nočejo razgovsr jsti o situaciji, tem zgogovmej ii so pa časnikarski poročevslei in ljudje, ki ugibajo o vsem mogo čem, le o tem ne, ksr jim gre mar Zastopniki veletrgoveev z žitom se seveda potegujejo za viaoko ee no in gospodom ae zdi 02 za bu . *—— I ielj pfcenice Ile prenizka cens l,v.!l>",#> ih J"11,0 Ror-1 Odbor za vojno industrijo dolo-'jthki vetrovi, |ei ceno zs baker v prihodnjem tedna. O ecu i seveda ugibajo m Washington, D. C. — Predscd-nik Wilson je za Ždružene države zavrnil mirovno noto popeša Benedikta XV. Predaednik je v svojem odgovoru povedal, če bi sklenili mir na podlagi papeževe mirovne note, da bi se le ponovial brutalna politika nemške cesarske vlade. Predsednik pravi, če sprejmemo tak mir, damo oficijelni Nemčiji le čaa da se pripravi šc boljše za osvojitev vsega sveta. Wilson je povedal resnico. Ce bi sprejeli tak mir, nadaljuje predsednik, bi morala obstati permanentna sovražna zveza proti nemškemu ljudstvu. Vrata bi bila na široko odprta protirevo-luciji v Rusiji, da »drobi novo pomlajeno Rusijo. Nemška cesarska vlada bi se poslužila vseh malopridnih sredstev, da podere republiko na vzhodu. V odgovoru obtožuje predsed • nik nemško cesarsko vlado, ki hoče vladati z brutalno silo. "Od sedanjega vladarja Nemčije ne moremo sprejeti besede, ki nam nekaj garantira, kar lahko prenesemo," pravi predsednik v odgovoru, "dokler tega ne pod-pira jasno in s tako določenimi dokazi nemško ljudstvo, odati v par ilneh. Italijanska pe-iota je obkolila gori in pomakni a avoje Črte v ospredje. Poročilo tudi pravi, da je bil avstrijski eeaar Kari navzoč 22. . m., ko ao italijanski lopovi po* drli Tniovo ln bližnje utrdbe lu to je odšd, mi itslijanakl pešci u* (Dalja na 8. str., 1. kol.) katfcri takole: Ce ue pride sdsj tods bm vpliva niso bile do miru, potem bodo tudi zsvez nice Nemčije, predvaem pa Av -strija, zapletene v vojno z Združenimi državami. . Bolgarija, Turčija in Avatrija se bodo izgovorile, da Združene država posojajo denar njih ao • vražnikom, izdelujejo zanje orožje in munieijo, in da je to dovolj jasen vzrok za napoved vojne. Nemčija bo napravila potreben pritisk ns svoje zaveznice, ds jih prisili do napovedi vojne. Vae nemške note so se vsaj do sedaj izkazale kot navadna sleparija, ki je imela namen pridobiti po • treben čaa še za hujši napad ln brutalnejše bojevanje. Ce ima oficijelna Nemčija tudi zdaj ta, ko I um (Mirijo v mlalih, pa pokaže bodoftnoat. PONOVEN APEL NA NEMAKO LJUDSTVO. Waahington, D. 0. — V sploš-nem vidijo v predsednikovem odgovoru na papeževo noto v besedah, da svet nc more zaupati nem-fiki avtokratični vladi, jedro no te. Ljudje, ki znajo čitati diploma lične note, vidijo v teh besedah ponoven apel na nemško ljudatvo, da ae oavobodi avojih militarist^* nih gospodarjev in se pridruži de siokraciji, da bo lahko skleniti mir. Mogoče ne bodo avtokrstičnl vladarji Nemčije dovolili, da apel predsednike doseže nemžko ljud atvo, kljub temu upajo, da pade na rodovitna tla. Odgovor predsednika je obeod bo hob*nicolerizma in militarisms, ki železno vladsta IJudstvs v cw t ral nih držsvsh. Milltsrizem in kajzerksem morata pasti, n*> stan« mir. Mir je pred durmi in nemškemu ljudstvu Je trebs vrsČi »vtokratično vlado in konec So t a,* aničenai "Tjadat v a morajo imr-krvoprclitju._. ti pravico, da odločajo o svoji usodi, in lahko bo potem skleniti mir. In ta besede zvene iz odgo vors predsedniks, ki ao ns mestu, ko se govori o miru. __ V državnem department u skrbno prikrili vaebiuo note. da ni javnost izvedela, kaj je » nju dokler ni bila objavljena Nala je bila brzojavno sporočena ameriškemu pmlanikl v Umi BOJ MED TIHOTAPCI UI SE-EXFI- Eenton. IU — Pomožni šerif Weley M Hall In Bird Walla, po-HeijakP načelu rk v Frankfort Meightati, sta naletela ns tihotapce, ki prodajsjo opojne pijače. Nastala je bHka, v kateri sta bila dva tihotapes ustreljena in tri o* »♦•be r S njene. ve beasde. V glavnem ja povdar* jal, da je treba uajprvo rešiti armado, ako se hoča rešiti Rusija. Revolucionarna Rusija je podedo-vitla od carjs ariuadu, ki je bila dobra pod atarim poveljništvom, toda po revoluciji ae je spretne-nila v individualue akupine, ki ao izgubile zmiael za va« dolžnosti in osebna varnost Jim je prva skrb, Korniiov je priporočil za armado tri reforme: Prvič uvedbo atro* ge discipline, ki ima temeljiti n.c avtoriteti častnikov ln podčast * nikov; drugič uvedbo boljšega finančnega položaja sa ofiorije, ki ao zadnji čaa v zelo slabem ata* nju in tretjič omejitev delovanja polkovnih odborov, da se ne bodo vtikali v odloke glede na milita-rlatlčne operacije. Končno Ja Korniiov isjavil, da trdno upa v sijajno bodočnoat In zmago armade In ruskega naroda sploh, "flenlj In zdrava pamet ruskega ljudstva liosta rešila Nusi jo," je rekel. Vsa dvorana Je pl'v* skala generalu. Tiho ao bili le bob ševiki, kl so ves čaa grdo gledali. Takoj po končanem govoru Je Korniiov odšel na fronto. Kerenakij je včeraj prejel in prečltal delegatom pozdravno h I zojavko Wilsona, predsednika Združenih drŽav. Brzojavka je ailno navdušila zborovalee Dej atvo, da Wilson v imenu ljudatva Združenih držav obljublja Rusiji vso materijalno in moralno po moč, j« izzvalo tak aplavz med d« legati, da je grmelo v dvorani skoraj dvajset minut. Vladimir Na bukov, socialist, je govoril v imenu prve dume io pri-poročal, da mora biti vodstvo armada popolnoma v neodvisnih rokah in brez vaaksga političnega vpliva. <*aa je tak, da Rusija po trebuj« dobro armado Ns s«pa raten mir ni misliti. Ruski nsrod ai želi miru, toda ne miru, kl bi izviral iz nemšk« zmsge Ruska In zavezniška zmaga mora prine ati mir. Približno enako j« pov« dal Alekslnaklj, ki zs«topa drugs dumo - General Ksledinea, zss optok doviakih kozakov, j« zahteval v i meno kozaške čet«, da m mora nadaljevati vojna do rmagr. Tudi on je za to, da se odpravlja veja Aki odbori In da imajo ofielrjl pre-šnjo oblast Ourih, Ivioa, 20. avgusta. — Nanasta Naohriohtan" v Mona-kovom porote, da aa abirajo več ja Japonska vojaška sila v Man ftnriji. Vsled Uga sodijo, da odi. dajo na rusko fronto. Porodilo pravi, te ao žalaaniška raamar« taka kot prad vojno, tadaj bi bilo traba mnogo čaaa sa tranaportaoi* jo tel, toda situacija m Ja apra* menila, Amerika in Japonska ata lofeUi nova tir« in rta pomnoži* ftalaaniško opremo Berlin, 20, avgusta. Vojni •Ua naananja, da ao tet« maršala von Maoiunaana osvojila vas Muncelul na ramunald fronti in ao potisnil« naaaj sovražna teta v aavaroaapadni smart na obeh stra nah dolina Sušite. Zajala »o tisoč mol in tri topov«. Madrid, 20, avgusta. ~ Kralj Alfonso Ja sapustU Salander v av< tomobUu proti La Oranji. Po krat' kam bivanju v kraljavski palači od potuj« v Madrid, da predsed u ja ministrski aajt, Kodanj, 20. avgusta — Požar j« v nadel j o unttil Schwartzko. pfovo tovarno aa torpod«. Oovort. ca sa širi, da ja v«č osab lagubilo življenj« v požaru Basat, Ivioa, 20. avgust* —H«rr von Hamaan, avatrij aki minlater sa Javna dala, ja vteraj aporofttl avstrijski zbornici, da ja vprašanja promoga postalo kritično ^ dvojni monarhiji Da m temu odpomor«, j« nada ljaval minister, aa Ja 1X000 rudar jav • fronU vrnilo v rudnik« Kljub tarna niao mogU oblasti po višali produkcij« v avgustu, kar ao daiavai podhranjani in na mo rajo vršiti trdega in napornega Delavci niso radi tags product-rail pramalo pr«moga, kar nimajo volja do dala, ampak kar ao osla bali in sato jim j« traba dati U rodna porot J« aa ra/mn dmgth alojov. Po kontenem govoru ministra j« gospodarski odaek pr«dložU prad logo Id valvar Ja vladni mouo[H>l aa pramog in daj« vladi moč, da prapora groti vm sabavna lokal« m da aapre vm raakoana hotel«, Iavaati so U mnaajt ia gladalište PROSVETA GLA3ILQ SLOVENSKENARODNE PODPORNE JEDNOTI IahaJa daevao nif I^STNIMA SLOVENSKE MASODME PODPORNE JEDNOTE Cm* oglasov pe dtgevora. Rokoplrt — — mfcjt. • Naročnin«: Z^dinjeoe Mm (Ifvea CMsega) C—«<■ $1 da UU 11.60 m pol Uto in 70c sa tri asm; Chieago ia faaoMaaetre M »« aa lete. |C.U aa pol leta, fl.lt aa tfi ■aw>. ____ NmIot n tm, br Im itik i s l^wZu5°aVETA^Um »THE ENLIGHTENMENT" Or«aa mi tke SUtmU MatUsiJ Brnfit SwUtj. Uroed daily arnpt Sandky and Holiday* Owmmd by SImtmW NatioaaJ BrnmmtH SmmUty. Advertising rates oa Subscription: United States (except Ohleagp) and aao end foreign countries, $4.50 per year. . Mi« y I Ali—I TROSVETA" PROSVETA _ J if spor se pa lahko izravna, če prizadeti faktorji trezno pre-udarijo sporne vzroke in jih odstranijo. Vsemu delavstvu, ne samo buttskemu, kličemo v teh resnih in hudih časih, ko hočejo mnogi grabežljivi podjetniki razdvojiti delavce na strokovnem in političnem polju: "Bodite složni, kajti sloga jači, nesloga tlači." Od preudarne in složne taktike na strokovnem in političnem polju niso odvisne le sedanje pridobitve delavstva, ampak se toliko bolj je odvisna njegova bodočnost. Ne poslušajte kričačev, ki prihajajo pod krinko ra-dikalizma kot prijatelji delavstva, v resnici so pa včlkovi v ovčjih oblačilih, ki čakajo na ugodno priliko, da razdvojijo delavstvo in uničijo njegovo moč in vpliv. Preudarite vsak nasvet trezno, razmišljajte o njem in če ste se docela prepričali, da se ne skrivajo za njim sebični nameni delavskih izkoriščevalcev, ga sprejmite, drugače ga pa zavrzite. Bodite preudarni in trezni v mislih in zmaga bo na strani delavstva. Datum T okUpaaju n. pr. (Jattja f 1-17) pmUg vmimgm ia*aa la aaražaiaa. vaa j« s tam fta mm aotart lUt. Pwaorita ja NESLOGA SE MAŠČUJE. Mesto Butte v Montani je bilo skozi leta poznano kot trdnjava strokovno organiziranega delavstva, dokler se niso dovršili oni žalostni dogodki, ki so končali v požigu dvorane, ki je bila lastnina rudarjev, organiziranih v "Za-padni rudarski zveži." Takrat so uredniki delavskih listov svarili delavce pred neslogo in nasiljem v lastni organizaciji. Povedali sb brez strahu, da so kapitalistični najemniki hujskali in podžigali delavce, da uničijo organizacijo, ki se je v vseh bojih s kapitalisti izkazala obrambni ščit delavstva. Rekli so, nikar ne razdirajte, kar ste zgradili z velikim trudom in mnogimi žrtvami. Če je kaj gnilega v organizaciji, poslužite se pravic, ki jih imate zapisane v svojih pravilih, in odrežite gnilobo iz organizacije, da bo zdrava in krepka. Ne poslušajte tistih, ki vas hočejo razdeliti v dva tabora in vas hujskajo k nasilju, da nastane smrtno sovraštvo med obema strujama v organizaciji. Prišel bo čas, ko boste razdeljeni, nesložni med sabo in to priliko porabijo vaši izkoriščevalci, da vas napadejo. Rudarji niso poslušali svarila delavskih listov, zma gala je slepa strast in ne pamet. Izvršili so se dogodki, kakeršnih ni bilo še v nobeni delavski organizaciji na svetu. Rudarji podžgani od kapitalističnih podrepnikov so zapalili svojo dvorano, strgali in uničili zapiske in knji ge. Spor je bil tukaj, ki je delavce razdružil in tako tudi oslabil njih obrambno moč proti grabežljivim podjetnikom. Delavci, preje močni in edini v svoji organizaciji, so postali Šibki. Zgodilo se je, kot so pravili delavski listi. Prišla je vojna, z njo draginja in življenske razmere so se obrnile na slabo. Podjetniki so izrabili neslogo delavcev m uvedli so delavske listke, ki so imeli namen, da drže proč od rud nikov delavce, ki delajo za organizacijo. Iz teh razmer se je rodila stavka, ki nima mogla do danes izvojevati uspehov, ker nesloga razjeda delavstvo v mestu, ki je bilo nekoč zgled vsem drugim mestom v Ameriki. Ko odhajajo te vrstice v tisk, počiva okolo 15,000 delavcev in nihče ne more reči, koliko časa bo trajala stavka in če konča z zmago delavstva, dokler je delavstvo ne- složno. Koliko časa bo še nesloga razjedala delavstvo? Jasno je, da stavka ne more končati z uspehom za rudarje in delavce v talilnicah, dokler delavci niso složni med sabo in ne nastopijo kot en mož za svoje zahteve. Koliko časa bo še delavstvo slepo, da ne vidi, da je nesloga pogubonosna? Med delavci je dosti jasnih glav, ki razumejo, da ne doseže delavstvo svojega cilja, dokler je nesložno. Ti delavci naj sedejo k mizi, se pogovore med sabo, kako se da nesloga odpraviti iz delavskih vrst. Poiščejo naj pot, ki vodi do združenja vseh delavcev v Buttu in okolici, da postanejo zopet močni, kot so bili pred dinamitiranjem unijske dvorane. To pot morajo najti, če hočejo doseči uspehe. "Prosveta" se ne vtika v lokalne spore, ki jih imajo delavci in rudarji v Buttu in okolici. Tega ne bo stori tudi gl. odbor S. N. P. J., dasiravno je prišlo na gl. tajnika več vprašanj, da naj razsodi, katera stranka je v pravem. "Prosveta" in gl. odbor S. N. P. J. nimata naloge, da re-Hujeta spore med delavskimi organizacijami in se vtikata v taka vprašanja. "Prosveta" in gl. odbor S. N. P. J. lahko le apelirata kadar se pojavijo taki spori, naj bo delavstvo složno, naj zapusti pot nesloge, da zmaga, za kar se bojuje. Take spore reši lahko delavstvo samo, ki je prizadeto Nihče ne more priti od zunaj in vsiliti nekaj delavcem dokler delavstvo samo ne pride do spoznanja, ds mu koristi. kar mu priporočajo. Kako bo delavstvo v Buttu in okolici rešilo spor, ki ga deli v dva tabora in gs tsko dela Aibkega, je ravnotako naloga ondotnega delavstva, kajti le njemu so znane lokaJne razmere in vzroki za spor. Vsak Witeonov odgovor na papožovo noto. Njegovi svetosti papežu Benediktu XV. 1 — Potrjujoč prejem Vaše note z dne 1. avgusta, Vam tukaj, pošiljam po naročilu predsednika Združenih držav sledeči odgojor: Vsako, še tako zaslepljeno in trdo srce mora biti ganjeno valed apela njegove svetosti, mora Čutiti vzvišenost in silo človečan-skih in generoznih motivov, ki so porodili apel, in želeti mora, da bi v resnici prišlo do miru. Ali biln bi slaboet, šolati mir, ako faktično ne vodi do atgnova-nega cilja. Naš odgovor temelji na neomajanih f aktih in ničemer drugam. Papež ne želi samo konca vojne, temveč stalen in trajen mir. Svet ne sme biti več priča taki katastrofi, kakršni je danes in odločevati mora zdrava razsodba, ako hočemo biti zasigirrani zoper vsako nadaljno agonijo te vrste. 'Njegova svetost predlaga v glavnem, da se vrnemo v Status quo anta bellum in da pride potem splošno pomirjenje in rlzo-boroženje in da se društvo narodov poatavi na princip razsodišča; na podlagi za'hteVe Francije ln Italije, zamotan problem balkanskih držav in oživitev Poljske da bi se rešilo sporazumno, kakor zahteva nov značaj takega miru, a zraven tega bi ae morali ozirati na aapiracijo politično in narodno prizadetih ljndatev. Očitno ja, da niti tn del tega programa tt nt mort uspešno vretni&ti, dokler npootavljenje statuta quo obantm nt poloii tr-dnaga in zadovoljivega temelja. Namen tt vojna jo rešiti svobodne narode vsega sveta ugroian-ja in aktualnt tilt velikega mili-tariatičntga podjetja, ki jt pod kontrolo neodgovorne (abaolnti- načrt ta nadvlado sveta in katera izvršuje U načrt bres ozira nn o» bligacijt v pogodbah in dolgo negovane navada in prinoipe mednarodnega zakona ter časti; to Je vlada, ki ai je sama izbrala čas za vojno in udarila naglo in grozno, katera se ne zmeni za zakon niti ne pazna usmiljenja, katera je poplavila ves kontinent s krvjo — ne le s krvjo vojakov, marveč tudi s krvjo žena, otrok in slabotnih siromakov — in katera zdaj stoji zavrnjena, toda ne še premagana, sovražnik štirih pet in k vsega sveta. Ta sila ni nemško ljudstvo. Naša zadeva ni, kako je to veliko ljudstvo prišlo v pest take vlade, ali ako se začasno podvjglo njenim svrham, je pa naša zadeva, skrbeti, da bo ostali svet prost njenega ugrožanja. Ako s to vlado postopamo na način, kakor predlaga njegova svetost, tedaj po našem mnenju ponovimo njeno moč in politlkOi Na ta način bi morali u*t variti stalno, sovražno skupino narodov proti nemškemu ljudstvu, ki je orodje svoje vlade; nn tn bt morali Eusijo intrigam in Id to svetu dobro moral mir sloneti na apoatavljtn-ju moči ta vlada ali nn kakrtniko- n ii r '■' ■ ■ ■ "■«»■- li častni besedi v pogodbi, ki bi jo ona dala? Odgovorni državniki vidijo danes, ako niso videli nikdar prej, da noben mir ni varen in stalen, ako se sklene na podlagi političnih aH gospodarskih omejenosti, ki bi okoristile nekatere države in potfačile ali zadrgnile druge; mir ni zanesljiv, ako sloni na zadoščenju kakršnekoli vrste ali zahotenem poškodovanju. A luerilško ljudstvo je pretrpelo neznosne krivice, ki jih je delala nemška cesarska vlada, toda naše ljudstvo ne želi po maščevanju nad nemškim ljudstvom, ki je ravno tako pretrpelo mnogo v tej vojni proti svoji volji. Ameriško ljudatvo smatra, da mora mir temeljiti na ljudakih pravicah in nt na pravicah tt tU one vlade — narodi morajo imeti avojt ravice, a naj bodo veliki ali manjhni, močni ali alabi — enaka pravice morajo imeti, pravice do svobodt in varnoeti, samovlade in deleša t poltenimi pogoji do gospodarskih priložnosti teh pravic je naravno deležen tu di nemški narod, ako sprejme načelo enakosti in ne išče gospod stva. • Vprašanje miru je torej: a sloni na zaupnosti vseh prizadetih narodov ali samo na besedi kak 6ne ambicijozne in intrigarske vlade na eni atrani in skupine svobodnih narodov na drugi f To je vprašanje, ki mora poseči do dna vse stvari in tega se moramo držati. Cilji Zdruitnih držav v tej vo, ni ao znani vaomu »vetu -kanu narodu, kateremu jt dovo j eno slišati in zvedati resnico. N jih treba ponavljati. MS nt iščemo materij aJnega dobička. E amo aa to, da to poravnajo krivi* ce, ki jih je izvršila furijotna in brutalna sila ottarakt nemška vlade, toda nt na škodo auvertne-tete kateregakoli ljudstva, pač pa v zadoščenje močnih in slabih narodov. (bazensko odškodnino, razkosa vanje cesarstev, ustanavljanje sebičnih in izključno gospodarski lig, smatramo za neprimerno končno škodljivo, ki ne daje no bene podlage za trajni mir. Mir mora biti na temelju pravičnosti poštenosti in splošnih pravic vse ga človeštva. Hi st ne moremo zanetti na bt-aede sedanjih vladarjev v Nem čiji, da bi nam jamčili količka trajnega, rasen če ni btttda podprta a e viden tno voljo nemškega ljudstva samega, in aioer tako, da bodo drugi narodi opravičeni sprejeti besedo m tt zaneati na nemško ljudatvo. 11 res tega jamstva so mirovne pogodbe, spora zum razorožitve, dogovori za razsodišče, teritorijalne poravnave in npoetavljenje malih narodov ki jih obljubi nemška vlada, brat vrednosti in noben človtk in no-btn narod jim nt mort verjeti. | Čakati moramo, da li ao velik narodi centralnih držav res pri pravi jeni na to; imeti moramo od njih nova dokazila. Daj Bog, da hi skoraj vsi narodi dobili medsebojno zaupanje in tako prišli do stalnega miru. Robert taneing, državni tajnik Združenih držav ameriških. Pompe|L da in ZDRUŽENE DRŽAVE BODO POMAOALE EDSUI Washington. D. O. — Predsednik Wilson je obljubil Rusiji brezmejno pomoč. V poslsnlel, kl jo/je predsednik poslal narodnemu zboru v Mos- kvo, je obljubil, da bo Amerika stala na strani nove Rnsije. Predsednik Wilson počdravljt narodni zbor v Moskvi in Izreka, dt je prepričan, da zmagata demokracija in svobodna vlada proti vsem notranjim in rnnanjira sovražnikom. Večina čitateljem je že auano, da sta bili mesti Herkulanum in Pompeji in nekoliko manjših va-sij lata 79 po Krietovem rojstvu zasuti vsled vutkaničnega izbru -ognjenika Veenva. Več stoletij sta bila Herkulanum mi Pom >eji zaauta in marsikdo še vedei ui o tem kaj natančnega. Toda v zadnjem stoletju so začeli odkrivati to 4l'podzemsko'' mesto. Pri tem je seveda pomagala država z vsakoletnimi pritpevki. Mesto Pompeji leži na nekoliko vzvišenem prostoru jugovzhodno od mesta Neapelja v vznožju og ujenlka Vezuva. V četrtem sto-etju pred Kristom je bilo to mesto največje v spodnji Italiji in je imelo jako cvetočo trgovino Grčijo, Kgiptotn in Punci. Zad nji »o imeli svojo državo v sever ni Afriki, v sedanjem Alžiru. To-da čimbolj je raatla moč rimske države, tembolj je to mesto iz gttbljalo svojo slavo. Rimski kon zuli so polagoma osvajali južno Italijo in pri tem je zadela vsoda tudi mesto Pompeji in izgubilo je svojo samostojnost. Polagoma je izgubilo tudi svojo trgovino in je ofttalo samo nekako letovišča bo gatih Rknljafnov. Toda leta 6.1 pred Kristom je pa potres skoro popolnoma uničil mesto. Komaj te je nekoliko opomoglo, ga je zadela druga strašanska katastrofa, katere irtev sta postali tudi mesti Herkulanum in Htabije. t)b času te katastrofe je štelo mesto Okrog 30,000 prebivalcev. Koncem 18. stoletja ao začeli nekateri geologi odgrinjati me I sto, toda ker jim je primanjkovalo gmotnih aredstev, so popol -noma opustili. Leta 1808 se je pa Murat .Toahim 1. zavzel za to iz kopavanje, in je sam veliko žrtvoval v ta namen. Od tega časa se je to odkrivanje sistematično nadaljevalo. Edino v času velikih državnih prekucij je nekoliko prenehalo, katero se je pa takoj nadaljevalo, kakor 'hitro so se razmere uredile. Ker «o pa ne -kateri privatni učenjaki jako izkoriščali te izkopine v privatne svrhe in bo takorekoč akoro uničevali razne zgodovinako-važne izkop i ne, je polagoma država prevzela v svoje roke vse delo in sedaj je vse pod državnim nadzorstvom. i Pri tem izkopavanju so nalc -teli na jako važne izkopine, po katerih ae sklepa in doka-zuje o nekdanji mogočnosti tega mesta. Našli so predmete, o katerih se učenjaki čudijo o njih dovršenosti. Sedaj je že skoro vse mesto od krito, toda kljub temu vedno odkrivajo okolico in pri tem nalete na jako važne izkopine. Tako poroča dopisnik lista "Daily Mall*kateri je bil s profesorjem Spiniccola, kateri vodi vso stvar, priča pri odkrivanju da sc jc v zadnjem času odkrilo toliko izko-pin, kot prej v dvajsetih letih. Največ in najbolj važne izkopa c so dobili na takozvani "Via A-bundantia", kjer se je odkril«* tudi neko skoro popolnoma ohranjeno goatilno. Odkrili so tudi palači podobno stanovanje nekega jako bogatega Pompejana z imenom Trebins, Valens. Na dolgem prednjem aidu okrog poslopja ao našli veliko napisov, kateri pojasnjujejo razne dogodke, kateri so se vršili v tem poslopju. Tako nam poroča nek napis, da je nameraval nek bogat meščan z insenom Lukrecijus Statius prirediti v čast vsega mesta veliko elavnost v cirkusu. Pri tej slavnosti bi nastopilo .'10 parov gladi-jatorjev, katerim bi se še pridružilo deset parov, katere je poda ril njegov sin. Oladijatorji so bili neke vrste stiinji, katere so imeli bogati Rimljani edino radi tega, da so se učili v bojevanju in ao potem na-stopali v amfiteatrih in se medse bojno borili. Kdor je bil prišna gan, ga je čakala gotova smrt. Pri vsakem takem nastopu so se gladijatorji vedno poslovili ml svojih gotpodarjev pred začet kom boja z be»e.y>>£ Navadno ao gledalci vedno zahte je navali smrt, ker je bil tohfco slsb, jev m f«^dec j, vzel v ror ** o in ga ^ y trlo. Velikokrat Tie <*>!<>. da j« bilo na na stotine ^č? AH je bil toliko * ^ fl *'itoJ goli. re", da je pre, nasprotnikov, j, M, ^ nov zelo odlikovan iu „ ' prigodilo, da je dobil sv postal svoboden elov^k i »užtmj. Velikokrat so ^ ti gladijatorji Wjli / zvermi. Ogroženi kratkimi meči in mali,n navadno jmpohioina vsakim bojem „ „ . j Ijera, da so bili MJ,}l U<|JP, J 11 * Tl Kladijatorski boji SJ uajbolj razširjeni /a oMa (,| Nerona. 1 (Naznanila o takih priredj se naidejo na več poslopji 1 tega sklepajo, da so kil« J splošni rabi v mestu ft^pj Vhod Trebijeve hiše, in vrt so menda še laku do J hranjeni kot je bilo v času 1 ona katastrofa zadela mesti Pri izkopavanju'so tudil teli na veliko mestno oroJ Na stenah precej velike d\l jc polno raznovrstnih poli J katerih je bilo razloženo I orožje, Na zunanji srani štel ga poslopja je veliko freak, I re predstavljajo razne bol vplenjene vojne trofeje. \l si op ju Trebija Varen a so .J veliko takih fresk, katere | popolnoma ohranjene, dočij iste na drugi'h poslopjih žel uničene. Nadalje so našli J palači veliko leseno postelj J tera je okrašena z raznimi J rijami i/, slouove kosti. j V podzemskem hodniku tt lače so odkrili veliko slik J jadc (pesem, v kateri se opl potovanje Odiseja na potu J Troje v (Jreijo), katere nasi J stavljajo razna junaika deli ga junaka in njegovih tovan kakor tudi njih imena. lz izkopin sklepajo, da so J li kovala poslopja 4 Via Abunl tia" po jako razkošnih balkj Vsi ti balkoni so bili tako un izedalani, da jih občutlujeji današnji arhitekti in jih ne ii jo prekositi v tej unietnostiJ Med posameznimi bal kol poslopji je bil visok zid, kati bil postavljen najbržeradi da ni mogel nepovabljene* v v notranje prostore. Iz vseh navedenih izkopin zna vajo, da "Via Almndan ni bila samo stanovanjski del sta, ampak, da je bil ta del ti tudi središče vse trgovine. Sieer pa, kar se tiče trgo mesto Pompeji v zadnjem pred katastrofo ni ve.'- igrali ko večjo vlogo, ker je prevV daljno od morja. Kilo pa j liko večjega pomena kot k šče premožnih Rimljanov, njegova lega in podnebje ^ liko bolj ugodna kot pa <>k Rima. Rimska okoliea je ' daj jako nezdrava radi oM močvirij, kateri se nahajajo koliei, dočim J'' mesto Pomi* nekoliko vzvišenem prostor" ravno ob vznožju Vezuva. PREDLOGA ZA ZAVAljI NJE VOJAKOV PREDL0J NA KONGRESU Washington, D. C. - K]jf ,«„, da so zavarovani vojake nasprotovali karji in velike zavarovalne -|,e, je bila predložna, kon* zbornici taka, kot je bila zborničnemu odseku. Predloga Waa namen, odikodovtni tisti, k. nd'd'Jl bojišče. Predloga «'<'' dela i" odškodovana Is. ^ zina vojaka lklšk«l..r» Hnakega očeta, odškodni"*1! Ijenjc in pohabljene uda. Če ba vojak ve dni. tedaj dobi .al W + mesečne odškodnine ^ neravna po veliki, dnrip jI oficirji dM)e nsjvee ene fKlškoduine te je . • i i.iv« miško- nin<» T otroci in mati, w J f okupiral izpraznjeno pozi-»n vrgel svojo pehoto naprej, r »o naše čete ustavile sov-ka iztočno od Likučena. — od Kedzi-Vaaarhelija na wki fronti se vrše boji za * Rf>r*ke pozicije, severnoiz-«•1 Novele. •'n čez London, 29f avg. — do 1 »njestra je bilo raa-Na severni strani Pru-•• renske, bavarske in avstro-f čete vzele /. naskokom u 0 nuko vttino Dolzok. Vjeli »tf mož in vplenili šest te-" ve. HOdino- J komidlja in na graški kmetje _ao se uprl, vladnim Ki f b||e (|fl nsmJham glede na eene in rekvi- podlagi katerih zieije žita. Rnaka uataja je tudi|*slno I«« ru didtfo liM naprej. NI 1't.lNA. Odprt« nvotilko rabtuio. V«l rovt om nnhsjojo v Clfsrfleld ukraju. Ml |dslsate |h» UN INK I leal vial.' Drlo • pikom . • ......................M«'. Dido o at rojem , • . ...............,..01«, 7.a kopanj« in nakladsnjr . , ............77a.« Ml i inn mo doRtl dobrih atasovanj v nsj«m |io nirkl »••nI. Dobra vmlii, enrkv« in Solo |Hd«K dels. V*i rovi mi bliso moois INDIANA »»no nsj lap «ih meat v U Kdor (HI ttdi lokati drlo v drugih gori nSVodenlk rovov nSj «• irgloai oarbno nli po plam«ao ra pojaanils prli i Mr. Vernon Taylor, Indians, Pa. »♦♦♦♦M IM< — Prcmoqarlc potrebujemo v sledečih premOgorovIh: L PITTOBUBOH OAS OOAL 00 , 1SSLIN. PB-, Isd.ans »kraj. 200 oSrnjrnlh ali aamr#v d«bi d«lo. !»rru»og jo li /'•vllav vlaok. Sabljo or mlprtr •velilka. larlln jr lopo m*o(o na I»rogt Muffsbi In Rorkoolrr fcolorslr«. eialo orrjrna otanovaaje, oorkra, lol« ia k««#ll. ». JEITERSON OLBABPIBLD OOAL A IBOW OO, BSNBIIT Klina. EBNBST PA., Idlana okraj, polrg Hurfolo loi Horkratrr lo- bani'«. f'otrobnjr LW oomror ali t« o#*ajonl»i rndorjov. Mra«#» Kr».r«t jo lomi ia jo oddslioeo le S milj od Indians, Pa, lahko a« doar»r a ftelaraje« al> po karo. D«b»<» ls rdravo porfnobjo la boolor a#lr/nlrr. frrmog jo 4 Navito rlook In Ml rabim« vaaj Sez • ni v Skoro takoj neto pa je zaspala . . . IV. .losip Kre* je bil sin velet rilca % šilom in 10. \vjem v Tabrn. Oče njogov se je bil perd petiiitrid<*etiiui leti preselil s kmetov v mesto, kjer se je bogato oženil, ter /a.-el trgovati ns .iHbeln, Mil je ail* štedljiv, celo skop. ir redno marljiv in spreten ino; Tekniti dveh desetletij je postal eden nsj-ionivitejših, /ato pa tudi eden iisjuglednejših me stanov. Mati Kresova je bila meščanka. Hvoja mlada lets jc preživele deloma v nekem grenkem zasebnem zavodu, deloma pa pri svoji teti, mladi vdovi bres otrok, kl je imela veliko h*o v Roki. Doma je bilo še eel kufi mlajših otrok, zato je uiso klicali domov, dokler se ni teta — uživanja željua ženska — iznova omoziia z nekim kapeta-uom pri Lloydu. Vruivši se na očetovski doiu je imels Marica že devetnajst let. Vsjsua zabav in razveseljevauja se je s početka silno dolgočasila v malomeščanskih krogih. Vse se ji je zdelo malenkostno, nerodno in smešno. Ker pa je bila Marica lepa, vitka, stasita črnolaska, o kteri aeje v obče vedelo, da ni le izobražena iu omikana, aiupak tudi bogata, začeli ao kmalu pritiskati snubci iu ljubimci za njo. Marica pa je bila zelo i/birčna. Marsikateri uradnik je odšel z dolgim nosom, precej učiteljev, trgovcev in posestnikov je odneslo košarico iz sobice lepe Marice... Njene oči pa so riajrajše obvisele na ličnih uniformah postsvuih častnikov! Tudi med častniki jc imela čcstivcev — s roditelji so ji odločno odrekli vsako nsdo, da ji dovolijo kdsj omožiti ae z voja • kom. Ko je prišel torej končno šc bogati kupec Ivau Kres k nji, proseč jo roke, sc je par dni jokala, potem pa privolila v zvezo s Kresom, Češ: tu je med vsemi še najboljši, uajpremožnejši in najveljavnejši. — Brez ljubezni je postala so -proga veletržceva, ko je imela štiriindvajset njen ženin pa petintrideset let. Kres je ljubil svojo lepo ženko, dasi se je zdelo tudi njemu samemu, da je med vsemi Ma-ričinimi dražestmi največja vendarle njena dota. Marica je bila nekaj mesecev prav čemerna .... često je pohajala po obširnem domovanju z objokanimi očmi. Vendar se ni pritoževala nikomur. Mož je bil ljubezniv in pozoren do nje ... izpolnila se ji je vedno vsaka želja ... nedostaja-lo ji ni nobene stvarce. IJdana je bila torej, kolikor je mogla, v svojo usodo ter nosila le sama za vse svoje trpkosti. Ko pa je povila prvo dete — sina — Josipa, tedaj sc je kar naenkrat iapremenilo njeno duševno življenje. Postala je zopet vesela iu zadovoljna Marica. Zakonca sta se razumela odslej j>ov*em dobro; njiju zakon sc je smatral najsrečnejšim. Ljulbezen do sina ju je zjedinila popolnoma. Maricu je postala skrbna in spretna gospodinja, na katero je bil Kres ponosen. Dve leti za Josipom se jima jc rodila Minka, ki se je razvila v lepo, majhno, šibko in nežno-poltno dekletce mime hi tihe narave. Kresovi so bil sedaj najsrečnejša obitelj. Njih kupčiaj si je priddbfla dobrih in zanesljivih odjcnuiikov, letine so bile vedno preugodne in bogate... govediha, drobnica iu konji so bili zdravi . . . intetek sc je Kresu kur vidno množil. K vseimu temu pa se je pridružilo še zdravje, živahnost in lepta sinčka in thčere. Kresovi si niso želeli ničesar druzega, nego da ostanejo vedno tako srečni in zadovoljni, kakor so bili tedaj. Tretje leto po Minkineni rojstvu pa so dobili zopet dečka, Valentina. — Kresovka, ki se je razvila tekom čaaa v močno, vzneseno ženo, je bila sedaj ne vrhuncu materinske blaženosti. O, kako ponosna je »bila na svoja dva sina in na lepo hče?-kp i Kjerkoli in kadarkoli je le mogla ter utegnila, pokazala se jc javno s svojim murljivim soprogom in s svojimi zdravimi, ljubeznivimi ot roki. Leto dni za Valentinovim rojstvom pa je nenadoma smrtno nevarno obolela. Dolgo je ležala med Življenjem in smrtjo, navadno brez zavesti in brez jedi. Ko pa jc ozdravela, ostala je melanholična in odmrla za ves svet. Za nič več se ni brigala ,.. na vse je pozabila, zapirala se v svojo sobo ter molila in molila. •Nekaj mesecev po svojem okrevanju je povila dečka, katerega so krstili za Ivana, ki pn jc par dni zatem že umrl. Kresovka je plakala ob njegovem pokopu nalik obupanki. Poslej pa jc postala tem tomrnejša in nopriljndnejša. Nosila ne je vedno črno... ždela skoro nepretrgoma doma, v svoji spalnici ter le časih zašla v cerkev, kjer je potem premolila cele dneve. Z nikomur ni občevala. Minka edina je bila njena družba pol<* Tinčkove zibeli. No, i zu sinčka sc ni brigala dosti mati, temveč ga prepuščala Minki in pestunji. Najrajša je bila Kresovka saina; sedeča polog oknu, obrnjena proti zelenemu logu, jc molila z 'brojanieeimi ali pa iz masnih knjižic ... Trgovino je dal Kresu vedno in nepretrgoma veliko opravka, da je bil svoboden šele pozno na noč. Delo pa, ki mu je bilo a početka le v potre-bo, v folažilo, postalo mu je kmalu v atrast; nabi-rati, kopičiti novce, množiti imetefc mu je bila največja slast. Postal je živ stroj, čez mero varčen človek. Poleg trgovine pa je bila Kreau vendarle odgoja sina in hčere, katera je mati popol-noma zaneniarjsla, posebno pri srcu. Hkrbel je, ds sta hodila v pravo in dobro šolo, ter jima poiskal Ae domačega učitelja. Bil je strog, oater oče, ki je zahteval od svojih otrok pred vsem brezpogojne pokorščine... Ko sta dovršila Josip In Minka razrede ljudske šole, ]>oslal je sina na srednje šole, hčerko pa v 1'ršulinski ssvod. lir tsk oso minevala leta in leta... Josip je šel na realko ter jo dovršil z odličnim iMq>ehom. Postal je velik, lep, ponosen mladenič, katerega srce je iskreno gorelo zs domvino... Rad bi bil šel sedaj na Dunaj na tehniško visoko šolo, a udati se je moral očetovi volji, ki je zahteval, da se vpiše ns dunajski trgovski akademiji. Težko se je u-klonil očetovemu uka7.11, saj ga je gnalo za drugim poklicem, a navadil *e je pokorščine in se udal želji očetovi. Ael je torej na Dunsj, zapisal se v akademijo, ae marljivo učil ter temeljito pri. pravljal zs veleiaobraženega trgovca. A ni sc petfal le s svojim poslom, temveč se zsniinsl ra vse, o čemur je vsaj slutil, ds bo moralo biti kdaj v korfcit njemu in v čast domovinsko. Vsega se je akušsl naučiti, vse znati in razumeti, vedoč. da zahteva mali nsrod slovenski od maloštevilnih HvoJUi vodnikov, ds vedo vse, dl so povsod doma. vedno as vse porrfmi... Splošno, ne samo kore-nk ost rokov 110 izobrazbo si je nabiral nekaj let neumorno. Zlasti pa je hii preverjen, ds js ailno potrebno Slovencem, da se čim bolje aaanaaijn a kulturo in politiko drugih slovenskih narodov (Dalje sledi) Ia Penhaadleake doline. — Kot popotnik se znajdem vsakih par dni v drugem kraju in povsod vidim druge znamenitosti. Srečo imam povsod enako. Nedavno eem bil v naselbini Presto, Pa. Ravno tiste dni, ko sem bil tsm, je razsajala velika nevihta in strela je udarila v ondotuo cerkev ter razrušila zvonik. Cerkev, slovenska namreč, stoji zunaj naselbine. K sreči je bila prazna in so ljudje malo prej vsi odšli domov, drugače bi se lahko prigo-dila kaka nesreča. Ko sem si ogledal to naselbino, sem »e podal v Wheeling Crock, O. Čital-sem v nekaterih listih, da so v tej okolici našli okamene-lega vraga. Ker sem pa radoveden, sem se sprehajal ves pozidan ob obrežju Ohio riverja ter u kal ono znamenitost Toda zopet sem imel »mole. Hodil sem do trdne noči po onem kraju, kjer jc menda vrgla reka vraga na nuno, pregledal vsako stvar natanko, toda vse zastonj. Niti sledu ni • sem našel. Ko aem premišljeval, kaj naj storim sedaj, zasli&m zvoke krasne godbe. Ker sem bil radoveden, kaj pomeni godba, sem se napotil proti onemu kraju, od kjer so prihajali glasovi. Ko korakam Čez dvorišče nekega Čeha, zaaiišim odzadaj neko sum ljivo šumenje in predno se ozrem, že začutim v nogi štiri zobe. Zelc sem se prestrašil, ker sem mislil, da se je okameneli vrag oživil. Ko se ozrem, vidim vbogo ščene, kako jc bežalo proti hiši in ae je šele oglasilo, ko je bilo v varnem zavetju. Vsled tega sem bil prepričan, da vražji ostanki ostanejo še nadalje okameneli. Od tulkaj sem se napotil v In diana v okraj Luzerne Mines V tej naselbini prebivajo večinoma sumi Italijani; naseljenih je lc malo število Slovencev. Vzhodna stian je precej skalovita in ima podobo Kalabrije.' Po teh skalah se pa teiovadijo mladi kozliči iu koze; med njimi se pa sprehajajo stari z dolgimi bradami in povzročajo nek jako neprijetn duh, katerega vporabljajo stare kal a • brijske device za "šndf tobak," katere se sprehajajo vsak večer po tej kozlovski dolini v črnih oblačilih kot kakšne nune. Jaz sem se jako neprijetno počutil v tej dolini in zato sem kmalu od-kuril proti sv. Joštu, tako namreč imenujem moje sedanje bivališče. Cerkev namreč stoji na hribu in moj "grad" pa nekoliko v stran, kakor "mežnar" pri sv. Joštu. Tudi sem zahajajo romarji in prinašajo svoje križe in težave, katere tukaj odlože. Ko sc okrepčajo in ohlade odrinejo zopet vsak proti svojemu domu. Smola se me vedno drži in tako se mi je tudi tukaj pripetila nesreča. Ugriznila me je neka jako majhna zver, katera nima ne zob in »'f j* visok in delo « bodočih 25 let p„, , A* voda je dobra infaT** in šole. Tam je ^JJ H I '^"nskih družin J * mia še najraj.v sj.V(. ,. r\ mogarje, ker v,-, . ,r A dobri delavci. Tor, , ' < ksz, da Slove, ,i * druge narodnosti. . »•o BSŠiai čitateljern, kateri brez dela ali imajo slab,. gredo in se prepričajo o ] mogorovu. Kar je ^ , J ae dobro zasluži, i„ „illlllUl|. dobi 6—6 sob za 6 do 7 i *, na mesec. Kdor ie!i iti (|„at rudnik, naj sc pelje z H i R. železnico do Tippeeanfo. m tam naj se z^lasi pri Kupt Roush. KADITI TILLMAN CICARB. Unlako izdelana Ibjkua Oigare............I6s S. H. P. J. CMgare........lOe Tillman CHgar Oo. _AURORA, MINN. (A MILWAUKEE, WIS. Uljudno vabim vse zna in prijatelje na veselico, tero priredim dne 1. in septembra 1.1. v svoji ^ ni na 298 Grove Street. Joaeph Jančar. ROBERT W. Uit ARCHITECT 118 N. La Silil St., Ckieif ki je izdelal načrt za gl. S. N. P. J. ae priporoča Si vencem za izdelovanji •tavbinakih načrtov. Tsl. Frsnklia moi TEL. NA DOMU AUSTIN II FIX X V polet no j vročini ko drhato, Potijo se Vam noge VaSe, Oguljki in znoj Vas Močijo. Toda pomoč temu je hitra. Noge bodo zdrave in lahke Za 50 eentov to dosežete, Re poskusite in videli tiodete I)a "Fix," je VaS prijatelj. FIX •fl i M Fix je najboljSe in preiskufieno sredstvo proti oguljVnm in H-M« nog. On jih ohrani zdrsve in ssbrani utrujenost. Ne trpin- na«laljj. temveč poskusite jih mazati i Fixom, ki Vnm jih ho erdravil, i«-r st ranil vsako bolečino. Poftljite nam r»0 eentov v petnih /nnmkali na« naalov in ml Vom takoj poftljemo ateklenico l i*a. Ako hi Vas t" zdravilo ae koristilo, Vam vrnemo denar. Naslovite na: ATLANTIC SUPPLY CO. 37 Holmes St., YOUNGSTOWN, OHIO. PI II I I F ► i DELO JAMČENO ZA 25 LET Ni odlaganja z dela, ni stavke, ne mokrote in ne plina. skoro najvišjo plačo v tem okraju in vsled teea so n^ipremogarji^J ni. Dobra stanovanja za nizko najemnino. Mi potrebujemo še o() »,0pN(TKR premogarjev za Zasarah Furnace, Pa. Pridite pripravljeni za delo s r. a. železnico ali se pa izglasite pri: n j P Mr. Geo. J. Hesry, Keyiteae Mining Compasy, Ea«t Brady, Vr •A 11 '"A1 'V"1 V** Petrebsjeme; 36 S 58 t- p"' . mu zastopniku MR. W. H. DUNN, Kirk-Dunn Coal Co. -r W«t Po-ni, v^-j 000600600000000c o e