St. 6.
V Gorici, 8. februarija 1878
„So6au izThaja vsak petek in velja
¦ poSto prejemana ali v Gorici na dom
poSiljana:
Vse Ieto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
dettxt leta    .   . _.   .   „ 1.20 Pri oznanilili in prav tako pri t.po
itanicah" se placuje za navadno tristop
no Trsto:
-----.......—8-te- *e-««-tiik«-l-ki»t~..........-......
7   »,   „   „    n   2   » 6   „   „   „    »,   3   „
Zarece firke po proton*.
Tedaj Vill.
Posamczne gtevilke se dobivajo p» 10 soldov v Gorici v tobakarnici v gV sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via deila «*-senna 60".
Dopisi uaj se blago?o!jno po&iliaj* urcdnigtvu „SLe" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalistrovi hiSilll.nadstr. naTOi-nina pa opravniStvu ,,So6e" v Gorici „Via scuole" b. Stv. 429, II. nadstr,
Eokopisi se ne vracajo; dopfei aaj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim nepremofrrim se narocnia* znifca, akose oglase pri urednlitru.
Ulasilo slorenskega poiiticiiega druStva goriSkega m brambo narodnih pravic,
Vojna porocila.
I'remirje je sklenjeno. V lhenopolji so sultanovi poobla>eeari due :J1. t. ni. sprcjeii ia podpisth po-gojc, kattri imajo podlopa bin uurovai pog.idlii. General fcuatiuv jc uze o»l-eI v l»ieu<ipolje, k«it»r bode se .^.uift pa-o M!-U\il po^odbo, ki se ima pot cm prvdl-j/in duuaj^keiau k»agivMi, tl.i jo potnti. N.i ti'tn kou^rcsu, kojt >,e iiua u/V 1". t. m. Miiti, hodo /a-stupane menda v.-e rwop;>ke udevlaiti iu malice, da tudi Umuuuija, Si'rbijA m 1'enmgttr.i, samo da /astup-niki zadiijih tivh uu hodo uuAi piavuv gkisovati. Vojt.-v.inje HJi'J Kfr-o-Kuaiuni in 'l'uiki je tfdaj u-duv-ijcim, pa vemiar hi-; ia; /a g<»tovo koucauo. Tudi .Serbi iu Ceraogutei so /acaisno o<»lu/,iu /au^otaiao <»io/je, kcr je priamje tudi zaajt; veljavao. Uuski car jedjal te rfai p*i pivg'k* fovanji vttj^ki; v ivtrrabur^u, „dase dolgo «.s tno in* kuti»:ita iu .s tvuii poiuculjivisiii bt'M--tlausi *>».* prav liubttj vjiiua ni-preslauo uburu/i.'vaujc-si*v<TUi>;a tUit-A. \h\h /a liiit-iu jtu3<y.*jo i»'r»c ui-ko voj^kc v lisimmujo iu da ^l ai im-it-id <*;/, jf.iiriv/daj po.'clti.y profit, vt'udar .-v j.yjuikajo ia'pi^arliuiiu un>traa ivku /daj h>.' 1-n^ija liu-ija tudi /a novo po-Sujil'.> *«.'"x> n»iljuu«iv iubfj«:\. *)«.ilao j»*. da liou* pii-pravljvua bin ua vai*. da l^de brataU pttduhLtti; avo-j«*ga <»n)/ja, uaj kuHgrrf ^kSnac katk(di.
<»j>ha voj^ka je /daj tdiaa. kal«ra sut da *e Turkoai iutruvati: pruJiia jc. /. liJOnu juu/ v Tc.-a-liju* CoS, da bofitr sv^j-.' Ujako bsaaiti jin.,1 divjiiui Cvrkc/t, fcrtkT« j« Ti»«iM *«'«» aa^dilj. 'la.vka \l.ida j« i,a ty *vtu>i:t;i pu.<kiuiku v Atoaub, rkotiadi's luja ukazala, J»a; liicciju /.ii«',j.-ti in s tt-ai jo vojno hpic-jcda. tljki. k'tjtni so r« luiike i'tdo do utrji-ta'jM lK»-niuka uuiikali. ^u tudi u2« to uu^ti> /. i-.a^-i-itjkuai \iU:li. llobatt p.is.s j«: prytd aekda povdjvj jadrati z \oj:iiiu brodvvjtai pioti 1'in-ji in to va/.uo griko luKo bombard! rati.
Karodna tskupiiiaa aa Kreti je j/rckla, da jc tanu)>tija tur^kit vlada od--Uivi;t:ua m da sc Krda / lir^ko /dru/i, ^'s-y musko prt-i«\alstvo Grccijt; je pod oro/je k liarudtii gardi sklu,aao.
ttio grsko p«Citj«' jo i.i-kaki> &uutiji\<> - kcr tiit' aiigltaki uitngauti /ai*-;. A'..^i»;/i iu »i tt>ti. ka-tcri so *tc dv> zdaj biatiii h Tuiki. upaju. da bado t?rki dtilaii proti fcit^aawu. Na gr.^ki tdi'iia'at in ujc-go\a po-iidjenja po ^iadau^i v orij'jiitii pukladajo zdaj aasi obcai sovrazuiki bvujo zadnjo u&do.
LISTEK.
0 stanjt iensk pri raznih narodih
lPis« Trailed F.)
(Dalje.)
Serbot se dotlkajo na juloovzhodni straoi Turki. Pri Turkih, kakor sploh pn vseh aiahomedauih, so naraTstYene razmere — ne glede ua polygamijo — te precej dobre. Cistoat neveste in leae spioh je naj-ˇaineji pogoj za leaiteT, Ma2 alt ote kazauje onega s€ smertijo^ ki bi se bii nad njego^o iw® ali hfierjo pregreSik Tudi se ne more lahko kaj nepoitenega zgoditi, ker so dekleta in lene v posebnem oddelku hBe zaperte in moSkim oiem vedno skrite. ^enin ne poljubi nikoii svoje ueveste v priio druzih; tudi rav-no porofiena se ne poljubita v priCo svojih starSev.— Pri Malajih na Javi se ieniflj celo ne poro6i z neve-sto, tenweft z njenim oCetonil
To pa velja le bolj o priprostem ljudstvu. Omi-kani orijeiitalci 4iv6 vefiko bolj razuzdano* Imenitna Turkinja nosi prav lepo, idealno obleko, ki je skoro tako urezana, kakor naSe moZke srajce, le da je rez pri njej veliko daljla, kakor pri siajcah. Kedar gre imenitna Turkinja vea, koraka vedno siuzJrinja za njo, ker je tako navada. DrugaCe se pa obnala popolao-m jp08tov kakor v naremu, Le obraz mo. tako dobro
i)opisi.
V GoriCI (;, fobruaiya. V pretekli poadtdjek je alo napowtlaao po.svLdovaaje zarad pivuravaave tu-kajsaja km«*tij.-ke huln pii d^eiacm udboru. Va2ai liu'diuiit jc pnvabil vsc dc/tdae poslauce razun onih dvob, katcr.L >o dcle/ata dr/avnega zborovanja aa Du-auji ia ms j-ai'ga, ki je bil zarad holezni /.ndi'2au. Iw.cdui udbor ju po svajeia poroccvatcu prcdlagal aa-cit aaiacravaae. prciuavnavc, ki ga je zlozil zaaai >troko\ajak, prof. JJalirrlaadt, kojeam juorajo biti aa-ho ilc/i'iao la/aum; dobro zauuo, kcr t»u jc, dalja 6asa v (Jorui laudil kot vodja tukaj.siijcga c. k.svilonysko-ga_ iioskuscvali.ica, Njogov prcdlog obscga tri glavae tockc: (/, Viauki'iaiOiio pohkii^evahsce aaj m ra/.druzi od divadiiM kaictij>ke .^olo tcr zediai /. dr/avaim svi-liiicJAKnu poAuM'vaiiscciu. h, Vi,i oddclck kiaetijske hole aaj pupolauata prciadia ia ai/i italijanski odde-Ick aaj poMaac koioaska Aula, c, Slovontiki oddelck aaj >v. >prcnioai v /iaisku holo, v katcri tiii bod«pod-accvaio o 1 v.-.di rJ\vlili do VcJikc aoiii; po Icti pa aaj budfia ucit(dja popotovajc po dczcli kaudovalce poduccvala ia jili v aamcai kauilijslvu vadila.— P«r-vo torkot da Mi viuukciau'ia) pohkuS«valiSCtt piipusti drzavi, so poidanci radovoljao odobrili, mcj t«»i ko hu um) tiotidi spasltti v razpiavo nasvotuvauc prearavaa-vi; kaa:t. bide, kcr ai dvzelni odbor saai te za-d«ve proHtudiral in ii^buaega svojega predloga stavil — aiapak jc, hotel le zaalisati luacujt: gg. poslaawv o Haoerlandtovem naftitu. Ta aacrt ,v« rchaicao aaslaaja - - vsij kakor sodiiuo — aa rcsao prcaii>ljcac, tcnieljitc razlogc; poslaacc pa vcadar nc ^aie ..jurat o ia verba aiagistri-1, aiapak bi aioia tudi saiu svuje aiaeaje vbrati ia vtrditi—in po-tem ?:c Its odda lahko svoj glas po svoji vesti in po hvi.jcia popolaeia propiicanji. Za to odobrujeino po-polaoma puatnpaajc aa>>ih poslaacev, da se iuso pri poiivetovaaji due 4. I. in. aikakor zavezali» ker je slvar presa/Eia, nego bi.se inugla, kakor pravijo Lahi, kar aa stiiih nogali rositi. Dobro bi bilo preU vseiu, da bi dezclai odbor in moula tudi kmetiJiko drustvo u:e he zaveda hvojega piavoga poklica) na vse strani ptctchtala vse u/rokc in se o ujih tudi prepri-c a 1 a, zakaj hira bodanja kmetijaka sola, ali jc tega ktiv ediao ^:danji ucai uacrt, ali .se kaj druzega, da bi naJalje pretrcsala, pa temeljito z ozirora na vse kmctijake raziuere na  obeli  gi;raneh na^e de^ele, ali
zavit in cczanj obeScno platuo je tako gosto, da sa* ma ne more ni6 ikozi videti, in da mora imeti v ko* preni (Scbleier) dve luknji, da labko gleda^   *
Turkinje se tudi vozijo, vecldel na jako primi* tivnih vozovih, v katere vole vprezajo.
Ka vo/u, ki je z raznimi traki in enakim lepo-tiCjem okinCan, sedijo prav koketno in za vsako moi-ko oko zanimivo. Spomladi prazuuje ve>i Girigrad ob tako inienovanili sladkih vodah, na severni strani me* sta,, poseben praznik v spomin reiitve Jo-krava, ka-tero je serdita Jemoua preganjala. Tukaj mergoli po-sebno mnogo tisofi Turkinj, ki na tleb sede ali pa si posebne Satore postavijo, kder brezobzimo z moi-kimi ob5ujejo.
George v Eavkazu iuiamo za najlep^e ljudi na svetu. Toda po georgijskih pojemili je le ono dekle lepo, ki ima jako majkne noge, kratka in debela ste-gna, se debeleje roke, tolsto telo, Sircka ramena, kra» tek vrat, okrogel obraz iu 2areCe — rudeLe lase. In srefen je oni, kdor ima tako krasotico. Kupievalci obiakujejo njegovo hi§o, pvesegajo eden druzega vpo-nudbab, da ocetuvo serce radosti poskakuje. Zadnjic odroina georgijska krasotica za 20000, pijastrov v harem kakega tuvSkega paie,
Kestorjanci v Tabrisu (v Perziji) sklepajo v pri-fio duhovnika pogodbe z Evropejci, katerim dojajo BVoje Mere za dolofieno svoto v najem za nekaj me* seeev ali pa tudi za veS let. Tudi drugod po Iretziji, posebno v Aserbejd^auu, je to atara navada.
je Ilaberlandtov na<5rt res najpriraeruojSi, in Coje,ka-ko bi se moral izvosti, da dose^emo slodnjifi vondar kaj trajnega uypelm od ustanovitve, ikatera je uie o» >romne svote poJ^rla iu bo leto za letom So mnogo stala, vsled eesar je irila na to dclati, da bo tudi mnogo koristila, 0 svojih studijah naj bi vsoj de^elni odbor sestavil nadrobao razlo^eno porofiilo in je kak ta-den pied za^etkom prihodnje Sesije razposlal gg. po-slancem, — da ne oodo za Casa zbovovanja, kakor n?,Q amogokrat v cuakih Blu^ajih, zopet slepo mfSi lo* vili in po tern „en bloc" fcprojell kak v nagUcl in v zi-u'sujavi skipau odsekov nucrt,, katoil no bo ugajal ni iioli ni dezeli; ali pa da m celo v Kodnjom trenut-ku ne skavsajo tor ftolo pusto 6e dalje liirati v seda-ajeai uialo zavidljivem stanji. — De^elnomu odboru je izroLeno pmvi^no pa strogo nadzorovanjo dtagoco-aega zavoda; del, odbora dol^aost je dalje za to nkr-beti, da m sproti odstraujujejo take ovire in napake, katciv. niorda ne gledd aa aJlai nncit i/podrivojo us-peflno delovanje*kmot. Sole; slcdnjic mora pa tudi del odbor pripravljati stvari, katere ima potem dc/-(dai zbdr nizpravljati, in mod to Bpada broz druzega tudi prcdlog zaiad prcuravnave natie kmot. Solo, C'e izdela na§e kmet. drufttvo svoj poseben na-61, tudi ne bo od vec; predmet je zadoata va^Son in sega tako globoko v intereso celo naSo de2ele, da je dobro zaslisati o njem mnogo mncuj in potem fie le soditi.
Vprasanje zarad kmctijske sole jo v nasem de« zelneai zboru tako reko6 stalni predmet na dneynem l'cdu veake scsije skoro od poCetka ustavno do danaS-nje dobe; po dolgih razpravah se je Sola pred deve-timi leti ustanovila; od tistega casa smo do^iveli u2e vec prenaredb,-—a do zdaj so bile Se vse prenagljene, na vrat na nos skleujene in za to brezuspeSae, da je zares tezko soditi, ali je Sola boljsa, kakorSna je zdaj, ali je bila boljsa o zaLetku. Vse te dolgolet-nc in dragocenc skuSnje bi bile morale merodajne kro-ge dov6sti do popolnega prepricanja: 1. da treba vse define razmere na drobno pretrcsti in se na-nje vest-no ozuail, kedar se ustanavljajo ali prenarejajo taki zavodi; 2. da treba na kmetijski Soli, katera mora sama uzor biti razumnega gospodar-stva, najprej umno in natandno gospodarstvo vvfisti; 3. da na kinetijsko Solo, katera imaodgojevati razom* ne kolone in kmeeke gospodarje, ni treba klicati kmetijskih pismoukov od severa in juga, moi, kate-ri nemajo pri vsej svoji ufienosti ni pravega razuma,
^eaitve na poskuSnjo u nekaj casa bo navadne pri afrikanskih in azijatskih Ijudstvih Algonkin, Le* nape, Otomies, Congo, Kalmiikt, Votjaki itd, Na 0* toku Ceylon so zakoni 14 dnij provizoriini; potem Be ali pot6rde, ali pa razvezejo. — Pri Albesinih so zakonske ve?i jako rahle. Mo2 in 2ena se loiita, kedar se jima poljubi, rodita otroke z drugimi in sm> deta se morda §e pozneje zopet in se zopet poro&ta. Pr? Hassanich-Arabih je zena le [po tri dni mo2eva; Seterti dan pa lahko dela kar hoce.
Pri Birmanih je baj6 zakonska locitev jako lah* ka. Uoi in 4ena se zapreta v svojo kofio, zazgeta dve svefii, vsedeta se in cakata mirno, dokler laCi iz» gorite. Katerega lu6 najpoprej ugasne vzdigne se koj, zapusti ko6o in ne verns se vefi. Razen obleke, ki jo ima na sebi, ne vzame odhajajo&i nic seboj.
Na mnogih avstralskih otokih, pa tudi v juini Ameriki, so 2ene tako suLne, tako zanifievane in se smatrajo za tako neCiste, da moza se celo ae svojo blizmo onesna^ijo, Zato se ne smejo nikoii k njemu vsesti> nikoii i njim iz ene sklede jesti; pa6 pa mo-rajo vse trude ia te^ave voljno prenaSati ter gospodu stvarjenja (t. j. mozu) molce in pofcorno slu^iti. Te nesrecnice umor6 veliko svojih detet iz same materin* ske yubezni. One zadu§6 svoje novorojene Mere, da bi ne poskusile gorja, pod katerim same omagujejo,
Take navade so pri Novozelandcih, premnoglh jezd-nih Ijudstvih v Juiao-ameri§kih rayniiwh »pampaBM
za nale ramiere, ni srca za na§o deielo, ampak dase ima zavod izrbSti praktSmo izurjeniin ufiiteljem, ka-teri poznajo dezelo z vsemi nje kmetijsklmi navadami in razratemi in jejnocejo zares posvetiti svoje moci v woi^ ^iwsnaqenega kmetgstva«— Na vse tonaj *JS se n§s deielni odbor in zbor blagovoljno orirala in tavtd tako uravnala, tia ne bo treba leto sa letom novih eksperimentov delati, ampak da bo kraetijaka 4el& taka, kakorane potrebujemo, ter v koriat in po-BM feie&.—
Kale c k. kmetijsko droStvo rszpisuje tajniko-to itaibo s 1500 gld. letne plage, ker sa je sedaaji tajnik, pi. Gal ant i, odpovedal. Lepa sluibica, kaj lae 4& Maraikaleremu deielanu bi ae dobro prilega-% a He TOtaemo, da se najdejo na toriakem taki
rednilSo ital. d^tiatvenega organa, kojega je sedanji tajnik po obliki tako lepo in okusno preuravnal; ali je iedro Tea vredno od poprej, o tern si ne vsoja-mo govoriti; nekateri mtnljo, da at. SliSaU smo to-di gOToriti, a Bog obvaruj t( da bi biU tudi n» kaj pritaknili, to je bUo t „Atti in Memorie" v novejsi Sibi mnofo takega gradivm katero naSe kinetovalce ni* m zadeva in prav malo zanima; popisi, predmeti Jx tqjih deiei in drier, ki nemajo za nas posebne vrednoati, kateri so pa prav mnogo prostora zalegali —ˇ elegantnem listn. Kakor pravimo, to so same govotfce, koje le mimo grede omenjamo, da jih ta ali oni, kojega kaj brigajo, na znanje vxame. — SlmV Ijcni razpis je razglaSen y deielnem, y lokamib in v nmogib italijanskih Ustib, dajje y enem nemSko-avatrijskem liatu in y slovenski ,Soti.- Sluzba ni yreteiavna (istina je, da je bil sedanji tajnik y enem let u p«t mesecev na odpustu), nlaca pa zadosta lepa in kdor se zna gospodom od-bornikom prikupiti, dobi se kaj nagrade po vrhii. Ali nikogar ne mika? Gotovo, da bi se oglasil marsika-tet Yerl sin nase dezele, — a y drustvu imajo zali-bog merodajen glas tudi taki mozje, kateri najrajSe Ubirajo kandidate za tajnistvo unstran drzavne meje in ti Yam znajo tako preprieevalno svoje predloge xagovarjtti, tako zapeljivo svoje varovance slikati, da potegaejo vse za seboj — Se treba, Se kakega sloven-tkega odbornika. In vendar je druStvo v prvi vrsti aTStrijsko, y drugi dezclno goriSko-gradiSko ter bi se moralo pred vsem ozirati na sinove svoje dezele, od katerib ame brie pricakovati, da ma bodo trajno, zve-Sto in z Jjubeznijc za stvar sluiili—nego mrzli, edi-no zarad lepe place semkaj privandrani tujci. .
iZ Brd- (Izy.dop.) LetoSnjeletojepareskoj pri jacetka plodovito znamenitih dogodkov. Za Lamarmoro je Ydobil Vittorio stanovanjev vecnosti, trzaski in go-riiki „zovin& di bottega* imajo se sedaj vnete oci •grtnkih solza, ki bo jih za slednjim pretakali. Rusi lovijo Tareioe kar po kupih, kakor nekdaj Izraelci je-, rabice y puaiavi, polumesec se vedno bolj topi v zad-* nji krajec, kmalo bo imel sultan mlaj, ki se bode pa jaYaJjne kedaj vefivprvi krajec pomladil. Ministerstvo Xasser-Anersperg so te dni pogrebli, pa Se rahloOutni Slovan se ni zjokal na grobu. Tudi iz nasik Brd i-mamo zaznamovati vaien dogodek, spremembo namre5 Smartenskega kabineta, ali po domace reCeno volitev
ltd. Mnogi teh nomadoY imajo grozovito postavo, da ae morajo vsi otroci pomoriti, dokler se priLakuje, da bode mati Se veC naslednikov dobila. Le kedar mis-lijo, da ne bode Yet rodila, puste jej otroka.
Pri nekaterih malajskih rodoYih ne sme Sena niti imena svojega moza izgovoriti.
Y Sini (na Kitajskem) zaupajo ienskam tako malo, da ne sme se brat se aestro govoriti. Ce pride adravnik k ienski, ne sme jo niti za 2ilo (cipo) pri-ieti, nego presoditi mora njene udarce iz tega, kako ae trese svilnata nit, katero jej polozi zdravnik tako 4ko& roke, da en konec sam derzi.
IfoluvBeduaoi puate svoje stare zene za lako-^o umreti, teS da so nepotrebne stvari. Ysak Besua-¦ee spravi brez pomisleka svoje staro mater iz sveta.
{a Tsega do sedaj povedanega je razvidno, da se 2ena pri vseh natornih ljudatvih veCidel zaniLuje. OrfleaUktt je ona le sredatvo poltnosti; barbarskim Jjudstvom pa tovorna imnsL, katerej nakiada najteLa bremena.
GotOYO Bij nikoli o(Se sYOJemn sinu rekel: „1i moras avojo mater zaoieevatiiVl Toda otrok vidi, da se zenski spol neprenekoma zaniLaje in to se ga pri-«e> Kot decek morda se Ijabi syojo mater; a nikoli ae obiaje se sestrami, aikolL ne igra z otroci zen-akoga apola in njegova soproga se ma ze atudi.Samo akwtenic se ozira po zenskah, doklerfse ne ozeni. Po-tem pa se mu poverne etara ravnodusnost do druze-ga spola in ta ma ostane skozi celo iivenje.
Pri neomikanib ljudstvib ne dobivajo dekleta ni-kake odgoje. Mati je ne nci ni6 druzega, nego po-niinosti; Vedno jej ponavlja, da nij nic, da je derv, atvar aevredaa pogleda*). V tej poniiaosti odrastejo
^ ir 1?5S5* &*^**tortpn je pisal* okoK L 100
novega znpana. Ne vem, ali bi bilo bolje o tej yo-litvi ve6 povedati, ali veC zamol^ati, najbolje bode menda srednja pot, to je, nekoliko priobciti, nekoliko pa za zobmi pustiti. Pred vsem se je moral vsak cuditi silno nemarni vdeleiitvi volilcev. To smo Slovene! pa res povsod enaki: aEaj meni mar, brezmene ze laoko opravijo, saj tako nie ne ukaiemKT tegagesla se Se le prevec driimo. Cele velike podobftne so H&k skoraj nezastopane. Kozana je^bila poslala menda samodvavolilca, Vipolie enega, Smartno, Kvi§ko malo veC. Zapadna stran zupaoije pa ni spala, imela je neutrudljivega baditelja in voditelja, veiled tega je tudi zupanstYO zromalo iz Smartenskega sredBOa y mali okrajni Yedrijan, Zdaj se vesica zupanjaaov jezi uad to spremembo; enim Vedrtjan ni po y&Li, drugimpa 2upan ne, trecim pa ne Yedrijan ne zupan; le uate-gnjte ZYoni po toci od zora do mraka, trta ostane okleScena! Kar se osebe novega ftipana g. Ant. Zni-dardica tice, noeeiuo se s sodbo prenaglitt; eni ga Yidijo crnega, drugi belega, kakorsne kdo ocaliuanos natakne; najboljie sodite ga bodo djanja, zato daj-mo iasu cas. 1'rva njegova naredba se nam ze prav dopada. Znauo je, koliko neredtioat: po vaseh rodi pouocno pijaneevanje in razsajanje mladine po kremah. Prav pametno je razglasil novi iupan ukaz, da se i-majo kreme po letu ob lOih, po zimi pa ob Oth za-pirati. Trebalo bode pa ojstrega nadzorovanja, da ne ostane ukaz le mrtva crka na papirji. Stari 2tipan g. J. Muiie je iupanovanje tudi s fostjo odlo/il; baj je dalec naokrog znan kot vil postt-njak; nobedt>n nm ne more ocitati ni sebicnosti, ni krivicuosti; njfgovi ra6uni so bili vedno za las natanjeni. Zclimo, da bi po njegovem zgledu tudi novi ztipan mozko nadalje-val, kakor je zaLel, brez strankarstva in brez strahu, posebno tudi, kar se na&e uarodnosti tice, kar mu bode tern laze, ker ima spretnega obeinskega tajnika, ki je dosedaj vedno v lepi, pravtlni slovenseini uradoval. Rad bi Yam Se o vremenu kaj sporotil po stari na-vadi sloYenskih dopisov, pa mi je roka inraza otrp-njena; tudi z obligation: Bpa vdrugic Se kaj, c e Yam bo ljubou nocem skleniti, ker bi lahko zlo-voljno mislili, da prifokujem Vase drobne opazke pod listom: BVaSi dopisi so nam vedno dobro do§li.**; Zato z Bogom!                ^    _________
Iz Trsta, G. februarija. (Izv. dop.)   (Samomor ali uze druga ialost naiih Italijari&C-ev. — Zapor po
2alosti. — ftdje in njih posebnosti. .....Pometati bi
bilo treba. — Namestoistvo v ncvarnosti pred poza-rom. — Krezma v Trstu. — TrzaSka iitalnita. — Pust. — Podzemeljski tatovi. — Nekaj za jpust.) — NaSi Italijanissimi cepajo iz cue ^alosti v drugo; ko-maj so nehale iieumne demonstracye in uze sejepri-petil drug slncaj, ki bolj opraviCuje zalovanje. Znan je tudi y Gorici samomor prvega in najspretnojsega triaskega advokata, ob enem pravega vodje tuk. I-talijanissimov, dr. Hortis-a; vsi Casniki so sporodalio tej dogodbi; vendar pa so se ogibali, natanjeno povedati vse uzrokc in uasledke tega samomora. Advo-kat II. je imel prve trzaske hi&e za svoje klieute, zasluzil je na leto najmanj gl. GO.00O, a rabil je tudi neizmerno dosti, ker pri njem so se zbirale na po-svetovanje in tudi na gostije vse korifeje Italijuiii»si-
Op. ursd.
*) To pa to!
del. Jfignii« o-
dekleta in ker morajo vedno zanicevanje in preganja-nje terpeti, privadijo se na zadnje temu. Zato se pa Evropejci najsrecnejde cutijo v zakonu s takimi 2ena-mi, in tudi tern mora najsiroveji evropejski lovec an-gelj biti y primeri z domacini.
Najvefo hvala gre zenskam natornih Ijudstev v tern, da se zmerne v pija<M. Mozki vzivajo omotlji* ve pijace in si kvacijo /dravije; a zenske imajo strah pred njimi in je ne pokuSajo, tudi ce morajo take pijafie modern pripravijati.
Nasproti pa se je zenstvo nizih stanov po sred-nji Evropi ze precej zganju udalo. In najstraSneje je to, da privadijo ze zgodaj svoje otroke na ta strup: iz pocetka se vesele, kako otroei obraz pacijo; potem jim dajajo zganja, da vec casa spe in tako pokoncu-jejo ze zgodaj najbolje moci v §ibkem telesu. Zato vi-dimo po mestib teliko bledih obrazov med mladimi prebivalci nizih. stanov.
Med Yisimi krogi pa gospoduje drugo zlo. Docim deCki telovadijo in svoje moci z Yednim pretepanjem po cesti krepcajo, 6epe mestne deklice srame^ljivo v sobi, skrivajo se pred zrakom in svitlobo, da bi si gladko—bele polti ne pokvarile; ne hodijo telovadit, da ne dobe zuljev na neine rokice in tako zamore svoje telesne moci, mesto da bi je razvijale. Pocasi prihajajo blede, slabe, rode pozneje luozu §ibke otroke in zgube slednjii vso svojo ener^ijo, razen te, da straSno konsekventno mucijo mo^a se svojim nepre-stanim bolebanjem.                                          (Dalje.)
pravila imajo biti in so tudi v resnici ntaa, osoda. To je res-nica, o koji atoramo biti prepriSane, ker ta mora uphVati na vsa ca§e dtjanje in ta je laoko to naSe areSe, ce doslcuno dclamo. Me ne smemo iaknti, da r nas ia le ialostea skuinja pthiuii, kaj smo prav za jrar...... Zena saj se ne vtika t Strang Jd so yjenomu zospodiajstTtt tuje, da bode moi i njo ie-doToljen,
moY; Hermet bil je njegov prvi prijatclj in njegova desna roka; marsikatera se je iztuhtala pri teh gosti-jah, ki so bile silno drage, ker Ijudje so jeli in pili a la Luculus. Saloni druzine Il-ove so bili nekda krasni. Kakor nevidni glavar Italijanissimov, imel je H, popolno zaupanje, kajti vsi Italijanissimi in Itali-jancid bili so manj ali vec njegovi agenti in tako je prislo, da je imel v rokah interese mnogih bogatih rodbin, posebno pa mladoletnih; slisi se, da mu je bila celo zaupana denarnica tuk. italijanskega komi-teta. Knjeginja II. iz D. mu je bila zaupala neko i-menitno pravdo, §lo; je za viso svoto od : 100.000 gold.; to pravdo je zgubila knjeginja in je doticni denar, kakor se sliSi, deponirala pri advokatu H.; o-nim. ki so proccs dobili, je H. placal samo nekoliko na racun, za drugo jih je nekda zavlaci), dokler so se navelieali in knjeginji pretili s tozbo; knjeginja je zopet II. pritiskala in ker denara nij bilo na dan, za-tolila je nekda knjeginja H-a pri drz. pravdniku in ta moz pravice je baje u2c vsw potrebno ucinil, da pride II. pod kljutr, kar je II. zavohsl in to je menda bil glavni uzrok .samomora. Tako saj hodijo nekateri dobro podueeni Ijudje. Po smrti H-ovi so uanli, da ranjki nij samo tega denara, ampak tudi mnogo dm^ih svot od tuk. bogatinov in pa ncdolutnih zapravi! i:\ Ae celo Mermeta in vso njegovo stranko nekda inut'iio glava boli, ker je Lla v zrak vsa kasa za znane opp-rarije. Diference je &kup morda okoli <>00.(>(K) gold, in posebno cudno je to, da je nekda mo2 w zadnje ilui prfd smrtjo prejel prav dosti denara, a po smrti je bila nekda vkljttb tciiui popolna tunta v d« ti iruici Dostaviti morain .s<», da je II. uwino igral na loterijo in dobil Sc le pred enim mt'sui;cm vno teruo za gM. •ts.ooo, iz Cesar se vidi, da je mot stavil po 10 gld. inyec nakrat. Vse poprasuje: kamje pti^l ta dtmarV* Za na&e Italijanitoimu in Italijaucifv je ta /guba jako velika in ycs dogodfk hud uilarcc*): se hujAi udarec pa je onim nesreci»im mladoletnim in drugim, ki so zgubili ali \se, ali lep tlcl prenio^cnja. Italtjani^rimi vidijo vsak pczdir v slovanskcm oku, radi zabavljajo rez postenje Hlovoncev; a mej njimi je menda najvec popacencga in grdega, in uze .sam ta slutaj bo j»pa-metil marhikatcrt'ga ltalijan(i(r<a. Kaiijkemu .samomo-rilcu napravili so Itaiyanissimi pogreb, a .brez v.sake demonstracije, in oni, ki so trakovc iiosili, s«o kazali nekda bolj sramo^iv, nrgo pa /alo.^h'n nhraz.
0 demonstrarijuh zarudL smrti ttalijanskiya kralja nij veil duha ne sluha; nilrfe ne bi gov ril vw o tpin, ko ne bi se posletlnji prizor vr»tl i»n sodiiiji. Te dni sta bila namrcc dva demonstranta, katera je, kakor vain znano, vlovi'la policija, obsojena in sicer nek To-lentino na H tednov, nek Liebrnann pa na i mesece tezke, poostrene jece: rekurirala sta oba, a kazen je bila potrjena tudi v 2. instanciji. Oba sta zidiin w\m celo ncm^ki zid, katerega ore le za silo loini lasko. Tudi urediuka „V Indipeudente1* so obsodiii na nekoliko teduov, to je Onega urednika, o katerem sem uze pisal, da mu pravijo Angb«zi 0prisou redaktor-; pravi. urednik odnesel je pete, kakor Hem uze poro-cal.. i^e nekoliko manjsih fcrkolinov eaka ob.sodbe — po tern bo vsa rec pri kraji. Zadnji prizor te koine-dije pa kazo, da imam prav, ce trdim, da so zidje nezreli za svobodo in da so ti Ijudje „la pietra delio scandalo". Tudi vaagoriSki Lucanus ima prav, ce trdi, da se to ljudstvo tizicno in duSevno razloCuje od dru-gih evropskib' narodov in da ima posebno nagnjeuost do barbarstva in sploh lastnosti. katerib necem na-tanjeneje popisovati. ker so uze kolikor toliko znane. Nek visok gospod, Italijau po rodu, soduijskega stana in samo eno stopujo pod eksceleacijo, rekel je te dni v enem drustvn; V Trstu bi bil najlepsi mir. ko bi se nekoliko italijanskih postopacev in privandranih zi-dov pahuilo cez avstrijsko inejo. Le nekoliko encr-zije, pa je mir za zmerom. Vsi pametui dobro vedd, da ne bo Trst nikdar italijauski.4 Moz je s tern po-trdil to, kar jaz y eaomer trdim.
V pondeljek bi bili kmalo zgubili jnaSe namest* nistvo; vnei se je hud ogeaj pod streho poslopja, iz katerega se viadajo vsi veciaoma ubogi Primorci. Po-/.ar je bil prav had iu zabvaliti se »mamo samo iz* vrstni pozarni straii, da nam je ohraujeuo staro na* mestnistvo. Skode je bilo samo za kakih GOO gl, ker so pogorele nekatere mobilije shranjeae v podstreiji.
Imenitnega slovanskega violiuista imamo zdaj zopet v Trstu; v petek bode koncertiral v redutni dvorani in pojde po tern na Heko in od tarn domov v Zagreb, kder se odpocije nekoliko (asa na ia\orikah, katerih je v veliki obiinosti uaiel na Italijanskem in v svetovni metropoii — v Parizu. Krezma in njegova sestra obiskala sta v saboto 2. t. m. pics v nasi ci-talnki in se je posebno simpattcna gospodi^na rado* stnc sukala v domaeem slovauskem krogu. Krezma sam je uekam slabega oto2nega lica, potovanje ga je morda prevec prijelo. ker mladenec nij posebno trd-nega zdravja. Ko sem ga prvikrat videl, bil je decko lepsega lica in bolj zivaben.
Xasa tr^aska citalnica napravi ta predpust se 2 veliki zabavi, namrec: 16. t. m. besedo s plesom in 2. marcija veliki pies. Nov odbor se trudi, da bi ci-talnico povzdignil na ono stopinjo, ua kateri je bila nekdaj.   V ta namea iSce tudi drugib bolj primernih
*) Prav za prav veciudwec, nego smrfc kralja po§tcnoTi5a.
Op, pis,
prostorov in se nekda uze pogaja za nove prostore, kder bode veca dvorana in celo vrt zraven.. Prav je, da se preskrbi slovanski muzi tukaj na obalah Adrije vecl in lepsi prostor.
Pust je nastopil  svoje  popolno kraljestvo,   mi-
sebno ob nedeljali prenapolujeni; Trzacan radiuhitro zasluzl, pa tudi bitro zapravi.
V nedeljo so uze zopet prodrli tatje skozi kanal pod ,Via del Torrente* (na potoku) v magazin veli-kega trgOYca J. Pollak-a. Godilo se je to precej po-.. poludue; razbiliso bin* uze Wertficimerco, ko gre brat gospodarja mimo magaziua iu pokuka skoz okno, pa vitli, da denarnica, ki je stala blizo okna, uij vet: na istem mestu. Prestraik'n bezi na polirijo, katera se silo odpre magazin; a tieki so bili u2k izletili skozi kanal in vzeli a^o nil* nego par desetakov, ker tre-Borat kder je bilo za vec tfoofev drzaviuh papirjev, nij bilo vee easa odpreti. Ta glulaj podzenit-IjAkcga 10-vanja se je v i me>eeih v ravno ti.sti ulici uze dvakrat pripetil. in vendar ne more zablediti policija ten drz-uih krtov.
Le eno za pust: Kakor s«»m vain u/e porocal, .Triester-Zeitung- uogo toma priua&i kaj iz uasvga tabra; tudi vesdii'o ua>:h dritetev r.ula uazuauja; ko je zadnjtf eukrai purocala o vexdieah. katere mipravi naia eitaluieu, je mej drugim tudi povi'daU i'ltateljetii: wuud am *. Marz koiuuit zur Aunuhniug das Lu>t-spiel. I'khui \«iiec /. vojabko goduo*. JUe dvut*rhe titundlu-itkeit" uij rasno idah(»t nase Tru'sti'vo*; a ker je uze slufajno tukaj mej Slovaui, fckrbela bi vendor labko za kaeega prehtavijavta.
storni govor, v katerem ni nekda nobene besede o dunajskem kongresu.
Razne vesti,    v
t Valent. Oi&goj, profesor na visem gimna-ziji v Osjeku, rodom Solkanec, je 28 dne prct. m. po dolgi bolezni umcrl.
Gosp. A, Zavadlav naS rojak-iz Standreia, dozdaj koncipist pri c. k. namestuistvu, postal je o-krajui komisar in bode najbrze kje na OonSkem na-niescen.
Politi6ni pregled.
Ministt*r*ka kriza na Dunaji jt» zu zdaj retells. V dr/avueiu zboru jo bral iiiinUtcr.ski pri'dttcdnik. knjrz Auor>p««r», i'estr>ko pNnm, v kateitin ccsur Utiv<> /uvulj" mijinr |»i#tr«*ln«. da ><; nagmibu t,<te<r>k«> kojua. d>»edauje niinhUustvo zopet tia vladiio kriiiihi. NilaV ni buh'l v -iMla-iiJL-tii t*'/aviUMU polu/aji /un^an»» in /avu/i'iic stvari pinkduvati tcr v u>m casu uuhlcdnik litti AuersptTgu in tovarkm. A kvdar sv nugodba /. Omrri sklfiie, pot cm m» bh*ro Kotovu kri/.a po-vnu1 in siwr piHKStrvtia kri/a, katcru bo treba radikahto re»iti.
l^gri ne marajo v nagodbcitein vjirasauji prav wif popi^titi od svi»jili terjatev. IvahIo .se bude teilaj vdal V
/Urav>:vi'n(» *tanje miuiAtra Lasserja se je obrnilo k boijseuia. tudi ^tremayr-ju jt; od-leglo; fibuk'I pa je kmct. lninisUT Mau>iVld.
Pri vulitvah v trjto\insko ziiomico na Kranjskem je ziuagala uaroiina .strauka saino v obertnihkein oddeiku, v trg'»viiiskcm oddelku je pa propala zaradi n e ni a r n o s t i. ker uad i>0 narudnih glasav ui bilo oddaniii. V radarskcin oddeiku je. kakor p«» na\adi, izvuljeu nem>kutar ia tako je tudi velika industrija izvolila tri nem-skutarske privrzenee.
Jutri bodo kranj-ki vcliki posestniki volili enega svnjega zastopnika v drzavni zbor namesto ranjkega grofa Hiacinta Thurn-a. Kandidat je grof Gu&tav Thurn.
Kongros erropskih velevlasti se snide skoro gotovo na Dunaji. da rcsi orijeutaluo v-prasaiijc, ali je pa &e huje zaplete. Andrassy je Bekda uze razpo-Oa) duticna vabila zastopnikom onih veievlasti, katere so podpisale parisko po-godbo.
General Robilant se je 5, t. m. predstav-Ijal nasema cesarjo kot poslanec novega ital. kralja na avstrijskem dvoru.
V Petrogradn so slovesno oblisjali sklenjeno premirjc z molitvami v cerkvaii in se streljsujem topov; to dokaznjc. da so mirovni pogoji ruskemu narodu po volji.
Rttska Tlada je nekda ponudila r u m u n s k i vladi. naj vzamc Dobruco, pa Rusiji odstopi svoj del Besarabije. Rumuni so zelo vzncmirjeni zaradi te potmdbe in se trdo branijo.
Or ska vlada fe'umundurosova je v zbor-nici dobila skoro soglasno neomejeno pooblastilo, da stori za vojsko vse, kar je treba. Grki sov zadnjem trenutku postali jako vojeviti.
N em Ski Reichstag je 6. t. m. zaSel svoje J&borovanje,   Minister Kaiupliausen je bral pre-
o priznanjer— (lo.spod prof. PovSe, kateri je imel od knu»t. ministmstva nalog, preisko-vati razna goveja plemena na Primorakem in na Kranj-^u»m, je projel od Kj. K., gonpoda ministra MaiiH-felda ea.stno prizuanje, da njegovo doticno poroCilo popidnoiua vtstreza naiueuu, za koji je bilo delo na-roeeno.
Tatovski jezik. — Neki Mirenci pridujo na bli/ujo zeleznicuo postajo iu xahtevajo vozno Hste do Trsta. Novo ilusli uradnik, trd Nemec jib ne razu-ine, alt jih nei-'o ra/umeti tor ptasa svojega sofa, kaj da je to Trst. No ..Tiiebt" odgovori oni. Na to se zadere ivlad zagri/enee po kouei, ce», kedo naj razunic ta tato\>ki je/jk, .,(/?V.sv JVhbsspracht* iuda godnija-je zahtevaue Iwtke. — Tako ravnanje ne pottebuje uobimega kouiciitara. Vpasaino le, ali uiso v tein o-ziru uiodri Madjari; kateri ne marajo na svojih zelez-nicah no ben eg a urmbiika, koji bi ue zual madjaiv skega jezika V l't-i nas se pa xupirijo oholi tiyel in se drzuejo coin zauicevati jezilc ijudstva, katere-mil «o dulzui vstrezati.
Enakopravnost. — Doila nam je, ce so ne lnotinio. po goii.Ui trgovinski zlioruini, proccj ob.^iina okto/nica c. k. t'u.anrin^a vodstva od dm: 27, jauua-rija t. 1. hit J7-11, obscgajura   poduk o rain kolekov
......ro.sjanii iiaiu je inenda v naineii, da jo v na-
m'iu iistu olija\imii, Toiia okro/uica je tiskana saino v italij.inskfin .n'/iku, Hoca pa jt; tsloveuska. Ker so n.i-i (ir/.avui uradi na l'riiuoi^keiii po.slavlji'ui zaljud-htvo .sloMMi^ke iu italijatiskt; unrodiiObli, bilo bi paL pia\i«ii(». da razposiljajo kvojo naredbe v obeli dezel-n:h j.'/ikili in mi boiuu tudi p:av radi in brezplacuo piiobOcvali \.-aku v javuein intercsti izdano okrozuieo, da nam jo le posljcjo v uumi'Iii jeziku; a nasa uljud-M)>\ ue bo uikdar tako diih'r .srgula, da bi ilalijan-skc uradue objave tudi po hIovu njaU, uze za to ne, ker tako uraduo prozirauje sloveiujkega prubival-stva no>e dezelc zali nasi narod v njegovih postavuo zagotuvljenih pravieali.
Narodne zabave. DraStvo „EJinosttt v Aj-d o v s (• i u i uajiravi besedo s plesom dne 10. t. ni. Pri'dslavljali bodo drustveni diletautjc saloigro v 1 di-janji rI)rati ue zna". /acetek ob 7. uri zvecer. Vatopsiina k igriv 'JO kr., sede^ JO kr.,— vstopniua k pli-su ."»0 kr.—Cerniska citalnica, kakor siuo u2e zadnjic uazuauili, bo itutla besede s plesom y nedeljo 17. t. ni. Xa.prograiuu so deklamacije, igra, dvogo-vor, petje. Pri plesu bo sviral goriski kvintct. Iatega due bo tudi be.seda z jako zanimivim progratuom v d (i ruber.ski citalnici; .sodelovali bodo tudi ajdov-bki diletautje. — V saboto 23. L in. napravijp rodo-Ijubi v Ueneali naroduo zubavo, t. j. besedb s ple-tora, — Naslednjega dne, v nedeljo 24. t. m. bode pa beseda z igro, Saljiviui govorom, jietjem in s plenum v Kifeubergu; napiavijo jo oudeSuji rodoljubi v dvoraui g. Iv. Licena. Pri plesu bode sviral septet polka Sachscn-Mciniugeu, ki je zdaj v Trstu. Tako tekmovanje je zares vse hvale vreduo.
K zgodovini nasega gimnazija. Da Json-zo" «a ui zgodoviuo deia, to je ze zopet pokazal v uvodneni clauku svojega zadujega lista, kder govoti o zgodovini goriSkega gimnazija. Da ne bode moz mi-sill, da mu vsako besedo verujemo, kakor bi^stala v svetem pismu zapisaua, opomniti ga hoeemo veCkrat na njegove zgodoviuske kozle.
plsonzo" tidi, da je bil uLni jezik na gori§kem gimnaziji, t. j. na jezuvitskeni kolegiji iz poce«ka „i-talijansk,t. Kdor tudi Cisto iiie ne pozna zgodovine gonskcga gimnazija, vendar na hip sprevidi, da je to nemogoce, ker je sploh zuano, da je bil ueni jezik po vseh jezuvitskih §olah Blatinsk". In kako bi bili mogli oni jezuviti narodnost podpirati, ki so se vedno in povsod trudili, narodnostne razlike kolikor !nogo5e zbrisavati ter latinski jezik kot jezik rimsko-katoliske cerkvepovsem svetu raz&irjati? Razen tega je Se treba pomisliti, da je bil v onem casu e d i n o iatinski jezik sposoben znaaosti in vednosti Siriti. „Isonzo11 gotovo nij prijatelj oo. jezuvitov iu zato si tezko raz-lagamo, zakaj jim naenkrat velike zasluge za italijan-sko narodnost pripisuje. Da so bili vsi oni jezuviti, ki so na goriskeni kolegiji ucili, italyanskega rodu, tega menda pafi no bode BIsonzo" trdil, ker je med drugum ondi ucil poSten Slovenec,. naS sodeielan Martin Bavcer (1021-1668).
6e vzaraemo v rota nPrqgramm und Jabresbe*
richt des k. k. Obergymnasiums in Gdrz.1856", vka* terem je popisana zgodovina goriSkega ^imriazija, naj-demo oadi izreCeno povedano, ^da so morali uCitelji "' in ufienci v drugein gramatikalnem razretla za«en§i izkljufiljivo le latinsko med seboj govoritL" Kako ''Be je v prvein in najnizem razredu poduCevalo, to nil povedano. Zdi se mi pa, da se je to na etiak nacM godilo, kakor se dandanes berie§kun Slbvenceia itali-jangcina v glavo vbija, da se jim namrec" iiiti ne pove; da „il padre« pomeni ^ofie", nego gbvori se 8 a in 6 italijausko.                                                '
Ko so tedaj 1. 1774 mesto jezuvitov piari'stj gorigki gimnazij prevzeli, nij bilo nikake sprenvJnibB glede ufoega jezika in tifienci ncso zaradi tega iii^ bolj trpeli, ceravno so bili oo. jliaris'ti veCidel MMt Ce se jc kaj vec" nem5(<tne v gimnaziji vpeljalo, 1^6-dilo sejeto vsled uovili ponenicevalnfh postav cmrja Jo^efa II., a ne po samovolji piarlstov.
Tudi govori zgodovina goriSkcga gimnazija, da je bil ta zadnja leta pod jezuviti jako propal Itt da so ga Sole piaristi zopet povzdignili. InteresantnO bi utegnilo tudi to biti za Isonza, ki vedno zoper prevcliko o&trost vpije, da so od njega pohvaljenl bo, jezuviti Be fiibo mladino odgojali: „Ctistodiebat hunc selcctum gregem virga vigilans, quae effeclt, ut plureii tarn in pietate, quam in litteris singulariter profece-rint."
Francozl so bili, kakor povsod drugod, tako tudi v Clorici Sole preustrojili in sicer so res iz poSetka i t a 1 i j a n s c i n o kot ueni jezik vpeljali, kakor y Ljubljivai s 1 o v e n g ft i n o, Ali to je bilo samo i z p o c e t k a, ker pozneje so jd zasukniii, kakor tudi v Ljubljani, na fraucooko pot. Italijanscina torej pri tein nij veliko pridobila in nemogoiJo je, da bi bill Kledl poneineevanja v Goricl v troll ietih tako popol-noma izginili, kakor Isonzo hoCe. Tudi moramo opomniti, da takrat uij bil Isaak Ileggio ucitelj italijah-.seiue na goriftkem gimnaziji, nego Dominik Medeotti, Ileggio je bil iiriielj latinscuie in fraucosftiiio. (Prim: „UoKchielite des k. k, OyinmiBinms zu Gflrz sell seiner Eothtebiiiig bis zu seiner Vorolnigung tnit der pliilosopliLs.lien l.ehran8taltrt v omenjenora programu, str. 2r>).
Mi se tdcer btrinjamo z IsonSovim bojovanjona zoper ponemcevunjc nasili sredujih sol, a ta boj mora poLteu biti, opirati se na rcfuiictio, a ne izmisljeiio dogodke. Nase vodilo mora vedno biti „Sveto slu-iiiiuo sveti do mo vini."
mmmmmmmmmmmlmm       PravlcOljttb,
Pronravnava nasc kmotijske Solo
2)0 prof. Jhbcrlandt-ovcm nasveiu.
(Dalje.)
Zdaj naj izrazimo se svoje mnenje in je z ozi-rom na nase de^elne kmetijske razmcre po svojem spoznanji zagovarjamo. Naj prvo vprasajmo, kaj po-trebuje nas kmecki posestnik. Casi so resni, vsezali-teva denarjev in zopet denarjev od zcmljiscnega po-scstnika. Davki drzavni, dezelski, obfiinski in mnogO drugib nara.sLajo od dne do dne, delalci zalitevajo skoro se enkrat toliko plaLila; kakor pred 20 leti, zeiuznc cestc in parobrodi vezejo de^ele in diiave, po njih se prcva^ajo in v kupcijo spravljajo poljski pridelki r-znih bogatili dczel; nasi z velikim trudoni iu s so vecimi stroskt dobljeni pridelki ne prenasajo konkureucije in za to je nas kmctovalec v cedalje hujih stiskah.
Da Goriski kmctovalec vefi bere, kakor marsi-kter drugi v sosednih dc^elah, to nam kaze obilno bra-nje sloveuskih listov in knjig. Zarad ukazeljnosti smemo torej biti mirni in prav zadovoljni, Poskrbe-ti nam ostaja le, da najdemo pot, -po kterej bise mo-gel kmetijski poduk vsestransko razSiriti in postal vsem okrajem mogoC, Prav to vse pa nam more po-dati novi nafiert (prof. Haberlandtov), to 3e d6bro os"-novana zimska kmetijska sola ia vpeljava popotnih kmetijskih uCiteljev. Zimska kmetijska sola bi se zacela sredi oktobra, torej po koncanej veudlmi in konfiala bi pa navadno s cvetno nedeljo. V tej dobi ,b6 pafi mogofie marsikteremu ofietu — gospodarju odlo&ti se za to, da pusti sina od doma, posebno Onega, kte* rega je namenil za svojega naslednika v gospodarstVtt in posestvu, ker, ko je vendima dovrsena, je tudi je-senka setev pri kraju in to raalce opravil, ktcra so po zimi, bodo ze oce in drugi oskrbeli. Zlajsano bo obiskovanje tudi po stipendijab, katere tistano^ tudi za naprej de^elui zbor morda za pol leta po 60 do 60 gold.
S to podporo bo mladeneS lahko shajal, 5e o5e le kolikaj doloii. Zdaj pa aastane glavno waSanje, ali bo ufte'ncem mogoCe v tej zlmski kmetijski Soli nauciti se vsega, kar treba umnemu gospodarju, posebno tadi gle? de" praktiflne izurjenosti?Da! odgovorjamoM to hofiemo tudi dokazati. Pred vsem pa nasvetttjemo vi-sokemu de^elnemu zboru, ki bo imel o tej i>snd?i k<i* nefino sklepati, da bi se udni predmeti, ktere lomolia' gteli, tako razdelili, da bi sicer trajal poduk le od sr6-de jeseni do srede pomladi, kakor nav6deno,. pa da bi bila prav za prav dv& kurza in aicer tako, dat^i moral oni, ki bi Mel poduciti se v vseii km^kib
predmetih, dva zimska semestra solo obiskovati.
Ta na§ predlog se naslanja na dva jako pomen-Ijiva razloga:                                                       .,
1.  bi bilo uciteljem silno tezavno v 6 mesecih vse predmete temeljito predavati in dovrSiti, posebno pa v ua§ej deleK, kder so vsi kmetijski predineti po-trebni, ker kakor o ovsu, ki je le Se za mrzle kraje splob mogoe\ in o planinskem senu, prav tako je trcba ucitelju goveriti tudi o oljki in riza, o svili in Tina, ki so vsi pridelki juznega poljedelca,
2.  pa naj bi se prediaeti tako za vsak kurz se-stayili in razdelili, da bo mogoce mladencu, Ce* tudi le en kurz obiskuje, seznaniti se z onim kar je zanj potrebno. Tako bi se obiskovanje Se bolj pospeseva-lo in to je vedno naSprogram: kmetijski poduk mora postati tsestransk, vsem okrajem, rsera kmetovalcem Usten in mogoc, ker tako bo mogofie, da bo nafiemu reinenra kmetijstvu kmalo pomagano, in bitra poraoC veljal Tarazverstitevpred-metov naj se ozira na razlitne krajne razraere, ka-korine so y istini v nasej dezeli.
Kmetovalci iz okrajev: GoriSke okolice (veiino-mt), Ajdovskega, deloroa Kanalskega, Komenskega, Sezanskega in iz Brd v Konninskem okraja so v pr-ˇl ttrsii Tinorejci.
Kmetovalci iz okrajev: Tolmin, Cerkno, Bovec, in deloma tudi iz Goriske okolice in s Kanalskega pa ne poznajo trtoreje, ktera se njihovemu obnebjn ne prilega. Tern je poduk o trtoreji manj potreben, prvim pa silno vazen, velekoristen in potreben, kajti Je v kakej stroki gospodarstva, gotovo zamore vino-rejec naj hitreje uzitt sad umnega poduka o vinoreji. Mladencera teh okrajev se bo morale tedaj vinoreja temeljito predavati, da bo glavni predmet vsega podu-cevanja v doticnem kurzu. Onim iz bribskih krajev sicer ne bo Skodovalo, Ce ali§ijo kaj iz tega predme-ta, pa zanimal jihbo le raalo, mlacni bodo in re-kli, saj za nas to nema nobene veljave. Nasprotno jim bo pa poduk o zivinoreji in mlekarstvu veleinieniten, Bricem, Goricaoom in Yipavcem pa ne toliko.
Predmeti bi bili slcdeCi za I. kurz: 1. tlozaanatvo in znanje kamenin, iz kterib je na-stala zcmlja; — 2. Splosno poljedelstvo (tloznanstvo, obdelovanje zemlje, drenaza, namaka, gnojenje, kmetijski stroji, pridelovanje zitnih, krmenskih in koren-itvenih rastlin. — 3. Trtoreja in kletarstvo. — 4. Sviloieja. — 5. Glavne nervine kemije in tehnologija, n. pr. o napravi iganja iz tropin, kisa itd. — 6.Vrt-narstvo ali zelenjadoreja. — 7. Kmetijstvu koristne in posebno Skodfjive zivali in kmetijstvu Skodljive ple-velne rastline. — 8. Prakticni razkazi in vaje na po-Iji,* v trti§ei, v vinogradu, v vinakem hramu in v vertu. —
za II. kurz.
1. Zivinoreja in sicer reja govede, ovac, konj, svinj, cebel. — 2. Mlekarstvo in sirarstvo. — 3. 0-skrbovanje travnikov, izsuSenje in napeljava vode na travoike. — 4. Pridelovanje krmenskih rastlin, kup-cJjskih n. pr. lann. — 5. Bomaca kmetijska obertni-ja (jako va2en predmet za hribske kraje). — 6. Kme-tijsko racunstvo. — 7. Sadjereja. — 8. prakticni razkazi in \aje na polji, v sadnem vertu, na travnikih, v hlevu in v mlekarnici.
Vsled take razdelitve tedaj bi zamogli uSitelji temeljito poduLevati utence in oni, ki bi Mel seznaniti se z nmno vinorejo, zamore to storiti, tudi cene nodi dva semestra v Solo itd.                     (Dalje.)
Najnovejfce vesti.
Privatni telegrami porofiajo, da je vceiaj umerl 0*. oce papeL, Pij IX. Tudi danasnja nAdriatt prinasa tak telegram.
AngleSki casniki porocajo, da je ruska vojska vtttarMrala Y Carigrad.
Lisinica vredni§tva. Gosp. S. t E. Prostori ilftiega lista bo tesni, zato moramo skrbeti, da jih napolnimo kolikor mogoce s6 zanimivim in poducljivim gradivom; o 2U talniSnih besedah radi le kaj t kratkem omenjamo, a cell po-pisi a pohralo vsacega posameznega deleznika (pravicna graja je pri nas Slovencih presneto redka prikazen), verjemit© nam, 80 fiisto od Tec in dolgofosijo yeliko veSino SitateljCT. Yaiega dopisa pa ne moremo fie zarad posebnega uzroka sprejeti, ker te 8n6e okoli osobe, katera nema v jarnosti ni pomena ni npliva, in kakor smo zadnjife uze drugemu dopisniku omenili, jjpersonalia" 10 nam „odiosa". — Go»p. Konjiiki na Dunaii. Bma morali za prihodnjiS odlozj'ti. Zdrari!
Stare doUnike vabmo se erikrat pratr k-in nujno, naj kite poravnati svoje dol-gove; saj vendor dobro vcdb, da jc poprejsnji lastnik nSodeu, gosp. Viktor JDolenec, mnogo let neumomo delal in mnogo casa, truda in denara grtovaval, da se je list ohranil in ves das mo* fato eagovarjal dusevne in materjalne interese
nose oze demouine. Je-li potem pravicno, da U moral denar, kojega je za malomarne zamudne doUnike zalagal, zguliti ter v svoj Sep segtiiti, da poravna doUne tiskorne stroSke? Nikakor ne! Fozrtovalnost ima tudi svoje meje in za to mu ne more nihee zametiti, ce izroci doUnike oaf-vetniku ter poterja svoje imetle po sodnijski poll Kdor izmed zanwdnikov se hoce obraniti doticnih nevseawsti in stroskov — naj spolni Le v tern mesecu svojo dolznost} vstregel bo sebi in go-spodu Dohncit.                     Opravimtvo Soce.
Dunajska borza.
Enotni drz. dolg v bankovcih Knotni drx. dolg v srebru    .
Zlata rcnta......
18tiO tlrz. poHftjilo    .    .   .   ' Akeije narodnc banke     .   .
Kreditnt akcije.....
London ........
Napol.........
C. kr. cckini......
Srebro.....,   .   .
Driavne marke.....
H Ffbruarija	
MrI	fcO   kr.
m .,	7f»     „
	w>     .,
us ,„	."0     .,
80H   ,,	—      Jr
2M)  ..	*.'»
118   „	.^r>    .,
»        M	41       H
itti ., :<>
Eoristno naznanilo
precast, duhovscini.
Tovarna za izdelovanjc vosiienih svef, lastnina  Alojzija JJader-ja v Gorici,   ki
je bila odlikovana se sreberno svetinjo in castnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mona-kovem in Trstu leta 1871, priporoCa svoje svece iz cistega voska od ccbel, ki su nc kidajo in ne onesna^ijo altarja. Gorijo, mirno, se ne kidajo in se poCasi poviijejo.
Priporo^ttjem toraj preCastiti duhov-§6ini, naj se ne daja motiti po drugili pro-dajalcih, ki prodajajo svefie, nameSane z drugimi tvarinami, kakorsnc svece so po cerkvenih postavah prepovedane. Cenajimje 2 gl. 68 kr. kilo najboIjSe prve vrste, 2  „  33  „     n   druge vrste.
Placuje se ob koncu leta,  ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej plaea.
jzij Bader,
lastnik.
AIoj
Popolna razprodaja
pravih
(Double-zlatili ur.
Za samo 5 gl. 90 sld. prodnjamo prav tine, pravc angleSke cilinder-ure, ki teko na najbolj fiiiih rubi-nih.   Da ure prav gredo,   garantiramo  za tri leta.
S0F" Te ure so prej brez verizice stale <> gold. "Vg U^"* K vsaki uri damo zastonj elogantno verizico iz double-zlaia ^9Ki
Karoi-uje se pri
Wiener Taschen-Uhrcn-Fabrik
.    Wien, Burgring 3.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavniee (Monte di pieta) vstanovljene po grofa Thurnu v Goriei naznanja, da bode dne 4, marcija 1878 zacela javna draz-ba (kant) neresenib zastav IV, fietrt leta 1876 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca okto-bra, n^vembra in decembra 1876.
V Goriei 4. februarja 1878.
Eavnateljr IK Lovisoni.
Oznanilo.
Podpisana imasta zalogo vosSenih sveS iz tovarne za svece g. Alojzija Bader-ja v Goriei. Svede iz te tovarne so bile odii-kovaae se sreberno svetinjo iB dastnim diplomom aa svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Goriei, Monakovem in v Trstu leta 1871.
Te svece imajo prednost, da so iz ci-stega voska od Lebel, pa proste vsake druge tvaiine, so zboljSane, da se vee ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena tern sveCara je 2 gl. <I8 bid. kilo najboljse prve ver.-t<», 2 B S3 „ druge verste. FIaLuje se ob koncu leta.
Precastita duhovScina se opozoruje, n^j se ne daja premotiti od drugili prodajaK t v, ki prodajajo svefe, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prpp^vedanimi tvarinami.
V Kanali ima zalogo
STKFAN KHAL.I, bandar. V Uo.vcu pa 4ANKZ SGKTSdl.
MrZITXA TRUOVIXA.'W
Podpisani  uljudno   iia/.nanja,   du  je odprl 15, januarja t, I. svojd
zitno trgovino v Goriei,
na Kort'isju, pri vodnjakii,
trr so priporofo za obiini obisk  p, t. ob-Cinstvu.      Z oillicnim spoitovanji-m (13—1)                Ivan K'm*ic\
IP—	%kl	. -2 ?.	4'\it  ~      \
	;j*	1-    u  i	¦r ;i ~ TS                          I
			
	^    Kj	*59»     .*	."    ~ — :> SS                           1
		Ift«     i	U   -* wwa                  J
	"" hL?	«««"*»   >«j	*r   "J^--s                   1
			
	— -=     S	j?«i^-S $	5   r^s.     ^      1
		f-.i-.ei si i-* «;	
			
	^"3 n a 2?t |	it- * R c it	*^iM 1
If        * 1 ° 11—1 I UfH Id	:=»s So. !§. i, s ** 3f «J I fe L a .   ^ i?ii   i    It g  -^   "    « &3 X^   ^	5 " "? ¦="	*  .iSlH  0) 2 | -- --- s s.rd » 1
[a VN 1°	||| a 5«  S.3	— 5« s'r ~    w-5 .   .   .      i	5 riijt s a = J: 'L T    - 7  *   rf w 1 * =i'S-'J -- s"           5   1
	"* ~ 3 *"	1       IS	¦SII^I** «s   !
	5^-5 =	¦3         s"S	
	« s e L		jg r- r*          !
	%Vt		
	MSM	Os©«f-(?© w fe Seife                   jj	
Izdavatelj ia odgovorni urednik: MTON FABU/JSI. —¦ Tiskar: MAILING v Goriei.